LOVENSK
sako sredo din 32'—, polletno
Izhaja v Cene: Letno din 16'—, četrtletno din 9—, inozemstvo din 64'— Foštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13
Cene inseratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000'—, četrt strani din 500'—, '/s strani din 250—, 'lit strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1*—
Ozdrawlteiile itaprcdufe
Mednarodni mladinski 1 ftroviteiislvom urnim
V Beogradu stdi SG mudila zastopnika Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani gg. dr. Stanislav Žitko in Jožef Hvale radi mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani, ki bo od 26. do 29. junija. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II., knez namestnik Pavle pa
afeor v Ijubliani pen po-
je obljubil zastopnikoma, da se bo sam osebno udeležil prireditve. Knez namestnik je naročil dr. Žitku in Hvaletu, naj sporočita fantovskim odsekom in dekliškim krožkom njegove pozdrave. Zastopnika fantovskih odsekov sta bila 6. maja sprejeta tudi pri vojnem ministru.
Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani pretekli teden — 2. maja — je mogel z veseljem ugotoviti, da je nastopilo po sedmih letih težke gospodarske krize znatno gospodarsko olajšanje. Gospodarska kriza je precej omiljena, denarna kriza v veliki meri končana, novo življenje se je začelo pretakati po žilah našega gospodarstva, po naših denarnih zavodih. Naše denarne zadruge zopet prejemajo denar, ki morejo z njim razpolagati. Poštna hranilnica, ki je prevzela nase nalogo, da da posojilnicam proti zastavi terjatev pri Privilegirani agrarni banki in državnih obveznic posojila do polovice te vsote, je poslala zadrugam 74 milijonov 600.000 dinarjev ter še bo, kakor je upravičeno pričakovati, poslala 16 milijonov dinarjev. Naša banovina je najela posojilo pri Poštni hranilnici v znesku 63 milijonov dinarjev. Tako bo našim denarnim zadrugam na razpolago 74,600.000 din + 16,000.000 din + 63 milijonov dinarjev = 153,600.000 dinarjev. Od vsote 63 milijonov dinarjev je Zadružna zveza dosedaj izplačala svojim članicam 48 milijonov dinarjev.
Tako nastopa počasi ozdravljenje. Zagotovljeno je, da nobena posojilnica, ki ima denar naložen pri Zadružni zvezi v Ljubljani, ne izgubi nobenega dinarja. Tako so sedaj odstranjeni zadnii strahovi, ki so mnogim jemali zaupanje do našega zadružništva. Potrebno, in to nujno potrebno je nadaljnje, pojačeno zaupanje Denar, ki so ga dobile, odnosno ga dobivajo naše denarne zadruge, se mora v prvi vrsti porabiti za izplačilo vlog. V tem ozira so dejanske potrebe kmečkih vlagateljev velike, ker je za časa krize gospodarsko življenje na kmetih popolnoma zastalo ter se sedaj obnavlja. Za nova posojila je treba previdnega postopanja. Tiste denarne zadruge, ki so prosile za zaščito (teh je od 336 članic 321), tako ne smejo dati posojil, kakor samo iz novih sredstev. Treba bo pri dajanju posojil se vrniti k Raiffeisnovim načelom, da se daje posojilo v res določen gospodarski namen ter da se tudi samo v ta namen porabi. Geslo, ki se ga morajo kmetje in njihovi prijatelji v bodoče zvesto držati, se glasi: Zaupanje, pomirjen je, disciplina! To je po-edincem v korist in vsemu kmečkemu stanu v blagobit.
Otvoritev ceste raaribor-
V nedeljo popoldne je bila pri Št. Petru pri Mariboru slovesno blagoslovljena in otvorjens. nova cesta, ki spaja po najkrajši poti Maribor s Slovenskimi goricami.
Kljub slabemu vremenu se je zbralo več tisoč ljudi iz Maribora, domačinov, iz Slovenskih goric in celo iz Slov. Krajine. Številne goste so pozdravljali slavoloki, hiše pri Št. Petru so bile okrašene z državnimi zastavami, možnarji so pokali in godba je igrala. Najlepše je bil okrašen prostor pri tako zvani turški kapelici, kjer se je izvršila blagoslovitev. Pri kapelici je bila zbrana ljudska množica, gasilci iz okolice, čete fantovskih odsekov in šolska mladež. Slovesnost je pričela s šmarnicami v turški kapelici, blagoslovil je cesto s primernim nagovorom g. stolni prošt dr. Maks Vraber.
Pred blagoslovitvijo je pozdravil navzoče najodličnejše goste predsednik pripravljalnega odbora g. Miha Kovačič od Št. Petra. Na slavnostnem prostoru smo videli g. bana dr. Natlačena, oba gg. glavarja, mariborskega gg. župana in podžu-
Kitajci se postavljalo
Primeroma naglo po izbruhu japonsko-kitajske vojne so oznanjali Japonci s svojo najmoderneje opremljeno armado en uspeh za drugim na Kitajskem. Najnovejše vesti pa trdijo, da je že resno ogroženo celo nekdanje glavno mesto cesarske Kitajske Peking, v katerem je vladala od Ja-
-Slow, gorice
pana, zastopstvo banske uprave, senatorja Schaubacha, poslanca dr. Vebleta in številne druge zastopnike oblasti in raznih korporacij.
G. Kovačič je prečital ob koncu pozdravnega govora Udanostni pozdrv kralju in vsej vladarski hiši. Fantek in deklica sta pozdravila nato'g. bana in stolnega prošta in sta jima izročila šopke. — Nato je orisal zgodovino nove ceste v daljšem govoru g. Franjo Žebot, načelnik cestnega odbora.
Ko je bila cesta že blagoslovljena, je ob napeti pozornosti vseh navzočih spregovoril tehtne in krepke besede g. ban. Banov govor je sprejel narod z največjim navdušenjem in z vzkliki vladarski hiši, vojski in našim voditeljem. Ko se je poleglo ljudsko navdušenje, je prerezal g. ban narodni trak, ki je bil napet čez cesto, in je proglasil cesto za otvorjeno.
Pomenljiva in prisrčna slovesnost n'e bila zaključena s pogostitvijo odličnih gostov in vseh, ki so pripomogli k dovršitvi te velevažne cestne zveze.
poncev imenovana vlada. Kitajski vstaši so se prebili skozi japonske vrste in so s 40.000 možmi obkolili Peking od vseh strani. Japonska posadka v obkoljenem mestu šteje komaj 5000 mož, vse druge čete so poslali Japonci na obrambo front v pokrajinah Šantung in Šansi.
Skupščina sadgorskegii drnš&a
V nedeljo, 8. maja, se je vršila v Ljubljani redna letna skupščina Sadiarskega in vrtnarskega društva. Po poročilu predsednika g. Humeka se je ustanovilo v preteklem letu 26 novih podružnic in šteje sedaj društvo 255 podružnic z 10.205 člani. Društvo je imelo v minulem letu 351.203 din dohodkov, izdatkov pa 304.491 din. Prebitek znaša 46.711 din. Banska uprava je podprla podružnice v minulem letu z vsoto, ki presega 150.000 din. Ob koncu je predlagal g. predsednik izvolitev pri-
pravljalnega odbora za postavitev spome-1 ilika Fr. Pircu kot očetu umne sadjereje in piscu strokovnih knjig o sadjarstvu. | Fr. Pire je sredi preteklega stoletja 38 let ! deloval kot misijonar v Severni Ameriki ; in so imenovali hvaležni Američani po njem že štiri mesta za to, ker je z vero širil med Indijanci tudi sadjerejo in poljedelstvo. Preden se je podal Pire na misijonsko delo, je poleg dušnega pastirstva 15 let doma na Kranjskem oral ledino za poznejši razvoj sadjarstva in vrtnarstva.
G. Vesenjak — javni delavec
Neizprosna smrt nam je iztrgala dne 6. maja zvečer g. Ivana Vesenjaka, ministra v pok., profesorja in župana na Koša-kih pri Mariboru. Z Vesenjakom je legel v grob mnogo prerano eden najbolj vzorno, požrtvovalno, navdušeno ter uspešno delavnih javnih delavcev, ki so prijeli za krmilo usode slovenskega naroda po prevratu, da ga popeljejo v boljšo bodočnost.
Rajni se je udejstvoval že pred vojno kot časnikar. Med vojno je bil profesor na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Ob prevratu je stopil v vrste onih, ki so bili s peresom in z ognjevito besedo na delu za tolikanj težko pričakovano novo državo — Jugoslavijo.
Ko je poklical Beograd prvič narodno zastopstvo, se je podal tudi g. Vesenjak kot poslanec za ptujski okraj v našo pre-stolico namesto g. M. Brenčiča, ki je stopil, dasi v predvojni dobi izvoljen poslanec za ptujsko okrožje, na čelo od Nemcev prevzetega ptujskega okrajnega zastopa in je ostal doma.
Enkrat prevzeto poslansko čast je obdržal rajni v zaupanju kiriečkega naroda po Ptujskem polju do on£ga trenutka, ko je bila skupščina po nasilni smrti Radiča cd blagopokojnega kralja razpuščena.
V	zastopstvu ljudske volje je bil g. Vesenjak z vsemi močmi na delu, da je izpolnjeval po možnosti želje svojih soroja-kov in je izprosil na najvišjih mestih znatne podpore za cele vasi, okoliše in tudi številni posamezniki se mu imajo zahvaliti, da so bile njihove prošnje ugodno rešene pri raznih uradih od Maribora do Beograda.
Gospod Ivan je porabil kot poslanec vsak prosti čas, da je pohitel med svoje volilce in jim je razlagal politične ter gospodarske prilike in delo našega voditelja dr. Korošca ter njegovih sodelavcev za samostojnost Slovenije in .boljšanje razmer v vsej naši državi in predvsem seve med slovenskim narodom.
Radi neumorne delavnosti, ki ni poznala utrujenosti ter pokoja, je bil poklican v Korošec-Davidovičevo vlado za ministra agrarne reforme in pozneje je postal tudi član državnega sveta.
V	letih, ko rajni ni več zastopal svojega rojstnega okraja v Beogradu, je bil doma vsestransko delaven kakor čebelica.
Skoraj vsako nedeljo in praznik je bil med narodom na zaupnih ter javnih zborovanjih, na katerih je bodril našega kmeta, naj ne kloni glave, ampak naj trdno zaupa, da mora nastopiti prej ali slej doba, ko bodo zopet naši najboljši možje vodili državno in slovensko politiko ter gospodarstvo.
Blagi Ivan ni bil samo politik, vnet za-drugar in voditelj raznih gospodarskih ustanov, ampak tudi prosvetni delavec.
Obiskoval je v prostem času prav pridno toaša prosvetna društva po posameznih župnijah in slišali smo njegove navdušene besede na vseh večjih in velikih prosvet-
nih prireditvah od prevrata do njegove prerane smrti.
V zahvalo za vsestransko požrtvovalno ter z blagoslovom spremljano delo se je veselil zaupanja naroda ne samo v svojem volilnem okolišu, ampak po vsej Slovenski Štajerski, poznal ga je pa skoraj sleherni Slovenec.
Za številne neprilike, katere je moral pretrpeti pod nasilnim režimom združenih nasprotnikov, je žel zadoščenje pri zadnjih občinskih volitvah, pri katerih je bil v veliki občini Košalti izvoljen za župana.
Zadnja tri leta je posvetil svoje moči gospodarskim prilikam in je skrbel vneto s peresom in z besedo za to, da je zasvetila boljša luč našemu zadružništvu in drugim gospodarskim panogam.
Ob smrti g. Vesenjaka ne smemo prezreti, da je rad pomagal s temeljitimi članki našemu dnevnemu, tedenskemu in strokovnemu časopisju. »Slovenskega gospodarja« je pridno zalagal z raznim gradivom in je mnogo storil za njegovo razširitev po deželi.
Prepričani smo, če bi bila božja Previdnost Ivanu Vesenjaku naklonila daljše življenje, da bi bil do zadnjega na delu, kamorkoli bi ga bili klicali in kjer bi bil sam videl, da je potreben in da lahko stori kaj dobrega za slovenskega preprostega človeka in izobraženca, ki sta mu bila vse na svetu.
Pri tolikerem in tako mnogostranskem delu je po naravi bolj šibkemu Ivanu pred nedavnim popolnoma opešalo srce. Vešča zdravniška roka ga je pred kakimi 14 dnevi radi zastajanja srca komaj otela smrti. Od taistega časa ni več zapustil postelje. Srčni oslabelosti se je pridružila, dasi rajni v vsem svojem življenju ni kadil in skoraj ni užival nobenega alkohola, možganska kap, kateri je podlegel.
Iz življenja rajnega
Gospod minister Ivan Vesenjak se je rodil dne 22. decembra 1880 v župniji Sv. Marjeta pri Ptuju iz prave krščanske kmečke hiše. Po končani gimnaziji je bil nekaj let časnikar, med vojno profesor,
po prevratu poslanec, še enkrat profesor na učiteljišču v Mariboru ter po upokojitvi eden najbolj požrtvovalno delavnih javnih delavcev, katerega bo ohranil slovenski narod v trajno hvaležnem spominu.
Žalujoči preostali
Zapušča žalujočo blago ženo, sina in hčerko, ki sta oba na visoki šoli, brata Pavla, kateri je župnik na Teharju, in Franca, ki umno gospodari na lepo urejenem domu. Bodi blagopokojnemu Vsemogočni večni plačnik — žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!.
Zadnje spremstvo
Blagopokojnemu ministru smo posodili zadnjo pot v nedeljo, 8. maja, ob petih popoldne izpred hiše žalosti v Krčevini pri Mariboru na frančiškansko pokopališče na Pobrežju.
Pogrebni obred pred domom je opravil g. stolni prošt dr. M. Vraber ob asistenci ■frančiškanskega g. župnika p. Valerijana in p. Ruperta. Poslovilne besede je spregovoril v imenu stranke g. dr. Leskovar, ki je naslikal poznanost rajnega pri vseh Slovencih in njegovo neumorno delovanje za blagor naroda.
žalostinko je odpel moški zbor pevskega društva »Maribor«, nakar se je začel pomikati dolgi žalni sprevod po Tomšičevem drevoredu in po mariborskih ulicah na Po-brežje.
Za krsto so se uvrstili številni sorodniki, notranji minister g. dr. Anton Korošec, ban dr. Marko Natlačen, zastopnik senata dr. Schaubach, zastopstvo poslanske zbornice, oba gg. glavarja, župani mest: Maribor, Celje, Ptuj, Kamnik, mariborski mestni občinski svetniki, občinski odbor s Ko-šakov, zastopstvo Kmečke zveze, Županske zveze, Vinarskega društva ter zastopniki vseh oblasti in ustanov. Iz pokojnikove rojstne župnije Sv. Marjete se je pripeljalo na pogreb pod vodstvom g. župnika in konzistorijalnega svetnika J. Šketa zelo mnogo domačinov z gasilsko četo.
Žalne koračnice je igrala med nad eno uro trajajočim sprevodom godba mariborskih gasilcev.
Ob odprtem grobu se je poslovil od zemeljskih ostankov blagega Ivana g. stolni prošt, za Župansko zvezo g. kamniški župan Nande Novak, za Kmečko zvezo g. J. Špindler, župan od Sv. Ane, za Vinarsko društvo g. Ivan Šerbinek iz Svečine in v imenu bivših Vesenjakovih učencev na mariborskem učiteljišču in v imenu Slom-šekove zveze se je zahvalil v ganljivih besedah g. učitelj A. Kopriva.
Pevski zbor »Maribor« je odpel žalostinko, gasilska godba je odigrala zadnje slovo in po sedmi uri zvečer so se razšli številni zadnji spremljevalci z gorečo željo: Bodi Vsemogočni večni plačnik g. profesorju, ministru in vsestransko delavnemu javnemu delavcu za vse, kar je storil dobrega za dobro slovenskega naroda, ki je bil blagopokojnemu kot kmečkemu sinu vse na svetu!
Hitler v Italiji
Od Berlina do Rima
Zadnjič smo poročali, da se je odpeljal Hitler 2. maja zvečer z dvema posebnima vlakoma v spremstvu ministrov in vojaških dostojanstvenikov iz Berlina v Italijo in predvsem v Rim, da je vrnil svoječasni obisk Mussoliniju. — Na obmejni postaji je pozdravil visokega gosta v imenu kralja in abesinskega cesarja Pistojski vojvoda, v imenu fašistične stranke in ministrskega predsednika Mussolinija pa tajnik stranke Starace. Že med vožnjo so bile kanclerju izkazane od italijanskega naroda in fašistov vse časti, ki pristojajo in jih je deležen vladar. Med vožnjo se je Hitlerjev vlak ustavil za deset minut v Vero-ni ter Bologni, kjer so sprejele kanclerja nepregledne množice in je bil pozdravljen od prefektov in od častnih čet.
