UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Fraix-i6knneka ulica 61. ts Mlekarna I. nadetr.). Uradna nre za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od G. do 6. r>ci oldne vsak dan ia»en nedeli in praznikov. Rokopiei se »e vrafajo. Nefrankirana pisma se ne : [-prejemajo : : : NAROČNINA: eeloletna do pošti ali p pošiljanjem na dom za Avstr o-0oslani a: in k klani 4( \,n. — inttnilc >j rejen a u| lavnišlvo. Nefrankirana ali premalo tiaukirana pisma se ne spiejemaic Hekiamacijc lisin so ;>ošiniiic proste. ..................— Leto IV. Neumesten predpust. V pratiki je predpust. Na dnevnem in nočnem redu so plesi, maškarade, zabavne spletkarile. dirindaj. Kdor ima človeštvo rad in ni čemeren moralističen hinavec, mu lahko — tudi Če sam nima talenta za razuzdano veselje — od srca privošči, da od časa do časa nekoliko pozabi na resnost življenja in malo znori. Ali tudi največji veseljak mora priznati, da so razlike med predmeti in predmeti, prostori in prostori, med situacijami in situacijami, če se ijudje v plesni dvorani ali pa na pustni torek na ulici našemijo za profesorje, učenjake, poli* ličarje, diplomate, pa postavljajo najgloboko-amnejšo delo in najvišje ideale na glavo, se bo tistim, ki jih maškare karikirajo, samim tem bolje zdelo, čim bolje zadeta in čim duhovitejša je parodija. Ali zato vendar življenje ne izgubi svoje resne plati, in izvrševanje važnih dolžnosti se ne sme nadomeščati z burkami. Konfuzija, ki vlada sedaj v avstrijski politiki, pa je že taka, kakor da bi se moralo vse izpremeniti v burko. Če bi bila Avstrija srečna Deveta dežela, iz katere so bogovi pregnali, vse derbi in brige, če bi bila tukaj Indija in Koromandija z neizčrpnimi zakladi In če bi bili paradiži vseh mitologij odložili pri nas vse svoje krasote in užitke, pa ne bi bilo treba ljudem misliti na. nič druzega kakor na to. kako naj si preženo dolgčas, bi se moralo reči, da je ves ta čudni spektakel, v katerem se neprenehoma menjajo satire, tragikomedije in burke brez logike, brez zveze, brez razumljivega vzroka In brez pametnega namena, preimenitna ideja za kratkočasenje gledalcev in poslušalcev. Toda Avstrija ni v oblakih. Navadna zer meljska država je in njeno ljudstvo ne uživa m« f Ce,e trume Prebivalstva sploh kniE na ^bavo. ..ker nimajo niti e ™Pričakujejo od vlade, od parlamenta, od onih katerim je izročeno odHpč«va-nje o njih usodi, kaj druzega kakor burke in maškarade. Zlasti svoje poslance so izvolili za to, da bi poskrbeli za-zboljšanje ljudskega življenja. Cirkus je upravičen in kabaret in opica na tajni; ali parlament ni orfej in njegove naloge t tMo za komediante.-v.- 3 f - , ‘ V Kar se sedaj godi v državnem? zboru in za njega kulisami, je predrzna, zločinska igra z ljudskimi interesi. Češko radikalna obstrukcija, krščansko socialna intriga, nemško nacionalna potuhnjenost, prežava zahrbtnost klerikalcev se združuje z absolutističnimi željami grofa Stiirgkha in vodi parlamentarizem po robu prepada. kamor lahko telebne vsak hip. Brezvestno je to početje, in ljudstvo, ki kaj misli, bi moralo take zastopnike ob prvi priliki spoditi z mokrimi cunjami. Uradniki in uslužbenci države čakajo leta in leta na ureditev svojih razmer; neštetokrat jim Je bilo že obljubljeno, da se uveljavi že davno sklenjena službena pragmatika. Rešitev se je tako odlašala in odlašala, da so po pravici lahko rekli, da jih vodijo za nos. Naposled je s kompromisom med poslansko in gosposko zbornico odvzeta vladi zadnja pretveza za novo zavlačevanje. Le formalno bi bilo treba še potrditi soglasne sklepe skupne konference, in finančni načrt bi se moral predložiti na sankcijo, pa bi tudi pragmatika stopila v veljavo. Vse je že v redu. vse je pripravljeno, pa pridejo krščanski socialci, pojedo svojo besedo, nastopijo proti svojemu lastnemu sklepu in spravijo rešitev starega vprašanja v nevarnost. Finančni odsek ima proračunski provižorij V razpravi. Od, novega leta je država že brez proračuna. Stvar je torej nujna. Rešiti se mora na vsak način, potem šele Je v državnem zboru mogoče kakšno drugo delo. Tega druzega dela je na kupe. Socialno zavarovanje, ta stari dolg države do delavstva, dozoreva v odseku; če le državni zbor sposoben za delo, je tudi to vprašanje‘krnahi lahko: rešeno. Druge važne delav-, ške zahteve čakajo že dolgo, šolske in druge kulturne potrebe, tiskovna reforma, društveni zakon, gbbokoseini pravni problemi soha -Vrsti, da jih reši poslanska zbornica. Toda najprej mora. biti odpravljen proračunski provi-zorij.. V." ’ Pa pridejo češki radikalci in agrarci, blokirajo odsek, vpokojeni minister Prašek prevzame aranžiran je — in grof Stlirgkh skomiz-guje, češ: »Gospoda moja, saj vidite, da ni druge kakor § 14. Saj ne bi rad, saj nisem nikdar mislil nanl. ampak — moram, moram!« Grof Stlirgkh je veliko zagrešil; ali taka blaznica ne bi bila mogla nikdar priti v državni zbor,, če. bi meščanske stranke mislile na potrebe ljudstva in resno izpolnjevale svoj politični poklic. Od leta. 1911. je ta parlament »na delu«; in kar je storil razun militarističnih zahtev, bi se bik) dalo izvršiti v treh tednih. Se nobenega vojaškega bremena niso obstruirali ne češki agrarci, ne krščanski socialci, ne slor venski klerikalci. Kar je vlada hotela v svojem interesu, ,je .vselej dobila. Le kadar, prihajajo ljudski interesi na vrsto,>> dVfgne obstrukcija glavo — in »grof Stiirgkh-se smeje. Te slavne zastopnike pH -s'o poslali' volilČi sami v državni zbor. Ironija Je taka, da se gospodje. ko uganjajo svojespfatiljudskeburke, še lahko sklicujejo na ljudstvo; ki jim je dalo mandate. Proti volji voiilcev* he- bi* bili mogli priii v parlament, in tako je naposled ljudstvo samo odgovorno za škodo, k» m« jO delajo njegovi zastopniki. Stavka v južni Afriki. Prijatelj Izmajil Kemal. Kdo je bil glavni