23 Če izhajamo iz primera planincev, se spodbuda k zapisu ali sporočanju podat- kov že dogaja. Tak primer so publikacije, ki najdejo svoje mesto na mizah in ob pe- čeh planinskih koč in govorijo o redkih in zavarovanih vrstah, ki so zlahka prepo- znavne in za katere strokovnjaki napro- šamo, da se pošljejo podatki o njihovih opažanjih. Dobra primera sta rdeči apo- lon ali planinski močerad, obe markantni in prepoznavni vrsti, s katerima planinci pogosto pridejo v stik. Tudi vzgib za br- skanje po lastnih podatkih iz dnevnika je izhajal prav iz želje izbrskati podatke o planinskem močeradu, za katerega vem, da sem ga med svojimi hribolazenji pogo- sto srečevala in ga že kot otrok zaneslji- vo prepoznavala. Ne vem, kakšen bo vaš vzgib za brskanje po zapisih, v katerih se skrivajo podatkih o najdbah vrst, kot tudi ne znam namigniti, kje pobrskati ali koga vprašati, pa vendar upam, da bodo najdbe zanimive in posredovane v katero izmed podatkovnih zbirk. Tam bodo morebiti zapolnile vrzel v poznavanju razširjenosti vrste ali pa nudile vpogled v stanje loka- litete. Lahko prepoznavne so tudi nekatere rastlinske vrste, kot na primer planika (Leontopodium alpinum). Ob- staja pa tudi množica drugih vrst, ki so lažje prepoznavne in jih lahko določa tudi zainteresirana javnost, najsi bodo to pohodniki, iskalci zakladov, jamarji, učitelji ali turistični vodiči. Seveda z zavedanjem sicer- šnje kompleksnosti določanja zahtevnejših taksonov. Nekatera opažanja pa so kljub zaupanju v lastne določitve s strani opazovalca nezanesljiva. Presoja o tem leži v rokah tistega, ki podatke preverja, preden jih uporabi. Opažanju alpskega svizca (Marmota marmo- ta) s strani osemletnice bi veljalo verjeti, medtem ko bi določitev »orla« najverjetneje padla v kategorijo določitve »sove«, torej bi lahko kvečjemu določili višji takson – ujede (Falconiformes). SVET ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ IN VARSTVO OKOLJA 30. januarja 2023 je po več letih ponov- no zasedal Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja (STRiVO), ki ga z manda- tom petih let sestavljajo: šest strokov- njakov za varstvo okolja, ki jih skupaj predlagajo Slovenska akademija zna- nosti in umetnosti (SAZU) ter univerze, štirje predstavniki štirih zbornic in štir- je predstavniki NVO s statusom delova- nja v javnem interesu na področju var- stva okolja. Ta neodvisni svet po Zakonu o varstvu okolja se osredotoča na stanje in trende, strategije in programe varstva okolja in trajnostnega razvoja ter na de- lovanje države in občin na teh področjih. Člani sveta smo: Matjaž Uršič in Andrej Gubina – Univerza v Ljubljani, Zoran Novak – Univerza v Mariboru, Valentina Brečko Grubar – Univerza na Primor- skem, Aleksandar Šobot – Univerza v Novem mestu, Hojka Kraigher – SAZU, Antonija Božič Cerar (predsedujoča) – Gospodarska zbornica Slovenije, Janez Pirc – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Nataša Mikulin – Obrtno-pod- jetniška zbornica Slovenije, Nika Pecev- nik – Trgovinska zbornica Slovenije in predstavniki NVO: Tomaž Gorenc – In- štitut za zdravje in okolje, Nela Halilovič (namestnica predsednice) – Inštitut za politike prostora, Lidija Živčič – Društvo za sonaravni razvoj Focus ter Damjan Vinko – SOD na predlog LUTRE, Inštitu- ta za ohranjanje naravne dediščine. Prve štiri seje do konca aprila so bile name- njene predvsem predstavitvam delova- nja sveta in dveh osrednjih ministrstev s področja sveta, imenovanju člana v Svet RTV kot predstavnika javnosti s podro- čja varstva okolja, narave in podnebja (izvoljena Gaja Brecelj iz Umanotere) in razpravam o načrtovanih spremem- bah Zakona o vodah, ki jih predstavniki NVO nismo v celoti pozdravili, ter o pri- hodnjem nacionalnem energetskopod- nebnem načrtu (NEPN), ki znova »buri duhove«, saj okoljsko-podnebno-ener- getski minister že vnaprej napoveduje tudi postopke prevlad javnega interesa pridobivanja energije nad interesom ohranjanja narave. Junijska seja je bila namenjena prav ohranjanju narave, kjer smo si z MNVP obljubili boljše medse- bojno sodelovanje in poslušanje drug drugega. Ministrstvo je predstavilo tudi svoje prioritete ohranjanja narave. Te so izboljšano upravljanje velikih zveri in območij Natura 2000, revizija Nacional- nega programa varstva narave z vidika globalnih ciljev biotske raznovrstnosti, sprejem uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah ter poenotenje upravljanja in ra- be naravnih vrednot. Zapisal: Damjan Vinko