Sprejem v Rimu
Hitlerjeva posebna vlaka sta dospela v Rim 3. maja zvečer. Na kolodvoru so pričakovali vodjo kralj in cesar ter ministrski predsednik Mussolini s člani vlade. Ko je kancler izstopil, sta si segla v roke najprej s kraljem, zatem z Mussolinijem, nakar je predstavil italijanski zunanji minister grof Ciano Hitlerjevo spremstvo. Po pregledu častnih čet se je odpeljal Hitler v spremstvu kralja v krasni dvorni kočiji v mesto. Kočiji je sledila kolona avtomobilov z Mussolinijevim in s Hitlerjevim spremstvom ter z italijanskimi najvišjimi predstavniki. Sprevod je krenil najprej na Novi trg, ki je dobil ime po Adolfu Hitlerju, nato pa skozi starodavni slavolok rimskega cesarja Konstantina. Pri vratih sv. Pavla je pozdravil vodjo rimski guverner. Sprevod se je pomikal potem počasi proti Beneški palači ter po Via Africa, ki vodi do Cirkusa Maksima. Tu je nad 150.000 ljudi z italijanskimi in nemškimi zastavami mahalo kanclerju v pozdrav. Ob navdušenem nazdravljanju je Hitler končno prispel v sredino Rima, pred spomenik kralja Viktorja Emanuela H., ki je bil bajno razsvetljen. Sprevod se je končal pred Beneško palačo, kjer so se italijanski kralj, Hitler in Mussolini, obdani od ostalih dostojanstvenikov, morali ponovno pokazati narodu na balkonu. Manifestacije so trajale še pozno v noč.
Dne 4. maja v Rimu
Dne 4. maja se je mudil Hitler ves dan v Rimu. Ta dan so pričeli v italijanski pre-stolici razgovori med nemškimi in italijanskimi državniki. Ko sta izmenjala Hitler in Mussolini obiske, sta se odpeljala v grobnico italijanskih kraljev, kjer je položil kancler venec in se je vpisal v častno knjigo. Iz grobnice sta krenila proti spomeniku neznanega vojaka in k velikemu narodnemu spomeniku.
Po položitvi venca na grob neznanega vojaka sta odšla Hitler in duce v Litorij-sko palačo, v kateri je sedež fašistične stranke. Tamkaj sta počastila padle borce fašistične revolucije. Hitler je poklonil žrtvam venec z rdečim trakom v znamenju kljukastega križa in z napisom Adolf Hitler. V častni dvorani fašistične palače je prejel Hitler v darilo star vrč iz Apuli-je iz 4. stoletja. V vrč je vrezana slika mladeniča s plaščem, okrašenim s kljukastim križem.
i
i Popoldne je prisostvoval Hitler z Mussolinijem nastopu 40.000 mladih fašistov v njihovem taborišču in pred odhodom v Neapelj je nagovoril 7000 nemških izseljencev, ki so se zbrali iz Rima in vse Italije, da so pozdravili ustanovitelja Velike Nemčije.
F RADI ^ rPPEZIDAVn
PRODAJA ŠE CENEJŠE j
i itcnuecki A
Zvečer 4. maja je bil Hitler s svojim spremstvom povabljen h kralju in cesarju na slovesno večerjo, na kateri so bile izmenjane prisrčne napitnice v dobrobit obeh narodov. Ob desetih zvečer je zapustil kancler v posebnem vlaku Rim in se je odpeljal v Neapelj, kjer so se vršile 5. maja veličastne vojaške vaje italijanske mornarice.
V Neaplju
V Neaplju je pozdravil Hitlerja pri izstopu iz vlaka italijaiiski kralj in cesar s prestolonaslednikom ter najvišjimi predstavniki državnih oblasti, stranke in vojaštva. Visoki gost se je peljal skupno s kraljem po neapeljskih ulicah, kjer so ga po-
Posvetovanja zunanjih ministrov Male zveze o mednarodnem položaju. Naš zunanji minister in ministrski predsednik dr. Stojadinovič in čehoslovaški zunanji minister dr. Krof ta sta se pripeljala s posebnim vlakom v Sinajo pri Bukarešti, kjer se je vršila konferenca zunanjih ministrov Male zveze. Na okrašenem sinaj-skem kolodvoru je sprejel ministra romunski zunanji minister Comnen Petrescu. Kmalu po slovesnem sprejemu sta se vpisala ministra v dvorno knjigo, nato sta pa obiskali predsednika romunske,vlade patriarha Mirona, ki je dospel v Sinajo in je ostal tamkaj ves čas zasedanja zastopnikov Male zveze. Konferenca stalnega sveta Male zveze je pričela v Sinaji 4. maja. Zunanji ministri treh držav so razpravljali o splošnih vprašanjih sedanjega mednarodnega položaja in so prešli nato na vprašnja, ki se nanašajo neposredno na države Male zveze. Za tokratna sinajska posvetovanja je vladalo v evropskem svetu toliko zanimanja, da so se pripeljali iz Bukarešte v Sinajo francoski, angleški, nemški, italijanski, mažarski in bolgarski poslanik. Zastopniki naštetih držav so sledili z največjo pozornostjo razgovoru zunanjih ministrov Male zveze in so obveščali, kolikor so pač zvedeli, o vsebini sklepov svoje vlade. Dne 4. maja zvečer je
zdravljale navdušene množice. V pristanišču se je vkrcal v spremstvu kralja na križarko »Cavour«, s katere je opazoval potek pomorskih vaj. Mornariške vaja kanclerju na čast je izvajalo 200 pomor, skih enot in 90 podmornic pred 30.000 gledalci. Vaje so bile zaključene 5. maja popoldne. Z vaj se je vrnil Hitler v kraljevsko palačo v Neaplju, pred katero so se vršile ob priliki slavnostne večerje velike manifestacije. Po večerji in po predstavi v gledališču se je odpeljal Hitler v noči nazaj v Rim.
V Rimu dne 6. maja
Iz Neapolja se je odpeljal Hitler zjutraj 6. maja in je bil ob 9 v Rimu. Po zajtrku v Kvirinalu si je ogledoval kancler v družbi italijanskega vladarja s kraljeve tribune vojaško parado, v kateri je korakalo 30 tisoč mož iz vseh panog italijanske vojske, med drugim 2500 konjenikov, 600 oldopnih avtomobilov in 400 tankov. Dve uri trajajočo parado so gledale tudi ogromne množice prebivalstva.
Zadnja dva dni v Rimu
Za 7. maj napovedane letalske vaje pri Rimu so izostale radi izredno močno deževnega vremena. Hitler si je ogledal zato v spremstvu Mussolinija razne rimske muzeje in je bil zvečer pri duceju na večerji. — Istotako je bil 8. maj posvečen obisku starih rimskih spomenikov in raznim predstavam, pri katerih je sodelovala vojska.
Odhod iz Rima
Hitler se je odpeljal 9. maja iz Rima proti Florenci. Do kolodvora je spremil visokega gosta italijanski kralj in cesar. Do Florence se je peljal s Hitlerjem Mussolini. Tam se je vršila poslovilna narodna svečanost, po kateri se je vrnil zvečer kancler nazaj v Nemčijo.
bila zastopnikom stalnega sveta Male zveze prirejena slavnostna večerja, na kateri so bile izrečene prisrčne napitnice. Tretja in zadnja konferenca zunanjih ministrov Male zveze je bila 5. maja. Po tej seji je bilo izdano o posvetovanjih uradno poročilo z naznanilom, da bo prihodnje zasedanje stalnega sveta Male zveze proti koncu avgusta na Bledu.
Nova podlaga za francoski frank. Dala-dierjeva francoska vlada je postavila dne 5. maja frank na novo stalno podlago: en angleški funt je 175—180 frankov in v našem denarju je en frank 1.22 din. Stalna vrednost franka po padcu je bila dosežena sporazumno z vlado Zedinjenih ameriških držav in Anglije. Francoska vlada bo odslej skrbela, da bodo ostale zlate zaloge nedotaknjene.
Angleška kraljevska dvojica obišče Pariz. Za obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu je določen 28. junij. Angleški kraljevski par se bo pripeljal na ladji v. francosko pristanišče Boulogne sur Mer, kjer bosta visoka gosta prisostvovala odkritju spomenika padlim vojakom. Program kraljevega obiska v Parizu je že določen. Obisk bo zaključen 1. julija z odkritjem spomenika v spomin francosko-angleškega zavezništva v svetovni vojni,
Novi predsednik na Irskem. Za novega
Stran 4
SIX)VENSKI GOSrOiiAil
11. maj 1938
predsednika irske republike je bil izvoljen profesor zgodovine dr. Douglas Hyde, ki je star 78 let in po veri protestant. Novi
predsednik bo prevzel posle 1. junija in je znan kot posredovalec za sodelovanje med katoliškimi in protestantskimi Irci.
Novice iz španshc drlavSfaitsfte vope
Nacionalisti na severu in pri Teruelu
Na pirenejski fronti ob francoski meji je že dalje časa obkoljenih od nacionalistov 2000 rdečih miličnikov z 250 strojnicami in osmimi topovi.
Radi izredno slabega vremena so pričele nacionalne čete pod poveljstvom generala Varele 3. maja z nadaljevanjem napadov v odseku Teruel. Na desnem krilu so pro-
leponsHo-kilafsSia w©fna
Velik kitajski uspeh
Zadnjič smo poročali o veliki bitki med Japonci in Kitajci v trikotu Tajerčvang-Hančuang-Tančeng. Na tej fronti so vrgli Kitajci Japonce nazaj 25 km in so zgubili Japonci 30.000 mož. Med Tajerčvangom in Velikim kanalom je končala bitka s popol-
dirali nacionalisti po cesti iz E1 Pobo in so zasedli važne postojanke v Gudar-pogor-ju, katerega so utrdili rdeči v zadnjih petih mesecih kot nekako svoje posebno središče in zatočišče. Druga skupina je zasedla mestece Acquez, ki je važno cestno središče. S to zasedbo je onemogočeno rdečim, da bi se umaknili iz tega odseka s svojim obilnim vojnim materialom.
nim porazom za Japonce. 800.000 mož bro-ječa kitajska armada je v tem odseku obkolila 100.000 Japoncev, ki so v največji nevarnosti, da bodo zajeti.
V pokrajini Šansi je položaj za Japonce zelo težaven. V srednjem in vzhodnem delu te pokrajine so zavzeli Kitajci več mest.
Po katoliškem svetu
Zoper preklinjevanje. Preklinjevanje in bogokletje zavzema med našim ljudstvom vedno širše kroge ter se racija in razrašča v narodno sramoto. Iz 'ust odraslih in celo že tudi negodne mladinle vro kar cele plohe kletvic, psovk, sramotilnih in bogokletnih besed. Tako izgublja naše ljudstvo poleg greha, ki ga zakrivi pred Bogom, tudi na zunaj sloves in značaj olikanega naroda, ki ga je prej uživalo. Vsi pristojni činitelji bi morali energično nastopiti, da se zamašijo umazana usta. V nekaterih državah, zlasti v Italiji, so oblasti začele z odločnimi ukrepi proti bogokletju. Naj bi se tak primer posnemal tudi pri nas! Posebno še opozarjamo šolsko oblast, da stori primerne ukrepe ter da potrebna navodila, da se med šolsko mladino ta grda razvada zatre v kali. Cerkvena oblast stori v tem pogledu vse, kar more. Prevzv. g. knezoškof dr. Ivan Tomažič je v letošnjem postnem pastirskem listu s poljudno-uči-teljsko, pa tudi z odločno-očetovsko besedo pozval svoje škofljane na križarsko vojno zoper preklinjanje in bogokletje, ki je vojna za božjo čast in za pravo narodno omiko. Prihodnjo nedeljo (tretja nedelja v maju) se bodo vsled ukaza cerkvene oblasti po naših cerkvah govorile besede pouka in spodbude za boj proti kletvi in bogokletju in molile zadostilne molitve .".a sramotenje Boga, sv. zakramentov, Matere božje itd. Ali se bo naše ljudstvo vzdra-milo in dvignilo, da postavi močan jez zoper naraščajočo blatno povodenj preklinjanja in bogokletja?!
Rusinski škof zoper komunizem. V Pod-karpatski Rusiji, kakor se imenuje ta pokrajina, ki sedaj spada v čehoslovaško državo, prebiva kakšnih 600.000 Rusinov, ki so združeni z Rimom, to se pravi, ki priznavajo nadoblast rimskega papeža kot vrhovnega poglavarja Kristusove cerkve. Njihov škof Aleksander Stojka, ki stoluje v Mukačevu, je izdal v začetku aprila pastirski list na svoje vernike. V njem razpravlja na osnovi rusinskih ljudskih običajev o pripravi za velikonočne praznike. Strogi post, tako poudarja rusinski škof, ni dokaz za to, da je rusinsko ljudstvo siromašno ter ne razpolaga z zadostno količino hrane, marveč dokazuje globoko vernost tega ljudstva. Ni pa dovolj, vzdržati se samo telesne hrane. Še večja dolžnost kristjana je, da se vzdržuje škodljive duševne hrane. Tako hrano tvorijo krivi, nekrščanski nazori, ki imajo še usodnejši vpliv na dušo, kakor hrana na telo. Predvsem se morajo kristjani vzdržati komunističnih nazorov, ki so poguba za posameznike in narod.
Frančiškanski red je imel v preteklem letu 2089 naselbin s 25.464 članov. Raz vrščen je v 104 province. Med člani je 11.849 duhovnikov, 5912 novincev in 7708 bratov. V redovniških šolah se uči 8962 učencev. Zadnji dve leti je število članov porastlo za 393. — Red klarisinj šteje 618 samostanov z 18.667 sestrami, IH. red pa ima 81.248 sester in 2,007.690 članov.
Novice
Osebne vesti
Notranji minister dr. Anton Korošec častni občan Ljubljane. Dr. Anton Korošec je bil izvoljen na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta za častnega ob-ilana Ljubljane.
Nesreče
obiskal znanca, Avguštin, ki je peljal s seboj dvokolo, je preslišal bližanje koroškega opoldanskega vlaka. Drugi so mu klicali, strojevodja ga je svaril z žvižgom lokomotive, a kljub temu ga je zagrabila lokomotiva, ga podrla in ga vlekla nekaj metrov s seboj. Stroj je odvrgel nesrečneža s hudo rano na tilniku in z dvakrat tako zlomljeno levo nogo, da so se videle strte kosti. Neprevidnega ponesrečenca je prepeljal rešilni oddelek v mariborsko bolnišnico.
Pri padcu s strehe si zlomil obe nogi. V Podovi pri Hočah v mariborski okolici je padel s strehe 52 letni Ivan Šmajs in si je zlomil obe nogi. Hudo poškodovanega so oddali v mariborsko bolnišnico.
Velika sreča v nesreči. Iz Slovenj Gradca je peljal na velikem tovornem avtomobilu Slemenšek na sejem v Šmartno ob Paki devet plemenskih bikov in 13 ljudi. Pri Šoštanju ob Pušnikovi hiši se je prevrnil avto. Pri na videz največji nesreči je plačal z življenjem samo en bik, ki si je zlomil tilnik in so ga zaklali. Od ljudi je bil samo en moški lažje poškodovan na prsih. Tovorni avto se je pri nesreči popolnoma razbil.
Lokomotiva zadela ob tovorni avto. Tovorni avto je peljal iz Bizeljskega na kolodvor v Poljčane za Pepco Balon, gostil-ničarko na Pobrežju pri Mariboru, vino. Blizu poljčanske postaje križa cesta železnico proti Konjicam in prevoz ni zavarovan. Naenkrat sta se srečala na tem nevarnem mestu lokomotiva in avto tako, da je bilo kljub zaviranju na obeh straneh trčenje neizogibno. Lokomotiva je zagrabila avto in ga je potegnila s seboj nekaj metrov. Strojevodja je vendarle zaustavil stroj s protiparo in je bila na ta način preprečena večja nesreča. Prednji del avtomobila je razbit in znaša škoda 20.000 din. V kabini avtomobila so bili trije: lastnik vozila, njegov sin in Pepca Balon. Potnikom se ni zgodilo kljub trčenju nič posebno hudega.