zastopnik avstrijskih interesov v Albaniji? Kdo je bil naš najzvestejši prijatelj? Kdo je vodil deputacije na Dunaj? Kdo je izrekal Berchtoldu vdanost in hvaležnost v imenu vsega albanskega naroda? Izmajil Kemal beg! Izmajil Kemal, načelnik Provizorične albanske vlade, Izmajil Kemal, energični nasprotnik vsakega separatističnega stremljenja v Albaniji, Izmajil Kemal, pionir avstrijskega kandidata princa Wieda, Izmajil Ke-mal* Berchtoldov prerok. In zdaj je moral Izmajil Kemal demisioni-fati, ker je mednarodna kontrolna komisija dognala, da je pripravljal pot kandidaturi Izet paše, da je bil udeležen zarote proti princu Wiedu. Če niso grofu Berchtoldu od neštetih neuspehov in blamaž usahnile solze, se je moral bridko zjokati, ko mu je usodni telegram naznanil, da je prijatelj, oproda, praporščak Avstrije »zniajil Kemal beg jemal avstrijski denar, da je laglje — intrigiral proti Avstriji. Izurjen v orientalskih načelih politične trgovine tudi italijanskih lir ni zaničeval; ampak teh vsaj ni bilo treba jemati iz žepov avstrijskega ljudstva, če bi bil navihani Izmajil speljal samo Italijo na led, bi sc jjrof Bcrchtold lahko smejal. Iz njegove zveze z Izet pašo pa le ne bo mogoče skovati avstrijskega uspeha, in če je naš zunanji minister daleč proti jugu zaklical: »Tudi ti, sin moj Brutus!« nam je vzdih, ki Je nedvomno sprern-*ial njegov bolestni klic, docela razumljiv. Taka je torej. Ustanovili smo avtonomno Albanijo in smo se zato sprli z vsem Balkanom. Ampak zato smo si v novi državi zagotovili vpliv, tako da je Albanija skoraj naša pokrajina. *am je naša predstraža na Balkanu. Na straži pa stoji zvesti načelnik vlade Izmajil Kemal beg. ptvar je bila pač precej draga in avstrijski na-Brni r° K*asno kodrnjali, pa bodo še bolj go-zato i 110 k° treba poplačati vse račune. Toda Jr . I5a'no »svojo« Albanijo in »svojega« Ke-piaia. Aato imamo veliko, pisano peno. . I a* s« ie pena razpočila. Iz preiskave proti šestim aretiranim turškim častnikom, iz Papirjev m telegramov Bekir bega je mednarodna kontrolna komisija oziroma njeno vojno sodišče nedvomno dognalo, da je bil komplot r,'°ti orincu Wiedu. »našemu, kandicTitu, aran- žiran od prijateljev Turkov, da je bil dogovorjen sestanek Keniala z Izetem; da je bilo od na* Četnika albanske vlade vse pripravljeno za sprejem turških vojakov m za proklamiranje turškega kneza. - Kdo je pravzaprav še naš-.pri ja tel j v Albaniji? Izmajil Kemal je moral demišiohirati in kontrolna komisija ga je pozvala, naj »za nekaj časa« zapusti Albanijo. Keoral Je bil takoj pripravljen. OČividno si je že toliko prihranil, da sl lahko privošči malo potovanje po. zunanjih krajih; Kakor Je praktičen, si, je dal nemara še od kontrolne komisije kaj plačati za to. Ali kdo ostane zdaj doli kot. naš prijatelj? Tudi Esad paša Je bil že takorekoč naš zaveznik. Njegove čete pa zavzemajo mesta po Albaniji; Starova in Husejn Sta že kapitulirala, Elbasan baje pade vsak čas. In Esad naibrže ne.osvaja za Avstrijo, če bi vprašali grofa Bercbtolda - kaj da pravzaprav počenja nekdanji poveljnik Skadra in kaj namerava, ;bi bil naš ljubj grojf riemara sam v največji zadregi. Še sitnejŠf pa.,bi bilo bržčas vprašanje, na koga se gospod Esad zanaša in kdo mu daje potuho. , K Princ Wied je pač kljub; temu naš kandidat. Vsak dan se križajo telegrami dvoje vrste: Eni, diktirani večinoma na Dunaju, zatrjujejo z mrzlično eneržijo, da pojde princ Wied na vsak način v Valono; spremljala ga bo internacionalna »častna« straža, ki pa je tako številna, da je za čast skoraj malo preveč,-Drugi brzojavi pa ponavljajo, da se Wied kuja, ker je živ princ vendar ve£ kakor ustreljen knez. Pa naj gre princ Wied v Valono. Kdo nam more jamčiti, da ostane tam in da se Albanci zaljubijo vanj? Kdo more trditi, da ne razumejo drugi Arnavti političnih kupčij tako dobro kakor naš prijatelj Izmajil Kemal? če preudarimo vse, moramo priti dp spoznanja, da sami ne vemo, kal rtain bo princ VVied v Albaniji. V Valoni bomo.lirieli od njega prav toliko dobička kolikor v Potsdamu. In če ga ima grof Berchtold res kaj rad, naj bi ga rajši pustil tam, kjer je. Na Pruskem mu gotovo nihče ne stori nič žalega; v Albaniji pa je ke-malska zvestoba doma. Za princa Wieda bi bilo blizu Berlina varneje, za nas pa,ceneje. In grof Berchtold bi se iznebil nepotrebnih skrbi.. London. 13. januarja. Anglija Je osvojila nekdanji burski republiki ža svoje.kapitaliste; in kapitalisti urejajo onr dotrio gospodarsko življenje po enakih pravilih, kakor povsod, kjer imajo dovolj moči. da pokažejo pest. čemu pa se je Anglija s tako silo bojevala s trdovratnimi Buri, če nc bo kapitalistični profit večji kakor drugod? V, vseh takih krajih velja načelo, da je treba hitro obogateti. »Grabi, dokler je prilika! Pozneje »e bodo šilingi teže, profitirali kakor zdaj funti. Porabi čas| čas je denar!« . - Pozneje pride konkurenca, pozneje bodo delavske organizacije močne, pozneje pridejo delavci do političnega vpliva, pa se ne bodo mogli delati zakoni brez njih. Zdaj je še doba velikega izkoriščanja, in kdor je ne zna porabiti. hi vreden, da ga je usoda posadila v taka ugodne prilike. — Kapitalisti v južni Afriki se ravHajo po tem načelu. Včasi so veljali ameriški miljonarji za najbrezvestnejše izkoriščevalce; sedaj jih oni v južni Afriki hodvomno prekašajo. Oni v Ameriki so hm morda vzor; niso pa zadovoljni s tem, da posnemajo svoje zglede, ampak prehiteti jih hočejo v vsakem oziru. Mafštkdp je. prišel pred kratkimi letl kot ubog pustolovec v južno Afriko. Nihče ni vedel, kakšna jč. njegova preteklost. Morda je bilo v Effbpi-njegovo krstno in rodbinsko ime druT gačno kakor še Je dal klicati v »črni« Afriki. In danes ima v tem ali onem elegantnem delu Londona svojo palačo, v Transvaalu se pa mučijo za pomnožitev njegovega profita ljudje, ki ga nikdar ne