Podlistek. Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Stajerskem. Oabrlel Majcen. {D*»1W Z državnim osnovnim zaikonom o občih pravicah državljanov se je tem-le zajamčila vsestranska ravnopravnost in svoboda; § 19 se glasi: ,,Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotaMjlvo pravico, braniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. V deželab, kjer je več • narodov, naj se javne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi se silil, uKti se drugega deželnega jezika." Dasi je že pred Marijo Tereizijo podtožniku bilo dovoljeno, ženiti se, je gosposka, da bi nemaničem zabranila zakon, vendar aahtevala^ da si ženin pri njej izprosi dovoljenja za ženitev. To dovolienje se je zdaj postavnim potom razglasilo za nepotrebno. Tudi na obrtnem polju se je da,-lo mnogo svobode, vsled »Jesar so se zlasti krčme grozno\: pomnožile. Istotako so denarnemu prdmetu padle meje, ki so bile doloCevale obrestno mero, in se je oderuhom omogočilo, svobodno Izkoriščati nadloščino ali nevednost svojega bližnikia. Dovolilo se je z zakonom razkosavanje zemljišč, za koje je do leta, 1860 bilo treba privoljenja gosposke, a se je od imenovanega leta večinoma že bilo dopuščalo. Zastran dedovanja posestev je novi zakon do- ločil, da imajo otroci dobivati enake deleže; posle- dica temu je, da ¦ si oni, ki prevzame posestvo, na- prti dolg, iz kojega mu je skorq nemogočej izko- pati se. KonSno naj je še omenjen zakon, s kojim se je ustanovila sedanja ljudska šola1 in z njo šofska oblast raznih inštano: krajni, okrajni ter dežebai Šolski svet. Bistvo nove Sole ie v; primeri s staro v tem, da je vplivu cerkve izmakinjena, za vsa v&roizpovedanja skupnai ter, izvzemši veronauk, podstavljena državnemu nadzorstvu, da je Šolska doba podaljšana, <la so otroci v starosti Šolske dobe primorani, obiskovati šolo, , da za pouk rii pljaCevati Šolnine, da je število uftnih predmetov razSirjeno, in konfino, da ima učni jezik poleg § 19i državnega osnovnega zakona biti materinščina otrok. Vsled tega šolskega zakona je jareninstoa ljudska šola 1873 postala tri-, 1887 štiri- in pred kratkim petra^sreŠina in so se prostori za njo po potrebj razširjali, Navedeni gospodarstveni zakoni so znaCaj Jarenino močno izpremenili. Trdne velike kmetije, ki so se nekidaj po dolih jareninske župnCje vrstile, da je človeku, tod potujo5emu, veselja kipelo srce, so postale redke, in staro blagostanje, ki je tu bilo doma v toliki meri, kakor le malokje, je izvečjega izginila, z njim tudi zadovoljnost in tiha sreča, Udinek liberalnih zakonov je pa bil - žalosten za vso 'Avstrijo. Zato je bilo treba voz kreniti, preden se potoži v brezdno. 1879 je cesar na krmilo ¦vlade pozval konservativnega grofa Taaifeja iD d*1"- žavni zbor je dobil konservativno Ve6ino, ki pa žalibog ni'dalje trajala nego lt) let; vendar se je v tej kratki dobi storilo marsikaj /dobrega; n. prV:i oderuStvo se je razglasilo za strogo kaznivo; popravil se je zakon o dedovanju posestev, od kojega še'pa nimamo koristi, ker deželni zbor, ki bl imel skleniti podrobneja določila, še ni ni6 ukrenil; pre^ naredil se je zemljiški davek na podlagi nove, pravi4neiše aenitve, pri'tkateri so v, štajerski .{leželi našli 180.000 oralov še sploh necenjenega sveta. Vrhutega je vflada, 'da bi kmet laglje dobival varnega'posojila, podpirala snovanje' posojilnic in hranilnic, ter, da bi boljše prodajal svoje pridelke, oživotvorila zadružništvo. Storilo bi se bilo še mfrtrsikaj, ako bi vzoperniki. ne bili tatka hudo/ nasprotovalL Zadela pa je kmetijstvo v tej dobi druga ne~ zgoda: nad vinograde je ¦ pirišla trtna uŠ in strup«D3 rosa. Vsled tega so vinogradniki primlafaii-D stare nasade obnoviti z ameriškimii podlTagami m trte pridno Škropiti z bakreno galioo, ka>r seveda mnogo stane. Jarenina kot • vinorodna pokrajinfsi je s tem posebno hudo zadeta. V Avstriji je tekom zadnjih let mocno narastla sooialna d-VokTacija, ki je zd$j jela grozilno trkati ob vrata državnega hrama; da se pomiri, se je 1807 voliln|a pravica razSirila šef na- delavce (5« skupina). 