Dva starčka smrtno ponesrečila. V potoku Velka blizu železniške postaje Brezno ob Dravi so našli truplo 70—80 letnega starčka. Stari mož si je hotel v potoku oprati perilo in vsled starostne onemoglosti omahnil v vodo in utonil. — Ko je šel 76 letni posestnik Jurij Paušek s Črnega vrha pri št. Juriju ob Taboru zjutraj s škafom k potoku Ojstrici v bližini svoje hiše po vodo za živino, se je pri zajemanju preveč nagnil in padel v deroči potok. Pri tem je udaril z glavo ob kamen. Dobil je 4 cm dolgo rano na temenu, se onesvestil in utonil. Ko se je hčerka okrog osmih vrnila domov, je takoj pogrešila očeta in ga končno našla v potoku mrtvega.
Huda nesreča na kolodvoru. Na premi-kaliijču koroškega kolodvora v Mariboru se je zgodila v četrtek huda nesreča. 34 letni dninar Peter Avguštin iz Slivnice se je podal brez dovoljenja s perona čez tračnice proti železniškim delavnicam, da bi
PRIDITE
463
Ok
po manufakturno blago, snkno, žen sko volneno, svilo za obleke, najboljše in trpežne svilene robce, odeje in vse potrebščine za posteljnino v najcenejšo trgovin) in velezalogo snkna
mmt DOEOVICNIK, tlHl
OOSPOiHA ULICA SI. I5>
čudovita velika z «i o ¿a. 27 ni dolgi trgovski lokal, 5 skladišč, lastna tovarna odej in perila, lastno prepričanje o nalugodneJSem nakupu Je n«J-= boljši dokaz vsakomur I —

j
Razni poškodovani prepeljani v celjsko bolnišnico. Pri delu na njivi si je zlomila desno nogo 68 letna posestnikova žena Frančiška Ograjenšek v Črnah pri Št. Jan-žu na Vinski gori. — V Rimskih Toplicah je padla 47 letna sobarica Gerta Slokar tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila levo nogo. — V Št. Juriju ob juž. žel. je nalagal na žagi g. Borlaka les na tovorni avto 29 letni delavec Alojz Arlič iz Šibenika. Zgubil je ravnotežje, padel z avtomobila in si je prebil pri padcu lobanjo in dobil pretres možganov. — Albin Medved, dveletni sinček tovarniškega delavca od Sv. Lovrenca pod Prožinom, je padel doma po stopnicah in si je zlomil levo nogo. Našteti ponesrečenci so se zatekli po zdravniško pomoč v celjsko bolnišnico.
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. Iz Zagorja proti Toplicam je privozil avtobus iz Št. Petra pod Sv. gorami. Pri Kor-barjevi hiši, kjer ima Bata svojo podružnico, je zavozil šofer tako blizu plota, da je podrl in smrtno povozil šestletnega Lo-vreka, sinka rudniškega uslužbenca Lovrenca Turka.
Smrtno podsulo očeta enajsterih otrok. V Bistrici pri Tržiču je pri kopanju peska smrtno podsulo Janeza Jeršiča, ki zapušča 11 nepreskrbljenih otrok.
Razne požarne nesreče. Na god sv. Flo-rijana zjutraj je povzročil v Ljubljani požar na ostrešju Kolizeja 50.000 din škode. — V Bohovi pri Mariboru je napravil podtaknjen ponočni ogenj na stanovanjski hiši posestnika Ignaca Reismana 25.000 din škode. — V mraku 5. maja je pogorela v Zalogu pri Ljubljani 200 let stara hiša z gospodarskim poslopjem, ki je bila last po-sestnice Marije Burkeljca, p. d. pri Ble-karju. Škode je za 30.000 din. — V Serju-čah pri Moravčah na Kranjskem je hudobna roka podtaknila ogenj v gospodarsko poslopje posestnika Rahneta, ki je pogorelo z raznim orodjem vred. — V Tremer-ju pri Celju je zgorela s slamo krita hiša slikarja Konca in deset juter hrastovega gozda. Gozdni požar je oškodoval več kme-nmi^HMi
V.enska, ki je poznala
vse belgijske kralje
V Nieuportu v bližini Ostenda v Belgiji živi 108 lotna starka, najstarejša Belgijka, ki je poznala vse belgijske kralje in je samo nekaj mesecev mlajša kot neodvisna belgijska kraljevina. Poznala in videla je silovitega ustanovitelja dinastije, Leopolda I., dobrohotnega Leopolda II., pogumnega Alberta in sedanjega Leopolda m., ki jo namerava osebno obiskati s svojim sinčkom. Za svojo starost pravi, da se mora zahvaliti samo rednemu življenju. Vedno vstane ob sedmih, sne kruh, namazan z maslom, kar je v Belgiji splošno v navadi, in to poplakne z veliko sko-delo bele kave. Ob 11 spije dobro čašico žganja; opoldne ima juho,
tov in celjsko mestno občino. Ogenj je nastal, ker so se vnele v dimniku Končeve hiše saje in vžgale slamnato streho. -—
1lažne novice_____
i Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostan- \ ke pri Stermecki, Celje. Pišite takoj po cenik!
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. černič. 964
Obžalovanja vredni slučaji
Brat zaklal brata. Od Sv. Trojice v Slov. goricah poročajo o strašnem krvavem dejanju, ki se je zgodilo v Oseku na cestnem križišču med Sv. Benediktom in Ivanjci. Tamkaj poseda svojo manjšo posest Alojz Kraner. V zadnjem času se je imenovani večkrat prepiral s svojim 24 letnim bratom Vinkom. V prepiru sta se brata tudi dejansko zgrabila. Pred kratkim se je podal Vinko na prevžitek in Alojz ni mogel izpolniti obveznosti. To je zadostovalo, da so prepiri znova vzplamteli. Dne 5. maja zvečer sta se brata zopet sprla. V prepiru je zagrabil Alojz kuhinjski nož in je stekel za bratom, ki je bil na pobegu po poti čez travnik. Razljuteni brat je dohitel žrtev in jo je dobesedno zaklal. Med drugimi zabodljaji je dobil Vinko enega v srce in je obležal pri priči mrtev.
Podivjanost dveh bratov. Mlad fant Matija Malec iz Razkrižja pri Ljutomeru se je vračal domov. Blizu domače hiše je vprašal za šalo kolesarja brata Matijo in Štefana Luskovič, zakaj ga ne pozdravita. Luskoviča sta skočila s koles in sta se pognala v Maleca. Matija Luskovič, kateremu je komaj 17 let, je zabodel Maleca z nožem dvakrat v hrbet in enkrat v roko. Stanje zabodenega je obupno. Napadalca sta se po napadu skrila pred orožniki.
Tatinska tolpa na delu. V Stavenskem vrhu pri Gornji Radgoni je bila v zadnjem času na delu tatinska tolpa, ki je zagrešila dva vloma. Najprej je vlomila v stanovanjsko poslopje zakoncev Jakoba in Ma-
rije Kaučič. Odnesla je precej obleke in razne druge predmete. Za tem so se pojavili isti uzmoviči v kleti posestnika Franca Kebler, kateremu so pokradli razne jestvi-in in vino.
Napad na zakonca. Ko se je vračal posestnik Ivan Hrastnik iz Žikarcev v Slov. goricah pozno ¡..zvečer s svojo ženo proti domu, ju je napadel neznanec s krepeiom. Napadalec je pobil najprej na tla Hrastnika in nato je hudo poškodoval njegovo ženo. Hrastnikova sta dobila tako resne poškodbe, da so ju prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Vlom v trgovino. V noči na 5. maj so obiskali vlomilci pri Sv. Pavlu pri Preboldu trgovino Cvenkl Nade in so odnesli blaga za 20.000 din. V trgovino so vdrli skozi okno, kjer so zvili s krampi železno mrežo. Ukradli so za 6000 din kolkov, večjo količino boljšega tobaka v vrednosti
Januš Goleč:	18
Ponarejevalci
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
Narednik je sedel na posteljo, si omencal pošteno oči, pogledal skozi okno in videl, da oznanja že zjutraj pekoče sonce neznosno dnevno vročino. Tresel in zmajeval je z glavo, dokler se mu ni zavrtelo toliko v možganih na pravo, da se je spomnil Schmittingo-vega čudežnega priklica dežja, katerega so doživeli snoči v dvorani uspavani ter usiljeno prepričani; vsi drugi so počivali vso noč nemirno ter se topili od soparice.
Pričaranega prizora Rupnik ni fotografiral, dasi je imel s seboj fotografični aparat. Njegov egipčanski tovariš ga je podredil povsem vplivu svoje volje, ker je stal na sredini dvorane in niti utegnil ni zmi-sliti se na uporabo fotografije.
Napovedovanje bodočnosti s pomočjo črne kave
Gospoda kaj rada očita kmetu lahkovernost. Če pa primerjamo podeželsko praznoverje z mestnim, vidimo, kako daleč, daleč preseg? v tem oziru mest-
jan podeželana. Mesta so kar posuta z raznimi »kar-tenšlogaricami«, vedeževalkami ter preroki bodočnosti. Vsa ta sleparija živi prav dobro in lahko iz žepa mestne babjevernosti.
Nikoli niso bile napovedi za bodoče tako pogosto na dnevnem redu kakor v letih svetovne vojne. Tudi tedaj so glede radovednosti na prihodnost prednja-čili častniki pred moštvom.
V Slovenski Bistrici ni imel egiptovski čarodej opravka samo s čudeži, njegov glavni posel so bila prerokovanja, kaj vse čaka in bo doletelo tega in onega častnika. Ob gotovih dneh, ki so se zdeli Schmittingu posebno ugodni za poglede v bodočnost, je bil naravnost oblegan. Zatekali so se k njemu častniki tudi iz drugih mest, dr, celo iz Gradca in Dunaja.
Pri egiptovskem preroku je bila privlačnost posebnost, ki je bila do pojava njegove osebnosti edinstvena. Bivši dvorni fotograf ni čital prihodnosti s kart, ampak iz preostankov — črne kave.
Vsak, kateri je obiskal čarodeja, je dobil v posebni sobici od prerokovega strežaja prgišče na drobno zmlete črne kave. Iz kave je ustvarila stranka sama na povelje fakirja sedem malih kupčkov. Na tri izmed teh je položil radovednež komadič navad-
SPOMINKI ZA BIRMO v veliki izbiri in po ugodnih cenah v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
7000 din, precej boljšega manufakturne-ga blaga in še 1200 din gotovine. Cvenklo-va je naprosila za izsleditev storilcev celjsko policijo.
Vlom v posojilnico. V noči na 3. maj je bilo vlomljeno v Hotedršici pri Novem mestu v posojilnico. Vlomilec je navrtal železno blagajno ravno na istem mestu, kjer je bil shranjen denar v znesku 6400 din. Sreča je hotela, da je dan pred vlomom načelnik hranilnice odnesel 46.000 din v Ljubljano.
S streli pregnani vlomilci. V Kosezah pri Ljubljani so poskušali nočni vlomilci svojo srečo v pritlične prostore Čarmanove gostilne, ki je v najemu. Najemnik je čul med drugo in tretjo uro sumljiv šum in je oddal v noč par strelov, ki so prepodili vlomilce. Eden od strelov je zadel in za begunci se je poznala daleč iz vasi krvava sled, s katero se ukvarja ljubljanska policija, da ti izsledila krivce.
Vlomilci povzročili 5000 din škode. Neznani vlomilci so obiskali v Polhovem grad-cu vilo trgovca Romana Goloba. Odnesli so raznega blaga in predmetov za 5000 dinarjev.
Pri vlomu prijet vlomilec. V vasi Vrh
mora pastorek fzseliti s svojo ženo iz domače hiše.
Jzp red sodišča__
Tri leta ječe za uboj. Zadnji petek se je zagovarjal v Mariboru pred malim kazenskim senatom Ivan Weingerl, viničarski sin, iz Gradiške. Imenovani je udaril dne 13. marca trikrat s kolom viničarja Jožefa Lesarja. Udarjeni je podlegel poškodbi. Weingerl je bil obsojen radi uboja na tri leta ječe.
Kako je v Nemčiji. Dobili smo pismo iz Nemčije od nekegr, palerja, kjer prosi, da bi naj doma vplivali na starše, da bi poučili svoje otroke v Nemčiji, kako se naj vedejo. Piše, da naša dekleta strašno hitro padejo v tujini. Tam so tudi Poljaki in ta'-oj po prihodu so se sklepala znanja, ki v mnogih primerih gredo predaleč. Nemci se čudijo nam Slovencem ... Paler navaja imena in primere, ki se zdijo človeku skoraj neverjetni. Delavci, bodite pametni v tujini, drug drugega opominjajte in navajajte k dobremu! Ne delajte nam Siovencem sramote!
Sobota. Naš gimnazijski katehet g. šoštarec je ležal en teden v bolnišnici. Lotilo se ga je več bolezni obenem, pa hvala Bogu, nobena mu ni
nad Kandršami sta vlomila dopoldne ne- mogla do živega. Bali s- o se zanj, posebno še znanca v hišo neke vdove. Ženska je začela vpiti na pomoč. Prihiteli so sosedje, ki so prijeli 25 letnega Karla Jakoša, ^loma iz okolice Zidanega mosta, drugemu vlomilcu pa je uspel pobeg. Prijetega so izročili orožnikom iz Vač nad Litijo. Orožniki so prepoznali v Jakošu nevarnega vlomilca, ki je priznal več vlomov in- je izdal tudi ime pobeglega tovariša.
Pastorek zaklal očima. V.Sp. Dupljah pri Tržiču je smrtno zabcdel pri Štalerjevih v prepiru pastorek Jakob Kave svojega očima Luko Markuna. Do žalostnega dajanja je prišlo, ker ie očim zahteval, da se bt^VMRHaBBIMB
nega belega sladkorja v kockah. Čarodejni fotograf je pospravil z roko kavo s sladkorjem v bakreno posodo in jo v tej skuhal.
Kuhano turško kavo je popila stranka. Usedke kave ali »zoc« je zavrtela trikrat v krogu nad mizico in nato poveznila posodico na krožnik, da se je izsul preostanek kave. V razne oblike, črte, kroge in ma-roge, katere so se še držale kljub izsutju usedka sten bakrene posodice, se je zagledal čarovnik in iz teh je napovedoval prihodnost.
Vsi brezštevilni, kateri so posetili skozi vojna leta Schmittinga, da jim je vražil iz usedka črne kave na zgoraj opisani način, so trdili pozneje, da je čital bodoče dogodke z vso natančnostjo in so sledili prav tako, kakor so bili napovedani.
Rupnik je bil po prevratu napram raznim mnenja, da je posedal skrivnostni Egipčan zelo mnogo prav pristnega ter resničnega preroškega duha. Skrivnosti čitanja bodočnosti iz usedkov turške kave ni zaupal čudodelnik nikomur in niti svojemu dobremu prijatelju Rupniku ne, dasi ga je ta večkrat tozadevno izpraševal.
v
Opisane čarovnije fotografa egiptovskega kralja so z ozirom na razmerje med čarodejem in Rupnikom
dijaštvo in tovariši na gimnaziji.
Sv. Sebeščan. Farnega doma še nismo začeli zidati, četudi smo nameravali že v aprilu. Za to pa je več vzrokov. Dolgo nismo mogli dobiti načrta, ne moremo zvoziti vsega na kraj zidanja, ker je živina slaba in še ni novega polaganja in končno je itak zdaj že vseeno; mislili smo namreč, da bodo v aprilu še naši delavci doma, pa so letos skoraj vsi odšli že v marcu in v začetku aprila. I Ta vsak način pa bo dom dozidan pred jesenjo. Dobrotnikov smo že precej našli. Prošnje smo pa poslali tudi tvornicam v Soboto in v Lendavo, pa nismo še našli odziva. Upamo, da se še niso končno odklonilno odločile.
Velika Polana. V nedeljo, 1. maja, je tukajšnje učiteljstvo priredilo s svojimi učenci proslavo materinskega dne. Na sporedu so bile deklamacije in dve spevoigrici: »Mati je žalostna« in »V pomladni noči«. Otroci so svoje vloge zelo lepo rešili. Letos smo imeli že štiri prireditve v šolskih prostorih. Le tako naprej!
Velika Polana. Dne 3. maja smo spremili k večnemu počitku Ivana Matjašec, posestnika in očeta častite sestre prednice v Sevnici, ki je umrl po kratki bolezni. Pokojni je bil cerkveni odbornik in vnet častilec presv. Srca Jezusovega. Da je bil med nami zelo priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo nad pet sto ljudi. Sveti mu naj večna luč do vstajenja — žalujoče ostale pa naj tolaži Srce, katerega vnet častilec je bil pokojni!