vidijo. Južna Afrika je dežela zlata in diamantov. To Je blago, ob katerem se lahko nagk) obogati, če ima Človek srečo. Ta pa včasi ne prihaja sama od sebe;? zato ji mora okreten, človek po-magatj. Predvsem pa še mora lznebiti vesti, zakaj toje najsitnejša zapreka na ppti do bogastva.. [ .' Kdor je ob zlatu in diamantih postal nava-deu miljonar, hoče priti med večkratne miljo-narje. Ih kadar ima več miljonov, bi rad postal miljkrder. To je ntogOče. Posamezni primeri kaželd, da je mogdče/ Ali človek še hidra v ^sr-namen emancipirati od vseh zastarelih nazorov o človekoljubnosti, o poštenju, o pravicah drugih ljudi; Tisoč'drugih mora delati zate. vsak kakor konj, in vsak mora dobiti za svoje garan je ; manj kakor konj, pa gre. Tako’ se je leta in leta delalo v južni Afpki in tako; sp posamezniki v . kratkem času bogateli, da prebivajo zdaj v ponosnih londonskih palačah, namesto v kakšni ječi, za katero jih išče kdove kateri šerif po svetu. Kamor pride kapitalizem, tam se pa tudi prejalislej neizogibno zdrami delavska zavest. Hitreje nego so Izkoriščevalci pričakovali, je na* stala v južni Afriki delavska organizacija. Strokovni boji niso danes nič novega,več. V Natalu in v Kapski koloniji,, v Transvaalu in Oranju .prihaja pogostoma do manjših stavk, pa tudi večji boji so že zapisani v zgodovini afriškega delavskega gibanja. Vzroki niso vedno enaki. Ampak skoraj vedno je enaka metoda boja zoper stavko: Če je le mogoče, se pobije štrajk s silo. Zdi se, da bo ta najenostavnejši način tudi v sedanjem gibanju uporabljen. Na to kažejo že vesti o sabotaži in o atentatih, ki prihajajo vse iz kapitalističnih virov. Te vesti so potrebne, da opravičijo silo. Komaj so prišla prva poročila o stavki, pa so jim že sledila poročila o mobilizaciji milice in vojaštva. Nihče takrat še ni trdil, da so storili delavci le najmanjše nasilje. Sele potem, ko je bila oborožena sila na nogah, se je vlada spomnila, da je treba to nekako motivirati. In takoj so bili na vseh progah bombni atentati in vsakovrstni akti sabotaže. Lažnivost teh vesti je bila očlvidna. Poročali so nemogoče reči. Dočim Je ena brzojavna vest pripovedovala, da so bombe razdejale to in to progo, je druga poročala, da se po tej progi vozijo vlaki. Neverjetne pa so bile take vesti tudi zato, ker je znano, da so delavske organizacije v največjem obsegu poskrbele za red v boju. Toda Če ne bj bilo trditve o nasilju, ne bi bilo mogoče delavskim voditeljem očitati nepo-stavnosti in jih loviti kakor divje živali in zapirati, Ce pa se hoče zmagati, hitro zmagati, je to potrebno. Voditelje in zaupnike v zapor, proti masi puške in kanone, tako se doseže konec stavke in kapitalistični interesi so rešeni. Natančnosti o vzrokih stavke še niso znane. 1 oliko je gotovo, da so na državnih železnicah trumoma odpuščali delavce in uslužbence. Vlada pravi, da so bile odpovedi neizogibne, ker imajo državne železnice deficit in ker baje ni dela. Temu ugovarja Zveza železničarjev. Deficit je verjeten. Ali tega niso zakrivili železničarji. Za prometno politiko vlade niso oni odgovorni. Železnice služijo v prvi vrsti kapitalističnemu blagovnemu prometu. V primeri s tem je osebni promet le majhen. Kapitalisti pa hočejo imeti transport kolikor mogoče poceni. Na železnicah vlada sistem varčevanja, v katerem tiči že zločinstvo. Pričenja se takoj pri stavbi. Nekatere proge so tako zgrajene, da je potovanje po njih spojeno z večno nevarnostjo za življenje. To ugroža seveda največ železničarje, ki so vedno na poti. Enako blazno varčevanje je pri voznem materialu. Lokomotiva se nabavi in mora voziti, dokler je še količkaj cela. Na popravke ,ue misli nihče. Akp, poči kotel, bc ubilo strojevodjo m kurjača, kapitalista pa ne.' Razun novih lokomotiv so vse več ali manj pokvarjene. Zaradi tega je bilo že dosti konfliktov, ne zgodi se pa nič. da bi se napravil red. Naposled se varčuje pri osobju. če ne bi bila zveza železničarjev dosti močna, da je priborila nekatere reforme, bi moral še danes vsak uslužbenec delati, za dva. Od časa do časa pa ponavlja prometno vodstvo poizkuse z Odpuščanjem nastavjjencev in delavcev. Kadar se mu zazdi, da je organizacija kaj zaspala, pa se nenadoma skrči promet in dela zmanjka. Nič ne de, da so skladišča polna blaga, ki čaka na prevoz. Najprej je treba ustaviti par vlakov, da izgleda, kakor bi'se bil fes skrčil promet. Kadar je par sto uslužbencev in delavcev pomefanih na cesto, se. pa odpro skladišča, promet je zopet nnrma-lem oskrbovati ga mora pa reducirano p§pjbje, To hudobno igro pozna železničarska zveza predobro, zato je takoj protestirala proti Odpuščanju, ki je seveda zadelo zlasti veliko zaupnikov. Ker je vodstvo vztrajalo na odpustu, ie. bikiš|avjfa"n^ižogibna.' \ ” ’r ’ c\). o v Zdi se pa. da* še ji pridružujejo -tudi* de-» lavci drugih strok,^zlaistl Melike čete delavcev v .zlatih jamah ib na dianbfhtnih poljih. Tam .gredo • kapitalisti* podebno za tem. da bi se Čim-. bolj- iznebili belih delavcev* in jih; nadomestili z zamoriti.