1900 pa se je konservativna večinai v državBem' zboru, ki so ji rekali ^železni obroč", vendar-le razbila in sledila je doba najljutejšib boi«vf ld jih je bil izzival nemSki, literaT.izeni, hoteč vAvstriji imeti nadvlado, in ki so torej za naprefdek na kmetijskem polju t*li brezplodni. Konečno je, kerni bilo prižakovati, da državni zbor v svoji sestavi kedaj pride do • uspešnega delovanja, vladar zaukazal, naj so ves volilni red v smislu, da pri/ie glas kmetskega Ijudstva do večje veljave, pren*aredi. Ta preosnova volilnega reda ge, je izvrSi^a lanskega leta. In zares nam nova zbornica, Vi koji, je'posebno katoliški in kmetsld element mnogoštevilno zastopan, daje jamstvo, daje našemu kmetiistvu napočila doba, ki ga bo zopet dvignila nia stopnjo blagostanja ia sreče, in, da se bodo izpolnile tudi druge pravične žel|o našega ljudstva. In tako obhajamo leitos šestdesetletnico vladaoja našega . dobrega cesarja Franca Jožefa I., polni opravičene, nade na boljšo bodcvfinost. Konču,ioCem,u nazpravo naj mi, je dovoljeno, pristaviti zgodovinske podatko o jareninski aarkvi in 'Jareninskem dvoru. Sedan^a jaaroninska cerkev je bržkone tretja iia svoiem mestu. Prva se je, kakor mrislim, postavila v prvi dobi krščanstva1 med. Slovenci, torej pred prihodom sv. Oirila in Metoda v naše kraje. Bila jeilesena; tako smemojsklepati, kajti v oni dobi so zidane cerkve bile zelo redke; ,corkve zidati so v našib krajih začeli še le koncem 11. - stoletja. Od tesene oerla-o soveda ni vefi slodu. Druga cerkev je bila zidana: »kedaj se je postavila in po kom, se ne ve; prvokratiSe imenuje h 1139; bila je to ona, ki je stala za grofa Wilmswalda,'in postala župnijska; stavljena je bila v romanskem slogu, posvečena sv. Mariji. Tudi od te oerlare se ni ohranilo nio, vsaj ri>& takesza^ o čemjnr bi so dalo vtrditi, da je iz te dobe: istotmko nam zgodovina o njuni zidiavi ne daje poročila* Da je bila zidana in siopr v romanskem slogu, pa smemo zopet sklepati, ker je kapela sv. Mihaela, ki se je obiiaiiila in ki je služila y\ gornjem delu v to, da so i se. v njej brale maše zadušnice (sv. Mihael tehta duše), v spodnjem za, kostnico, zidana, romanskega sloga in nastala v oni dobi. V prvi gotski dobi, torej v 13. stoletju, so k la'diji na zapadni strani prizidMli stolp, to ]e oni spodnji del dana-šnjega stolpa, ki seg|a do. drugega okna in< ima dva odstavka; gornji del pa je nastal y drugi polovici 15, stoletja. Se-le nato,: a tudi v drrugi polovici 15. stoletja, so staro ladijo in prezbiterij podrli in kj stolpu prizidali novo ob enem' s sedanjim prezbiteri.jem. ki je bil svoden z zvezdastijn obokom; ladija ba je bila le, ravno stropana. Vse to je spoznati deloma na zidavi, deloma na zidih samih'. 1546 so ladijo obokali (letnico je videti na oboku). zid za kape izseikali ter irrn znotraj pristavili zidane pddpornike, takozvan© slope, ki nosijo obok. 1548, torej ko je prejšnje bilo dodtelamo, so spodnji del zvonika zazidali ter na južni strani narediji strelno lino, na zapadni pa renegamsni portal, ki nosi napis z letnico. Stranski kapeli stabaročnega sloga, torej novejše dobe, vendar nista niastali istočasno. Blaževa ja starejfiai (spomni,m, da je sv. * Blaž patron Admontu); kedaj se je sezidala, pa ni znano: ^otovo je le, da pred 1709: križe^a je bila zidana 1740. Oltarjev je, predno sta se biliipostavili kapeli, bilo Cvfetorb; sfal je namreč tudi sredi cerkve oltar; bil je. posvečen sv. Katarini in sv. Barbari: 1617 pa se je povodom škofovske vizitac^jo zaukazalo odstraniti ga, da se pridofei -prostora. JDalle prlhodnjlC.) 1 V ,.: • •«¦• •' :;r- {