Guštanj. Ko je dospel v deželo cvetoči maj, je po dolgi in hudi bolezni mirno v Gospodu zaspala 55letna Elizabeta Steharnik, roj. Božič. Pokojna je bila velika dobrotnica domači farni cerkvi, saj je bila tudi botra srednjemu zvonu. Njeno priljubljenost med ljudstvom je pokazala številna udeležba na njeni zadnji poti. Pri odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od nje domači g. župnik. Ob prerani smrti zapušča poleg žalujočega soproga, ki mu je bila 30 let zvesta tovarišica, še -etero nepreskrbljenih otrok, katerih najstarejši sin je pri vojakih. Naj počiva v miru — žalujočim naše sožalje!
Središče ob Dravi. V soboto, 7. maja, smo pokopali v 72. letu starosti nenadoma umrlega posestnika Jožefa R a v š 1, brata g. župnika Antona Ravšl ter očeta g. kaplana v št. Ilju. Pokojnik je bil vzor krščanskega družinskega očeta in je bil dolga leta csrkveni ključar podružne cerkve v Središču. Naj počiva v miru — žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
Velika Nedelja. V 84. letu starosti je 30. aprila zaspal v Gospodu Anton Lah, posestnik v Sosedski. Bil je prvi izvoznik sadja iz Spodnje štajerske in je od leta 1872 dalje izvozil na stotine
le tolike važnosti, v kolikor so navezale ta dva moža drug na drugega.
Schmitting je uvidel koj po fotografiranju čudežne rasti palme, da je zadel pri Rupniku na izredno premetenega človeka, kateri je bil obenem kakor on sam fotograf po poklicu.
Rupnik je iztisnil s poglobitvijo prijateljstva iz Egipčana, da zna za praktično življenje še mnogo več, kakor so bila omenjena slepila s palmo, dežjem in prerokbe iz usedka turške kave. Schmitting je bil eden najbolj izurjenih ponarejevalcev. S fotogra-fičnimi ploščami je bil kos vsakemu še tako zamotano natisnjenemu bankovcu. Držal se je načela: Kar je ustvaril človek, lahko tudi človek ponaredi!
V prijateljsko egiptovsko šolo ponarejanja denarja je zahajal štabni narednik Rupnik skozi leta bivanja v Slovenski Bistrici. Izvežbal se je v najbolj prikritih finesah fotografiranja.
Rupnik je bil ob prevratu kot jugoslovanski narednik mojster v vseh panogah fotografiranja. Komaj je čakal, da se je zmazal od vojaščine in se je lahko posvetil z izredno nadarjenostjo svojemu poklicu.
(Dalje prihodnjič)
meso z zelenjavo, sir in kak priboljšek. Ob štirih zopet belo kavo z namazanim kruhom in zvečer juho in jajca. Ob osmih gre redno k počitku. Edino potovanje, na katero je morala iti, je bilo med svetovno vojno, ko so mnogi Belgijci bežali pred Nemci v Anglijo. Drugače pa je zadovoljno živela neprestano v domačem kraju
Zopet petorčki v Ameriki V kraju Sonsonate v San Salvadorju je 22 letna kmetica Maroedes Escobar Andino povila petorčke moškega spola. Porodnici je stregla samo domača babica. Eden izmed novorojenčkov je kmalu po porodu umrl, štirje ostali so popolnoma zdravi.
zimi nima urjavo, mpak oške
hhbh^ »»» _______ edolžni
pi v{
ženj
Vi
ken? Aspirin lahko sme velik učinek ^"""ai i mai^izdatek
Oglas je registriran pod S. št. 1891/36 od 20. januara 1936.
vagonov sadja v Nemčijo. Marsikateremu kmetu je na ta način pomagal do boljšega položaja. Izkazali so se mu hvaležne s tem, da so se v velikem številu udeležili njegovega pogreba. Pevski zbor se je poslovil od pokojnika z žalostinko. Naj počiva v miru — žalujočim naše sožalje!
Laeja vas. Dne 4. maja se je preselila v večnost Marija M e 1 a v c, p. d. Viniška mati, stara 80 let. Pokojna mati je slovela daleč na okoli po svoji radodarnosti, bila je skrbna gospodinja, vzorna žena in mati. Z veliko požrtvovalnostjo je skrbela za blagor svojega bližnjega in je zadovoljno pomagala, kjer koli je mogla. S svojim pokojnim možem sta vzgojila otroke strogo v narodnem duhu. Rajna je bila članica Marijine družbe žen. Pogreb 6. maja v Rečico ob Savinji je pokazal njeno spoštovanje in priljubljenost. Pokojni materi večni mir — njenim domačim pa naše sožalje!
Galicija pri Celju, žalostno so zapeli naši zvonovi v torek, 3. maja, in naznanjali širom župnije žalostno vest, da je zaspala v Gospodu Marija Jelen, p. d. Bardelova mama iz Zavrha. Dočakala je starost 73 let. V življenju je bila neumorno pridna, skromna, blaga, tiha in bogabo-ječa žena. Imela je 16 otrok, od katerih jih živi še 11 ter so vsi preskrbljeni. V njeno hišo niso nikdar imeli dostopa slabi časopisi ali knjige, ampak so pri hiši že od nekdaj samo dobri listi in knjige, med njimi na prvem mestu »Slov. gospodar«, katerega je z veseljem prebirala. Kako rje bila rajna priljubljena, se je pokazalo, ko je ležala na mrtvaškem odru. Mnogo ljudi jo je prišlo kropit in molit za njeno dušo. še bolj se je spoštovanje do rajne pokazalo pri pogrebu, ko so prišle mase ljudi, da jo spremijo na njeni zadnji poti. Bodi blagi Bardelovi mami ohranjen časten spomin — žalujočim ostalim naše sožalje!
Sv. Jurij ob Taboru. Dne 21. aprila nas je zapustil 71 letni kmečki posestnik Bernard K o v -če, ki je zapustil sedem pridnih sinov. — Dne 7. maja je dekliška Marijina dražba spremljala k večnemu počitku 38 letno samsko kuharico Marijo Rep, ki je bila doma v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Svoj čas je kot zgledno krščansko dekle nastopala pri naših prireditvah kot govornica. Luč življenja ji je uničila jetika. — Rajna naj počivata v miru — žalujočim pa naše sožalje!
št. Janž pri Rečici. Dne 5. maja je umrl po daljšem bolehanju v 48. letu starosti ž u n t e r Ivan, p. d. Meučon, posestnik v št. Janžu. Kal bolezni je pokojnik prinesel iz svetovne vojne. Košček granate, ki .u je ostal tik srca, ga je večkrat opominjal s hudimi bolečinami. Prav pridno je skozi vsa leta oskrboval svojo precej obširno na hribčku ležečo kmetijo. Njegova smrt je zadela ne samo domače, ampak tudi okolico, ker je tako rad vsakemu pomagal v sili. V največje veselje v gospodarstvu mu je bilo sadjarstvo. Umrl je ob času, ko je sadno drevje vse zavito v en sam cvet. Kakor je bil skrben v gospodarstvu, prav tako je bil tudi zaveden katoličan; v njegovo hišo so imeli vstop le katoliški časopisi. Zapušča ženo in sedem deloma nedo-rastlih otrok, katerim izražamo svoje sožalje. — Dragi Janez, počivaj v miru!
Sv. Jurij ob juž. žel. Umrl je naš občinski revež, znan pod imenom »šentjurski kralj«. Bil je malo slaboumen, vendar je imel dober spomin. Marsikateri sejmar se ga gotovo spominja, kako je hodil po trgu, z dolgo brado in z debelo palico. Vedno je pripovedoval, da bo prišla vojna, ki bo naredili red in blagostanje. On bo vzel bogatinom in dal revnim, potem so pa bo s kraljico, ki bo prišla iz Hamburga, odpeljal. Prišla je ros kraljica — ne sicer iz Hamburga — bela «mrt in ga odpeljala v večne višave ter ga rešila zemeljskega trpljenja. Kake tri ledne je bil v občinski hiralnici, prej pa je prenočeval po hlevih.
Prosvetnim društvom v lavantinski škofiji! Nekatera prosvetna društva še niso vrnila statistične vprašalne pole, ki smo jo poslali v začetku aprila vsem društvom s prošnjo, da nam jo izpolnjeno vrnejo. Ker je zadeva zelo nujna in moramo imeti poročila od ,vsch društev, prosimo, zdaj že tretjič, vsa tista društva, ki še niso poslala, da nam jih takoj pošljejo. — Prosvetna zveza v Mariboru.
Dne 6. junija (binkoštni ponedeljek) bo velika loterija Katol. prosvetnega društva »Zarja« v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Nad tri sto dobitkov! Preskrbite si srečke!
Prosvetnim društvom dekanije Sv. Lenart. V
nedeljo, 22. maja, ob 14 se vrši pri Sv. Lenartu v prostorih Narodnega doma redni občni zbor prosvetnega okrožja Sv. Lenart. Vsa društva šentlenarškega okrožja naj se občnega zbora zanesljivo udeleže v smislu vabil, ki so jim bila že dostavljena. — Okrožni prosvetni odbor Sv. Lenart.
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Nove razmere nam vedno bolj narekujejo potrebo farnega doma. Vedno bolj uvidevamo, da potrebujemo poleg cerkve prostor, kjer se bomo zbirali ter se tudi izven cerkve utrjevali v veri naših očetov ter v ljubezni do vsega, kar je slovensko. Res, 25 let smo že imeli društveno dvorano, ko je še marsikje ni bilo. Toda ta ne odgovarja več ciljem in potom, ki so potrebni, da bomo mogli zvesto služiti Cerkvi in narodu. Zato se je začelo novo delo, delo za postavitev doma, ki bo last vseh faranov, prav vseh, ki čutijo slovensko in katoliško. V nedeljo, 15. maja, bo položitev in blagoslovitev temeljnega kamna. K blagoslovitvi smo povabili tudi graditelja stare dvorane č. g. Pauliča, sedaj župnika pri Sv. Jerneju pri Ločah. Po blagoslovitvi bo zadnjikrat v stari dvorani zelo privlačna igra »Krivoprisežnik«.
Scluica ob Dravi. Naše Prcsrvelno društvo »čitalnica« 8c pripravlja na veliko prireditev, ni bo v dneh 21. in 22. maja ob 20 zunaj na prostem med ccrkvijo in šolo. Na nporedn je silno mogočna in pretresljiva igra: »Pilat — sodnik našega Gospoda.« Vso Javnost opozarjamo r»a to svoje-
vrstno prireditev. Čisti dobiček je namenjen za zidanje prosvetnega doma. Ob tej priliki tudi sporočamo, da se bliža čas, ko se bo začel novi prosvetni dom dvigati iz tal. Mnogi so nasedli lažnivim vestem, ki jih gotovi ljudje raznašajo, češ da ne bo nič. To so le »pobožne želje« onih, ki jim je katoliška prosveta trn v peti — a bodo ostale le želje. Vse, ki so za novi prosvetni dom kaj obljubili in obljube še niso spolnih, prosimo najvljudneje, da to kmalu store! Kamen h kamnu palača!
Sv. Miklavž na Dravskem polju. V nedeljo, 15. maja, ob treh popoldne imamo otvoritev toliko potrebnega in zaželjenega Prosvetnega društva. Na sporedu je štirinajst točk, med drugimi govor g. ravnatelja Prijatelja iz Maribora o smernicah Prosvetnega društva. Vprizorili bomo tudi tri igrice: Finžgarjevo »Nova doba«, »Dva prepirljiva soseda« in »Špela in guvernanta«. Prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji katoliške pro-svete, zlasti naša mladina!
Savinjski tabor v Braslovčah. Kat. prosvetno društvo obhaja 50 letnico svojega dela. 12. junija bo priredilo velik okrožni tabor, na katerem bodo nastopili vsi člani, članice, mladci, mladenke in naraščaj savinjskega fantovskega okrožja. Nastopila bo tudi podzvezina orodna vrsta. Vsa Savinjska dolina se bo ta dan zbrala v Braslovčah. Pripravite kroje, zastave in narodne noše! Pridite vsi od blizu in daleč na tabor v Braslovče!
Majšperg. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 15. maja, ob 15 in 19 lepo igro »Domen«, ki jo je napisal dr. česnik po znani Jurčičevi povesti j Domen«.
Slov. Bistrica. Prosvetno društvo priredi dne 22. maja velik zlet na pobočje zelenega Pohorja. Zbirali se bomo ob 5.30 pred kaplanijo. Na Tinju bo skupna sv. maša in po njej šaljivi prizori igralske družine. Od tod krenemo na Kembelj, kjer bo glavni počitek. Popoldne se bomo napotili v čadram, da si ogledamo tamkajšnjo veličastno cerkev in imamo šmarnice. Nazaj bomo šli čet Kacjek. V primeru slabega vremena bo izlet dne 26. maja. Vsi člani Prosvetnega društva in nj' h» vi domači iskreno vabljeni! Poskrbljeno bi. ' r. ." dob-o volk), "a svidenje!
Oopisi __
--------------------mnn—MMB
Marenberški okraj. V marenberškem okraju se je pred kratkim ustanovila kmetsko-delavska zadruga, katera ima sedaj več nasprotnikov kakor je jagod na rožnem vencu. Na vse načine skušajo gotovi ljudje, da bi ljudi premotili in jih. ne bi še več pristopilo k zadrugi. Toda Bogu hvala in čast tistim, ki so že vpisani, kajti lepo število jih je že. Nekaternikom ne ugaja, da so se kmetje in delavci združili in si ustanovili svojo trgovino, od katere ima dobiček skupnost. Kljub vsem težavam, ki nam jih delajo, pa napredujemo. Ce bomo krepko držali skupaj in dobro gospodarili, bomo tudi vsa nasprotovanja premagali.
Marija Snežna. Tukaj ob državni meji prebivajo nekatere družine, ki nočejo govoriti slovensko, nemščine pa prav ne znajo. Tudi otroci se zastrupljajo z duhom, ki je sovražen materinemu jeziku. Kako žalostno je, če slišimo mladeniče in dekleta, ko lomijo nek jezik, ki bi naj bil nemški, pa je spakedrana mešanica nemščine in slovenščine. Fantje in dekleta, kaj se štulite med tujce, kamor ne spadate? Zavedajte se, da ste slovenske krvi! Izobražujte se v materinem jeziku! Naj bi storila šola in ljudska izobrazba svojo dolžnost! Nove sosedne razmere zahtevajo poja-čeno izobraževalno delo.
Podova pri Kačah. Na predvečer'1. maja smo postavili tri majniška drevesa, na dan 1. maja pa še četrtega. Prvi mlaj je bil namenjen h kapeli, kakor se to spodobi. Neki'"posestnik pa je drevo odpeljal v bližino svoje hiše in s tem razburil ljudstvo tako, da so šli ljudje kar po drugega in ga postavili, kamor je bil namenjen prvi. Radi tega se je dotični posestnik hotel maščevati. Poiskal je najprej onega, kateremu je že pred nekaj leti prerezal trebuh. Napad na svoje-časno žrtev pa so drugi preprečili. Napadalec se je zakadil po vasi z nožem v roki in so vaščani zbežali pred njim. V pobesnelosti se je spravil v hišo posestnika, ki je bil že pri počitku v postelji. Začel ga je pretepati. Na pomoč je napadenemu prišel njegov oče. Razvil se je spopad, v katerem se je podivjanec sam ranil v prsa tako, da se je moral zateči v bolnišnico.
Požega pri Framu. Naš kraj je tako neznaten v občini Fram, da se le malokdaj omenja; zanj ve kvečjemu le davčna uprava in pa morda še kako sodno pismo najde pot k nam. Zato se pa tudi mi Požegovljani le malokdaj oglasimo. Obiskala je nas in sosede dvakrat toča, celoletno deževje in povodnji. Malo r.as je potolažilo, da je naš kraj dobil brezplačno 300 kg lepe koruze; hvaležni smo tudi za ta dar, saj vidimo, da današ-
Srad Peleš v Sinaji, kjer so zborovali zunanji ministri držav Male zveze.
nja vlada skrbi za nas in pomaga, kjer je sila največja, žalostno pa je, kadar pogledamo po naših cestah, že par let nismo dobili nič gramoza in obcestni jarki so že višji od same ceste, tako da gre ob količkaj deževnem vremenu voda kar po cestah. Tako smo kljub bližini glavne ceste in kljub temu, da je to občinska cesta prvega reda, odrezani od sveta. Sedaj, ko je čas, naj se to popravi, na kar opozarjamo občinsko upravo.
