LISTEK Iz umetni-kega ita. Koncerta Mlnije Tomšiniske in Antona Trosta. V letošnji koncertni sezoni očitno prevladuje instrumentalna glasba, največkrat smo poslušali pianiste, med njimi domačina Ličarja in Antona Trosta. Na odru deželnega gledišča je jeseni nastopil sloviti klavirski virtuoz Backhaus, ki bi ga želeli še slišati, pozneje je koncertirala virtuozinja na gosli Angelina Svobodova. pred par tedni pa mlada Rusinja Minija Tomšinjska. Da so ljudje na njen koncert kar drli, pripisujem na rovaš reklame, ki je povedala, da so mlado Rusinjo komaj izpustili iz internacije v Budimpešti. Nekako nezaupljivo so obiskovalci koncerta gledali na oder, ko se je pokazalo mlado rusko dekle bledih lic, skoro boječega nastopa i,i je občinstvu dalo običajni poklon. Toda !<o je koncertantka dvignila svoje gosli ln jim začela izvabljati otožne melodije, so na mah izginili vsi predsodki, in koj po prvi točki je gleda- lišče odmevalo gromkega aplavza. Zaigrala nam je več točk, med njimi Paganinijev koncert, ki imajo nanj pogum le dovršeni goslači. Tornšinjska je mlada virtuozinja, zato tudi še ne popolna. Prekrasno se ji posrečijo otožne, sentimalne in lirične stvari, dočim ji v točkah s hitrejšimi tempi mnogokrat izpodleti, ker ima preveč temperamenta. V hitrici uide njenim goslim napačen ton, dvoini prijemi niso čisti, ni več harmonije in lepote v njenem igranju. Kadar pa zopet zasvira počasno melodijo, tedaj je njega igra občutena, v srce segajoče. Na klavirju je Tomšinjsko spremljala pianistinja Marija Ledererjeva z Dunaja, ki je t ldi sama igrala par točk, žal, na skrajno slabem klavirjii. — Z napetostjo smo pričakovali koncert pianista Antona Trosta, domačega umetnika, ki je kot oJIičnjak zapustil šolo Glasbene Matice, študiral pozneje na dunajski glasbeni akademiii in jo dovršil z odličnim uspehom, s priznanjem diplome in Lizstove nagrade. Potem je koncertiral z znanim goslačem Zlatkom Balokovičem po Hrvaškem in celo v Egiptu. Sedaj deluje na Dunaju, kier je nastopal z velikim uspehom na priredbah najodličnejših dunaiskih glasbenih društev. Odkar ni nastr»r>l v Ljjbljani, je preteklo že več let, in razprodana Unionska dvorana je v rudeljo, dne 17. minulega n:eseca, dokazala, da Slovenci vedo ceniti uspehe svojega umetnika — roiaka. Vzpored kcncerta je nosil imena najznačilnej.ili klavirskih komponistiv klasične in sedsnje d?bt Trost nam je virtuozno igral Bacha, Brahmsa, Chopina, Suka, Dvofaka in skupno s svojo soprogo Claire Trost-Fiedlcijevo Lizsta. Ljudeni je naibolj agujala Chopinova Poloneza op. 33 in Li/,stov klavirski koncerl v A-duru za dva kiavirja, v karerem se je tud; Trostova gospa iz ka:.ala kongenialnc umernKO s svojim sopro^om. Trostova igra ima kolosalno tehiiiko, ki se kaže v krepko trcniranih rokah. Mogočni a.<o'di so kot izklesani iz granita, pasaže in kadence odlikuje izredna ročnost, le v nežno pobarvanih dclih skl:idb čutini preveč moške udarce, premalo finega občutja. Na občinstvo je ..crandiozno učinkoval Lizstov koncert, delo klavirskega herom, polnn bestcčih harmoničnih iu ntmičnin l;pot Trostu ie bil v triznarje poklonjen veiik iovorov veoec s ilovens.im trakom, sogp^ Trostovi krasen šopek. Ijmetr.iškemu paru želimo mnogo sreč. m krasnih uspehov, želimo pa tudi, da nas še obišče! Trost je sin ljubljanskega rči': :lja Trosta. Z. P. 60 letnicn Viktorja Parrae. Viktorja Parrao lahko st.iemo med najpopulanieiše slnvenskc .iklaciaitlje. Kolikrat sc: igrali njegove »Mlade vojake«! Ce bi imel toliko vinarjev, je gotovo .a;ti_«tejši mož na Slovenskem. Njegove pevske vložke h Oovekarjsvim »Kokov.ijačcni«, koradii!.a iz opere »Aniaoouke« in najra-ličnej.i drugi piesni komadi _o liaSli pot v j.fdnjo giasbenc diu/.ii;o. Izm.d l^rmovi. oper ie najboljša »Ksenija«, nekdaj domača na na.em in zagrebškem carr. Glasbena Matica je pred leti izvajala njeg(ivcg.a »Povodnjega moža«, bogvG koliko neizvajanih bkladb ima Parma še v svoji miznici. Predvsem jo operetni skladatelj, Ijubiteli lalikokrile Muze. Gotovo pa je, da ie on. cdcn onih slovenskih skladateljev, ki imajo orkcster v svoji popolni oblasti: Njegova orkesiracija ie izborna. Kot politiški uradnik je služboval ua Kranjskem pri mnogih okr. glavarstvih. Povsod je bil učileljstvu F'iiazen in naklonien. Imamo ga v najboljšem spominu. Vojna furija pa ga je pregnala iz Ljubljane na Dunaj, kjer ima vsaj mir. Qb šestdesetlctnici mu tudi mi kličemo: Še na ninoga leta!