-ki bi delali bolj žastoftj kakOr za pla-črjo Iti ne M zahtevali nobcflilt pravjč. Ža vsako delo seveda hisoezašnorci. ker nimajo zadostne inteligence. Vendar pa jih je za navadnejša deja cele trume, pa se kapitalisti in njih priganjači silno trudijo, da bi z njimi pritiskali na mezde. Tako je tudi tam vedno veliko snovi za spore. Sicer.tudi Črni,delavci ne potrpe vsega, ali če se dni ujifd, je to takoj vstaja.' in tedaj nihče ne vpraša, koliko je ubitih. Odpuščanje železničarjev se je pričelo že o božiču, jko Se le pokazalo, da gre zopet za sistem. je železničarska zveza dne 3. Januraja izvolila deputacijo, ki naj pri vladi "protestira zoper odpuščanje in zahteva, da- se zopet sprejmejo odpuščeni delavci. Napravilo je že slab v tisk,.da železniški minister ni hotel sprejeti deputacije; v.epdar. .se je še pravočasno premislil in jih je.sprejel kot »privatne-osebe«. Pravil je, dg Je bil ukrep neizogiben in da je itak samo sedemdeset delavcev odpuščenih. Deputacija pa mu je dokazala, da jih je že blizu petsto dobilo odpoved. Ker pa vlada kljub; temu ni-nič storila, je bila 8. januarja sklenjena,stavka., 2e drugi dan je imela vlada sejo in je sklenila, da zatre stavko s silo- Za tenu ciljem gre zdaj vse njeno delo. Kakor da je res izbruhnila revolucija, so mobilizirali milico. Injter ni.bilo sovražnika za oboroženo silo, se je moral konflikt po sili poostriti. Kakor tolovaji so policisti v Johannesburgu vdrli v prostore železničarske organizacije, vlomili v društveno blagajno, aretirali taj-iiika Poutoma in druge funkcionarje in jih Vtaknili v ječo. S tem šo hoteli razdražiti delavstvo, da bi milica, katere so spravili nad 60.000 mož na noge. dobila opravka. Doslej ni mogoče ugibati, kako se razvije boj. Kapitaffstično čnsopisje zahteva silo in kriči po obsednem stanju in nagli sodbi. Doslei to še ni razglašeno. Ali pri yladi imajo kapitalisti prvo besedo in zato ni izključeno, da se vpleto v mirno stavko ysled provokacij kapitalistov in vlade krvave epizode. Dnevne beležke. List brez sramu, brez načel, brez poštenja je »Slovenec«. Tako podlo itt Jažnjivo iie piše noben list na Slovenskem kakor »Slovenec«. Kar so včeraj proglašali za belo, to je danes črno pri teh katoliških poštenjakih. Bridke solze je prelival »Slovenec«, ko Je bil sprejet v poslanski zbornici socialna demokratični predlog — pardon. Roškarjev predlog — da se zviša eksistenčni minimum na 1600 K. Izgubo štirih milijonov kron, ki M zadela s tem državne dohodke, mu je bila najhujše zlo in besedičil je v socialno demokratični demagogiji tako gostobesedno kakor blebečejo stare habe o loterijskih številkah ali pa tercijalke o kaplanih. Včeraj pa piše; »In vendar Je le prav, če se' do. 1660 K ife plača davka.« Jo seveda ni demagogija in, ni varanje javnosti. Ubogi »Slovenčevi« bralci, ki morajo verjeti danes na belcebuba, jutri tia angele. Resnično usmiljenje vredno je ono delavstvo, ki požira »Slovenčeve« debele laži in veruje v klerikalne vo-. ditelje. — Mezdno aibmije tiskarjev. Nobenih novih dogodkov -ni pravzaprav. Danes zvečer imajo tiskarnarji zborovanje na Dunaju, kjer se bodo posvetovali o svoji nadaljui taktiki. Vprašanje je.pa veliko, ali bodo zmagali hujskači ali pa zmerni tiskarnarji. ki žele. da se že vendar enkrat urede tarifne razmere. Pomočniški predlog je sprejelo do početka tega tcuua 295 tiskani, ki imajo uposlcnili 3450 pomočnikov in 847 oseb dtkhM delavstva*. Nekaj posebnega se pa v tern mezdnem boja pripravlja pri nas na jugu. Ob vsakem konfliktu skušajo nekateri tiskarnami pregovoriti delavstvo s tem, da mu obetajo, da ga bodo uliva* rova ti na lastne stroške za starost iti nastavili stalno. Take obljube so navaden švindel. k« privatna podjetja ne morejo nikoli dati za takt .obljube zanesljivega jamstva in kolikor d«jO »Jamstva, ga mora delavstvo diago plačati m drugi strani, ker ga tiskar nar slabeje plačuj*, mu umejuje. svobodo In ravna z njim lahko v»$ bfefcotjzittrejfe, obenem pa postanejo taki IJtKr& ki se rra tok način prodajo, izdajalci svojih to- stran! delodajalcev Kimajo prav nobenega dfH-gega namena, kakor razcepiti delavstvo In onemogočiti redne plačilne razmere, f»osfitb5a®( meade z Efialstvom nestanovitnih slabitev V (Jekivskih vrstah. Nepošten je kdo* sfctf&t ffo tak način poslabšati delavske življenske faS* mere in nepošten je tudi tisti, ki sč taki ntifltv-fteMOsti ukloni. Tiskarski delavci so pa vsf poštenjaki — to smo prepričatti To ■*« danes} —; Tiskarska obrt se nc razvija tako fo* dikujejo pri »as »Lalbadter -Zeitung*, »SfaVC-nec«,. »Naša Moč« itd. Tako vzdifoov3anfe. fi lopovščine, zakaj prav stranke, ki stoje za tCttrt listi, -se bojujejo proti reformi tiskovnega flfc-koua, ki je v Avstriji glavna ovira razvoju 'tiskarske obrti. — Javno mnenje glede mezdnega gibafti« tiskarjev je delavstvu Jako simpatično. Prdm teden so napraviti izprti tiskarji vtč na deželo, da so čtili tudi tam obče ninoflju In liHi so ifaraVifdstt presenečeni, posebno 5'e, ko 'So dobili zažcljdifa posojila. Splošno dir mnenje, da le nesramno 'trna varati Ja\ kakor to ‘delaje ob tem mezdtrern gibanju tfcarskem meščanski časopisi. — Natančno do 15. februarja . , . fiujsfc&fii med tiskarniŠkimi popotniki so v svoji veKIfl modrosti izračunali, da bodo izpiti pmto&pM uatadČno lia dan 15. februarja brez vsdh deštftf* nih sredstev. Do 15. februarja bo izčrpan v«# bojni zaklad pomočnikov mi takrat bodo močniki prišli ponižno kakor tepeni psi J) {f&* spodom principalom in milo prosili, naj jiti sBBK-t>et nastavijo. In principati bodo mrl«) premertft od nog do glave te neiKikorne služabnik« Sef bodo. po dolgih prošnjah izstradanih pomOčfti* kov omehčani, izjavili, da so pripravljeni fite pogajama. Pomočniki jim bodo poljubili roft£ ftl pote«i bodo gospodje principali diktirali itOV® tarifno pogodbo, ki bo seveda poslabšala dote-* danje delovne in mezdne razmere pomočnikov, fn končrio se bodo pomočniki Se enkrat prikf#-nifi do tal pred gospodarji in odšli na delo .. . . Tako sklepajo ttekarniški podjetniki. 15; t&bfft* ar ja tte feo vinarja Več v blagajni organtaaclfg in potem bomo mi gospodarji situacije. Pa fcaj; Če so napravili gospodje račun brez krčmar}*;? Kal res mislijo* da je škv tiska ruiško delavstvo v ta boj, o katerem je vnaprej vedelo, dir to aeto hud, tako slabo prfpravfjcno, da ne bi zdržalo niti dvomesečnega izpora ? — Mesečni shod mizarjev v Ljubljani ho jutri ah 9. dopoldne v restavraciji jpfi »L£Wl* Z običajnim dnevnim redom. Nihče ivaj ne manj*-kal — Delavce tudi zebe, g. Žabkar! Kmala ob ^pričetku zime snw spomnili g. Žabkarja, d« v njegovi delavnici delavci močno prezebalo. Do tega smo bili pripravili g. Žabkarja, da Je popravil okna. Kje pa so ostale peči? "V Žabkarjev! tovarni premrazujejo delavci kakor vrabci im drevju. Seveda, gospod Žabkar ne ve, kako hudo de mraz, ker v njegovi pisani* je lepo toplo. Če si pa kdo od delavcev pOgfeJ® svoje otrple roke pri kovaškem ognju, pdtem pa napravi g. Žabkar sodni dan. O. Zatikat, ali mislite, da Je delavec drugače ustvarjen kot Vi? Ali ne pomislite nikdar, da je delavčev® edino premoženje njegovo‘Zdravje. Ce delavec žbOll, In da Že niso vsi detan/cLZboletl v 7*0-k ar je Vi delavnici le pravo čudo, tedaj torna toliko denarja na razpolago kot vi za zdravnik« in Edravfta. In če leže v prezgodnji grob, ktto «&rbi 'tt njegovo družino. Pomislite vendar nekofiko g. Žabkar, kako se lahkomiselno igrate z žMjeajem delavcev in njihovih drrižfa. cner-gično zahtevamo, da napravite peči vdelavrtt-ei, driigaite se pripravite na temeljit obračun. Vse 'ljubljanske kovinarje pa poživljamo, da se fi^ffanlzirajo do zadnjega, ker le krepka organizacija bo odpravila razmere, ki vladajo po raitii m * -lil n: Haiti. l!i. ..i_-j U3fJf'I, Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalehter. (DaHe.) Advokat Kavka je časih zapihaj, kukat imajo v navadi ljudje, ki imajo vsega ckmrfj. Sam«»vestno se je oziral. Njegov obraz M h svetil in napenjal v zdravju. Taki obrazi s« vidijo > pri pivcih, posedujočih cele večere v restavracijah pri nekaterih vrčkih piva. Bilo trm Je petintrideset let, pa debelost ga Je delala starejšega. To je bila tista atrakcija, o katerfle govoril Mikyška. fn ta advokat, sem prišedSl, je videl v sebi res nekaj takega kakor atrakcijo. Bil Je radikalec, ki Je veliko, glasno in dtvfft govoril, pri tem vsem pa previdno delal. Ko Je prvič nastopil na javnem političnem shodu, *0 Litije strmeli nad njegovimi robatimi izrazi. Dragega dne so časniki pisali o njegovem de-bntu in doktor Kavka Je posta! specialiteta, radi-kalizma. Za časa izjemnega stanja Je zaslovel snradi nekaterih ostrih izjav, s katerimi Sl Je pridobil popularnost. V zaupnih družbah se Je govorilo tudi o tem, da Je baje nekje ponočf na trtici dal klofuto neki zelo visoki osebi a tt Je fcila le neutemeljena fama. advokata le Ivanu črez neka! c*** r. tVočJ večini ljubljanskih delavnicah iti ki solia kvey delavčevemu zdravju, — Cena živine in cena mesa. Prijatelj lista itam piše: »Danes sem sedel v gostilni pri F., za drugo mizo sta sedela dva kmeta in se pogovarjala o ceni živine. Pogovor me je zanimal Zato sem poslušal. Prvi je pravil dVugenut: »Bil sem pri mesarju N., pa nisem mogel krave prodati — tako malo mi je zanjo ponudil, da je bolje, če'jo zakotjem doftla ter meso po $0 vin. prodftjam. Bom dobil pol več za njo.« — Drugi mu je prikimaval. Bila sta resna moža hi štabe volje. Sodrnumiti ikl Glejte — cene mesa so pa vedno entfke. Čas bi -bil, da se Uganejo kompetentni faktorji !1 Cena mesa se mora ziii-,žati!l —- Tekmovalno sankanje v Ljubljani. I.e-'tošnjh žirrta fe pb aofttetu presledku Zopet omogočila intetižlvnejSe gojenje zimskega Športa, zlasti satikat1ij6. ki spada tudi v l.jnbljaui med nftjpriljubuejže 4p0rtue zabavo. Dočirn sO se v zadnjih lctUi vršile Že drugod po Kranjskem ScnkaTne tekme, 1<1 so v največji meri vplivale lia pravilni t(>otr’iil Vaz voj sankanja, seje mo* rala LjUbljiui& ystod slabih sneženih razmer vOtskem gozdu sankafno tekom s slcdččim sporedom: Iv Tčkma Jnnlofjev; Pristopna vsem sankačem, ki nimajo šc nobene cene. Vlrtga Ž kroni. 2. Damska taktna. Vloga 2 K. 3. Tekma za pr vatlov« Ljubljana. Pristojna vk6m san- j kačem v starosti nad 18 let Vloga 2 K. 4. Tek-nin za prvertštvo »LJdbijanfikega špcutnega kluba.« Prlfito&iia fe kh^oiviin članom. 5. Tekma dvosedežittii^ank. Vtoga za vsak pur 2 K. Tek-tnOvatija smejo ižvzemši to£ke 4. udeležiti vsi sank-ači iz Xfaujske brez tAzlike ivarodliK^tk TeKiouJe se pod predpisih avstrijske zveze sankalhih drtistev. Dolžina znaSii 700 m. Prijave V,N\cpm\ vred sprejema do 24. t. m. opol. ir. Josip Mal c li 5ek, blagajnik >Khietskepo-šojilnice .1 utiljansl^e okoficei v tjubtjani. Po-5rficjSi prijave dovoljene so te proti plačilii d\fo)n-e vl®e, m> zadetka starta. — Vse druge podj-obnosti 'obpivimo pravočasno. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. 03 3. do 10. t. ib. jfe le rodilo 21 otrok, mrtvorojena sta blfa 2, umrlo je 25 oseb. med fiflmi 13 tftjcev fn 12 domačiiiov. Ža jetiko je umrlo 5 oseh, med njimi 2 tujca, za Škrlatico 1, vsled mrtvouda I, v sled nezgode 2. V zavodih Je amrto 19 oseb. Infekcijskih bofo«ni so priglašeni ožpic 1 slučaj, vratiče 1 slučaj, Škrlatice 2 6točajk. —* Včasih je aghlrat, zdaj bo na študiral.. Kdo fie pottna v Mostah, Novem vodinatu, Zeleni jami itd. Franca Makovca, klerikalnega agitatorja, čilega »Orla«, navdušenega pevca v klerikalnem pevskem društvu, Oražmovega prijatelja l* v5* bivSega želeaničarja. AH vsa ta opravila moža mi so zadoščala, spoznal jev da ne sme zakopati talenta, ki se je močno .; oglašal v ujem. In ta klerikalec, katoliški mož od temena do pete je žel in si prisvajal tuje blago. Ker pa na železnici niso znali prav upoštevati njegovega talenta, so mu lepega dne pokazali vrata. Pričela se je proti njemu stroga preiskava ih kako so strmeli ljudje nekega dne po Novem Vodmatu, ko zagledajo čuka in klerikalnega agitatorja Makovca, ko Je moral sani porivati kullco z Ukradenim btistgom in ki Jo je peljat v spremstvu stražnika. Pa nišlo vse v eno., Makovec je moral naložiti še enkrat, preden so Imeli ntt policiji vse nakradeno blago. Kradel Je v kurilnici, pa tudi po privatnih fnšah so mu bile všeč marsikatere reči. Ora-žem je veddl za ta. »talent« svojega agitatorja in vendar *je. pustil, da Je korakal Makovec * čnkarski unllotmii za pogrebom dt\ 2itrtfca. Ker pa na se*i«i nimajo mnogo timevania za take »tuleiite« kakor Jih je razvijal Makovec, so ga včeKal obsodili na 10 dni zapora, kjer bo sedaj lehko študiral, kako bo pomagal Oražmu pri agitaciji za katoliške može. — Slška. Naš obfilnski odbor je začel z — razsvetljavo Šiške. NajpopreJ je napravil na Velikem drogu pri obč. uradu veliko petrolejsko Svetilko, ki ‘lepo sveti, samo težko se Jo prižge. Zato pa Je največkrat pod njo egiptovska tema! — Sedaj so postavili pred županovo hišo drug tlfog — visok do neba —• z enako lučjo, ki Ifcpo sVeti, le premalokrat; po navadi je pod njo teina. Tretji drog se postavi (tako govore hudomtišnežitj pod hišo gospoda pod-župana itd. — pred hišo vsakega obč. odboTtli*- marndmm nAtLim.!!, «,In I IIi>r ■ iurMiiinrhi v mmm ka eden ... No, ne vemo, kaj bo resnica; mnenja pa smo, da bi se s tako razsvetljavo počakalo In raje, kaj boljšega napravilo. Plin bi mogoče, bil boljši, ako bi se ga iz Ljubljane izpeljalo'— saj bi sa z Ljubljano dalo o tem govoriti. Saj smo dobili tudi vodovod iz Ljubljane. Le ne prenagliti se! Denarja Jc škoda! — Z Gline. »Zarja« je nam delatcem na Glincah prav iz srca pisala, ko je odkrila, kako nujno bi bilo, da bi naši mesarji 5!f s ceno mesa navzdol. Če v Gradcu prodajajo kilogram po kroni, zakaj ne pri nas? Res jeS!,da mora ohčiira z vso svojo močjo pritisniti ha mesarje, da ceno znižajo. — »ZarJo«v.bi moral-, res vsak delavec naročiti, ker je edin list, ki se poteguje za koristi delavskega ljudstva* f*ri nas na Glincah bomo poskrbeli, da bo v»č tu najbolje ugaja. Če dobro odgovori, m« je obljubil svetel goldinar, »Najboljše«, je izbleknil Franček, »Je to, da se tudi pri Vas dobi Kathreinerjeva kava. Prav tako kakor pri nas.« — »Tako«, Je vprašal stari oče, namuznivšl se, »od kje pa to veš fn zakaj tl to tako zelo dopade?« ^ »O, stari oče«, Je zaklical mali navihanec, *>pazil sem, pristna Kathreinerjeva Kneippova slad na kava se dobi samo v modro-bellh zavojih s sliko »župnika Kneippa«, kakršno imate ,y kuhinji. In potem — saj vendar ne diši nič boljše kakor Kathreinerjeva z mlekom. Nanjo se vedno ves dan vesdlimo.tc — »Prav,« odvrne dobri štori mož, »In pred vsem: Kathreinerjeva Je izredno redilna in zdrava. Odgovor je bil do|»eT in pameten, Frattcek, tu imaš goldinar.« — Orožnik Mobius, souzacijska kriminalu^ drama v treh dejanjih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal« je posneta po enako« imenskem romanu pl. Blllthgena. Viktor Blilth-gen je priljubljen nemški pisatelj In njegovo no-< velo o očetu Mobiusu, orožniku, ki Je izročil lastno hčerko sodišču kot požigalko In našel potem smrt v občinskem jarku, mnogo bero in občudujejo. To pripovedko predvaja nam danes film v živi sfiki. Vlogo hčerke igra najbolj slo* vita berlinska igralka Lucija Hoflichova, Reiiv hardtova učenka z občudovanja vredno popolnostjo. — Poleg Še treh drugih prvtrvrstnih' slik sledi koncem še v razvedrilo ljubka veseloigra v dveh dejanjih »Ljubimsko gnezdo«, v, kateri igrata glavni vlogi znana Gl^etta i« Rodolfi. Štajersko. — 11 rudarjev v smrti nevarnosti. Iz Ljubno poročajo: V Četrtek je naenkrat 2bolelo med delom ri rudarjev ha znakfh zastruplje-nja. Rešilno moštvo ie hitro preneslo radafJc z nevarnega kraja, čez nekaj časa so se rudarji zavedli. Zastrupili so se bili z bencinovo paro, ki je v veliki omožim uhajala z bencinskega'"Stroja, ki ga imajo V rova. •*- Obsojen poštni deiravdant. V četrtek je bila v Gradcu porotuu obravnava proti 241et-nemu poštnemu oficiantu Rudolfu Pivvonki, ki Je poneveril dve denarni pismi s 36:000 K. Obsojen je bil na tri leta težke ječe. Koroško. s — Otrok je zgorel. Pri Trgu je zgorelo 18mesečtio dete dekle Morije Holdenrikove. Mati je pustila dete samo v sobi, poleg ^posteljice ptt gorečo svetilko. Ko se Je vrnila, je bila po-Sfteljrca v plamenu, dete pa že popolnoma ožgano. — Ustrelil ga Je vsled neprevidnosti. Dne 9. januarja zvečer.so našli v St. Petru posestnika Rudolfa Rieglerja ustreljenega wa dvorišču. Mož je bil Že mrtev, imel je rano v spodnjem delu teleSo. Obdukcija je dognala, da jc bil Rtegler astrefjen. Dne 14. januarja pa se jc javi! žandarnVerlj! domačin, ki je priznal, da je ustrelil Rieglerja, in sfcet vsfed neprevidnosti. Trdovraten saniomorlec je neki sodar na Sentvidskl cesti v Celovcu. SnoČl se Je že četrtič obesil, pa So ga tfopet rešili. Ko so ga spravili k zavesti, Jc rekel, da se bo še enkrat obesil. — — - -■ — ***** ---------------------- Goriško. *— Nabrežina. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« v Nabrežhii priredi Jutri ob l. popoldne predavanje. Predaval bo sodrug dr, H. Tuoia iz Gorice. Po predavanju bo društveni shod. Predavanje in shod se vršita v prostorih strokovne organizacije klesarjev V Gorici. Vse sodruge In sodružlce iz Nabrežine, Šempolaja in okolice vabimo, da se udeleže nedeljskih pri-■rtdHev. ■— Odbor. ...IHI r. ■ i . ■.»■h. i m, ............... Trst. — Prej Mesija, zdaj izdajalec. Pred kratkim je objavila »Edinost« članek, v katerem se gospod^ krumirji vlečejo za lase iz močvirja in kjer citirajo v svojo Obrambo to, kar je napisala praška »Union«. Postavili So svoje kru-mlrstvo na vzvišeni postavek in pravijo, da krumirijo le zaradi »stvari«. Mnenja so tudi, da so najeti kitajski kliliji, ki na ukaz svojega mandarina pritrjajo tudi njegovi laži. Pri »Edinosti« igrajo »križ^moža« za mesto glavnega urednika, zati> Ekar k^amlri. Oosp. Makso Cotič je že javit, da odloži Klavno uredništvo, kda! k* je pa zopet sprejem, tega m javil. »Jobanca« iz Katoliške -tiskarne v Ljubljani naj le pritegne k svoji hiši krumirja Ekarja; v Trstu ga ne bo pogrešal nihče in najmanje tiskarji !n delavci, katerim je svoje dni obljtiboval nebesa na zemlji, zdaj pa je postal krumir, kar se gabi vsakemu zavednemu delavcu. Takrat hi vedel za praško »Unfon« in ni mislil na »stvark, danes pa se posmehuje vsem, ki ga poznajo. Baje mu udarja srce za nekaj . . . visokega. Subkrumir Brozovič mora delati kar po 7 dni v tedrtu, celo oh nedeljah. Kakšno plačilo so mu pa obljubili gospodje iz »Narodnega doma« ? — Lep triperesni petršilj: Ekar, Brozovič in Meljavecl Tudi poganjek četrtega se prikazuje, pa jih menda ne osreči. Drugih krnmirjev v Trstu ni. Čez 300 stavcev je v gibanju in vSe pomožno osobje in Ela:gw»i »Ali ga poznate, ttruby? Ali se vam tu ne i zdi malo neumno in bedasto? Ta dva tekmeca — — in drutfnekmeci? Ne morem sl pomagati, | ali tega-le rejeffega požeruha 'bi danes najraje j Sploh sem danes poslednjič tu. Naj kuhajo politiko tisti, katerim ugaja tako rokodel-; stvo. Meni rte,« Ivan se Je v duhu vprašal po teh besedah, ali ni res ta shod nekako malenkosten, ali niso malenkostni spoti, kateri se že pojavljajo in ki se še pojavijo? Na svoj namen je fndi pomislil. »Kaj pa vaš »Chrdm Vyvoienych«, OndM-Ček?« se je naglo utaknii Soumar vmes, ki je doslej molče sedel. »Kdaj izide prva številka?« »Soumar,« je naglo odgovoril Ondraček, »tudi vi spadate med izvoljence. Zagotavljam vas, da s svojim mišljenjem nisva tako daleč drug od drugega.« Soum&r Je zamahnil in se namuznil. ‘ XXIV. V tem se Je začelo zborovanje, toda Še po nagovoru so neprestano prihajali novi udeleženci. VefiHtoma so se razprave udeleževali mladi ljudje; a vzlie temu je imela značaj debate resnih, samozavestnih mOž, dasi se ni moglo utajiti, da so se nekateri govorniki preveč prizadevali pb pozi in resnobi. Prvi predmet debate Je bilo vprašanje razmerja naprednjaške stranke proti mladočeSkl. Zoper zdnižitev se je Jako ostro izražal Kačerovskv rekoč: - »AH smo mladočehi — ln čemu se potem izigravati za neko posebno napredno stranico, ali pa nismo sicer mladočehi, toda' se malo kažemo kot take, da bi — le odkritosrčno to priznajmo—~ ložje dosegli poslanske mandate. V takih okoliščinah pa Je napredna stranka ob vsak rai&on d’ 6tre.« f Kačevovskega nastop Je izzval viharno ugovarjanje. Zelo srdito in resolutno so ga zavrnili. Proti njemu se je priglasilo Več govornikov. Med njimi advokat Mrfizek ln oba amue-stfranca, s katerima se Je pogovarjal Mriizek ob prihodu Ivana. , Doktor MrSzek je z neprisiljeno rromjo in Uglajenostjo odgovoril Kačerovskerrru, kako da Je vendar očitno to, da gre tudi za mandate ln zakaj da ne bi šlo za mandate? Kdo bi se izpod-tikal nad tem? Pa so še drugi razlogi. »Na misel mi je prišla neka prispodoba. Napredna stranka Je doslej živela v otroški dobi, v dobi mladosti. Sedaj pa vstopa v moško dobo in postaja politična stranka, s katero bo treba računati resno. Toda tu je potrebno, prijatelj! — dovolite, da vam to povem In sicer opozarjam na to zlasti tovariša Kačerovskega — da se stranka postavi na pravo politično podlago, da st osvoji nek dar. kateremu se pravi politika. Naše stremljenje nas mora — ponavllam — ve- sti najprej do tega, da se nam odpro vrata na parlamentarno torišče. Dokler nimamo samo-stalnega dnevnika, s katerim bi lahko izvrševali uspešno agitacijo, ne moremo miSliti na to, da bi kar tako — drugače, dospeli v parlamentarno delovanje. In brez parlamentarnega delovanja bi stranka vedno hodila po eni nogi. Ko se nam posreči zorganizirati dobro publicistično delovanje, ko proctere(mo v vse vrste in kroge, pa bo čas. odločiti se, pa postanemo seveda z veseljem samostojni.« Na ta govor Je Kačerovskv med glasnim ugovarjanjem odvrnil, da je Mr&zku več za lastno osebo nego za stvar. Doktor Mrazek Je vstal in vzkliknil, da so to osefoni napadi, zoper katere se mora z vso odločnostjo zavarovati. Tako debata ne sme zaiti na kriva pota. Vsa! toliko bi si rad izprosH. Nastal je vrišč. Kače-rovskemu se Je pridružil Soumar. Z ostrimi, zbadljivimi besedami je očital odboru ln sklicateljem, da greše nad svojo prete&lostio, da Je sitnacija dandanes Cisto drugačna nego Je bila, in da pravzaprav nima tu nič opraviti, nego opozoriti mlade plezalce, naj se spominjajo dneva sodbe, ki jih pomede z lestvice, po kateri hočejo gor. a ne marajo dol. Večina ga Je pa prekričala in predsednik je moral zvoniti In opominjati, naj bodo mirni. Razburjenost pa se ni več polegla (DaUeJ Matere, ki tvnaio svoje otroke rade, Jim dalo za okrepilo dobrega mleka s Kathreinerievo knelppovo : sladno kavo. [athralnar|a»a M fit> tlMVtl*« [atHrainarlavam n.CInu napravlja t mjboijlaga sladu I« Je ta M lat stfrattilSko priznana krepilna pUata. Kupujte I Ali hočete ostal zdravi? | iČtm si fhMtc 6£fbati pljič, ki- razdražijo^ žjvcc. Pred vsem zrnate k.Wf! idealno nado« jtreSMfo tetre, tki JRffivi rrpp k«« po okuse' •cfiiMi,' Tre® M bi 'fffravju šlRlljiva snovi vscft bovalo, je .Reggkaffot* je peofeid, zdraviti prikladen in sa zete pcik-že. pat« frafko po pov<; zetjn K 4’30. •*- Mesto ničvrednih pridatkov; pridirtcmo v resnici praktičfltej stv« za vsakd ’ gospodinjo! — ,,Roggkaff Pristna vina. Dotnafa kuhinja. Ljubljana, Mestni trg št. 19. - Stari trg št. 8 Krasne novosti jesenskih in zimskih oblek, površnikov d oni a ee^a Izdelka« ...:j=£ Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. - j Brez konkurence! Solidna postrežbe. Halnlžrje cene, ,mnogo urednikov je brez posla, a med vsemi temi ni drugih kramirjev kakor: Ekar, Brozovič in Meljavec. Draga dela Izvršujejo lastnhcl sftmi oziroma kak posameznik iz njihove družine. Nekega tiskarmškega vodjo so ^aganjalj k delu, pa se je odpovedal mestu in odšel. Nasi krumirji pa so takrat markirali svojo pot z Uspehom*! Tržaška »stvar« je za nje *re-š1 ■■■■■— Zadnje vesti. Krščansko socialni švindel. Etana], 17. Doslej še nihče ne ve, če bo imela poslanska zbornica- danes napovedano sejo ali ne. Konfuzija je dosegla vrhunec. Krščansko sdctelni klovni so s pomočjo nemških nactdnal-cev lazili in se plazili okrog gosposkih zborni-čarjev, da bi izprosili od njih rrrffost za snedeno besedo. Poslanci Gross, Teufel, Erler in Fuchs so bili pri podpredsedniku gosposke zbornice knezu Furstenbergu, naj bi vplival na ustavo-,vernO stranko in uvedel kakšno posredovalno akcijo. Fiirstenberg je odločno odklonil; dejal [e; naj se gospodje sami obrnejo do ustavoverne stranke, pa jim je obrnil hrbet. Nato so šli krščanski soclalci k desnici gosposke zbornice; tam sfa jih podpirala princ Liechtenstein in Wit-iek. toda zaman. Gosposki zbornlčarji. V gosposki zbornici so imele vse tri posamezne skupine dopoldne eksekutivna, potem pa plenarna posvetovanja. Slišati je, da so vsi go-FVOrififei nastopili proti temu, da bi se kompromis tli sklepi izprerrrmjaH. Naglašaio se je, da nima noben član gosposke zbornice pravice, P* bf še oficielno ali privatno spuščal v kakšna pogajanja zaradi izprememb. To je naperjeno y prvr vrsti proti Liechtensteinu, ki je na skupni onferenci glasoval za kompromis, potem pa z eist&irclmerjem in Steinerjem tekel k Urgkhu, da bi poglodat sklep. Nov predlog. Ko je bilo vse beračenje pri gosposkih zbor-ničarjlh brez uspeha, so se modre krščansko socialne glavice s pomočjo nemških nacionalcev izmislile nekaj novega. Kompromis skupne konference naj bi obveljal; ampak k § 172. naj bi se sprejel dodatek, da novi davek za dohodke jod 1800 do 10.000 kron še ne stopi letos v veljavo, pozneje pa le tedaj ne, če preseže osebni uavek prejšnjega leta 120 miljonov. Očiftio je, pa ne gre krščansko-sočiahio-nemško-nacio-nalrtf gospodi veliko za poznejša leta, pač pa da ne bi tisti, ki plačujejo doslej 20 kron, plačaH 20 K 40 vin., to se pravi, da ne bi pri prihodnjih volitvah glasovati v tret-razredu. Dr. Urban kot poročevalec o skle-skupne konference naj bi zagovarjal tudi ta redtag, pa je odklonil. Slišati je, da so tudi MtaAsftehi, Poljaki in klerikalci sklenili, da bodo glasovali za ta predlog. Včeraj so trajala posvetovanja strank ves dan. Danes bo sklicana konferenca klubskih načelnikov, ki bo šele sklenila, če se današnja seja vrši ali ne. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 16. Na današnji seji je bil zakon o zavarovanja rudarjev zoper nezgode odkazan (emisiji za socialno zavarovanje. Nato je iz-avlf predsednik knez Windischgrdtz, da >dstaVlja poročilo o skupni konferenci z dnevnega reda, ker poslanska zbornica še ni razpravljala o tem. Prihodnja seja bo pismeno sklicana. TISKARSKI BOJ. Gradec, 16. Med pomočniškim odborom v in onimi graškimi princlpali, ki do- Se niso podpisali tarifa, se Je dosegel spo-razum. Principal! so sprejeli od pomočnikov ipnadbgani tarifni načrt. S tein je boj v Gradcu končan. POŠTENJAK DLL GOS Z - NAČELNIK POLJSKE LJUDSKE STRANKE. Dunaj, 17. Dosedanjfi načelnik Poljske ljudske sifanke Srednlatvski baje odstopi In na njegovo mesto bo izvoljen bivši minister Dlugbsz. NADPOROČNIK USTRELIL TOVARIŠA. Krakov, 17. Aretirali so nadporočnika poljske artiljerije Hausmanna in njegovega slugo. iHausmnnn in nadporočnik Ziegler sta bila; pijan in sta se dregala. Med prepirom je Ziogier razžalil Hausmanna. Hausmann je poklical Svojega slugo, mn dal revolver in mu ukazal, riaj ustreli Zieglerja. Sluga je izpolwH povelje in Ztofler je bil na mestu mrtev. SKERLECZ IN KOALICIJA. Zagreb, 17. Danes se hrvaški sabor odgodi do srede. Baron Skcflecz pojde medtem v Budimpešto, da poroča o svojem paktu s hrvaško-srbsko koalicijo. Verjetno jč, dh nastanejo pri deželni vladi Še pred adresflo debato nujne iz-pFetnembe ht da se pri tej priliki izpolnijo ražne želje koalicije, PRIPRAVE ZA TISZOV SPREJEM V V ZAGREBU. Zagreb, 17. Za Tiszov sprejem ima policija največ opraviti. Ker bo na Čast Tiszi v gleda-IBBu Slavnostna pfftdstiava, ne dobi noben dijak vstopnice k tej predstavi. K dineiu, ki bo pri banu. SO povabljeni klubski načelniki v sefi strank. Pravaši obeh kril so odklonili povabilo. , MADJARIZACIJA NA HRVAŠKEM. ,'v. Zagreb, 17. Ogrsko šolsko društvo vzdržuje na Hrvaškem 81’ljudskih šol in dve višji šoli. Največ teh šol je v veliki županiji Virovitici. PARNIK S 300 POTNIKI POGREŠAJO. London, 17. Parnik »Dairia , ki vozi iz Hamburgu v Ameriko in ki bi moral v ponedeljek dospeti v Ameriko, še ni prišel na svoj cilj. Na parniku je 300 oseb. PODMORSKI COLN SE JI POTOPIL, London, 17. Pri pomorskih vajah se je po-tOpfl podmorski čoln 17. Čoln se ni dvignil več na površje; najbrže je vse moštvo mrtvo. SRBSKA KRIZA. Belgrad, 17. Napetost med vlado in bivšim vojnim ministrom Božanovjčem se je še poostrila. Vojaškim gospodom je izza vojne mogočno zrastel greben, da hočejo že imeti prvo be8Qdo v državi in posnemati militarizem velikih vojaških držav. Znano je, da Je bil major Vemič, ki je v bitki pri KumanoVeni ustrelil nekega vojaka, baje zaradi nedisciplinarnega vedenja, obsojen na deset mesecev zapora. Ko Je Božanovič že vložil svojo demisijo, je še predložil Vernica kralju na pomiioščenje, ne da bi se bil kaj sporazumel z vlado. Pri splošni voMki amnestiji je bil major Vemič res po-umeščen. Vlada ga hoče sedaj vpokojiti. BOLGARSKE VOLfTVB. Sofija, 17. Bolgarska vlada namerava raz-piSftti volitve tudi v novih pridobljenih krajih. Vsled tega bo imelo novo sobranfef za 35 članov' več kakor razpuščeno. Radoslavov upa, da vstopi večina poslancev iz novih krajev v vladno stranko. NOVA RUMUNSKA VLADA. Bukarešt, 17. Novi kabinet je tako sestavljen: !*redse Lahko * vzetju, od 12 K naprej franko Lahko m IriuUro amenja za nengJdajoče ae vrne denar,«*-Natančni C(*B0Tn«tl gTnt« til ETftDKO, S. ftenlsch, Dešenice štev. 758, Češko. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna Tli krila,kostume,nočneha- m 70 Ije,perilo,plašče,kožuho- Jtrnm* 1 V1&J v- vino jn v$ji; nr0(jn0 t,ia?0. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trp štev. 9. Lastna hiša. Neprckosljiva v otroških obleket h in krstni Opravi. ————— Soli