Medvece. Dne 1. maja popoldne je bila ob navzočnosti mnogo ljudi' slovesno blagoslovljena novo prepleskana kapelica. Obrede je izvršil g. župnik iz Majšperga s tamošnjim g. kaplanom. Po slovesnih večernicah je pred kapelico zaigrala godba Marijino pesem in nekaj drugih komadov. Mnogo je takih, ki romajo skozi našo vas na Ptujsko goro. Videli so prejšnjo in videli bodo sedanjo kapelico ter se bodo ob tem pogledu vzradostili. Zahvala vsem, ki so pripomogli k obnovitvi kapele in k temu, da je blagoslovitev tako lepo potekla!
Veržej. Praznik Marije Pomočnice bodo obhajali salezijanci z vso slovesnostjo dne 22. maja. Spored isti, kakor druga leta. Vabljene so še posebno Marijine družbe!
Sv. Jurij ob ščavnici. 15. maja k Sv. Juriju ob ščavnici k odkritju spomenika kralju Aleksandru I.! Iz Maribora vozijo posebni avtobusi. Odhod v nedeljo ob osmih zjutraj z Glavnega trga. Prijave sprejema g. Senčar, avtobusna postaja, Maribor, Glavni trg. Pridite k nam in pokažite z nami, da častimo spomin nepozabnega in velikega kralja!
Sv. Jurij ob Taboru. Dan 15. maja bo za občine Sv. Jurij ob Taboru, Vransko in Gomilsko pomemben praznik, ker bo ta dan zagorela v naših krajih prvič nova banovinska elektrika. Radi tega pomembnega dogodka bo prišel med nas naš gospod ban, in sicer ga bomo ob 18 sprejeli
Dopisnikom. Nekateri moji prijatelji so hudi, da ne objavim vsega, kar mi kdo pošlje na reše-to. Moram že povedati, da so nekatere reči, ki mi jih sporočate, take, da bi moral vzeti v roke gnojne vile, ker bi z rešetom ne mogel dosti pomagati. Vil pa nimam.
časi se izpreminjajo. Nekdaj so tepli in zapirali ene vrste ljudi, sedaj, pa gredo na ričet taki, ki so včasih imeli največjo besedo. Razlika je pa v tem, da so bili pred leti tepeni in zaprti ljudje, ki niso storili prav ničesar, sedanji ričet pa je kuhan za ljudi, ki prav dobro vedo, zakaj ga bodo jedli. Kam ljudi privede jeza, ker so izgubili besedo!
Vse si bom zabeležil, V Mariboru je neko pevsko društvo, ki zelo škili čez mejo. Sedaj namerava to društvo iti tja na »izlet«, da bi onim tam preko pokazali, kako lepo znajo prepevati. Pa to ni najhujše. S pevci silijo tudi ljudje, ki nimajo nobenega posluha za petje, poleg tega imajo pa tudi lepo zveneča slovenska imena. Te slednje si bom pa vse zabeležil. Ne vem, kaj jim tako diši tam preko? Svetujem jim, da bi kar tam ostali, če jim pri nas ni všeč. Bo bolje zanje!
Boljše bi bilo molčati! Maček v Zagrebu je bil zelo zanimiv, ko je molčal. Vsi so ugibali, kaj neki bi povedal, če bi usta odprl. In pretekli teden pa je res nekaj povedal. S svojo besedo pa je ljudi tako zmešal, da ga danes ves Zagreb preklinja in on mora hitro popravljati, ker ga je polomil. Da bi vsaj mene vprašal, kaj na reče, ko že enkrat usta odpre, če že sam ne ve, kakšne posledice lahko ima, ako jih napačno odpre.
Jude zagovarja. Maček je sploh začel samo govoriti. Komaj je eno neprevidno izblebetal, je že prišla druga na daii. Začel je govoriti o tem, da je treba pri judih kupovati. Meni se zdi. da Zagreb sploh ni hrvaško mesto, pač pa spada v Palestino, da se tega tudi Maček zaveda in je zato začel jude zagovarjati. Judje bi bili bolj zadovoljni, če jih politika pusti v miru trgovati. Maček jim je naredil s tem slabo uslugo!
ALI NI TO ZANIMIVO?
Vsak dan odpošljemo lepo število lista »Naš dom« na ogled. In veste, kaj je zanimivo? — Vsakdo ga obdrži in plača, nihče ga ne vrne! Vsakdo plača '40 din letne naročnine.
Po vsej Sloveniji je na prvi mah »Naš dom« osvojil naše domove!
In Vi — zakaj še čakate? Do zadnjega maja je čas, da se udeležite nagradnega žrebanja.
še danes pišite, da naj Vam pošljemo na ogled »Naš dom«. — Uprava »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5.
na Vranskem, ob 19 pa pri Sv. Juriju, kjer bo prisostvoval blagoslovitvi novega električnega transformatorja in nam vklopil električno svetlobo za naše domove.
Zabukovje. ¡Akcija za razširitev dobrega časopisja je imela tudi pri nas zadovoljiv uspeh. Naš tednik »Slovenski gospodar« je sedaj v naši fari najbolj čitan časopis. Ljudje ga naročajo, ker so spoznali, kako koristen jim je dober krščanski list. Da je to res in da smo na pravi poti, najbolj dokazuje dopisnik »Domovine« s svojim izpadom na našega g. župnika, kateri ima radi svoje doslednosti in vneme za razširjenje dobrega tiska gotovo največje zasluge. Dopisnik »Domovine« se radi svoje »grča vos t i« najbrž ne zaveda, kako težka in odgovorna je dušnopastir-ska služba, v katero nujno spada skrb za to, kaj ■ljudstvo čita, da se odvrne od slabega in se obrne k dobremu in koristnemu čtivu. To je dušno-pastirska dolžnost. Na obrekovanje »Domovine« ne bomo posebej odgovarjali, rekli bi samo to: Vsakdo naj tako vestno izpolnjuje dolžnosti svojega stanu, kakor jih izpolnjuje naš g. župnik, pa bo boljše na svetu. Tudi našemu »grčavemu« dopisniku v »Domovini« priporočamo, da o tej stvari resno razmišlja.
Maček v Beogradu. Udružena opozicija je napovedala, da pride Maček v Beograd. Ker pa se to ni zgodilo, so se same jeze napili. In glej čudo: Drugo jutro je bil maček, pa še kakšen maček v Beogradu!
Poslevodeči podpredsednik. Svoj čas smo mnogo čitali o pcslevcde6«m podpredsedniku JNS, se-
Na nemški vrtnarski razstavi je bilo videti ponarejene orjaške jagode.
Peter Mešetar rešeiari
daj pa nikjer več ne opazimo poslevodečega. Ali ni več? In če ni več, zakaj ni več? In zakaj se ne objavi, da ni več? In kdo je poslevodeči, če ta ni več? In ali se sploh posli JNS več ne vodijo? In če se več ne vodijo, kaj naj napravijo te uboge zapuščene sirote po deželi ? Koliko vprašanj in nobenega odgovora!
S pametjo se je srečal. V Splitu je poslanec JNS na zboru JNS izjavil, da izstopa iz JNS in stopa v JKZ in svetuje tudi vsem drugim tako. Ko so ga vprašali, kako to, je odgovoril, da se je s pametjo srečal. Jaz sem mu takoj pisal, da
naj pove, po kateri poti je pamet šla naprej in po kateri cesti bo kaj prišla v Slovenijo, da pošljem naše JNSarje tja.
Vedno v nevarnosti! Na Kitajskem je glavno mesto Peking. Preje je bilo v nevarnosti pred Japonci. Ko so ga osvojili Japonci, je pa sedaj v nevarnosti pred Kitajci. In ko ga bodo osvojili Kitajci, bo pa v nevarnosti
pred Rusi.
Ali niso ljudje nori, da se ne izselijo kam drugam, pa bi bilo vojne za Peking konec. Toda ljudje hočejo biti v vedni nevarnosti!
Politične novice
Predstavnika Turčije v naši prestolici. Zadnjo nedeljo sta se pripeljala v Beograd predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister Ftuždi Aras.
Zasedanje sveta Zveze narodov. Dne 9. maja je pričelo v ženevi 101. zasedanje sveta Zveze narodov. Tokrat bodo najbrž enkrat za vselej rešili abesinsko vprašanje in bo priznana Italiji zasedba Abesinije.
Slovesna blagoslovitev temeljnega kamna novega bogoslovja v Mariboru v nedeljo pred Križevim, dne 22. maja 1938:
Slovesnost blagoslovitve temeljnega kamna novega bogoslovnega učilšča bo omenjenega dne na stavbišču po sledečem sporedu;
1.	Ob 10. uri sveta maša prevzv. gospoda kne-zoškofa. Med sveto mašo poje zbor bogoslovcev, oziroma ig~a godba »Omladine«. ■
2.	Po sveti maši glasbena točka, igra godba »Omladine«.
3.	Nagovor prevzvišenegp. gospoda knezoškofa dr. Ivana Jožefa Tomaži«"».
4.	Spominska listina, ki se vzida v temeljni kamen, se prebere in se podpiše od določenih odlični kc v.
5.	Zbor bogoslovcev zapoje psalm: »Ako Gospod ne zida hiše ...«
6.	Obred blagoslovitve in vzidanja spominske listine.
7.	Zbor bogoslovcev zapoje Jenkovo >: Molitev«.
8.	Nagovori povablejnih zastopstev in odlič-mikov.
9.	Godma »Omladine« zaigra državno himno.
Mesto in okolica se na to slovesnost posebej
opozarjata s povabilom, da se prebivalstvo te izredne spominske blagoslovitve temeljnega kamna tudi v obilnem številu udeleži.
Novico
Praznik Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku v Ljubljani se bo letos obhajal v nedeljo, 22. maja. V soboto, na predvečer, bo ob pol osmih akademija pri lurški kapeli, nato procesija s svečami. Od 23 do 24 molitvena ura pred Najsvetejšim. Cerkev bo odprta vso noč.
Izropana trgovina. Pri št. Pavlu pri Preboldu so izropali neizsledeni storilci trgovino Alojzija Cvenkla in so mu povzročili 25.000 din škode.
Naši rajni
Sladka gora. Dne 4. maja smo spremili k zad njemu počitku mater in gospodinjo Hofbauer Terezijo, ki je bila priklenjena na bolniško po steljo tri in pol leta. Vdano je prenašala hudo bolezen, okrepčujoča se med boleznijo pogostokrat s sv. zakramenti. Sorodniki, znanci in prijatelji so jo v bijilnem številu spremili na njeni zadnji poti in pevski zbor ji je ob grobu zapel
žalostinko. Naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Položili smo k večnemu počitku preblago Zemljičevo mater z Rečice. Zelo smo jo spoštovali. Nikdar ni bila žalostna, vedno vesela, čeprav je že dolgo bolehala. Komaj je hodila, pa je vseeno priro-mala vsak dan, tudi v mrazu in dežju, v cerkev k sv. maši. živela je prav v duhu sv. Frančiška, katerega učenka je bila nad 50 let. Naj počiva v miru, žalujočim pa naše sožalje!
Zveza bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25,
naproša vse župne urade, da ji blagovolijo poslati slike vojnih spomenikov. Navede naj se datum odkritja in koliko imen je vklesanih. Nadalje prosimo za sporočilo, kdo je izdelal načrt in kdo je spomenik postavil ter koliko je stal.
Dopisi
Sv. Marjeta ob Pesnici. Gasilska četa vabi vse prijatelje v nedeljo ob 10 k sv. maši in blagoslovitvi motorne brizgalne. Ob 14 bo velika tombola z mnogimi lepimi dobitki. V primeru slabega, vremena se vsa slovesnost vrši v nedeljo, dne 22. maja.
Vuhred. Imeli smo za 150 letnico obstoja naše župnije sv. misijon, katerega sta vodila gg. pa tra frančiškana Očlilo Hajnšek in Silvin Lenartič. Sklepno procesijo je vodil v imenu prevzv. gosp. knezoškofa mil. g", stolni dekan dr. F. Cukala. Udeležba ljudi pri misijonu je bila zadovoljiva. Do 500 ljudi je opravilo sv. spoved, do 900 svetih obhajil se je razdelilo. Prav lepo je uspela sklepna procesija z bakljami. Ljudje ne pomnijo, da bi bila cerkev že kdaj tako polna kot je bila ob ¡sklepu sv. misijona. Na bližnjem hribčku je bil iz lučk narejen velik križ.
Priljubljeno romanje na Trsat
Tudf letos bo o Binkoštih prelepo romanje k Materi božji na Trsat, združeno z izletom po morju na prekrasni otok Rab. Opozarjamo na to že stoletja znamenito božjo pot vse, ki žele pri Morski Zvezdi, Mariji na Trsatu, zadobiti duhovno uteho, srčni mir in obilo svetega veselja; vse, ki uteho, srčni mir in obilo svetega veselja; vse, ki žele za mal denar videti lepe, zanimive kraje ob morju, doživeti prijeten.izlet z ladjo po morju na
Vsi, ki poiufeie,
ne pozabite na
novi vozni red Ž
Velja od 15. maja 1938 "^Pl
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Dih 2.50 v. znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
prekrasni otok Rab (pet ur vožnje v eno stran) in tam preživpti lepo prazniško popoldne. Vozil bo poseben romarski vlak; polovična voznina je odobrena, vodstvo pa upa doseči pri velikem številu romarjev še večji popust. Potovanje bo stalo za najoddaljenejše potnike okoli 190 din, za bližnje razmeroma manj. Duhovno vodstvo za štajerske romarje je prevzel g. duhovni svetnik Franc Polak, župnik v št. Janžu na Dravskem polju. Odhod romarjev bo binkoštno soboto, dne 4. junija, zjutraj; domov dospejo binkoštni ponedeljek zvečer. Podrobna navodila, ki so preobširna, da bi jih tu objavljali, dobi vsakdo zastonj, če sporoči svoj naslov po dopisnici na naslov: »Družina božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17.	819
župnik na
jočego se perila pomenijo, do bo periio lepo belo. Črn odcedek po da te res dobro milo. Zoto izkušena gospodinjo pere vse svoje perilo le z odličnim terpentinovim milom Zla* torog, ki izsrka iz njega z vso pri« zanesljivostjo vsako umazanijo m perilo postane mehkp«voljno, sne|jf\o belo in duhteče.
TERPENTINOVO MILO
Konstantin Pats, za dobo šestih let Izvoljeni novi predsednik Estlandske.
Gospod Alojzij Soba je že 40 let Zdolah pri Brežicah.
Dr. Douglas Hyde, novi predsednik Irske.
Habakuk	18
Reimmichlova povest podoinačena — Z dovoljenjem založbe
XI.
Drnikov Luka je slej ko prej migal po dolini gor in dol in modroval s svojim kljusetom. Luka in konjič sta si namreč postala tako dobra, da je Luka rekel, tole kljuse mu je skoroda še ljubše kakor rajna Luca. Kajti čeprav je bilo gluho ko zid, je znalo gospodarju z obraza brati, ali je dobre ali slabe volje, celo njegove najskritejše misli je uganilo, z glavo mu je znalo pokimati, z očmi pomežik-niti, z ušesi pomigati, z zobmi poškrtati, z repom pomahati, kakor je bilo prav, da sta se pomenila. Gristi in bencati se konj sicer ni odvadil, ali nikoli ni ugriznil ali udaril svojega gospodarja, ampak le druge ljudi. Da bi sredi poti trmasto obstal, kakor je to bila rajna Luca navajena, tega ni storil. Zato pa je pred gostilnami trdovratno počakal svoje pol ure. In Luka je bil te navade na skrivnem prav yesel; si je vsaj lahko počil, ker ni bil več tako trdnih nog kakor nekoč, in tudi sa pijačo je bilo časa dovolj; povrh se je še ženi lahko izgovoril, če je kaj pozno prikrevsal domov, da ni mogel, ker ima konj take muhe.
Žganje, ki se ga je zaradi zdravja — kakor je rekel ■— lotil, ga je še najbolj pokonci držalo, je rekel, in z leti je bilo treba teh krepkih kapljic ¡vedno več, ker — hm — za zdravje nobena reč prehuda ni... Sicer se nikoli ni toliko napil, da bi mu bilo šlo v noge ali celo v glavo, ali tako židane volje je pa rad bil in ob takih prilikah si je kako svojo zložil, ko je smehljaje se meril korake za vozom, in si jo zapel. Najrajši je pel tole:
»Na tešče le en štamperček, en štamperček zvečer; opoldne pa en frakeljček al' dva al' tri al' štir'.«
Ta pesmica ga je tako veselila, da jo je venomer prepeval bodisi v gostilnah ali na cesti za vozom. Pel pa jo je včasih na glas, včasih le v mislih, včasih pa v dejanjih; kajti pri sebi je imel vedno stekleničko in pogostoma jo je nastavil in nagnil, da je naredilo: glug, glug, glug.
Ce se je zgodilo, da je Luka tega svojega »zdravila« nekaj preveč zaužil, je postal čez mero zgovoren in čenčav. Tedaj je moralo vse iz njega, karkoli je vedel o ljudeh, najsi se je poprej še tako zarotil, da tega nikomur ne pove.
Na vso moč je bil Luka vesel, da se je Cenci njen veliki načrt: prodati domačijo, opustiti potov-stvo in Maričko s Habakukom omožiti — tako izjalovil. Kajti prvič je z vso dušo visel na svojem vozičku in za nič na svetu ne bi bil hotel pustiti svoje poti po dolini; drugič pa je menil, da je s svojimi triinsedemdesetimi leti trden dovolj, da še kakih dvajset let lahko opravlja svoje delo; tretjič pa ga je vsaka beseda o ženitvi v ušesih zabolela.
Ali tega svojega veselja na zunaj ni smel kazati, ampak se je moral Cenci v lice delati tako, kot da se z njo vred jezi.
Nekoč se je celo zgodilo, da ga je poslala Cenca k Sv. Juriju, naj obišče Habakuka in naj poizve, kaj neki misli, in naj ga spomni na to, kaj je obljubil.
Za en del je Luka še kar rad ubogal in se nekega dne odpravil na pot. Voz in konja je pustil spodaj pri Jelenu, sam pa jo je mahnil navkreber k Sv. Juriju. Da bi na poti ne opešal, je vzel kos kruha s seboj pa povojenega mesa in precejšnjo steklenico žgane vode. S temi dobrotami se je grede tako okrep-jčal, da je prišel k Sv. Juriju zgovoren in židane volje.
Habakuk je nekoliko kislo pogledal, ko je stopil Luka v sobo. Vendar ga je pozdravil kar najbolj ¡prijazno in takoj naročil iz gostilne jesti in piti. ¡Jedel Luka ni Bog ve kaj, vina se pa še dotakniti ni [hotel, češ da je proti alkoholu in da so mu opojne Jpijače že od mladega zoprne. Ko ga je učitelj le
silil, je izpraznil kozarček vina, potem pa začel na dolgo in široko.
»Habakuk, zdaj pa povej, kako je s teboj!« je začel. »Videti si bolj slab. Nekaj shujšal si in pogled ti je kisel in nič tak, kakor je bil prej kdaj. Ali to je le na videz; kaj bi ti pa moglo biti? Jesti imaš, ljudje te imajo radi, povsod sem čul, da takega učitelja še niso imeli pri Sv. Juriju, otroci se mnogo naučijo, orglati znaš tako, da angelci v nebesih ne znajo lepše, in kjer koli je treba pomagati, si ljudem na roko in jim pomagaš.«
»A tako, vse ste prevohali, kaj počnem,« se je oglasil Habakuk.
»Ne, ne; bil sem le radoveden, če so ti moje besede kaj zalegle in če sem kaj napravil iz tebe. Kar sern čul, me zelo veseli.«
»Mnogo dobrega ste mi storili in marsikak koristen nauk dali. Zato vam bom vse življenje hvaležen ... Zdaj pa se še o čem drugem pomeniva! Kako je kaj doma?«
»Moj Bog, doma?--Prav zanič mi je. Še
misliti si ne moreš, kak križ je z odraslimi ženskami in otroki. Stara je vsako leto starejša in bolj nasajena. Mlada se pa po materi ravna, očeta nič ne spoštuje in mi na vsako besedo, ki jo rečem, kaj zagodlja. Odkar ji je stara tisto z ženitvijo narezala, je taka, ko da jo je vrag pičil. Nad drugim se ne more, pa se nad mano usaja.«
»Ali, ali! Lastne žene in lastnega otroka pa vendar ne smete tako obirati.«
»Saj o ženi in Marički ne rečem ničesar. Nikoli ni bila moja navada, da bi koga obiral; tega greha sem se zmeraj varoval. Saj zdaj tudi nisem o kom posebej govoril, ampak kar tako počez o ženskah. Ta ali ona ženska bi še mogla biti dobra, ali ženske, če jih počez vzameš, so vse hude — vse do zadnje — njih se tiče tista prošnja v očenašu, ko vsak dan molimo: Reši nas hudega!«
»Ali ste le zaradi tega prišli, da mi domače za-tožite ?«
»Saj teh ne tožim — tudi če bi imel za kaj, jih ne bi. Ali o tem in onem bi se moral s teboj pomeniti ... o tem in onem ... Cenca mi je to in ono naročila.«
»Tedaj pa se nikar dolgo ne smukajte okoli, ampak kar na dan z besedo, prosim!«
»že delj ko dve leti te ni bilo več k nam. Niti pisal nam nisi in na naše pisanje tudi nisi odgovoril.«
»Priznam, da sem vas malo zanemaril; ali imel sem pač veliko dela.«
»Cenca in Marička sta te dvakrat obiskali pa te obakrat nista našli.«
»Me pač ni bilo doma. Pa tudi ljudem se nisem maral dati v zobe.«
»Cenca je rekla, da sta se pred dvema letoma nekaj pogodila. — Ona je besedo držala, ti pa ne.«
»Ali vam je tudi povedala, kaj sva se pogodila?« je vprašal Habakuk ves razburjen.
»Ne, žal, niti besede ni črhnila. •— Rad pa bi vedel! Cenca ima zmeraj kake skrivnosti.«
»Povejte materi tole: Ne z besedo ji nisem obljubil, da bi vzel Maričko, ampak le to, da se s Trebnikovo gospodično ne bom oženil — z nobeno se ne bom.«
»Bravo, Habakuk! To je pametno. Ostani trden v tem krščanskem sklepu! Mene je ženitev skoraj ob vso krščansko vero spravila. — Najbolje bi bilo, ko bi vsi moški šli k frančiškanom ali h kapucinom, ženske pa vse k usmiljenim sestram; tedaj bi bil mir na zemlji.«
Čeprav je bil učitelj jezen, se pri teh besedah le ni mogel ubraniti in se je nasmejal. Nekaj časa sta oba molčala, potem je Luka pomežiknil in menil:
»Tu si mi nekaj čednega razodel. Počasi bom Cenci le prišel na sled. Habakuk, ko si mi pol že povedal, še drugo pol mi povej! ... Kajne, Cenca ti je povedala, kdo je tvoj pravi oče, in potem te je veselje z ženitvijo minilo? Ali je ali ni tako?«
(Dalje sledi)
»Hudič« ga je ubil
V Varšavi je živel sta-rinar, ki je vse življenje vneto zbiral redke starine ter jih za drag denar in z velikim dobičkom tudi prodajal. Vendar je bilo njegovo zbiranje starin tako polno nenavadne vneme, da je sam pri tem največ užival. Zlasti ga je veselilo, če je kje dobil kak kipec ali sliko hudiča. Imel je zbirko najraz-novrstnejSih hudičev, katere je hranil za svojo zbirko in ki niso bili naprodaj. To zbirko hudičev je mož posebno ljubeznivo urejal. Med hudičevimi starinami se je zlasti zanimal za starine te vrste iz severnih dežel, kakor so si tamkaj zamišljali hudiča. Da bi bila njegova zbirka čim popolnejša, je veliko popotoval, da je svoje starine iskal in presojal na licu mesta. Z nekega takega popotovanja je prinesel s seboj domov dva metra visoko soho hudiča, kakršno je pred več stoletji iz lesa izrezal neznan umetnik. Kakor se je glasilo ustno izročilo, je bil ta hudič nekoč last prepovedane verske ločine, ki je hudiča po božje častila ter pred tem kipom malikovala. Oblasti so to malikova-nje slednjič izsledile ter mu napravile konec, častilci hudiča so bili sojeni po tedanjih strogih postavah. Kip je obležal nekje pozabljen, dokler ga ni izvohal ta starinar ter ga kupil in prinesel domov. Vendar mu ta kip ni prinesel sreče. Mož se je kipa silno veselil, kakor da bi bil dobil v hišo nepojmljivo bogastvo. V resnici pa je kmalu nato v njegovem muzeju, kjer je kip stal, padel gospodarju na glavo in ga ubil. Kako se je to zgodilo, tega nihče ni mogel ugotoviti, ker je bil starinar v kritičnem času sam v muzeju. Dejstvo je, da so ga našli pod kipom z razbito glavo.
HBHi OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
iliiilMIlliiillllllli
Kmečka trgovina
Lesna trgovina v letu 1937
V Ljubljani se je vršil občni zbor tamošnje borze, na katerem je bilo podano poročilo o stanju lesne trgovine v minulem letu. V lesni trgovini pomeni leto 1937 preokret na boljše. Bilo pa je mnogo ovir povečanju izvoza, ker so bile znatne težkoče v prvi polovici leta za izvoz v Nemčijo in Italijo. Glede Italije smo sicer pričakovali, da bo jemala iste količine kakor pred sankcijami, vendar se je pokazalo, da testoni, tavolete in drugo ne bodo več tako važen izvozni predmet za Italijo. Kupčija z Nemčijo je v drugi polovici leta znatno popustila. Edina dva svobodna trga za naš les sta bila v Angliji in Holandiji, kjer pa so tudi velike ponudbe prena-trpale trg in je kupčija proti koncu leta ponehala. Izvoz iz Slovenije se je v prvi polovici 1937 v primeri z letom 1936 zelo povečal, tudi v drugem polletju je bil še živahen, toda v tem času so se izvrševale večinoma dobave, sklenjene še v začetku leta.
Živina
živinski trg je brez izpremembe. Na zadnjih sejmih so bile cene sledeče: Ptuj: voli 5.60, 5 in 4.50 din, telice 5.50, 4.50 in 4 din, krave 4.50, 3 in 2 din, teleta 6.25. — Kranj: voli 6, 5.25 in 4.50 din, telice 6, 5.25 in 4.50 din, krave 5, 4.50 in 4 din, teleta 8 in 7—7.50 din. — Lendava: telice 5.50 in 3 din, krave 3 in 2.50 din, teleta 7 in 4 din. — Sv. Filip pri Podčetrtku: voli 4.75 in 3.75, telice 5.75, 4.75 in 3.50 din, krave 4 in 3 din, junci 3.50—5 din. — Metlika: voli 4—5.50 din, junci 3.50—5 din, krave 2.75—4.50 din.
Svinje
Na mariborskem sejmu so se prodajali mladi prašički 5—6 tednov stari po 65—100 din, 7—9 tednov 110—130 din, 3—4 mesece 150—210 din, 5—7 mesecev 300—390 din, 8—10 mesecev 420 do 490 din, eno leto 710—820 din; 1 kg žive teže 6.50—7.25 din, mrtve teže 8.50—11.25 din. — Na Gorenjskem so prašiči špeharji po 10 din, pršu-tarji 8—9 din za 1 kg žive teže, 7—10 tednov stari pujski pa po 180—240 din komad. — V Prekmurju so pršutarji po 6 din. — Na Dolenjskem se prodajajo mladi prašički po 150—300 din, v Posavju pa plemenske svinje po 6 din, klavne svinje po 7.50 din, mrjasci za pleme 6, za meso 7 din, mlade svinje za rejo po 8 din za 1 kg žive teže. — Ovce in koze se prodajajo po 3 din za 1 kg žive teže.
Sirove^iože in volna
Goveje sirove kcže so po 12—14 din, telečje po 13—16 din, svinjske po 10 din za 1 kg. — Ovčja volna oprana se prodaja po 32—34 din, neoprana po 22—26 din za 1 kg.
Vprašanja in odgovori
Pismonoša. A. čuček. Zanima Vas, ali je prosto kako mesto pismonoše in pod kakimi pogoji bi ga mogli dobiti. — Poštno ravnateljstvo v Ljubljani že dalj časa vrača vse prošnje, ker je prosilcev zelo veliko, ravnateljstvo pa ne sme nobenega mesta, čeprav bi bilo prosto, zasesti. Zato Vam svetujemo, da prošnjo naslovite neposredno na ministra pošte. Izpolnjevati morate vse pogoje, ki so predpisani za sprejem v državno službo in o katerih smo na tem mestu že neštetokrat pisali.
Pogorelec ne dobi hranUne vloge izplačane. M. B. P. Pritožujete se, da Vam hranilnica ne izplača hranilne vloge, ko ste pogoreli in zabredli v dolgove in se Vam to ne zdi v skladu s časopisnimi poročili o zopetni likvidnosti denarnih zavodov. — Ako je bila hranilnici dovoljena zaščita, boste morali žal še nekoliko potrpeti, ker najbrž še nima dovolj sredstev na razpolago in likvidnost le postopno napreduje. Ne zdi se nam preveč verjetno, da bi hranilnica imela že dovolj denarja, a ga ne bi hotela izplačati. Ako hranilnica ni pod zaščito, je sicer podana možnost tožbe, katere Vam pa ne moremo priporočati; upajmo, da se bo dala stvar z lepa urediti.
Kazen radi sekanja drv brez opomina in obvestila. J. žohar. Vi in več drugih težakov ste po naročilu nekega posestnika v njegovem gozdu
Podraženje pšenice
Na novosadski blagovni borzi se prodaja sedaj pšenica po 220—225 din za 100 kg, to je za 25% višje, kakor je hila še meseca aprila, ko se je prodajala še po 180 din. Značilno pa je, da na svetovnih trgih cena pšenice pada. Cena naši pšenici je 100% višja kakor na inozemskih trgih, kjer se prodaja po 110 din za 100 kg. Visoko ceno vzdržuje pri nas Prizad, ki pa je preveč pšenice izvozil v inozemstvo, tako da je nastalo sedaj pomanjkanje ter se cena proti Prizadovi volji dviga. Posledica pa je podražitev kruha v mestih in življenja sploh.
Izvozne premije
Poroča se iz Beograda, da so vladni gospodarski krogi podvzeli posebne ukrepe za izvoz nekaterih naših poljedelskih produktov v preko-morske države. Izvoz bi se pospeševal s posebnimi premijami, ki bi jih izplačala Narodna banka na ta način, da bi jim zaračunala tečaj angleškega funta po višjem tečaju. Premija bi znašala nekako 10% vrednosti. Premije bi se podeljevale za 40 predmetov, med njimi so sir, fižol, celulozni les, zdravilne rastline itd.
Denar
V	bankah plačujejo za en ameriški dolar 46.90 din, en kanadski dolar 46.75 din, eno češko krono 1.50 din, en francoski frank 1.22 din, eno italijansko liro 2.12 din, en angleški funt 235 din. — Avstrijski šiling je izgubil v bivši Avstriji veljavo ter ga je nadomestila nemška marka. Šilinge še izmenjujejo samo banke, v privatnem prometu pa ni več v veljavi.
Hmelj
V	minulem tednu se je tendenca na srednjeevropskih hmeljskih tržiščih za izvozno blago precej učvrstila. Na Čehoslovaškem so se v žat-cu, kjer znašajo neprodane zaloge lanskega pridelka le še kakih 500 stbtov, cene dvignile od 16 na 19.50 Kč, to je od 24 na 29 din za 1 kg. Tudi pri nas so se cene zopet ¡učvrstile in se je za blago, za katero se je nudilo prej največ 12 din, plačalo do 15 din za 1 kg; sicer pa gre pri tem le za drugovrstno in slabše blago, ker je boljše, ki bi sedaj doseglo še znatno višje cene, bilo že prej razprodano in je neprodanega lanskega pridelka v prvi roki sploh le še nekaj nad sto sto-tov. Verjetno so se cene učvrstile, ker so zaloge še neprodanega blaga že povsod zelo pičle, letošnja vegetacija pa je zaradi nenavadno hladnega vremena močno zapoznela; poleg tega je brez dvoma tudi razčiščenje mednarodnega položaja mnogo doprineslo k izboljšanju hmeljske-ga trga.
podirali drevesa, les razžagali in razcepili, v od-meno pa dobili štore in polovico vej. Na lepem ste dobili od nekega odvetnika poziv, da morate plačati 150 din »kazni radi sekanja drv«. Vprašate, ali Vas sme kdo brez opomina in obvestila tako kaznovati. — Odgovarjamo Vam, da ne, vendar pa mislimo, da niste poziva prav razumeli in da gre najbrž za kako odškodnino. Pišite nam natančneje, ker Vam sicer ne moremo prav svetovati.
Izplačilo sestre, ki je neznanega bivališča. Jožef Onič. Na Vaši koči je vknjižena zastavna pravica za 400 avstrijskih goldinarjev. Ako je upnik neznanega bivališča, lahko dolg (za vsak goldinar je plačati 50 par, torej za ves dolg 200 din) s triletnimi vknjiženimi obrestmi položite na sodišču in s sklepom o sodnem pologu predlagate zbris zastavne pravice. — Ako je sestra solastnica do polovice koče, morete (ako je koča že razpadla in jo hočete temeljito popraviti, sestra pa že preje, ko ste še vedeli za njen naslov, ni hotela ničesar prispevati k stroškom popravil) vložiti zoper sestro delitveno tožbo. Predlagati morate, naj ji sodišče postavi skrbnika (in sicer v svrho prihranitve stroškov kar kakega sodnega uradnika), ki jo bo v pravdi zastopal. Ko bo sodišče dovolilo razdružitev, se bo koča prodala na javni dražbi, izkupiček pa se bo razdelil. Sestrina polovica izkupička se bo nalo-
žila pri sodišču. Kot kupec na dražbi seve lahko nastopite tudi Vi. — Enostavneje bi morda bilo, ako bi Vi kratkomalo ob svojih stroških izvršili vsa potrebna popravila vse koče, kajti ako bodoi v jasno pretežno korist solastnice, Vam mora povrniti zadevne stroške. Ako boste s tožbo na povračilo stroškov prodrli, morete doseči vknjižbo zastavne pravice za Vašo terjatev na sestrini polovici koče in jo eventuelno tudi gnati na dražbo.
Gradba obrambnega nasipa — razdelitev stroškov. I. J. in M. C. v D. V Vaši občini se je gradil obrambni nasip proti poplavam, pri čemer se lastnikov parcel, kjer se je nasip delal in kjer se je jemal materijal, ni nič vprašalo, niti se jim ni povrnila škoda, na drugi strani se je pa pri nekaterih posestnikih naredila izjema ter se jih je obvarovalo vsake škode. — V kolikor so prizadeti posestniki vsled gradnje nasipa obvarovani bodoče škode, naj potrpe. Ostali pa naj od dotičnika, ki je gradnjo odredil in vodil, zahtevajo primerne odškodnine. V kolikor se je postopalo nepristransko, bi bila na mestu pritožb? na okrajno glavarstvo kot nadzorno oblast.
Doplačevanje deležev Konsnmnega društva za Slovenijo v likvidaciji. J. I. v Š. Enako kot Vi je bilo in je še toženih mnogo oseb, ki so že pred mnogimi leti pristopile kot člani k navedenemu konsumnemu društvu (katero je zadruga z omejeno zavezo) in podpisali zadružni delež, ki je znašal takrat 50 kron. Čudijo se, da konsumno društvo trdi, da znaša delež 300 din in zahteva doplačilo do tega zneska. — Zadružna pravila so bila 8. septembra 1933 tako spremenjena, da se je zadružni delež zvišal na 300 din. To zvišanje je bilo gotovo formalno pravilno sklenjeno, ker sicer ne bi bilo vpisano v zadružni register, kakor smo to ugotovili. Radi tega je zadevni sklep občnega zbora obvezen za vse člane in morate delež doplačati do zneska 300 din. — članstvo ne preneha že s tem, da član skozi več let ničesar več ne kuguje ali podružnica v kraju njegovega domovališča več ne posluje, marveč je način prestanka Članstva točno določen v zadružnih pravilih. Po slednjih pa članstvo konča: 1. s prostovoljnim izstopom, ako odpove zadružnik članstvo najmanj tri mesece pred koncem poslovnega leta; 2. s sklepom načelstva, ako zadružnik, ki je s plačilom obrokov na račun deležev v zaostanku in vkljub opominu ne plača deleža v teku 36 mesecev; 3. z izključitvijo, ako načelstvo zadružnika na seji izključi; s smrtjo zadružnika.
Prodaja šmarnice. A. B. Vprašate, ali je z ozi-rom na dejstvo, da je bilo na lanski razstavi razstavljeno tudi vino z imenom »šmarnica«, dovoljeno tako vino prodajati ali pa morda še velja prepoved prodaje. — Vina samorodnic ne smete spravljati v promet tudi ne v količinah preko pet litrov in čeprav bi bili pripravljeni plačati trošarino; zadevna prepoved je namreč še vedno v veljavi.
Obsodba mlinarja. A. Ferenc. Bili ste uslužbe-ni na nekem tujem mlinu. Neka stranka je prinesla ajdo v svrho zmletja, in sicer le eno vrečo, vsled česar ji ajde niste takoj zmleli, marveč ste čakali, da še kdo drug prinese kaj več za zmleti. Med tem pa je mlin zgorel, zgorela je tudi ajda in stranka Vas je tožila na odškodnino. Sodišče je faktično Vas in posestnika mlina obsodilo na plačilo odškodnine, ker je smatralo, da vsled malomarnosti niste zmleli ajde. — Na vprašanje, ali ste dolžni plačati »kazen« vzlic temu, da se ne čutite krivim, Vam moramo odgovoriti, da boste žal morali odškodnino, ne kazen, plačati, ker slednja ne znaša najbrž več kakor 500 din, in zoper scdbe do višine tega zneska sploh ni pravnega leka; v kolikor pa je šlo za več kot 500 din, ste pa pravni lek najbrž zamudili. Ako je stranka vztrajala pri tem, da ji ajdo zmeljete, bi pač morali to storiti, ne glede na to, ali se zmelje pri manjših količinah razmeroma manj moke.:
Kmet je izgubil zaščito radi gozdov. R. Kaš-man. Ker presega Vaša posest, vštevši gozdove, 50 oralov, ste izgubili po zadnji spremembi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov zaščito. Navajate, da se Vaše gozdne parcele nahajajo v težavnih legah, da je svet skalnat, da dotične parcele sploh ne bi bile zmožne za obdelovanje kot oma zemlja. Vprašate, ali imate pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim Vam je bila zaščita odvzeta, odnosno ali smete ponovno prositi za zaščito. — Uredba žal ne dela izjeme in je vseeno, ali leže gozdne parcele ugodno ali neugodno, ali gre za mlad ali star les. Banski svet je predlagal dopolnitev uredbe v tej smeri, da bi naj izgubil zaščito le tisti kmet, kateremu donašajo gozdne parcele vsaj tolikšen donos kot druga orna aem-lja. Doslej pa zakonodajalec še ni izdal take dopolnitve.
Razgovori z našimi narofnlhl
Povračilo pravdnih in izvršilnih stroškov. I.
Rogina. Leta 1926 ste prevzeli poroštvo za dolg nekega posestnika napram Posojilnici. Ko je pozneje Posojilnica gnala tega posestnika na dražbo, ste njegovo posestvo 1. avgusta 1932 Vi iz-idražbali. Stroški advokata Posojilnice so bili odmerjeni na preko 10.000 din in čeprav so bili leta 1933 vknjiženi na Vaše posestvo, Vas je advokat leta 1934 tožil na njih plačilo. Ugovarjali ste sicer, da gre za star dolg in da ste pod zaščito, bili ste pa vzlic temu obsojeni na pla-jčilo navedene terjatve in stroškov pravde, nato še rubežnih stroškov. Koncem leta 1934 ste iz-dražbano posestvo zopet prodali in so Vam pri ¡tem odtegnili od kupnine znesek 12.500 din v evrho kritja navedenih stroškov. Vprašate, ali ste upravičeni, zahtevati povračilo polovice stroškov, odnosno stroškov pravde iz leta 1934 v celoti, ker je bila terjatev itak dovolj zavarovana in niste dali povoda k tožbi. — Ni nam znano, da bi bila sodišča v podobnem primeru že sodila. Menimo pa, da žal niste upravičeni zahtevati pomračila, predvsem, ker takrat, ko ste stroške plačali, odnosno so Vam bili odtegnjeni, še niso (veljala določila uredbe z dne 26. septembra 1936, ¡katera imate v mislih. Takrat le izvršilna pro-jdaja v izterjavo stroškov ni bila dopustna, ako ¡so se tikali starega dolga. Razen tega pa pravite, da ste z ugovorom, da gre za star dolg, propadli in ker se niste prizvali, velja pač odločba sodišča, da ni šlo za star dolg.
Podpora za starost in smrt. Konrad Sand. Ste 73 let star pekovski pomočnik, od leta 1911 zaposlen pri istem gospodarju, ves čas zavarovan pri OUZD, sedaj pa ne morete več opravljati službe kakor to zahteva gospodar in vprašate, če Vam pripada od OUZD podpora za starost in ¡smrt. — Pri OUZD je zavarovanje za starost ;uvedeno šele od 1. septembra 1937. Vi ste bili izavarovani dotlej le za bolezen. Vendar morete Od 1. decembra 1938 dobivati mesečno podporo ¡(v razmerju z zaslužkom) od 60 do 300 din, ko ste že dovršili 70 let, če ste bili ari OUZD zavarovani od 1. julija 1925 naprej la bolezen najmanj 500 tednov, ako dokažete, da ste revni in navezani edinole na podporo ter nimate pravice do pokojnine iz člena 4, drugega odstavka Zakona o zavarovanju delavcev, niti nimate po navedenem zakonu rente. Za revnega se smatra pro-isilec, kadar nima nobenega premoženja, niti svo-tjega gospodarstva, ali če ima majhno imetje in gospodarstvo, od katerega pa se ne more vzdrževati; nadalje ako nima sorodnikov, ki so ga ¡dolžni vzdrževati po določilih državljanskega zakona, ali če jih ima, pa so ti sorodniki tako siromašni, da ga ne morejo vzdrževati. — Za navedeno podporo morate zaprositi najkasneje do 1. julija letos; prijavo je poslati po pošti ali jo oddati pri pristojnem OUZD ali bolniški blagajni v sedežu urada, ekspoziture ali poverjeništva.
Priložiti je treba dokazilo o Vaši istovetnosti (krstni list ali poročni list ali izpisek iz župnijskih knjig, ali domovnico, vojaško knjižico in podobno)), ter potrdilo od občine, kjer bivate, o Vaših premoženjskih razmerah ter premoženjskih razmerah vseh Vaših sorodnikov, kateri so Vas dolžni vzdrževati po določilih državljanskega zakona. Ta potrdila občine so prosta kolko-vine. — Podporo v primeru smrti (pogrebnina) se izplača, če je bil pokojnik ob času smrti član OUZD; če pa ni bil več član, tedaj se pogrebnina izplača le, če je umrl v teku šestih tednov po prenehanju članstva (če je bil v zadnjih dveh letih vsaj eno leto član), odnosno v teku treh tednov (če je bil v zadnjem letu le šest mesecev član).
Hoja skozi sadonosnik vzlic prepovedi. V. P.
M. v. Pred 32 leti je začela neka oseba hoditi skozi Vaš vinograd, sprva sama z možem bolj redko, pozneje (pred približno 14 leti) pa stalno n s šestimi delovnimi močmi, ko je kupila posestvo; s hojo Vam dela škodo. Na prepoved hoje se ni ozirala. — če sta omenjena dva že 30 let uporabljala pot javno, brez prošnje in sile, sta jo priposestvovala vzlic Vašim in Vaših prednikov prepovedi. Vendar pa sta priposestvovala očivid-no le osebno služnostno pravico (to je zase) in ne stvarno (v prid svojega posestva), če sta posestvo kupila šele pred 14 leti, odnosno so njuni delavci šele od takrat naprej začeli hoditi skozi Vaš sadovnjak. Morda z lepega dosežete, da se Vam imenovana zavežeta plačevati letno odškodnino. Njunim delavcem bi vsekakor mogli prepovedati omenjeno hojo, in sicer s tako zvano negativno tožbo, ki bi jo bilo naperiti zoper oba lastnika posestva.
Zaščita malega posestnika, ki dobiva pokojnino. Š. M. Ste lastnik malega posestva, nekaj zemlje imate v najemu, nekaj dobivate iz naslova pre-vžitka, nekaj pa imate pokojnine kot bivši zasebni nameščenec; vprašate, ali Vam pritiče kmet-ska zaščita. — Ako ob času zadolžitve in dne 26. septembra 1936 niste plačali nobenega drugega davka razen od kmetijstva (zemljarino), ali če so Vaši obdavčeni dohodki (torej le tisti, od katerih ste morali plačati davščine) izvirali pretežno iz kmetijstva, tedaj se lahko poslužite dobrot uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Mero-dajno je potrdilo davčne uprave. — Z ozirom na Vašo urgenco Vas opozarjamo, da dobivamo stalno mnogo vprašanj in da. odgovarjamo (razen v res nujnih primerih) po prstnem redu.
Kdaj se vrši sprejem v graničarsko četo (Karel Urleb) žal ne vemo. Kakega zadevnega razpisa že dolgo ni bilo, marveč poveljnik graničar-skih čet v Skoplju očividno sproti sprejema prosilce, če se kako mesto izprazni. Prosite za pojasnilo omenjenega poveljnika samega, kdaj boste predvidoma prišli na vrsto.
Našim malčkom
Matfažek
Junaškega Slovenca povest v slikah
Matjažek se je jasno zavedal, tía so ga ujeli Turki, o katerih je slišal že toliko groznega. Dedje so pripovedovali o njih tako strašne zgodbe. V turškem taboru je vladal silen vrišč. Psi so lajali, konji so
hrzali, vojaki vpili... Matjaška so začudeno opazovali in se režali.
Brkati Turek ga je povedel naravnost pred vezirja, ki je široko sedel na.svoji mehki preprogi in se dolgočasil. Spraševal ga je to in ono, pa Matjažek ni razumel niti besedice. Vezir se je jezil, stiskal pesti in kazal svoje bodalo. Toda Matja-
žek je molčal. Končno se je vezir naveličal in odvečt, so ga.
Potlačili so ga v vrečo in jo trdno povezali. Samo glava je bila prosta. Zavalili so ga na neko dvorišče. Ker je bil utrujen, je kmalu zaspal. Kmalu pa ga je prebudil otroški jok. Prestrašen je odprl oči in zagledal okoli sebe celo kopico dečkov v vrečah. Mnoge je poznal. Ta ali oni je ibil iz domače vasi. Tončka so ujeli v gmajni, Tinčka, siroto brez staršev, pa so ujeli med razvalinami neke bajte. Mnogi so žalostno jokali in klicali očeta in mamo. Pa zaman.
Komaj so grajski branilci dognali, da je grad izpodkopan, so z vsemi močmi napravili odločen izpad. Tvegali so vse, tudi svoje življenje. Grof je bil med oblego že zdavnaj pobegnil po skrivnem hodniku na sosednji grad. Izpad je uspel. Turki so pobegnili. -
(Dalje prihodnjič)
denarnih
pere sam-pere prizgn

H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika?
Navddilo za pranje * Radionom, 1<T Je tiskan© ha lirtfni sira ni vsakega zavitka, ima 6 točk. Potrebno je, da ločno doženele, "katere točko Rad i on navodila predstavljajo le slike. Vzemite y roko zavitek Radio«* in pr«ČHajte pazljivo vsako točke navodila, pa ga primerjajte s tem? slikami. Nafo vnesite v prazne kroge ne teh slikaf^itevilko tiste toČk#i Iti po Vaiem mnenju spada k posameznim slikam. Napiiete v spodnjem desnem kohi tega oglasa čitljivo Vaie ime in natančen; naslov. IzrežKe tel oglas in ga poiljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schitlif-Lever, oddelek reklama, Osijek.
POZOR: Poslednji rok za vpošiljafev je 31. m$b
t. nagrada Din. to.ooo.«
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada 2oo nagrad po
Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešitev I
UgofovifeVpravilnosti reiitev. žrebanje in delitev dobitkov izvril posebna! ocenjevalna komisija, katere člani so:
Or. Mato Peric, kr. javni notar
Kamilo Krvaric, direktor „Hrvatskega Lista"
Inž. Ante Safner, direktor jugosl. d. d.. SchicM-L«Ver
Dragan Gregurovic, Kef rekla mejugosl.d. d. Schicht-Lever
_ ,	^	h	4
Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija.
Navodilo o uporabi obeta pri nagradneffl tekmovanju dobitek, točna izpolnite* istega pa prinaia uspeh pri pranju perila.V

5.000.-
p.ooo.-2.000.-loo.-
Velika izbira blaga v najboljši kvaliteti in najnižji ceni za ženske in moške obleke, plašče, kostume in hubertuse, kakor tudi za bite samo v CESKEM MAGAZ Mi^S l&fžsL Tovarniško cene! 801 Krojaške potrebščine!
Poletni vozni red Avtobusnega prometa Mestnih podjetij Maribor
S 15. majem stopi v veljavo novi avtobusni vozni red. V naslednjem opozarjamo na večje spremembe voznega reda napram sedaj veljavnemu zimskemu voznemu redu.
Proga Glavni kolodvor. Promet se začne zjutraj s pričetkom na Glavnem kolodvoru ob 6.15. Zadnji voz odpelje z Glavnega trga ob 20.52, oziroma ob 22.42.
Proga Studenci nima nobene spremembe.
Proga Pobrežje. Sprememba je, da odhaja voz z Glavnega trga namesto ob 12.10 ob 12.15 in zvečer ob 17.10, 18.10, zadnji voz pa ob 19.22. Ostalo nespremenjeno.
Proga Tezno. Z Glavnega trga odhaja nanovo avtobus ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih tudi ob 8.37, zadnji voz odhaja ob 19.52. Do gostilne Pulko vozi avtobus večkrat ko po zimskem voznem redu.
Na Mariborski otok začne voziti avtobus z ,Glavnega trga s 15. majem. Od 15. maja do 15. junija bo vozil avtobus z Glavnega trga na otok s pričetkom ob 9 vsako uro. od 15. junija do dne 15. avgusta bo vozil prvi avtobus že ob 8. Ob deževnem ali sicer slabem vremenu avtobus ne bo vozil. Vozna cena je 3 din. V tej ceni je že .vračunan vstop v kopališče. Povratna vozovnica z vstopom v kopališče stane samo 4.50 din. Samo vožnja nazaj z otoka v Maribor stane 3 din.
Proga Glavni trg—Melje se s 15. majem radi nezadostnega števila potnikov ukine.
Na progi Pohorje začne voziti avtobus redno vsako nedeljo in cerkveni praznik s 15. majem. Odhod iz Maribora ob 6.30 in cb_l7.30. Od odcepa na Pohorju pa vozi v Maribor ob 8 in ob 19. Vozna cena je 18 din, povratna vozovnica pa 31 din.
Proga Maribor—Sv. Peter. Avtobus vozi dnevno ob 6 in ob 11.30; večerna vožnja bo s 15. majem ukinjena, ker ni potnikov. Ob nedeljah in praznikih pa vozi v Sv. Peter poleg dnevnih voženj avtobus tudi zvečer ob 18 z Glavnega trga, iz Sv. Petra pa ob 18.30.
Na progi Maribor—Pesnica—št. IIj—ilrž. meja se začne ponoven promet s 15. majem, in sicer dnevno. Avtobus odhaja z Glavnega trga ob 10.45 an privozi v št. Ilj do drž. meje ob 11.30, iz št. Ilja drž. meja odhaja v Maribor ob 11.45 in privozi ob 12.30 v Maribor. Vozna cena je 8 din, povratna vozovnica, ki je veljavna tri dni, stane 14 din. Avtobus ima v Št. Ilju dnevno zvezo z avtobusom iz Graza in v Graz.
Na progi Maribor—Radvanje—Pekre bo obratovalo poleti več avtobusov.
Maribor—Pekre—Ruše. Na tej progi bo vozil avtobus samo ob sredah in sobotah, če ni na te dni cerkveni praznik, in sicer z Glavnega trga ob 10, iz Ruš pa odhaja ob 10.45.
Na progi Maribor—Slov. Bistrica—Slov. Konjice—Celje vozi jutranji avtobus po novem voznem redu iz Slov. Bistrice deset minut prej, torej že ob 6.30.
Proga Maribor—Selnica Ima nekatere manjše spremembe, ki so razvidne iz voznega reda.
Proga Maribor—Sv. Martin. Avtobus, ki obratuje na teh progah ob torkih, sredah ali sobotah, ne vozi, če pade na te dni cerkveni praznik, marveč vozi samo oni avtobus, ki je predviden z voznim časom za nedelje in cerkvene praznike.
S tem smo opozorili na glavne spremembe poletnega voznega reda avtobusnega prometa Mestnih podjetij Maribor. Natančnejše spremembe pa so razvidne iz žepnega voznega reda, ki se dobi za 1.50 din v prometni pisarni avtobusnega prometa na Glavnem trgu. Ta avtobusni vozni red ima poleg voznega reda mestnih prog tudi vozne rede vseh avtobusnih podjetij za mesto Maribor in daljno okolico. Poleg voznega reda pa vsebuje žepni vozni red »Avtobus« tudi vsa važnejša določila glede voznih cen, povratnih vozovnic, izkaznic, popustov itd.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Iščem pridnega hlapca na deželo. M. Simončič, št. Ilj 35, Slovenske gorice.	811
Priden, močan, zdrav učenec se sprejme za kovaškega vajenca. Repolusk Franc, Zg. Radvanje 5 pri Mariboru.	813
Sprejmem lončarskega vajenca. Hrana in stanovanje v hiši. Rajšp Marija, lončarstvo. Rače.
810
Ofer, sposoben za vsa kmečka dela, se sprejme pri graščini Slivnica pri Mariboru.	817
Naknpovalce za kislo zelje (dobro, lepo, suho) sprejme nujno Lovr«, Maribor, trg, vrsta olja.
823
Služkinjo za vsa hišna dela išče družina brez otrok. Naslov: Kulterer, okrajni živinozdrav-nik, Slovenske Konjiče.	822
Natakarski vajenec, star 14—16 let, zdrav, krepak, od boljših staršev, se sprejme v kolodvorski restavraciji na Pjagerskem. Vsa oskrba v hiši.	'	830
Sprejmem šiviljsko vajenko. Hrana in stanovanje po dogovoru. Kuster, Maribor, Vojašniška ulica 1.	821
Majer se sprejme takoj. Schibert, Sv. Lenart, Slovenske gorice. I	826
Služkinjo, mlajšo, pošteno, za vse, sprejme Aljan-čič, Maribor, Koseskega 33.	825
POSESTVA:
Naprodaj majhna hišica, primerna za kovača. Oglasiti se dne 22. maja: Obrad št. 11, Sv. Benedikt, Slovenske gorice.	814
Dobro vpeljano kovačijo da v najem Smeh, Polj-čane.	815
RAZNO:
Oddam otroke za svoje. Bezjak Terezija, Pekre 65.	816
Drugje ne kupujem več, kajti najboljše in najcenejše dobim v manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10.	827
T
Zamenjam! Za štiri Kilograme dobrega, suhega kislega zelja dobite en liter najboljšega bučnega olja. Lovrec, Maribor, vrsta olja. 824
Birmanska darila: ure, zlatnina, srebrnina. Pi-noza Alojz, urar, Ptuj, pri pošti.	830
V grajski starinarni, Maribor, Vetrinjska 10, se proda poceni pohištvo, otomane, šivalni stroji, gramofoni.	828
Krajevni šolski odbor pri Sv. Ani v Slov. goricah razpisuje mizarska in slikarska dela na šolskih poslopjih pri Sv. Ani v Slov. goricah. Mizarska dela se bodo morala izvršiti v roku od 1. do 25. julija 1938, slikarska pa od 26. julija do 20. avgusta 1938. Reflektanti si lahko ogledajo predvidena dela vsak torek in petek od 14. do 18. ur epri šolskem upraviteljstvu. Zaprte ponudbe je vložiti pri naslovu do 31. maja 1938. Krajevni šolski odbor pri Sv. Ani v Slov. goricah.	820
Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Muti, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja 1938, ob osmi uri dopoldne v pisarni zadruge na Muti s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Opomba.: Če bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število navzočih članov.	829
Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri D. M. na Jezeru v Prevaljah, ki se bo
vršil v nedeljo, dne 22. maja 1938, ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni v Farni vasi s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in računskega pregledovaica. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1937. 4. Volitev dveh članov načelstva. 5. Slučajnosti. Opomba. Ako bi ob določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se bo vršil pol ure pozneje občni zbor na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. 818
SEJMARJI! Za birme in božja pota dobite za posebno nizko ceno naše molit-venike, rožne vence in druge predmete. Zglasite se v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju!
B9B9 9i3SiiaSSBBBRiBiSHSI
jamčeno najboljše, brusne kamne, srpe, škropilnice za vinograde ter vse poljedelsko orodje, kakor motike, lopate, cement, apno, štor jo, tra verze dobite po najnižjih cenah v trgovini železnine
Alfonz Meuz
Maribor, pri frančiškanski cerkvi. 812
«ijudskä7 »osojiliiica v O^lfu
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In
hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
TRPEŽNO polvol-neno razne barvo
VOLNENO v zeleni, Bivi,modri,rjavi barvi
BOLJŠE polvol-neno za športno obleke
KAHGARN razne barve, modno vzorčast
~ TRPEŽNO drobno vzorčasto, priljubljene barve
KAMGARNv gladki, črni in mo dri barvi
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
HALA OZNANILA
SLUŽBE:
Poštena služkinja se sprejme v gostilni in trgovini Krempl, Raavanje pri Mariboru. Tam se proda tudi nova slamoreznica »Kaub« 200 kg. v	_799
Žagarja sprejmem. Samski imajo prednost. Plača po dogovoru. Javiti se pri Turner, Fram. 802
Dva oferja se sprejmeta, Maribor, Košaki 39. 774
Trgovski vajenec, lepega vedenja, zdrav, poštenih staršev in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino Jos. Farkaš, Sv. Jurij ob ščavnici.___798
Deklo, veščo molže in vseh poljskih del, iščem na malo posestvo. Plača 100 din. Tihec, Tezno 94 pri Mariboru.	785
POSESTVA:
Kupim večje posestvo ali hišo v prometnem kra-ju. Ponudbe pod »Pridem 805«._
Hiša s tremi stanovanji, z ali brez zemljišča, naprodaj. Sv. Miklavž 67 pri Mariboru. 800
Prodam lepo malo posestvo v Bučki gorci št. 83 pri Kozjem, oddaljeno deset minut od glavne ceste. Pojasnila dobite pri Stermecki, Celje. 808
RAZNO:
Invalidi, ki izvršujete cvetlično obrt, pozor! Radi moževe smrti prodajam železa za prešanje suhih rož, prešo za kopiranje rož ter praktičen voz za invalida, na katerem brez pomagača lahko vozi. Prodam po ugodni ceni. Katarina Roškar, Orešje 8, p. Ptuj._803
Ah že veste, da se dobi najtrpežnejše in najcenejše dežnike v novi dežnikarni M. Kmecl, Celje, Kralja petra cesta 24, nasproti gostilne Go-renjak. Izvršuje vsa popravila dežnikov dobro, hitro in poceni.	804
Lepo vinsko trsje in korenjake še dobite po nizki ceni v trsnici Čeh, Sv. Bolfank v Slovenskih goricah.	763
Za birmo pletene jopice, rute, nogavice iz lastne pletarne, venčke vam nudi najcenejše »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24.	749
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter. Maribor, Dravska ulica 15.	461
Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trs-nega izbora nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!
_179
MOSTIN mostna esenca za izdelovarfjfe zdrave in jako dobre domače pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po pošti. Drogerija Kane, Maribor.	493
Posteljne odeje, močno prešite (domač izdelek), z belo vato od 70 din naprej, zglavniki od 30 din naprej, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo (kapne od 68 din naprej), koče, slamarice, madrace, posteljno platno, inleti, klote in svilo za odeje, zavese, perje in puh po najnižjih cenah. A. Stuhec, specialna trgovina in izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna ulica 5.
685
2500 din potrebujete, da
zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anos«, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamko! 731
Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 dinarjev. Drogerija I. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19. 548
Svile, volne, klobuki, čer
pice, kravate, srajce, kamgarni, hlačevina, ševijoti, svilene rute, svile za predpasnike najceneje edino pri Lah Ivanu, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, po-. družnica Osluševci.
Pozor! PozorI
Za češčenje prosvetega Reš-njega Tolesa je izšel nov molitvenik
„Pridite, molimo!"
^iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniHiniiiiniiiiiiiin
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure Zelo priročna knjiga stane samo Din 16'— z rdečo obrezo in Din 20'— z zlato obrezo.
Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ostanki! Opozarjam na natančni popis paketov v listu št. 18, ako še niste naročili, pišite takoj, da se o ugodnosti nakupa prepričate. Raz-pošiljalnica »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg, Dvorakova št. 1. .	653
Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	595
irapingUe toplice
¡starodavno, znamenito, radioaktivno zdravilišče s toplo vodo in blatom zdravi sigurno in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju rheume. Toplice v hiši, izvrstna kuhinja, novo zgrajen termalni bazen na prostem, brezplačni povratek z železnico itd. V pred- in pose-zoni razni popusti in znižane pavšalne ku- i
I. re. Prospekte razpošilja in vprašanja re- 1 šuje kopališka uprava.	657 1
NAJCENEJŠI NAKUP
otroških, moških in ženskih nogavic, pletenin, moškega in ženskega perila, šiviljskih potrebščin ter tudi vencev in pajčolanov za birmo nudi
M
MARIBOR, ALEKSANDROVA UL. 19.
Velika izbira!	809	Najnižje cene!
Trgovci — sc|mar|l!
molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. ix) zelo znižanih cenam vam nudi
TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6.
Zahtevajte cenik!
Klobuke
najnovejše fasone, moške a din 42"-, 45'-i.t.d. otroške od din 24*- naprej.
Obleke
moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 neje pri
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
¡□□□□□mnaDDomnnnnaDD^^
Hranilnica Dravske banovine Plarihor
Centrala: Maribor
Podružnica: Celic
27
nasproti pošte, prej Jnžnosta-fersha hranilnica.
v lastni novi palaCi na oglu Gosposhe-Slovenshe ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□nnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrnnnnnnnr
Za sv. birmo — spominki!
Botrice in botri, napravite veselje svojim varovancem za sv. birmo in jim liupite lep m o lit v en i k in rožni venec!
Gena molitvenikov
Angelček: rdeča obreza 5 din*, zlata 8 din, vatirano 11 din, usnje 20 din, beli koščeni 10 din*, 13 din, rjavi koščeni 10 in
13	din, beli biserni 23 din
Sveta pomlad: rdeča obreza 6 din, zlata 10 din*, vatirano 12 din, usnje 27 din, beli koščeni 12, 16* in 20 din, rjavi koščeni 12,16* in 20 din, beli biserni 27 din življenje mojega življenja: rdeča obreza 8 din*, zlata 13 din*, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16*, 20* in 27 din, beli biserni 32 din Roža Marija: rdeča obreza 10 din, zlata
14	din, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16, 20 in 27 din
Pri Jezusu: rdeča obreza 9 in 10 din, zlata
14 din, bela 26 din, usnje 44 din Ključek nebeški: rdeča obreza 9 din*, zlata 12 din* Za Jezusom: vatirano 18 din Rajski glasovi: rdeča obreza 10 din, zlata
14 din, vatirano 20 din Večno življenje: rdeča obreza 20 din, zlata
26 in 36 din, usnje 56 din Moj tovariš: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Prijatelj: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din
Z
pis:
Prijatelj otroški: broš. 2 din, rdeča obreza
5.50 in 7 din Cerkvena ljudska pesmarica: broš. 3 din Venec sv. pesmi: broš. 6 din, rdeča obreza 8 in 15 din
* zaznamovani molitveniki imajo na-»Spomin na sv. birmo.«
Cena rožnih vencev
Atlas beli: 2.50, 3.— 3.50, 4.—, 4.50, 5.—
in 5.50 din Atlas roža: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes beli: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes modri: 3.— in 4.— din Rokailes oranžni: 3.— in 4.— din Opal beli: 3.—, 3.50, 4.—, 5.— in 6.— din Opal modri: 4.— din Biserni imitirani: 4.—, 5.—, 6.50, 8.—,
12.— in 14.— din Marmor: 5.— in 6.— din Leseni črni: 4.—, 5.—, 5.50, 6.— in 7.— din Leseni rjavi: 5.—, 6.— in 7.— din Črni fini (Kokos): 13.—, 14.—, 16.—, 26.—
in 28.— din Biserni beli: 15.—, 20.—, 23.—, 26.—,
30.—, 32.—, 36.— in 40,— din Rožni venci v alpaca škatlicah: 20.—,
23.—, 30.— in 38,— din Samo alpaca škatlice: 7.—, 9.— in 11.— dinarjev
Kupujte v prodajalnah
tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju!
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd.
Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40
Prodaja srečk drž. razredne loterije
Ugodna prilika I
Češke Giorgete po 24 din dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska ulica 15. 563
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
rsajbolje irt najvarneje pri
SpodnlcStalcrskl ljudski posojilnici
flosposha uma 23 f MftrIDOrU
Ulica 10. ohtobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru