Samoupravu/*
27. junija 1950. leta je zvezna skupščina sprejela zakon, s katerim je država predala tovarne delavcem in s tem postavila osnovo za delavsko samoupravljanje. V spomin na ta dogodek, vsako leto praznujemo dan samoupravljavcev. Letos so ga s številnimi prireditvami počastili po vsej Gorenjski.
Škofjeloški delavci so se zbrali na srečanju samoupravljavcev pri tovarni Šešir. Hkrati so počastili tudi 45-letnico stavke v Šeširju. Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije Ivan Godec, (lb) - Foto: F. Perdan
Leto XXXIII. Številka 51
Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec —   Odgovorni   urednik   Andrej 2alar
GLASILO
Kranj, torek, 1. 7. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Ob dnevu borca
Ne zanje, za nas gre!
Redčijo se vrste naših borcev in aktivistov. Neusmiljen je zakon narave.
Vsakokrat s strahom odprem zadnje strani glasila naših tovarišev TV-15, kjer so vedno bolj na gosto zapisana njihova imena. Odhajajo drug za drugim. In z njimi odhajajo žive priče naše revolucionarne zgodovine
Prenašajmo na mlade!
Zapišimo vse. kar še lahko ujamemo. Vsak najmanjši dogodek, vsak pomemben trenutek. Nič naj ne uide pozabi. Zapišimo po resnici. Ne olepšujmo, čeprav se tako rado pozabi vse hudo. Če bomo pisali samo lepo o njej. samo naše uspehe, jo bomo razvrednotili. Pisanje ne bo imelo haska, ker ne bodo zapisane napake, na katerih naj bi se mladi učili. Ne smemo pozabiti, da je bila to neuka vojska dekel in hlapcev, kmetov in delavcev, ki se je kalila šele v borbi. Uprla se je do zob oboroženemu okupatorju. Golih rok. iSte kdaj pomislili, kje bi bili danes, če bi ne bilo upora9' Na nobenem zemljevidu bi nas ne bilo več! V tla steptani . .
Postavljamo in obnavljamo spomenike.
Toliko bi jih še morali, kajti naša domovina je podolgem in počez posejana s padlimi borci. In spomeniki so naš dolg. Naš veliki, nikoli poplačani dolg.
Nikoli jim ne bomo postavili dovolj velikega in dovolj lepega spomenika!
Koliko padlih vosovcev. kurirjev, borcev je še po naših gozdovih, brez groba, brez spominske plošče, koliko spomenikov še ni v skladu s pomembnostjo borb. Kako dolgo je bil pozabljen Udin boršt, kjer je padel skoraj cel bataljon Kokrškega odreda. In Begunje morajo postati muzej Gorenjske v NOB. Kajti skozi to strašno mučilnico je morala večina gorenjskih aktivistov in zavednih Slovencev.
Muzej v Begunjah in spominski park v Dragi mora v naslednji srednjeročni plan vseh gorenjskih občin.
Pa ne samo spomeniki. Obnoviti bi morali vse nekdanje partizanske bolnice, tudi najmanjše, partizanske tehnike, tiskarne, delavnice. Kajti to je bil tudi del naše borbe. In zdaj še žive ljudje, kf so jih postavljali, ki so v njih delali. Tudi te moramo ujeti . . .
Vendar ne pustimo, da bi borci delali sami. Da hi prosili! Oni so svoje naredili, svoje izbojevali. Vse, kar bomo naredili zdaj. bomo storili za nas, za našo mladino, za naše otroke.
Ne zanje, za nas gre! __, _ J
DOGOVORIMO SE
5.STRAN
SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
Zbori tržiške občinske skupščine bodo na ponedeljkovih in sredinih zasedanjih obravnavali predlog za podelitev letošnjih plaket mesta Tržiča, predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrov ;ke politike, osnutek dogovora o temeljih družbenega plana tržiške občine do leta 1985, osnutek dogovora o skupnih temeljih plana gorenjskih občin, predlog programa dela zborov občinske skupščine, poročilo o delu upravnih organov, poročilo o uresničevanju družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka, predlog nove organiziranosti upravnih organov in strokovnih služb ter predlog za podpis listine o pobratenju Tržiča z Zaječarjem. Govora bo o odstranjevanju posledic potresa v Črni gori. o urejevanju planine Javornik ter o nekaterih drugih zadevah.
17. STRAN
7. skupno zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka
Na 17. strani objavljamo povzetke gradiva za sejo izobraževalne skupnosti Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 7. julija. Opozarjamo na poročilo o delu skupnosti lani in program za letos ter osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za prihodnjih pet let.
JUGOSLA VIJ A OB TITOVEM GROBU -Tako je na Dedinju, najlep&em delu Beograda, ob Titovem grobu v »hiši cvetja«, od žalostnega 8. maja dalje. Jugoslavija se zgrinja h kraju večnega počitka velikega voditelja.
Nemo, dostojanstveno, zravnano in ponosno stopajo ljudje ob grobu. Utrnejo se solze in zdrsijo po licih, ustavijo se ljudje ob svetli marmornati plo&či sredi bujnih rož in se globoko priklonijo. Ko odhajajo ganjeni, so prepričani, da so opravili veliko dolžnost pokloniti se voditelju, ki živi med nami, saj nas vodi njegova
misel. Tako bo vedno na Dedinju! To, kar doživi človek na Dedinju, vp<*r*u na Užički 15, ne more pozabiti, saj je vse skupaj iskren izraz U"dstva in zavestna odločitev stopati trdno, dostojanstveno in oalocnopopoti misli in dejanj umrlega predsednika, revolucionarja, človeka in komandanta ... (jk) - foto: F. Perdan
Pravočasne priprave
Letošnja osrednja 30. sejemska prireditev v Kranju bo med 15. in 25. avgustom z močno mednarodno udeležbo — Letos zadnjič v starih prostorih
Kranj — Pravočasne priprave so pomembne za vsako prireditev in to še posebej velja za kranjske sejemske prireditve, ki jih pripravlja Poslovni in prireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja. Nad 500-letno tradicijo imajo kranjske sejemske prireditve, ki so bile po II. svetovni vojni sorazmerno hitro oživljene in so dosegle velike razsežnosti. Sest sejemskih prireditev se vsako leto zvrsti v Kranju, od katerih so štiri specializirane,   dve   pa širokopo-trošni.    Najdaljšo    tradicijo ima osrednji poletni Gorenjski sejem, ki ga že leta nazaj vsako leto obišče nad 200.000 ljudi od blizu in daleč. Za sodelovanje na kranjskih sejmih se vedno bolj zanimajo tudi tuji razstavljalci iz najmanj  15 držav Evrope in Amerike, že leta nazaj pa se predstavljajo tudi neuvrščene dežele in države tretjega sveta. Sejemske prireditve so pomemben dejavnik  družbenopolitičnega  in gospodarskega življenja Gorenjske in tudi širše skupnosti.
Letošnji 30. jubilejni Gorenjski sejem bo med 15. in 25. avgustom. Kot so povedali predstavniki sejemske organizacije, so se priprave začele pravočasno. Obsegal bo 6000 kvadratnih metrov notranjih razstavnih površin in okrog 20.000 zunanjih. Slednje bodo zaradi gradnje večnamenske dvorane okrnjene, vendar kranjski sejemski delavci upajo, da bo že prihodnje leto za sejme več prostora na račun nove več-namske dvorane, za katero združuje sredstva kranjsko združeno delo.
Vsebina letošnjega poletnega sejma bo pestra in privlačna za vsakogar. Tudi letos bo zanimiv večerni zabavni program, ki bo vsak dan trajal med 19. in 24. uro.
J. Košnjek
Proslava ob jubileju samoupravljavcev
Bogat Šopek rdečih nageljnov in rožnatih vrtnic je kra sil doprsni kip Edvarda Kar delja, ki ga je v soboto dopoldne pred upravno stavbo Revirskega energetskega kombinata Edvarda Kardelja v Trbovljah odkril podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Slovesnosti so se udeležili tudi Miha Marinko, Lidija Šent-jure, Marjan Orožen in drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in revirskih občin, delavci kombinata in številni občani in proslavili 70-letnico rojstva Edvarda Kardelja, 35-letni co osvoboditve, 30-letnico osvoboditi^, 30 letnico samoupravljanja in HO-letnico Mihe Marinka.
Edvard Kardelj predstavlja s svojim delom in življenjem poleg tovariša Tita največjo osebnost naše revolucije in izgradnje socialistične samoupravne demokracije in se uvršča med največje osebnosti naše zgodovine, je dejal slavnostni govornik Sergej Kraigher, zato ob 30-letnici samoupravljanja lahko s ponosom pokažemo na dosežene uspehe in njihov pomen za delovnega človeka.
60 let Branika
Sklepne slovesnosti, s katerimi so v soboto zaokrožili praznovanje 60 letnice mariborskega športnega društia Branik so izzvenele v poudarek, da ne gre zgolj za slavje športnega kolektiva, marveč za dogodek širših družbenih razsežnosti. To je v svojem govoru poudaril predsednik častnega odbora jubilejnih prireditev Branika, član predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Dejal je, da so športni uspehi tega društva s 15 klubi in 4000 člani nedvomno zelo pomembni, vendar pa jih je treba gledati tudi z narodnobuditeljskega stališča in njegovega prispevka narodnoosvobodilne -nem boju, saj je 50 članov drušfra, med njimi 4 narodni heroji, dalo življenje za svobodo, več kot 500 pa se jih je aktivno uprlo okupatorju.
Josip Vrhovec vČSSR
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval na uradni in prijateljski obisk na Češkoslovaško. Povabil ga je zunanji minister Bohuslav Chno-upek. Razgovori dveh ministrov pomenijo nadaljevanje stalnih stikov predstavnikov dveh držav. V zadnjih letih so namreč imeli jugoslovanski in češkoslovaški politiki vrsto srečanj.
Krajevni praznik KS Reteče -Gorenja vas
Reteče — Krajevna skupnost Re-teče-Gorenja vas bo v četrtek, 3. julija, praznovala krajevni praznik. Krajevni praznik bodo letos praznovali prvič in sicer v spomin na množičen odhod krajanov v partizane. V okviru prireditev ob praznovanju krajevnega praznika so krajani krajevne skupnosti Reteče Gorenja vas pripravili več kulturnih in športnih prireditev. Tako je nogometni klub Reteče v soboto organiziral nogometni turnir. TOD je pripravil razstavo »Kaj dela naš občan v prostem času«, KUD Janko K rmelj Reteče pa je priredil koncert na katerem so nastopili mešani in ženski pevski zbor KUD Ivan Cankar Ljubljana in moški pevski zbor KUD Janko Krmelj Reteče, v nedeljo je KUD Janko Krmelj uprizoril igro Zupanova Micka, danes, v torek bo pred OS Reteče spretnost -na in ocenjevalna vožnja ekip s kolesi, ZB Reteče bo organiziral tovarniško srečanje, v sredo bo slavnostna seja krajevne skupnosti Reteče Gorenja vas, v četrtek pa bo še zaključna proslava v Kulturnem domu j Retečah. fP
Krajevni praznik in srečanje borcev VDV
Na proslavi dneva samoupravljalcev in srečanju klubov samoupravljalcev Gorenjske, ki je bilo v petek. 27. junija, v Kranju, je bilo kljub slabi udeležbi slovesno. Zbranim je ubrano zapel oktet iz kranjske Save. zbrane pa sta pozdravila novi predsednik kluba samoupravljavcev iz Kranja Konrad Derlink in dosedanji predsednik Alojz Omejc. Vsi klubi Gorenjske so dobili za dosedanje delo tudi posebna priznanja. prav tako pa tudi Delavska univerza »Tomo Brejc« iz Kranja. Na sliki: Za Klub samoupravljavcev Jesenice je pri znanje prevzel podpredsednik izvršnega odbora Rerti Brun — Foto: F. Perdan
Le informiran delavec je dober samoupravljalec
Ob 30-letnici samoupravljanja pri nas so delavci proslavljali po številnih delovnih organizacijah po Gorenjski, klubi samoupravljavcev so se pa zbrali na slovesnosti v Kranju
KRANJ — Le dobro informiran delavec je lahko dober samo-upravljavec, je v svojem govoru na slovesnosti v Kranju poudaril Alojz Omejc, dosedanji predsednik skupAčine kluba samoupravljavcev Kranj. Dosedanja praksa je v polni meri opozorila na potrebo po nadaljnjem in nenehnem ter sistematičnem izobraževanju in usposabljanju delavcev za samoupravljavske naloge. Samoupravljanje je še vedno proces, ki zahteva največjo družbeno pozornost. In ob težavah, s katerimi se srečujemo zdaj pri nas v gospodarstvu, ob nalogah, ki nam jih nalaga stabilizacija, ima prav usposabljanje delavcev za samoupravljanje še večji, še globlji pomen.
8. kongres ZSS in 7. kongres ZSJ sta dala smernice za načrtno usmerjanje družbene dejavnosti izobraževanja slehernega delavca. Tudi krajana. Vendar ponovno ugotavljamo, da vse delovne organizacije na Gorenjskem še vedno niso podpisale samoupravnega sporazuma o pristopu h klubu samoupravljavcev, ali pa so, a ne izpolnjujejo svojih obvez. In dokler ne bo večina delovnih organizacij podpisnic, toliko časa klubi ne bodo dovolj močni, da bi zadostili tudi velikim potrebam po izobraževanju v krajevnih skupnostih.
Veliko je bilo že narejenega na področju izobraževanja, predvsem za člane delavskih svetov, delegatov, delavskih kontrol in podobnih, vendar kaže, da bo treba programe izobraževanja bolj prilagajati potrebam posameznih delovnih organizacij. Še vedno je preveč tovrstnega izobraževanja le v obliki seminarjev, vse premalo pa je okroglih miz, enodnevnih posvetov okrog najbolj perečih problemov, premalo razgovorov, izmenjave mnenj, premalo sekcijskega načina dela. Izobraževanje je naloga kluba samoupravljavcev, poudarjajo na skupščini republiškega kluba samoupravljavcev, toda preseči je treba vse oblike dela v klubih, ki jih lahko opravljajo zanje drugi, torej predvsem delavske univerze.
Koordinacijski klubi, ugotavljajo klubi samoupravljavcev, še ne delujejo kot bi morali. Morda podpisniki tega družbenega dogovora niso tem koordinacijskim odborom pripisali dovolj pomembne vloge? Tudi odgovora o njihovem delu nihče ne zahteva...
Vsekakor pa enotni programi, prilagojeni potrebam in željam delavcev, in urejeno finansiranje je potrebno, da bo dejavnost v klubih samoupravljavcev večja in da bo njihov namen tudi dosežen. D. Dolenc
Podelili zlate značke Save — Na dan samoupravljavcev so samoupravni organi in družbenopolitične organizacije delovnih organizacij Sava in Sava Commerce v stražiški osnovni šoli organizirale slovesno podelitev zlatih značk Save. Pozdravni govor je imel predsednik sindikalne konference Save Jože Dolin, ki je zgodovinsko orisal pot in pomen samoupravljanja pri nas, in še posebej v Savi kot eni pionirjev njegovega uveljavljanja. Predsednik de lavskega sveta Franci Sire je tridesetim najzaslužnejšim članom kolektiva iz ročil zlato značko kolektiva. Predsednica 00 ZSMS Sava Vida Lončar Mla kar pa je nato odlikovala 24 najboljših mladih delavcev'samoupravljavcev. Za najboljšo osnovno organizacijo ZSMS so proglasili OO TOZD Vetopnev matika. Odlikovanci so prejeli tudi Titovo knjigo O liku komunista. Svečanost so s krajšim kulturnim programom popestrili učenci OS Lucijan Seljak. - D. Seško.foto F. Perdan.
Slovesnost v Šebreljah pri Idriji
Idrija - Družbenopolitične organizacije in KS Šebrelje pripravljajo v nedeljo, 6. julija, ob 11. uri v Podstanjci pri Šebreljah tovariško srečanje in odkritje spominske plošče II. Pokrajinski partijski šoli za Slovensko Primorje in Gorenjsko, ki je v tem kraju delovala od 5. septembra 1944 do marca 1945. skoznjo
pa je šlo skoraj v sedmih tečajih okrog tristo tečajnikov.
Spominsko ploščo bo odkril Jože Lesar, prvi upravnik in predavatelj II. Pokrajinske partijske šole, v kulturnem programu pa bodo nastopili domači pevski zbor in recitatorji. Na slovesnost vabijo seveda tudi vse Gorenjce, predvsem pa udeležence U. Pokrajinske partijske fcole.
Lani so se borci 5. bataljona VDV brigade srečali na Martinj vrhu. letos so pa sklenili, da bo njihovo drugo srečanje na Olševku. Tu so bili namreč v času borbe pri prebivalcih deležni velike pomoči. Kot je znano, je bataljon deloval v glavnem na področju Gorenjske, udeležil se je pa tudi pohoda in borbe za Trst.
Krajani krajevne skupnosti Olše-vek — Hotemaže so z veseljem in ponosom sprejeli pobudo borcev tega bataljona in so se za slovesnost še posebej pripravili. Praznovanje se bo začelo že v petek, na Dan borca, v soboto zvečer pa bodo mladinci te krajevne skupnosti priredili »kresno noč«; gostom bodo igrali »Trgovci«.
V nedeljo, fi. julija, bo ob 8. uri slavnostna seja krajevne skupnosti, ob 9.30 se bo pa pričela osrednja slovesnost, na kateri bo govoril tovariš Franc Puhar-Aci. obveščevalec 3. čete. V kulturnem programu bo nastopil moški pevski zbor iz Cer-kelj na Gorenjskem, folklorna sku-
pina Iskra in domačini. Po končani slovesnosti bo zabava, popoldne bo pa ples. za katerega bo igral ansambel Sibila. Tudi za jedačo in pijano bo poskrbljeno.
Krajani krajevne skupnosti OlSe-vek - Hotemaže pričakujejo na slovesnosti in prireditvi velik obisk.
BORCI 5. BATALJONA 2. BRIGADE VDV
. V okviru praznika krajevne skupnosti Olševek bo tudi drugo srečanje bivših borcev 5. bataljona VDV. Srečanje bo v Olševku (pri Preddvoru) v nedeljo. 6. julija 1980. s pričet kom ob 9.30.
Vse borce vabimo, da se srečanja včimvečjem številu udeležijo.
Odbor
Za dan borca na Prtovč
V petek, 4. julija, ob 10. uri bo na Prtovču slovesno odkritje novega spomenika revolucije. Slavnostni govornik bo Franc Biček. nekdanji komandant Gorenjskega odreda. V kulturnem programu bo sodelovala godba na pihala iz Škofje Loke, Koroški oktet in osnovna šola Prešernove brigade iz Železnikov.
Prireditelji sporočajo, da na Prtovč ta dan ne bodo možni prevozi z avtobusom, bo pa dovolj* parkirišč za osebne avtomobile. Kdor bo pa želel na Prtovč peš. bodo poti dobro označene.
Na proslavo vabijo vse občane Gorenjske, planince, mladino, pionirje, še posebej pa borce in aktiviste brigad, ki so se zadrževale med narodnoosvobodilno borbo na Prtovču.
Vabljeni na Bistriško planino
Tržič — Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tržič prireja tradicionalna srečanja borcev, aktivistov, mladine in delovnih ljudi ter občanov na priljubljeni Bistriški planini, znanem shajališču predvojnih komunistov, revolucionarjev in delavcev. Letošnje, že 16. srečanje bo v petek, 4. julija. Slavnostni govornik bo predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris. kulturni program pa pripravljajo pihalni orkester in člani kulturne skupine Pobratenje. Začetek srečanja bo ob 11. uri pred spomenikom na Bistriški planini. Lovska družina iz Kovorja pripravlja za popestritev srečanja tekmovanje v streljanju z zračno puško, na voljo pa bo tudi partizanski golaž. Na srečanje so vabljeni vsi, ki so se med vojno borili na tržiškem območju in drugi prijatelji tega dela Gorenjske.
4. julija torej nasvidenje na prijetni Bistriški planini!
PODELITEV ODLIKOVANJA SFRJ - Predsednik kranjske občinske skupščine Stane Rožič je v petek podelil 25 občanom Kranja odlikovanja Sitcialistične federativne republike Jugoslavije. Franc Liknzar in Slavko Malgaj sta preje/a red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Matevž Bernard. Pavel Lužan in Rado Pavlin red dela z zlatim vencem, Filip Bradeško red republike s srebrnim vencem, Valentin Benedičič. Janez Bernard, Ludvik Dakskobler, Marija Manfreda. Lojze Rakovcc, Angela Remic. Igor Slavce in Stanislav Umnik red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Alojz Bajt, Ivan Bernik, Franc Pagon. Jože Pučko. Ferdo Rauter. Alenka Vojakovič. Gašper Zakot nik, Jože Zaletel. Jože Zore in Janez Zupan red dela s srebrnim len cem, TrjH' Sofronievski pa je bil odlikovan z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči. (jk) - Foto: F Perdan
J
Kranj - Ze dve desetletji je kranjska občina pobratena z angleškim mestoni Oldham, stiki so nadvse prijateljski. V ponedeljek, 90, junija, je predsednik občine Kranj skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine sprejel župana mesta Oldham in delegaciji) Oldhama. Gostje i? Oldhama b<»do na obisku do nedelje, spoznali pa se bodo z družbenopolitičnim in gospodarskim življenjem Kranja, si ogledali Gorenjsko ohfnčifn. "'«-nikn. mesto Kranj in .*..ji<-.. ter tudi Krvavec Kran/ski gostitelfi fim bodo po-kazali tudi lepote Gorenjske. - Foto F. Perdan
Naslednja leta — stabilizacijska leta
Radovljiško gospodarstvo je v prvih mesecih letošnjega leta zadovoljivo gospodarilo — »V občini bomo v naslednjih letih posvetili vso pozornost komunali, ki precej zaostaja,« pravi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica, diplomirani ekonomist Stanko Slivnik
Radovljica - Radovljiško gospodarstvo je v prvih mesecih letošnjega leta zabeležilo dokaj Ugodne rezultate, temeljne in delovne organizacije so dobro gospodarile. Tako njihove poslovne uspehe in njihove probleme ter težave redno spremlja tudi radovljiški izvršni svet, ki se je na svojih zadnjih sejah še posebno zavzel za dosledno uresničevanje stabilizacijskih ukrepov. Prav tako pa so člani izvršnega sveta temeljito razpravljali se o uresničevanju srednjeročnih planov za obdobje 1981 do 1985.
Katere so tiste naloge, ki bodo v občini Radovljica najbolj pomembne v naslednjem srednjeročnem obdobju in katerim področjem bodo v prihodnje posvetili največ pozornosti? O tem smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta Stankom Slivnikom.
»Sami rezultati gospodarjanja so bili in so v prvem polletju relativno ugodni, čeprav ni prišlo do bistvenih sprememb pri strukturi proizvodnje. Vendar pa so še vedno problemi in težave, tako v predelovalni industriji, kjer so se materialni stroški in prihodek dvigali v enakem odstotku. Učinki devalvacije bodo prav gotovo ugodni v vsem radovljiškem gospodarstvu, še posebej v gostin-
stvu in v turizmu, ki naj bi se v prihodnje ustrezneje organiziralo in tako doseglo še večje poslovne uspehe. Devalvacijske ukrepe bodo bolj boleče občutile tiste delovne in temeljne organizacije, ki so vezane na uvoz reprodukcijskega materiala, čeprav ugotavljamo, da zdaj ni večjih zastojev zaradi uvoza.
Bistvo stabilizacijskih ukrepov je v samem združenem delu, kjer bodo morali uresničevati sklepe in se po njih tudi ravnati. Dolgo časa že govorimo o prestruktuiranju našega gospodarstva in čeprav se zavedamo, da je to dolgotrajen proces, bi vendarle moral potekati hitreje kot poteka. Velike učinke si obetamo od naložb, od seveda smotrnih in učinkovitih naložb združenega dela. Splošna in skupna poraba sta v občini zadovoljivi, v okviru resolu-cijskih predvidevanj. Prispevna stopnja za samoupravne interesne skupnosti se je kar dvakrat zmanjšala za programe v letošnjem letu, prav tako se bo zmanjšal občinski proračun.
Priprave na srednjeročno obdobje 1981 do 1985 so bile uspešne. Predvsem nas je vodilo in nas vodi spoznanje, da bo to srednjeročno obdobje predvsem stabilizacijsko obdobje. Česar se zaveda predvsem gospodarstvo, manj pa interesne skupnosti, saj je pri njihovem usklajevanju programov še največ težav. Programe bo prav gotovo treba krčiti.
Hitreje do učiteljskih stanovanj
V kranjski občini delavci osnovnih šol združujejo denar za nakup družbenih stanovanj. Prednost takega načina reševanja kadrovskih težav se že kaže. Nesprejemljivo pa je, da se gradnja v Cerkljah in Preddvoru ne premakne z mrtve točke.
Kranj — Eden od vzrokov, da učitelji odhajajo iz svojega poklica, iz osnovnih šol, je tudi dosedanje izredno skopo reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. Osnovne šole za te namene skoraj niso imele denarja. Kar pa ga je že bilo, so ga običajno razdelile med prosilce za gradnjo stanovanjskih  hiš ali za
V ospredju stanovanjska problematika
Ljubljana - Na zadnji seji predsedstva republiške konference ZSMS so največ pozornosti namenili stanovanjskim vprašanjem, ki so na dnevnih redih različnih sej in posvetov pravzaprav vsakodnevni gostje.
Zavedati se namreč moramo, da so tudi dijaški in študentski domovi stanovanja, na katera pa bi morali gledati z vidika solidarnosti, saj si njihovega poslovanja na ekonomski osnovi tu ne bi smeli privoščiti. Vendar ni tako. Marsikje se predvsem uprave dornov zavzemajo, da bi učenci in študenti v kar največji možni meri sami pokrivali stroške bivanja v domovih. Ker je vsa ta problematika navezana na osnutke zakonov o stanovanjskem gospodar-, stvu in na spremembe in dopolnitve zakona o stanovanjskih razmerjih, je torej nujno, da mladi dopolnijo osnutke in tako prispevajo k njihovi vsebini.
Precej pozornosti so na seji posvetili tudi letošnjim nagradam za najboljše družbenopolitične delavce, mentorje in organizacije ter nagradi zlata ptica za udejstvovanje mladih v kulturnih snovanjih. Priznanja bodo podelili konec tega meseca.
V nadaljevanju seje so med drugim razpravljali o akciji Naš klub 80. o poletni politični šoli ter ocenili letošnjo akcijo Tito-revolucija-mir. za katero so menili, da je uspela, čeprav je prišlo do spora med slovenskim odborom akcije in uredništvom beo grajskega Kekca zaradi nestrokovno pripravljenih testov.     B. Bogataj
nakup stanovanj. Da bi šola sama prišla do družbenega stanovanja, je bil zelo redek primer.
Zato je vsekakor treba pohvaliti pobudo osnovnih šol iz kranjske občine, ki so sredi prejšnjega leta sklenile samoupravni sporazum o združevanju denarja v višini dva odstotka od kosmatih osebnih dohodkov. Denar zbirajo pri stanovanjski skupnosti, da bi na ta način lahko kupili več družbenih stanovanj, saj lahko zato dobe kredit v trikratnem znesku lastnih združenih sredstev.
Hkrati pa so potrkali tudi na vrata delovnih organizacij, v katerih so zaposleni zakonci prosvetnih delavcev. V več primerih so dosegli skupno rešitev, sofinanciranje pri nakupu stanovanj.
Tako je spomladi letos dobilo soglasje za nakup stanovanj iz združenih sredstev osnovnih šol sedem šolskih kolektivov. Na osnovi razpisa stanovanjske skupnosti so zaprosili za posojilo za nakup triindvajsetih stanovanj v skupni višini skoraj 20 milijonov dinarjev; enajst jih bodo šole kupile s pomočjo drugih delovnih organizacij.
Vseh vprašanj, ki so se kopičila leta in leta. seveda ne bo mogoče rešiti naenkrat. Prvo leto pa je že pokazalo, da je združevanje denarja osnovnih šol edina in prava pot, da se odliv učiteljev, ki odhajajo zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj, prepreči. Po drugi strani pa bo to delo za mlade, ki se odločajo za poklic, prav gotovo postalo še privlačnejše.
Na zadnji skupščini izobraževalne skupnosti, na kateri so predstavniki odbora za izvajanje samoupravnega sporazuma o stanovanjski gradnji za delavce v kranjskih osnovnih šolah podali poročilo o svojem delu in predvsem o težavah, so spregovorili tudi o gradnji v Preddvoru in Cerkljah. Ta se ne premakne z mrtve točke, čeprav je denar zagotovljen in bi se morala že zdavnaj začeti. Zamuda je še tolik.o bolj nesprejemljiva zato. ker je v »podeželskih« šolah odliv učiteljev še bolj pereč, saj možnosti za nakup stanovanj tu nimajo, za gradnjo lastnih hiš pa tudi ne vedno in povsod
H. Jelovčan
saj moramo graditi predvsem na združenem delu in ohraniti akumulacijsko sposobnost gospodarstva. Obenem bomo morali zmanjševati investicijske programe, kar pa obenem pomeni težko določevanje prioritet.
V občini bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju največ pozornosti posvetili predvsem komunalni ureditvi, ki hudo zaostaja, zavzeti se bomo morali za ohranitev zdravega okolja. V prvih usklajevalnih postopkih se je pokazalo, da smo dali prevelik poudarek gradnji družbenih centrov, asfalta do vsake garaže, medtem ko se na drugih področjih obnašamo neodgovorno. Obstaja huda nevarnost onesnaževanja podtalnice z odpadki in onesnaževanja okolja nasploh. Treba bo razmišljati o bolj smotrni porabi samoprispevkov, treba jih bo nameniti tudi za ureditev komunalnih vprašanj. Moramo biti večji realisti pri sestavljanju planov.
Ko smo se dogovarjali o naložbah radovljiškega gospodarstva smo zavzeli določene kriterije. Velik korak je bil v občini napravljen z uresničevanjem naložbe leske Verige, druge naložbe pa bo treba še pretehtati. Domenili smo se in vsekakor je prav in najbolj smotrno, da ima prednost naložba v lesno industrijo na Rečici, kjer sta investitorja blejski LIP in GG, kotlovnica za predelavo odpadkov v Bohinjski Bistrici ter nadaljnji investicijski plan leske Verige, naložbe v površinsko zaščito.
Ena izmed pomembnih nalog pa je tudi reorganizacija upravnih organov, ki mora biti temeljita in vsebinska v smislu podružabljanja javne uprave in večje uspešnosti. Ne smemo delati več rutinsko, ne smemo spreminjati le imen in naslovov oddelkov, temveč spremeniti tudi vsebino. Le tako bo delo še uspešnejše in rezultati boljši. Vse bolj pa se pojavlja tudi problem informiranja, ugotavljamo, da je sedanji sistem informiranja delegatov premalo učinkovit. Sistem informiranja bomo morali razvijati še naprej in v samoupravno dogovarjanje in odločanje vključiti čimveč delovnih ljudi in občanov.«
I). Sede j
Odločili so se za razvoj
Podbrezje — Prebivalci krajevne skupnosti Podbrezje v kranjski občini so v nedeljo. 29. junija, uspešno izvedli referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. V podbreškem domu kulture, kjer so se volilci z glasovanjem odločali o nadaljnjem razvoju svoje krajevne skupnosti, se že dolgo ni zbralo toliko prebivalcev naselij* Bistrice. Podbrezje in Gobovci. Od skupno 530 volilnih upravičencev je glasovalo 482 krajanov oziroma skoraj 91 odstotkov upravičencev. Od teh se je ■ 150 volilcev oziroma dobrih W> odstotkov upravičencev odločilo za uvedbo samoprispevka. 125 jih je glasovalo proti. 7 glasov pa je bilo neveljavnih. Večidel krajanov se je referenduma udeležil že v dopoldanskih urah.
Uspešen izid referenduma pomeni možnost za precejšen napredek krajevne skupnosti Podbrezje S samoprispevkom, začetek je predviden za 1. september letos, bodo v f>etih letih zbrali okrog .'{,15 milijona dinarjev. Ob pomoči širše družbene skupnosti in pripravljenosti krajanov za prostovoljno delo bo moč uresničiti načrtovana dela. katerih stroški so ocenjeni na, dobrih U milijonov di-
/O ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske čestitamo vam za
DAN BORCA
Dogovor velja za vse
Tržič — Izvršni svet tržiške občinske skupščine redno ocenjuje uresničevanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka. Kršilci dogovora so razdeljeni v dve skupini, z njimi pa bo seznanjena tudi občinska skupščina.
Na torkovi seji izvršnega sveta so obravnavali problematiko temeljne organizacije združenega dela Zdravstveni dom, ki je prav tako kršitelj dogovora. Temeljna organizacija pojasnjuje, da v bistvu ne gre za kršitev, saj je občinska zdravstvena skupnost pristala na 3.3 odstotno povečanje zaposlenih, kar pa znaša prav tolikšno povečanje mase za osebne dohodke, prav tako pa ni bila
ugodna startna osnova. Izvršni svet je menil, da mora Zdravstveni dom vseeno spoštovati dogovor in uskladiti razmerja do konca junija.
Ker je problematika doma širša, se je izvršni svet odločil organizirati razgovor z direktorjem temeljne organizacije in delovne organizacije, katere del je tržiška TOZD. Gre namreč tudi za problematiko izgube v letošnjem prvem tromesečju, za kršenje dogovora, za problematiko izplačevanja regresa in soudeležbe pri plačevanju storitev. \Na seji izvršnega sveta so poudarili, da se delavci temeljne organizacije zavedajo položaja, poslujejo gospodarno in iščejo notranje rezerve. .jfc
na rje v.
t v. p.
S Saje
Prisrčna proslavitev obletnice vselitve v nove prostore - Dolgo je tlela
želja. V petek. 27. junija, so jo oskrbovanci Centra s/epih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika iz Škofje Loke uresničili. Sami so pripravili in izpeljali proslavo ob obletnici vselitve v nove prostore. Sproščeno so pesem spletli z zvoki cifer, harmonike, kitare, z besedami o počutju v novem domu. n spomini na težke dni našega boja. saj so proslavo posvetili tudi Dnevu borca. Vmes so prikaza/i. kako telovadijo v urah rekreacije, celo nekaj šal so povedali. Pisa na predstava torej, prva sicer, toda uspešen začftek. ki nam je povedal, da so novi prostori starejšim dali lepše življenje. Morda se jih bo poslej še več vključilo v skupno kulturno, rekreativno in zabavno domsko dejavnost. M. V
GLASl STRAN
torek. 1 juuja 1980
Nepovezano delo kmetov
r
Razmere v kmetijstvu jeseniške občine so bile glavni predmet obravnave na nedavnih sejah zborov občinske skupščine — Organiziranost kmetijstva še vedno nezadovoljiva — Sklepi za povečanje kmetijske proizvodnje
Jesenice — Za kmetijstvo v jeseniški občini so značilne svojevrstne razmere pri proizvodnji. Kmetijska proizvodnja namreč nekod poteka v skrajno težkih razmerah: gre za veliko nadmorsko višino, precejšno nagnjenost in razgibanost tal pa majhne površine strnjene obdelovalne zemlje. Oh tem je zastopanost družbenega kmetijstva povsem neznatna.
Naravne danosti so za razvoj kmetijstva dokaj skromne. Od skupno 37.467 hektarov ozemlja jeseniške občine je kar 52.5 odstotka gozdov. 25,8 nerodovitnega sveta in le 21,7 odstotka kmetijskih površin. Tako je najmanj površin, ki so namenjene pridobivanju hrane. In prav skromni plodni svet naglo požira urbanizacija; od 1971. leta, ko je bilo v občini 8.073 hektarov kmetijskih površin, pa do konca lanskega leta se je delež obdelovalne zemlje zmanjšal za skoraj polovico.
Krčenje kmetijskih površin ob napredku industrije je vplivalo tudi na zmanjševanje števila kmečkega prebivalstva. Ob popisu prebivalstva 1971. leta je bilo v občini 624 kmetov oziroma okrog 2.2 odstotka vsega prebivalstva, konec lanskega leta pa je bilo po grobih menah okrog 460 kmetov oziroma 1.6 odstotka vsega prebivalstva. Med 77 pravimi kmeti jih je večina stara od 50 do 60 let.
To so le nekatere od pomembnih značilnosti kmetijstva v jeseniški občini, na katere je v uvodu zasedanj zborov opozoril predstavnik oddelka za gospodarstvo, plan in finance ter sestavljalca poročila o razmerah v kmetijstvu. Sicer pa obsežno gradivo podrobneje opisuje razvoj zadružništva in kooperacije, organiziranost v kmečkih skupnostih in blejskem gozdnem gospodarstvu, proizvodno in naložbeno sodelovanje, tehnično opremljenost kmetijst va. poljedelsko-1 ra vniško proizvodnjo,  pospeševalno, zemlji-
ško in prostorsko ter živinorejsko-veterinarsko dejavnost, živilsko industrijo pa vlogo družbenopolitične skupnosti v razvoju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu.
Zlasti slednje vprašanje je zbudilo precej zanimanja med razpravo o poročilu. Razprava v družbenopolitičnem zboru in zboru krajevnih skupnosti, v zboru združenega dela je tudi tokrat ni bilo, je dokazala, da se v jeseniški občini zavedajo potrebe po reševanju problemov v kmetijstvu, čeprav je ta gospodarska veja glede na industrijsko usmerjenost dokaj šibka. V družbenopolitičnem zboru so med drugim ugotovili, da na področju organiziranosti kmetijstva zadnja tri leta niso v občini storili niti koraka naprej. Sklenili so tudi. da bo treba organiziranost kmetijstva čimprej uskladiti z določili zakona o kmetijstvu in dokončno ugotoviti možno obliko povezovanja kmetov v občini.
Smiselno enak sklep je prav tako sprejel zbor krajevnih skupnosti po obsežni in kritični razpravi delegata iz krajevne skupnosti Žirovnica, ki je razen na številne probleme kmetov opozoril na formalno sklepanje v raznih organih družbenopolitične skupnosti. Ker je uresničevanje sprejetih sklepov že dalj časa na mrtvi točki, so razmere v kmetijstvu, kot je poudaril, iz dneva v dan slabše.
Vsi zbori so sicer potrdili obravnavano poročilo o kmetijstvu in obenem sprejeli ugotovitve in sklepe izvršnega sveta ter usmeritve predsedstva občinske konference Socialistične zveze, katerih uresničevanje naj bi pripomoglo k izboljšanju razmer v kmetijstvu. Kljub temu moti nenehen razkorak med predlaganimi rešitvami predstavnikov gospodarstva in kmetijcev. Sprejeti sklepi po predlogu izvršnega sveta namreč temeljijo na vsestranski izrabi zemlje in drugih možnosti za doseganje čim večjega pridelka, medtem ko kmetij-
ci vztrajno ponavljajo potrebo po ohranjevanju in razširjanju kmetij skih površin. Zal se prvi tej možnosti povečanja kmetijske  proizvodnje še bolj vztrajno odpovedujejo.
V    S. Saje
Vse več kooperacije
Čeprav so imeli vse od začetka leta težave z repromaterialom in surovinami, so v škofjeloškem Obrtniku, v prvih letošnjih mesecih dobro poslovali. Ker ne morejo zaposlovati novih delavcev, so izkoristili vse notranje rezerve in je bilo tako poslovanje uspešno, čeprav so prvi meseci navadno v gradbeništvu - panogi s katero Obrtnik največ sodeluje — »mrtvi meseci«.
Največji problem, ki jih pesti pravzaprav že vse od začetka, so proizvodni prostori. Steklarsko delavnico imajo v Puštalskem gradu, druge prostore pa v Blaževi ulici pod Loškim gradom, vsi pa so popolnoma neprimerni za sodobno obrtno proizvodnjo. Zato so se s podjetjem Slikoplesk, ki se prav tako ukvarja s storitvami občanom in delovnim organizacijam, dogovarjajo za skupno vlaganje v izgradnjo novih prostorov. Narejen je že idejni projekt, tudi lokacijsko dovoljenje se ureja. Obrtnik bo v njih imel mizarsko delavnico, skladišče za parket in skladišče vnetljivih tekočin.
Obrtnik se vse bolj vključuje tudi v industrijsko kooperacijo. Uspešno sodeluje s Tehnikom, Gradisom, Jelovico, LTH in Alplesom. Ti posli predstavljajo že skoraj polovico vse proizvodnje.
L.B.
Rast cen v prvih petih mesecih
Najhitreje v zadnjih mesecih
Podatki o letošnjem petmesečnem gibanju cen kažejo, da se je cenovni klopčič letos drugače odvijal, kot smo zapisali v resolucijo, saj so cene tako naglo rasle, da so se domala približale okvirom, zapisanim za vse leto.
Kaj je privedlo do takšnega stanja? Verigo podražitev je prinesla v prvi vrsti dražja nafta, potem vilja cene elektrike in premoga, poleg drugih so se zvišale tudi cene izdelkov črne in barvaste metalurgije. Porast cen nafte in dražji naftni derivati na primer, so v Jugoslaviji povzročili četrtino od skupnega porasta cen pri proizvajalcih; v Sloveniji je bil ta vpliv manjši, zaradi znatno manjšega deleža nafte v proizvodnji. Medtem je elektrika za 21 odstotkov dražja kot je bila pred letom pa elektrogospodarstvo zahteva novo podražitev v drugem polletju. V primerjavi z lanskim decembrom je zdaj premog dražji za 67,7 odstotka. Na zvezni ravni so letos odobrili tudi višje cene izdelkom črne in barvaste metalurgije, tako da so se prilagodile cenam na svetovnem tržišču. Svoj delež v rasti cen so prispevali tudi dražji kmetijski pridelki in pa ukinitev nadomestila pri junčjem mesu, ki je od aprila zato dražje za dobrih 5 odstotkov.
Ob tem velja poudariti, da te podražitve predstavljajo okoli dve tretjini podražitev v industriji in nekaj manj kot dve tretjini podražitev pri cenah na drobno. Preostala tretjina podražitev gre na račun nekaterih cen, ki smo jih zadrževali, nekaj pa jih odpade na neupravičena povišanja cen. Tako kot prejšnja leta ima tudi letos velik vpliv na rast cen na drobno podražitev kmetijskih pridelkov, zlasti vrtnin in sadja, kar je skupaj z dražjim mlekom in mesom močno vplivalo na ceno hrane in višje življenjske stroške.
Po vsem tem lahko strnemo, da so letošnje cene letos porasle veliko bolj kot lani in to v Sloveniji in Jugoslaviji. Na zvezni ravni najhitreje rastejo cene industrijskih izdelkov, v Sloveniji pa cene storitev. Njihov porast je v letošnjih petih mesecih skoraj podvojen in so s tem za sedaj znatno prekoračena predvidevanja za vse leto. Treba je poudariti, da so v Sloveniji rasle cene najhitreje v Jugoslaviji. Povečanje je bilo na vseh področjih hitrejše kot v kateremkoli letu srednjeročnega obdobja doslej. Zato tudi ne preseneča podatek, da je stopnja inflacije, merjena s stopnjo rasti cen na drobno, maja dosegla 27,9 odstotka v Sloveniji in v Jugoslaviji 26,6 odstotka.
Največ izvaža blejski LIP
MESNA INDUSTRIJA
■MDR DS Skupnih služb DO MIG
Škofja Loka
Komisija za MDR DS Skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in naloge
1 KNJIGOVODJO OSNOVNIH SREDSTEV Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima SŠI ekonomske smeri,
— da ima eno leto delovnih izkušenj
2. DELO KURIRJA
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima NŠI administrativne smeri.
— da ima eno leto delovnih izkušenj
Pod točko 1. se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod točko 2. se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: DO MIG DS Skupnih služb, Škofja Loka, Mestni trg 20.
Delovna organizacija LIP Bled je najbolj uspešna delovna organizacija v radovljiški občini, saj izdatno izvaža  —  Naložba v novo kotlovnico in v mehanizirano lupilnico na Rečici
izvaža opazne plošče — 60 odstotkov izvoza v Italijo in Švico — pohištvo, ki je masivno in ga kupujejo v Avstraliji, Ameriki. Kanadi. Japonski in na evropskem tržišču ter notranja vrata. Vrednost izvoza doseže letno
Bled — V slovenski lesni industriji je blejsko Lesno industrijsko podjetje udeleženo s 3,6 odstotkov dohodka, po zaposlenosti predstavlja 2,8 odstotka in v izvozu 6 odstotkov. V radovljiški občini pa je po dohodku najboljša delovna organizacija, saj ustvari 12 odstotkov celotnega dohodka, zaposlenih je 9,8 odstotkov, v izvozu pa predstavlja 25 odstotkov vsega radovljiškega izvoza.
Tako so v LIPu v prvih mesecih letošnjega leta dosegli nadvse zadovoljive rezultate, nad planom, še posebno v izvozu. Stabilizacijski ukrepi pa LIPu, ki je aktivni izvoznik, niso prinesli toliko, kot so pričakovali, kajti izvozne premije so se nekoliko zmanjšale. LIP .ima v zadnjem času tudi težave s pomanjkanjem materiala na domačem tržišču, še posebno embalaže za vrata, ki jih izvažajo. Podjetja imajo težave s surovinami, LIP pa to še posebno občuti, saj mora proizvodnja potekati nemoteno. LIP največ
20 odstotkov vse realizacije v višini 200 milijonov dinarjev.
Osebni dohodki zaposlenih se gibljejo v skladu s planom in v skladu z resolucijskimi' priporočili, problemi pa bodo v LIPu nastali zaradi omejitev stroškov za razna službena potovanja. Podjetje mora nameniti sredstva za komercialno in nabavno službo ter poiskati kupce in tržišče — noben kupec ne pride sam.
LIP pa se mora še naprej truditi. da ohrani kupce in  z njim ostaja :V| stalnih stikih.
Med naložbami, ki jih namerava LIP uresničiti v naslednjem srednjeročnem obdobju je najbolj p0_ membna skupna naložba ?. GG Bled v mehanizirano lupilnico na Rečici ter v posodabljanje svoje proizvod, nje v vseh temeljnih organizacijah LIPa. Prav tako nameravajo zgraditi kotlovnico za predelavo lesnih odpadkov v Bohinjski Bistrici.
Podjetje ne namerava na nov0 zaposlovati, z boljšo tehnologijo hi radi povečali produktivnost in še več izvažali. Predvidevajo, da bodo imeli največ težav s surovino, saj je omejena in njeno pomanjkanje ne dop^. šča, da bi se lesna podjetja še naprej širila.
D.Sedej
Sovlaganja za naložbe na manj razvitih področjih
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
Ali politika zaposlovanja že vpliva na vpis
Prvi krog vpisov v srednje šole se sklepa. Docela natančnih podatkov še ni. saj so se prav v teh dneh zvrstile številne preusmeritve učencev. Sicer pa bodo šole, ki so jim ostala prosta mesta, vpisovale vse do jeseni. Zato bodo končni in uradni izidi na voljo šele v oktobru.
VPIS NA GORENJSKE ŠOLE NI ENAK VPISU GORENJSKIH UČENCEV
Za okvirno oceno smo uporabili podatke o prijavah, ki so se dotekle z osnovnih šol do 30. maja. Ob tem se srečamo z dvema vidikoma, ki se v praksi včasih mešata in neustrezno kombinirata, kar lahko nekoliko izkrivi podobo o vpisu. Podatke namreč z ene strani razvrščamo tako. da ugotavljamo vpis v gorenjske srednje šole, po drugi strani pa gledamo vpise gorenjskih osmošolcev v različne šole. Dejstvo je. da se nekatere srednje šole na Gorenjskem napolnjujejo tudi z učenci izven Gorenjske ali celo izven Slovenije in da se hkrati v šole izven Gorenjske (predvsem v
Ljubljano) usmerja mnogo Gorenjcev. Sestav vpisa na gorenjskih šolah torej ni istoveten s poklicnimi usmeritvami gorenjskih učencev.
MANJŠE ZANIMANJE ZA EKONOMSKO IN UPRAVNO-ADMINISTRATIVNO PODROČJE
V primerjavi prijav letošnje generacije gorenjskih osmošolcev z lanskimi prijavami je viden upad prijav na področju gozdarstva. Nekoliko manj zanimanja je za kemijo, več pa za farmacijo. Posebej okrepljene so letos prijave na področju prometa in zvez — domala potrojene. Porasel je delež prijav za zdravstveno področje, nekoliko tudi za gostinstvo in turizem ter trgovino. Glede na sorazmerno močno lesno industrijo na Gorenjskem smo lahko zadovoljni s povečanjem prijav za to strokt).
Zanimiv in presenetljiv je padec prijav na ekonomskem in upravno-administrativnem področju. Lani je bilo 16,7 odstotka generacije za to področje, letos samo 12.4 odstotka. Sorazmerni delež se je torej manjšal za četrtino, kar je že pomembna sprememba. Zmogljivosti teh šol so se zato kar dobro ujele s prijavami. Brez posebnih raziskav ne moremo izluščiti vzročni-kov za te spremembe, zato poskusimo z domnevo, ki se zdi bolj verjetna. Menimo namreč, da je poleg drugih razlogov (načrtnega usmerjanja ipd.) zmanjšanje prijav oblikovala politika zaposlovanja. Približno takole: starši so v zadnjem času neposredno in stvarno doživljali zaviranje zaposlovanja, ki je bilo zlasti izrazito v nematerialni proizvodnji. Prepričali so se, da se vrata »pisarn« resno zapirajo in s tem tudi kadrom ekonomskega in administrativnega profila. To otipljivo spo znanje se je hitro preneslo na otroke in njihove odločitve.
Seveda gre le za domnevo. Ce bodo tokovi zaposlovanja tudi v prihodnje odnašali s sabo poklicne odločitve, tedaj se bo morda domneva že spremenila v trditev. Franc Belčič
Prihodnost je v razvoju celotne proizvodne verig«
Gorenjsko gospodarstvo je začelo združevati sredstva za naložbe v manj razvitih področjih — Povezave tudi zaradi deviz
Čeprav so bili gospodarski rezultati letošnjih prvih mesecev dokaj ugodni; stalno pada likvidnost gospodarstva in s tem tudi banke. Likvidnostne  težave Temeljne banke Gorenjske se prenašajo že iz lanskega leta. Do konca aprila so sredstva v banki v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porasla za 661 milijonov dinarjev. Pri tem so se sredstva gospodarstva znižala za 40 milijonov, sredstva negospodarstva pa so se  povečala  za  217 milijonov, sredstva občanov za 72 milijonov in krediti drugih finančnih institucij za 412   milijonov   dinarjev. Naložbe banke so se v prvih štirih mesecih povečale za 1.083 milijona din; kratkoročne naložbe v gospodarstvu za 216 milijonov din, investicijski krediti za 288 milijonov, odkup vrednostnih papirjev za 454 milijonov in za stanovanjsko-komunalno izgrad njo 125 milijonov din. Izredno intenzivno teče koriščenje kreditov za stanovanjsko gradnjo in črpanje investicijskih kreditov, ki so bili odobreni že lani in predlani.
Preseganje kreditnih odnosov in prehajanje na dohodkovne povezave poteka zelo počasi. Lani je bilo od vseh kreditov odobrenih komaj 14 odstotkov sovlaganj. 2al pa mnogokrat povezave med uporabnikom združenih sredstev in sovlagateljem tečejo v obe smeri z namenom, da bi ' oba pridobila čimveč bančnih sred
stev. Več pa je bilo letos združeval sredstev za pridobitev deviz.
Razveseljivo je tudi, da je gorenj sko gospodarstvo začelo združevat sredstva za vlaganja v manj razvitih področjih v Sloveniji in Jugoslaviji Tako bo Kxoterm sovlagal v Beltu Črnomelj,  Gorenjska  predilnica ^ Bači Podbrdo, KZK v sojarno Zadai Peko v TOZD Ludbreg, Peko v P, znanovac, Sava v TOZD Regenera< v Rumi. Alpetour v Yu Bandag Smederevski Palanki, Iskra Reteče proizvodnjo gospodinjske opreme Azanji pri Smederevski Palanki \\ Peko v gradnjo trgovskega centi Koteksa v Splitu.
Pripravljajo Še sovlaganja Save Zdravilišče Rogaška Slatina. Iski TOZD ERO v Mursko Soboto i MIG   Mesoizdelki  Škofja Loka obrat proteinov v Črnomlju.
Poslabšani likvidnostni položaj temeljnih organizacij in bank ter sprejeti stabilizacijski ukrepi dobesedno zahtevajo hitrejše združevanje sredstev, vendar pa je . praksi še vedno prisotnega veliko ozkega podjetniškega obnašanja posameznih temeljnih organizacij, kar otežuje doseganje začrtanih ciljev. To se kaže v težnjah mnogih TOZD. da vsa sredstva namenjajo le za lasten razvoj, ne glede na potrebe celotne reprodukcijske verige.
L; •Bogataj
20. SEJA DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ, ponedeljek, 7. julija ob I 7. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič
20. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE TRŽIČ, sreda, 9. julija ob 17. uri v mali sejni sobi skupščine občine Tržič
20. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ, sreda, 9. julija ob 17. uri v veliki sejni sobi skupščine občine Tržič
DOGOVORIMO SE
Osnutek družbenega plana tržiške občine
Odločitev za prihodnjih pet let
V organizacijah združenega dela in skupnostih tržiške občine zamujajo pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov, ki so osnova dogovora o temeljih družbenega plana občine, zato poziv, naj se dela Iptijo resneje — Trenutek za odstranitev neusklajenosti, ki se kažejo predvsem pri družbenih dejavnostih
Dnevni red
Delegati zborov tržiške občinske skupščine bodo na ponedeljkovem in na sredinih zasedanjih najprej izvolili komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovili sklepčnost, razpravljali o zapisnikih zadnjih zasedanj ter obravnavali poročilo o uresničevanju sklepov zadnje seje.
Nato bodo obravnavali:
— predlog za podelitev plaket mesta Trtica
— predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v trtilki občini
— osnutek dogovora o temeljih družbenega plana obCine Tržit za obdobje 1*81 - 1985
— osnutek dogovora o skupnih temeljih planov gorenjskih občin za prihodnje srednjeročno obdobje
— predlog programa dela zborov skupščine občine Trtic za drugo polletje letošnjega leta
— poročilo o delu upravnih organov skupščine občine Tržič
— poročilo o uresničevanju družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke v letošnjem prvem tromesečju
— predlog odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb
— predlog odloka o pobratenju obCine Trtic z občino Zaječar
— predlog odloka o dopolnitvi zazidalnega načrta B-4 v Bistrici pri Trtiču
— sklep o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev obveznosti Slovenije v letu 1980 za plačilo prispevka kot kredit republik i Crni gori
— sofinanciranje urejevanja planine Javornik
— razrešitev člana izvršnega sveta, imenovanje direktorja Geodetske uprave v Kranju in delegacije, ki bo obiskala Zaječar
— odgovore in vprašanja delegatov in delegacij
Izvršni svet občinske skupščine daje delegatom v razpravo in potrditev osnutek dogovora o temeljih plana tržiške občine do leta  1985, ki ga je pripravila planska komisija izvršnega sveta. Temelji  družbenega plana občine bodo določili naloge pri razvoju občine, ki pa morajo izhajati «iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana nosilcev planiranja. Pri slednjih je opaziti zaostanek pri delu, zato izvršni svet   predlaga   skupščini, naj pospeši pomemben proces družbenega planiranja. Javna razprava o osnutku bo trajala do konca septembra, kar je priložnost za nadoknadenje zamujenega. Le tako bodo lahko vsa področja  dogovora  o temeljih družbenega plana občine usklajena,    realna   in obvezujoča. V osnutku so prisotna nekatera neskladja. To še posebej velja za družbene    dejavnosti, katerih plani so preobsežni, upoštevajoč materialne    možnosti. Javna razprava mora oblikovati prednostne  naloge,  prav tako pa določiti, kaj reševati in graditi s pomočjo novega samoprispevka, če bo volja zanj, kaj s svobodno menjavo dela in kaj z namenskim združevanjem denarja organizacij združenega dela. Tako bo treba reševati problematiko gradnje    varstvenih ustanov, vlaganj v kulturo, gradnje športne dvorane, komunalnih naprav in drugih objektov splošne rabe. Neusklajenosti so tudi na gospodarskem    področju. Združeno delo je na primer pri gospodarski rasti, zaposlovanju in investicijah  veliko  bolj optimistično kot osnutek občinskega dogovora.
Deset glavnih ciljev so zapisali Tržičani v osnutek dogovora. Bogatili bodo samoupravne družbenoekonomske odnose in krepili vlogo delavca in občana, vzpodbujali gospodarsko rast na osnovi sodobne tehnologije, večali   izvoz   in   manjšali uvoz,
Po novem še učinkovitejši
Izvršni svet predlaga skupščini razpravo in sprejem odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovnih služb. V javni razpravi je bilo danih več pripomb. Povsod so poudarjali, da morajo upravni organi in delavci strokovnih služb opravljati delo v skladu z zakoni in v interesu delovnih ljudi in občanov. Upoštevajo naj se stabilizacijski ukrepi. Delovanje teh organov in služb je treba približati ljudem in njihove zadeve in zahteve hitreje reševati. Nova organizacija po sodbi Tržičanov ne sme povzročiti novega zaposlovanja v teh organih in službah, ampak prispevati h kvalitetnejšemu delu in učinkovitosti.
Predlog določa, da bi oblikovali v Tržiču dva komiteja: za družbeno planiranje in gospodarstvo ter za urejanje prostora in varstvo okolja. Pristojnost uprave za družbene prihodke se širi tudi na področje ugotavljanja izvora premoženja ter pripravljanja predlogov za odmero davka od nenapovedanih dohodkov. To so sedaj delale posebne komisije. V predlogu za razliko od osnutka ni nekaterih določil, ki so že zapisana v statutu občine. Določeno je tudi usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovno službo. Sicer pa za upravne organe in strokovne službe velja določilo, da se morajo ravnati po ustavi in zakonih ter smernicah občinske skupščine ter izvršnega sveta. Tržičani naj bi imeli po novem na področju občinskih upravnih organov komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, komite
Stran za delegatsko odločanje po gradivu „ ».sedanje skupščine pripravil Jože KOSNJEK
za urejanje prostora in varstvo okolja, oddelek za občo upravo in proračun, oddelek za ljudsko obrambo, oddelek za notranje zadeve in upravo za družbene prihodke. Geodetska uprava je skupna s Kranjem, inšpekcije pa bodo enotne za vsoGorenjsko.
Predlog sklepa in odloka
PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA B-4 V BISTRICI PRI TRŽIČU - Izvršni svet predlaga delegatom občinske skupščine v razpravo in potrditev predog odloka o dopolnitvi zazidalnega nacrta B-4 v Bistrici pri Tržiču. Predlog je bil v javni razpravi, s pripombami pa sta ga dopolnila svet krajevne skupnosti Bistrica in komisija za urbanizem pri izvršnem svetu. Vse pripombe so v predlogu upoštevane.
SKLEP O UPORABI SREDSTEV SOLIDARNOSTI IZPOLNITEV OBVEZNOSTI SLOVENIJE V LETU 1080 ZA PLAČILO PRISPEVKA KOT POSOJILA SR CRN! GORI — Zakon o sredstvih za odpravo posledic katastrofalnega potresa v Crni gori med drugim določa, da morajo socialistične republike in pokrajini zagotoviti 13 milijard 899.83 5.000 dinarjev posojila Crni gori. Na Slovenijo odpade za leto 1080 400.105.106 dinarjev posojila. Republiški izvršni svet je proučil številne možnosti zagotovitve sredstev za posojilo, vendar je menil, da je najprimernejši vir denar solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. S takim predlogom je so-
Jlašal tudi odbor podpisnikov družbenega ogovra o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti. Izvršni svet S RS bo določil dinamiko nakazovanja sredstev. To bo brez dvoma obremenilo gospodarstvo, ki te sicer težko premaguje zaostrene pogoje gospodarjenja, vendar je tak način izpolnitve obveznosti še najprimernejši. Vprašanje pa je, kako ravnati z vrnjenim posojilom. Slišati je mnenia, da je denar najsmon-neje vrniti združenemu delu kot pa da leti neizkoriščen. S predlaganim sklepom soglaša izvršni svet tržiške občinske skupščine in ga predlaga delegatom skupščine v sprejem.
krepili gostinstvo, turizem, malo gospodarstvo, trgovino in kmetijstvo, zboljševali produktivnost dela in s primerno delitvijo dohodka večali reproduktivno sposobnost gospodarstva, varovali okolje, posvečali posebno skrb obrambi in zaščiti, zboljševali strokovno in izobrazbeno sestavo zaposlenih ter vzpodbujali razvoj družbenih dejavnosti na osnovi svobodne in neposredne menjave dela. Številčni kazalci so umirjeni in podobni republiškim. Realni družbeni proizvod naj bi naraščal za 4 odstotke, industrijska proizvodnja za 5 odstotkov, izvoz pa za dobrih 6 odstotkov. Povedati je treba, da je tržiška občina ena redkih, kjer izvoz krepko presega uvoz. Dohodku bodo morala biti prilagojena delitvena razmerja. Poraba mora za 10 odstotkov zaostajati za rastjo dohodka. Odločajo se le za redke izjeme. Zaposlovali bodo naravni prirastek, kar pomeni poldrugo odstotno rast zaposlenih.
Osnutek dogovora posega na vsa področja gospodarskega in družbenega življenja. Del dogovora so tudi plani večjih organizacij združenega dela. Tržičani veliko gradijo na industriji, na povečevanju izvoza, na boljši tehnologiji, na znanju in manjši stopnji zaposlovanja.
Družbene dejavnosti niso v ozadju. To še posebej velja za izobraževanje, varstvo najmlajših, kulturo in telesno kulturo. Tu je veliko nalog kot uvajanje podaljšanega bivanja in celodnevne šole, popravilo nekaterih kulturnih objektov v občini, gradnja športne dvorane, razširitev zmogljivosti vrtcev in jasli, popravilo planinskih domov. Plani krajevnih skupnosti so dosti realni, če bodo tudi krajani sami z delom in denarjem prispevali k napredku. To pa že nekajkrat so.
Razrešitev in imenovanja
• Predsednik izvršnega sveta tržiške občinske skupščine Janez Ivnik predlaga zborom občinske skupščine, da se Vladimir Er javšek razreši članstva v izvršnem svetu s koncem junija Vladimirja Erjavška je občinska skupščina izvolila za družbenega pravobranilca samoupravljanja tržiške občine. Predlog za novega člana izvršnega sveta bo predložen septembra, po opravljenem kadrovskem postopku.
• Predsednik izvršnega sveta prav tako predlaga zborom skupščine, da imenujejo Božidarja Demšarja za direktorja Geodetske uprave občin Kranj in Tržič. Zaradi reorganizacije državne uprave je potrebno ponovno imenovanje. Kranjska skupščine je to že storila. S predlogom je soglašal koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja občinske konference SZDL Tržič. Božidar Demšar naj bi začel opravljati dolžnost direktorja Geodetske uprave od 1. julija dalje.
• Odbor za sodelovanje med občinama Zaječar*in Tržič, ki ga vodi Lovro Cerar, predlga sestavo delegacije, ki bo obiskala Zaječar 7. septembra, ko praznuje prijateljska občina svoj praznik. Ob tej priložnosti bo v Zaječarju podpis listine o pobratenju. Tja bodo odpotovali tudi tržiški kulturniki ter nekoliko številnejša občinska delegacija, ki naj bi jo sestavljali predsednik skupščine, predsednika konferenc ZKS In SZDL. predstavniki skupščinskih zoorov in vseh družbenopolitičnih organizacij, predstavniki izvršnega sveta ter kulturne skupnosti.
Prijateljstvo prerašča v bratstvo
Pred dobrimi petimi leti se je začelo sodelovanje med Tržičem in Zaječar jem v Timoški Krajini, ki se je bogatilo in krepilo ter preraščalo v bratstvo — Predlog odloka o pobratenju
Vlak bratstva in enotnosti ni v povojnih letih zbliževal le ljudi, ki so skupaj prenašali strahote vojne in izgnanstva, temveč so se te vezi širile tudi na druga področja. Tako se je leta 1975 začelo sodelovanje med Tržičem in Zaječarjem v Timoški Krajini, občino, ki združuje nad 70.000 ljudi, gospodarsko bogato in zanimivo, ležečo ob meji z Bolgarijo. Tega leta je bil dogovorjen okvirni program sodelovanja. Le-to se je bogatilo in širilo. Srečevale so se delegacije občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij, spoprijateljili so se učenci osnovnih šol, kulturniki in brigadirji. Velik je interes za gospodarsko sodelovanje. Tudi tu so bili že vzpostavljeni prvi stiki. Programi sodelovanja so že oblikovani tudi za druga področja.
Sodelovanje med Tržičem in Zaječarjem že prerašča okvire normalnega sodelovanja. Na obeh straneh vlada volja in želja po pobratimstvu, po podpisu listine o pobratenju, ki naj bi bila podpisana septembra letos v Zaječarju. Občini sta dogovorjeni, da o pobratenju sprejmeta ustrezne odloke. Predlog tržiškega je na dnevnem redu seje občinske skupščine. Predlagal ga je izvršni svet, listino o pobratenju pa naj bi podpisala predsednika obeh občinskih skupščin.
V tržiški občini prav tako deluje odbor za sodelovanja z Zaječarjem. ki usklajuje in usmerja sodelovanje.
Predlogi prispevali k popolnosti
Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki je osnutek dogovora o uresničevanju kadrovske politike v tržiški občini po marčni seji občinske skupščine dala v javno razpravo, ki je s predlogi prispevala k popolnosti dokumenta, o katerem bodo sklepali tržiški delegati prihodnji ponedeljek in sredo
Tržiška občinska skupščina jc marca potrdila osnutek družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini. Osnutek je bil dopolnjen že na sejah družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela, organizacije združenega dela in predsedstvi občinskih konferenc SZDL in ZSMS pa so posredovali pripombe med javno razpravo, ki je trajala do 18. aprila in je v marsičem prispevala k popolnosti dokumenta. Delegati se bodo tako lahko v ponedeljek in sredo lažje odločali.
Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v tržiški občini obravnava cilje dogovarjanja na tem področju in podrobno opredeljuje naloge ter določila pri razvidih del in nalog, pri načrtovanju kadrov in njihovem izobraževanju, pri poklicnem usmerjanju, ob kadrovanju in izbiri kadrov, pri načelih in merilih kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij, pri kadrovanju na področju mednarodnih odnosov, pri organiziranju in vodenju kadrovske politike ter končno pri ocenjevanju uresničevanja dogovora. Poudarjena je odgovornost podpisnikov dogovora, ki nima le ozke kadrovske funkcije, ampak tudi širšo družbenopolitično.
Komisija je večino pripomb iz javne razprave upoštevala. V predlogu dogovora tako ni več določil, ki so zajeta že v zakonih s tega področja. Pozornost velja planiranju kadrov in načrtnemu usmerjanju v poklice ter najrazličnejše druge oblike izobraževanja. Prav tako je govora o merilih za zaposlovanje upokojencev, o zagotavljanju socialne varnosti delavcev, katerih zmožnosti so zaradi starosti zmanjšane, o kadrovanju na najodgovornejših dolžnosti, kjer velja celovitost meril, o vplivu koordi-
nacijskega *odbora za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL ter o načinu zagotavljanja doslednega spoštovanja dogovora.
Predlog dogovora je obravnaval tudi izvršni svet in ga daje delegatom v razpravo in sprejem z mnenjem, da je zrel za podpis.
Tržiške plakete zaslužnim
Skupščinska komisija za odlikovanja in priznanja je na osnovi razpisa prejela številne predloge letošnjih dobitnikov plaket mesta Tržiča, ki bodo podeljene ob 5. avgustu, prazniku občine. Komisija predlaga, da bi letos podelili dve zlati, tri srbrne in dve bronasti plaketi mesta Tržiča.
• Zlati plaketi naj bi prejela krajevno združenje Zveze združenj NOV Tržič za krepitev vloge krajevne organizacije v političnem sistemu in za razvijanje tradicij NOB ter Industrijsko gasilsko društvo Bombažne predilnice in tkalnice, ki že leta krepi varstvo pred požari in družbeno samozaščito.
• Srebrne plakete mesta naj bi prejeli dr. Tone Martinčič za dolgoletno humano delo v zdravstvu in za prispevek k delovanju organizacije Rdečega križa, krajevna organizacija Rdečega križa Ravne za uspehe na humanitarnem področju in pri vključevanju mladih v organizacije ter Šolsko športno društvo Storžič, ki je že leta najuspešnejše društvo v republiki in je prejelo Bloudkovo plaketo.
• Dobitnika bronastih plaket pa naj bi bila Marina Bohinc za dolgoletno uspešno delo na področju kulture in Ivan Štete za prizadevno delo v gasilski organizaciji. .
r
Disciplina se zboljšuje
Izvršni svet občinske skupščine seznanja skupščino s poročilom o uresničevanju družbenoekonomske politike na področju razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke v prvem trimesečju leta 1980. Izvršni svet redno spremlja uresničevanje dogovora. Podatki za prve tri mesece govorijo, da je tržiško gospodarstvo doseglo za 32 odstotkov višji dohodek, sredstva za osebne dohodke pa so bila večja za 27 odstotkov. Ker bi smela na osnovi dogovora naraščati le za 22,8 odstotka, pomeni, da je bila rast denarja za osebne dohodke za 4,3 odstotka previsoka. Dogovorjene okvire so prekoračili Tovarna obutve Peko, TOZD Lepenka Kartonažne tovarne Ljubljana, Gozdno gospodarstvo, Mercator, Zelenica, Rog - TOZD Cevarna in SAP TOZD Gorenjska.
Izvršni svet poudarja, da je po štirih mesecih položaj bolj usklajen in da se utegne slika ob polletju še zboljšati, saj je konec junija zadnji rok za uskladitev. Ob polletju mora tudi negospodarstvo uskladiti razporejanje dohodka. Masa za osebne dohodke ne sme biti več kot za 10 odstotkov večja od lanske.
Kršitelji navajajo najrazličnejše vzroke za prekoračevanje, vendar je treba vztrajati, da bo na tem področju vladala usklajenost. 1
O L AS 6. STRAH
torek. 1 julija 19!
Cari kamnov in okamnin
Minula osma mednarodna razstava mineralov in fosilov v Tržiču je bila doslej najbogatejša — Razen nakita, kristalnega stekla ter neobdelanih kamnov in okamnin so obiskovalce očarale tudi zanimive zbirke, pričevanja o davnem življenju
na naših tleh
Tržič — V soboto in nedeljo sta v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču komite za mednarodne razstave mineralov in fosilov ter domače društvo prijateljev mineralov in fosilov pripravila tradicionalno, letos že osmo po vrsti, mednarodno razstavo mineralov in fosilov. Pokrovitelji razstave, ki zahteva ne samo ogromno dela. pač pa tudi dosti denarja, so bili tokrat Trboveljčani; rudarsko industrijska skupnost Rudis, skupščina občine, revirski energetski kombinat Edvard Kardelj in Zlatastvo.
Kulturni koledar
BLED - V Festivalni dvorani bo še do 3. julija odprta raz stava likovnih del Albina Polajnarja.
CERKLJE - V četrtek. 3. julija, ob 20.15 bo v dvorani zadružnega doma nastopil domači pevski zbor Davorin Jenko. Koncertni program obsega nekaj pesmi v spomin tovarišu Titu, posebej zanimiva bo za moški zbor prirejena »Ide Tito preko Romanije«. V drugem delu koncerta pa bodo pevci zapeli slovenske ljudske pesmi. Povedati moramo, da bo to prvi koncert v preurejenem zadružnem domu, saj so pevci s prostovoljnim delom usposobili oder in dvorano za tovrstne prireditve.
GORICANE - V dvorcu Goričane pri Medvodah je na ogled razstava »Umetnost Me-konde iz Tanzanije«. Poleg tega so odprli še razstavo sodobne afriške literature.
KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava del koroškega slikarja Valentina Omana, v kleti iste hiše pa razstava del slikarja Miha Dalla Valle. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del članov Društva tirolskih likovnih umetnikov iz Innsbrucka; predstavljajo se Erich Keber, Franz Lettner. Hilde Nobl, Herbert Danler, Reiner Schiestl, Ernst Schrof-fenegger. VValter Honeder, Fritz Berger in Inge Hock. V mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo risb akademskega slikarja Tomaža Kržišnika. v Stebriščni dvorani pa razstavo »Prostor, grafika in poezija«, ki sta jo pripravila Nejč Slapar in Irma Kern. Vse razstave bodo na ogled do 27. julija; vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih so zaprte.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del. ki jih razstavljata Anton Dolenc in Stane Jarm. Na ogled bo še do jutri, 2. julija. V četrtek, 3. julija, bodo odprli potujočo dokumentarno razstavo »Izgnanci«, posvečeno med vojno preseljenim Slovencem v Srbijo. Razstava je tako kot stalne muzejske zbirke na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
TRŽlC - V sredo. 2. julija bodo v Kurnikovi hiši odprli razstavo fotografij Karla Pesjaka iz Kovorja. člana švedskega fotografskega kluba F K Hassle holm. kjer je požel že vrsto laskavih priznanj: lani in predlani je bil prvak kluba, letos pa je dosegel tudi prvo mesto na tekmovanju Skanefoto 1980, na tekmovanju fotografov z vse Švedske pa je bil letos tretji. V tujini je razstavljal že trikrat, tržiškemu občinstvu pa se predstavlja prvič z razstavo »Jugoslavija in Švedska v fotografiji«.   Na  ogled  bo do konca
julija . „
V petek. 4. julija, bodo v Paviljonu NOB odprli potujočo razstavo del gorenjskih likovnih skupin, ki jo je pred časom spodbudila likovna sekcija Iskre-Elektromehanike Kranj. Vsak dan od 17 do 19. ure bo na ogled okrog 50 del gorenjskih likovnikov.
Čeprav so v Tržiču letos pričakovali okrog štirideset razstavljalcev iz domovine in tujine, kar je za največjo razstavo te vrste v Jugoslaviji lepa številka, je bilo sodelujočih še"
Zelo mikavna je bila tudi zbirka mineralov v prirodi, ki so jo za letošnjo prireditev posodili Beograjčani, razstava o krapinskem pračloveku iz Zagreba ter plastike iz lignita in pohorskega marmorja.
Tolikšen odziv domačih in tujih razstavljalcev. porojen predvsem iz zanimanja za predelavo kamnov in okamnin v nakit, je pred prireditelje postavil vprašanje prostora, ki v osnovni šoli postaja že pretesen. Nanj. čeprav za Tržič predstavlja pravcati problem, bo treba čim prej
več. Razstava in prireditelji so pač v minulih letih dobili nalepko »kvaliteta«, pozna pa se tudi, da se tržiško društvo prijateljev mineralov in fosilov vedno bolj povezuje navzven.
Na razstavi, ki je pritegnila veliko obiskovalcev, je bilo moč videti, menjati ali kupiti zanimive primerke mineralov z najrazličnejših koncev sveta, nakit iz celjske Zlatarne, ohridske bisere v filigranu ter kristalno steklo iz zaječarske tovarne kot »pokušino« za bodoči mednarodni salon kristalnega stekla v Tržiču.
Obiskovalce, zlasti še strokovnjake, pa so pritegnile tudi druge zbirke. Na prvem mestu velja omeniti mineraloško in palen teološko zbirko tehniškega muzeja jeseniške železarne, ki vsebuje prikaz rud ter fosilov iz jeseniškega in tržiškega območja. Najstarejši imajo okrog tristo milijonov let. Ob tej priložnosti je tržiško društvo izdalo zanimiv vodnik avtorja dr. Antona Ramovša Po poteh okamnelega življenja v tržiške m prostoru.
odgovoriti, če naj bodo razstave dejansko vedno bogatejše.
Poskus, kako preseči tradicionalno vsebino, je bil letos razen zgodovinskih zbirk tudi prvič izvedeni seminar Sodobni vidiki get)logije in mineralogije, ki so se ga udeležili učitelji iz gorenjskih osnovnih in srednjih šol. Prihodnje leto ga nameravajo pripraviti za širši slovenski prostor.
Program za deveto in deseto mednarodno razstavo mineralov in fosilov v Tržiču so podpisniki družbenega dogovora o financiranju razstave, teh je zdaj okrog trideset, že osvojili. Sestali so se v soboto dopoldne ter se dogovorili še o pokroviteljih razstav v naslednjih petih letih, o okvirnih programih sodelovanja z gospodarsko zbornico Slovenije, z raziskovalno in izobraževalno skupnostjo Slovenije ter o mednarodnem sodelovanju z zahodnimi in vzhodnimi državami, posebno pa z deželami v razvoju.
H. Jelovčan
Ta torek je akademski kipar Tone Logonder iz Škofje Loke oddal v livarno Se poslednji detajl reliefa za novi spomenik na Prtovču. Motiv na sliki ponazarja partizansko bolnico na Prtovču, kije začela s povsem preprostim orodjem. Za prvo amputacijo noge je služila navadna žaga za drva, za anestezijo ni bilo drugega kot žgan/<■ — Foto: F. Perdan i
Ljudska umetnost na Gorenjskem
Razstavo, ki bo konec julija gostovala v Beljaku, smo najprej predstavili doma. v Mestni hiši v Kranju. Z gradivom svojih zbirk sodelujejo gorenjski muzeji: prireditelj Gorenjski muzej, ki je prispeval največ gradiva. Čebelarski muzej iz Radovljice. Loški muzej iz Škofje Loke, Muzej iz Kamnika, nekaj predmetov je prispeval tudi Slovenski etnografski muzej.
Zasnovana je tradicionalno in pretežno predstavlja ljudsko umetnost na vasi. Vendar že prerašča ustaljeni okvir. K temu je z gradivom in besedilom prispeval Gorazd Makarovič. radikalni korak pa je naredil Cene Avguštin, ki je prikazal stičišče visoke in ljudsko občutene umetnosti obrtnikov in podobarjev. Razstava je s tem dobila globljo časovno dimenzijo: spodnja meja prikazovanja ljudske umetnostne ustvarjalnosti na Gorenjskem je postavljena v 15. stoletje, vendar sklenjeno sledimo razvoju šele od začetka ltt stoletja v glavnem na področju ljudskega stavbarstva, pa vse do 18. stoletja, ko imamo na voljo več gradiva. Starejše sestavine odkrivamo le še na področju oblikovanja naselij in pokrajine, kar je kot novost razstavne prakse vsaj deloma zastopano tudi na kranjski razstavi Skromno, a vendarle, iz tradicionalnih okvirov izstopa gradivo s področja mestne kulture: na primer voščene podobe s cvetjem, rezljani modeli za podobnjake iz medenega testa, ki so jih najprej izdelovale loške uršulinke. i/ mesta pa seje ta umetnost oblikovanja razširila tudi v loško okolico
Sodobnejša je tudi zasnova razstave z razporeditvijo gradiva ne toliko po skupinah podobnih predmetov ali po časovni opredelitvi kot po njihovi namembnosti. Okrog dvesto izvirnih eksponatov je predstavljeno v vsebinsko zaokroženih poglavjih: naselja, stavbarstvo, notranja oprema cerkva in znamenj, notranja oprema hiše. prazniki, delo.
Razstava torej vendarle kaže premike, ki so plod novejših spoznanj in pogledov Delež Gorenjskega muzeja bo po vrnitvi razstave iz Beljaka dobil trajnejše mesto v Mestni hiši. Z novejšimi etnološkimi in umetnostno-zgodovinskimi pogledi na ljudsko umetnost bo dobil polnejšo vsebino. Treba bo raziskati sestavine ljudske umetnosti v mestnih sredinah in bolj spoznati delež ljudskoumetnostnega ustvarjanja današnjega človeka. Problemi so živi. Delo in spoznanja, skupna prizadevanja umetnostnih zgodovinarjev in etnologov bodo gotovo odkrila pravo pot. Poleg vsebinskih dopolnitev je končni cilj tudi časovni okvir, saj bo v dopolnjeni obliki razstava živo segla tudi v današnji čas.
A. Novak
Takle kup priznanj so na zadnji mednarodni razstavi v Neiv Delhiju požf> učenke Jolande*Pibernikove z osnovne šole Simona Jenka, kar dve v tej s£jj pinici pa sta podobno priznanje s te velike likovne razstave dobili že drugi Na sliki ni Ksenije, ker že uživa počitnice. - Foto: F Perdan
Dobre učenke, dobre risarke
Lepa zbirka priznanj
Številnim priznanjem za likovna dela so letos učenci OŠ Simona Jenka v Kranju dodali še nova priznanja — Osem učenk likovne pedagogi* nje Jolande Pibernikove se je izkazalo na med narodnem   likovnem tekmovanju
Na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju so letos spet dobili likovna priznanja; zadnjih nekaj let, tako se spominja likovna pedagoginja Piber-nikova. jih je bilo vsaj že dvajset in to za likovna dela. ki se predstavljajo na resnično velikih tekmovanjih mladih likovnikov. Tudi zadnje priznanje, ki je prišlo iz daljne Indije, je prišlo z velikega množičnega tekmovanja, ki ga že leta dobro poznamo: to je mednarodno otroško tekmovanje Shankar v New Delhiju. Vsako leto pošljejo na to veliko mladinsko mednarodno razstavo okoli 150.000 del mladi likovniki iz okoli 100 dežel.
Med tolikšno množico risb z vsega sveta so bila doslej likovna dela šolarjev šole Simona Jenka kar dobro opažena, saj so že prej prihajale nagrade, toda še nikoli niso v »enem zamahu« poželi tolikšnega uspeha kot letos. Pravzaprav nagrade niso letošnje, saj so na razstavo poslali risbe narejene v letu 1978, nagrade so podelili konec lanskega leta, in preden taka nagrada najde Kranj, je še pol leta mimo. Seveda pa je 8 deklet, vse so učenke likovne pedagoginje Pibernikove, nagrad, ki so jih dobile skupaj s spričevali, kljub temu vesele: prejele so dve nagradi, eno srebrno medaljo in pet pohval.
Tatjana Seražin: »Moja risba je predstavljala taborni ogenj, likovni motiv pa je bila igra svetlobe.«
Marija Pibernik«* »Rada rišem*, vendar pa me risanje spet ne zanima toliko, da bi bil lahko to moj poklic*
Andreja Dežman: »Rada imam barve, naslikala sem kmečko ofecet, sicer pa mi je najbolj všeč geografija.«
ed
Natalija Mojstrovič: »Rada rj šem, tudi doma, najraje z barvarni.«
Vilma Stetner: »Saj rada rišem i vesela sem. če risba uspe, toda $ raje imam v šoli telovadbo.«
Barbara  Pibernik:   »Na televizij sem videla film o can-canu. to se narisala in kot kaže je bilo uspešno Sicer pa doma tudi rišem, tako zabavo, pišem pa tudi zgodbe«
Ksenija Gantar je dobila za svoj risbo priznanje, narisala je port prijateljice.
Tea Kukec: »Malo več že vem risanju, saj doma gledam očetu čt»z rame, pa tudi svetuje mi kdaj, če kaj vprašani, poučuje pa me seveda ne, saj potem risanje ne bi bilo več tak zanimivo zame.«
Ne samo ta dekleta, ki so m tisoči drugih otrok pokazala, da nekaj znajo, prav tako so priznanja, tako z domačih kot tujih tekmovanj, posebno veselje tudi za pedagoga. »Kes mi je v veselje,« pravi Jolanda Pibernikova, likovni pedagog, »da se moja prizadevanja, da v okviru šol skega likovnega programa učen kar najbolj pokažejo svojo ustv jalnost. obrodila. Ni ga namreč p znanja, kot je to. ki ga pnn« uspešna likovna vzgoja: težko M i birati teme, ki omogočijo otroko da se izražajo likovno original"0 kljub temu po .pravilih« Dekleta res veliko pokazala, tako da to moglo uiti ocenjevalni komisiji v Nevv Delhiju. ki je verjetno opazil tudi to. da se je tako stalnim ra-■tavljalcetn, kot s<> mladi likovni Jolande Pibernikove, uspelo itofjn takim »pastem«, kot je napriuier p navijanje Irkovnih tem
L< M.
Katastrofalni potres v Brusu,
Pobrateni občini
Mita joče: zdaj nima ničesar več
Pretreslo me je in osupnilo: ljudje pod Kopaonikom so preveč ponosni, da bi rekli: pomagajte in preveč pošteni, da bi vzeli kredite, ker jih ne morejo vrniti — Prej so imeli tako zelo malo, zdaj nimajo ničesar več — Pomagajmo Brusu kot so vaščani nesebično pomagali v letih med vojno gorenjskim in slovenskim izseljenim družinam
Na pragu srbske hiše, tam da-na jugu Srbije, v kraju Brus, je nekega dne med vojno sramežljivo ustavila neka deklica, ?lovenka. Kaj ve*, ali je bila iz l*aeljene kranjske Komparetove, Radovljiške Mulejeve ali ljubljanske Kersnikove družine, saj je pilo tedaj v Brusu in v okolici sto *** več izseljenih slovenskih družin.
Kar stala je tam, pred hišo Qolubovičev in izpod čela opazo-vala gospodarja, ki ji je prijazno ponujal prve jagode. Nabral jih prav zanjo, za tega deklica, ki vsak dan mimo njegove hiše *\odil v menzo, kjer so se Slovenci hranili. »Vzemi, vzemi«, ji je Prigovarjal, a mala Slovenka se **i in ni mogla odločiti. Zrla je **tfmo njega, zrla je na mizo za 5*J»m, kjer je ležal velik hlebec kruha.
»Ali jih ne maraš,« je bil že kar 5**alce razočaran stari Golubovic *** deklica je občutila njegovo Srenkobo, zato je vzela posodico * jagodami. Ni jih poskusila, ni se ganila, kar naprej je zrla mimo gospodarja, na mizo, na kruh. Stari Golubovic se je presenečen °«rl in tedaj ga je ob nenadnem spoznanju   boleče   stisnilo pri
Obrnil se je, ji odrezal velik kos kruha. Na koncu vrta se je deklica obrnila in komaj slišno dahnila: »hvala«. Tedaj se je sta-**i Golubovic pogreznil vase ter Pritajeno zahlipal.
Ko se je 18. maja letos, ob devetih ^Večer, v Brusu in v vseh 58 naseljih strahovito stresla zemlja, ko je s *5opaonika grmelo in bučalo, so se -iudje na smrt prestrašili.
»Ne da se opisati, kako grozno Je, kadar zemlja valovi, ko hoče Odtrgati s površja vse živo. Zdelo Se je, kot da prihaja strahoten val nekje z juga, val, ki nas bo *b,risal, uničil. In zraven še tisto °bupno, peklensko grmenje v no-
tranjosti. Pomislili smo: sodni dan, vsega je konec,« ponavljajo ljudje, kamorkoli že prideš, prestrašeni «e zdaj, kajti zemlja na Kopa-oniku in pod njim se kar naprej in naprej trese.
Pot proti Blaževu in Derekare zmore le konjska vprega ali vzdržljiv in trpežen terenski avto. Kopaonik je bogat in skoraj prebogat z vodo. ki je na vrhu, na 1900 metrih nadmorske višine tako mrzla, da je ne moreš piti. Voda pronica vsepovsod, sili na kolovoze, uničuje že tako slab makadam. Dolina ob Graševački Rijeki proti vasi Đerekare pa je tako slikovita kot naša Poljanska dolina: hribi, bogati z gozdom, na več območjih so pogozdovali. V naslednjih nekaj letih nameravajo prav tod organizirati zvezno mladinsko akcijo, z organizacijo Gorano, ki skrbi za pogozdovanje, za nego in čuvanje gozdov.
Mimo studenca, ki so ga ob poti postavili žejnim popotnikom, skozi Radmanovo in druge vasi, ki slovijo po kvalitetnem sadju in katerih skopa in hribovita zemlja je nadvse skrbno obdelana, se v Brzečih odcepi makadam za Kopaonik ali za Blaže-vo na jugu. Na izredno lepi razgledni točki, ko nad hribovitimi vasicami proti jugu bdi mogočni Kopaonik, največja srbska planina, so postavili spomenik žrtvam vojne: čudovit v okolju gora spominja in opominja na vse tiste strahote, ki so jih preživljali partizani in vaščani pod večinoma četniškim terorjem in četriško krvoločnostjo.
Na planoti pred spomenikom so otroci iz Derekarov: športni dan imajo, »ta pridni« že tudi konec šole. malo manj pridni bodo pri pouku še teden dni. Pri pouku pod šotorom, kajti šola v Derekarih se je podrla. FanHc brcajo žogo, dekleta so spletla venček narodnih v srbsko kolo in pozabila na drhtenje zemlje. Kadarkoli se spet strese, se otroci preplašeno zazro v učiteljico, ki pa le zamahne z roko, češ, le zdelo se vam je. Sama otrpne pri vsakem sunku, sama se boji, a vendar se na vso moč
trudi, da otroci ne bi vedeli, da bi pozabili. Pretentati jih najbrž ni mogoče, le potolaži iih lahko.
Krajevna skupnost Derekare ima pet naseljenih krajev in 210 gospodinjstev, imela je šolo in trgovino. Najbolj oddaljeni kraji so daleč tudi sedemnajst kilometrov, brez poti. brez povezav. Ljudje daleč v hribih so stari, beiežni. onemogli, mladi odhajajo: komisije, ki pregledujejo potresno škodo, sploh še niso mogle oceniti vseh objektov, hiš in gospodarskih poslopij, kajti še malo ni kar tako prepešačiti sedemnajst kilometrov tja in prav toliko nazaj.
»Kaj naj naredim,« joče Dragija Stevanovič, »zame je vseeno, zanju je hudo, za mala sinova, Petar a in Miloša. Pod šotorom spimo, vse je vlažno, vse je mokro. Hiša se je podrla, vsak dan trese, vsak dan so ruševine bolj na tleh. Se blizu si ne upam, če le pomislim na tisti peklenski sunek. Vi ne veste, kako je to, ko valovi hiša, ko jo je kar hotelo tja gor, proti Kopaoniku odtrgati. Strahota, to moraš doživeti, ne da se opisati.«
Vse naselje Derekare je pod šotori, ruševine šole, trgovine in hiš so zaznamovane z rdečo barvo, ki pomeni: podreti!
»Potrebovali bi več šotorov, 90 odstotkov hiš je že neuporabnih,« pravi predsednik krajevne skupnosti Momir Milisavljević. »Spimo na polju, skupaj pod šotori, vsak dan se ruši še tisto, kar
je stalo. Ljudje se bojijo: še dva meseca in na Kopaoniku bo sneg, kajti pri nas zima zgodaj pride in kasno oddide. Nimamo materiala, da bi gradili in kako bi sploh, če se zemlja noče in noče umiriti. Ljudje bi potrebovali pomoč, kajti veste, ljudje se tod preživljajo s poljedelstvom in zdaj morajo delati na polju in skopi zemlji iztrgati vsaj tisto malo pridelka. Kreditov ne moremo vzeti, kako le naj bi vračali, ko pa ne moremo. Želimo si le to, da bi nehalo tresti.«
Cisto počasi, od pogovora do pogovora, se mi tihotapi v misli in občutja neka čudna osebna stiska, neko toplo sočutje do teh ljudi, poštenih, da bolj ne bi mogli biti. Kaj naj jim dam. kako naj jim pomagam? »Kar vzemite kredite,« pravim, »boste že enkrat vrnili.« Osuplo se ozrejo vame, počasi odkimavajo — sram me je-
Sočutje prerašča v bolečino, ki jo začutiš le ob Živem srečanju s pretresljivo človeško nesrečo, ob srečanju s pristno, izrazito, ponosno človečnostjo.
• ••
Zdaj razumem tisto slovensko deklico z jagodami, ki zdaj, kot žena in mati, ob vsakokratnem obisku Brusa ne zmore najti hvaležnih besed, le dolgo dolgo joče. In njena mala hči se nekje globoko v dekliškem srcu zaveda materinih solz. Ko pred Goluboviče-vo hišo starejši obujajo spomine, se mlada Slovenka in gostiteljeva hčerka sprva radovedno ogledujeta. Mladost je mladost, brez besed vesta, da bi se bilo bolje poditi na širnem in prostranem polju.
»Greva«, pravi po slovensko srbska deklica.
»Ajdemo«, za vrisne mlada Slovenka. (Nadaljevanje)
D. Sedej
POMAGAJMO BRUSU!
Katastrofalni potres, z epicentrom v občini Brus, pobrateni z radovljiško občino, je prizadel ogromno škodo. Do 17.junija so pregledali 4.104 objekte, adaptirati jih bodo morali 2452, podreti pa 1650.
Do zdaj so v Brusu prejeli za 4 milijone 500.000 dinarjev pomoči in gradbeni material. Prispevala je republika Srbija, posamezniki, delovne organizacije: občina Radovljica 150.000 dinarjev, pobratena občina Lenart 53.000 dinarjev in pobratena makedonska ob-*čina Berovo 50.000 dinarjev, poslali so tudi material. Pomoč pa prihaja počasi: ljudje najbolj potrebujejo šotore, odeje, gradbeni material, da si pred zimo vsaj za silo uredijo bivališča.
V Brusu in v okolici je med vojno živelo okoli 150 izseljen-nih slovenskih družin, številne tudi z Gorenjske. Prvi nekdanji izseljenec, ki je Brusu poslal pomoč v višini 600 dinarjev, je bil Damjan Slabe iz Škofje Loke. Prepričani smo, da bodo zgledu Damjana Sla-beta sledili še drugi — objavljali bomo imena vseh tistih posameznikov, delovnih organizacij in skupnosti, ki bodo z Gorenjske poslali pomoč občini Brus.
Žiro račun za zbiranje prispevkov za potresno področje Brusa je odprla radovljiška občina, št.: LB-51540-849-682, občini Brus, prispevke pa lahko pošljete tudi neposredno v Brus, na ZR: 61930-789-632 s pripisom: račun solidarnosti opštine Brus, Srbija.
D. S. j
Trafo postaja v Derekarih se je podrla
Momir Milisavljević: »210 gospodinjstev je pod šotori.«
MK PA NISMO SE UKLONILI
11 1		
J		
^ANEZ KAVCIC - ORLOV
Tako živo mi pripoveduje o tistih ^r»eh, o kurirskih poteh, o posebnih halogah, o doživljajih, da ga kar vidim pred seboj . .
Z Jankom Smidom-Prosincem sta Tokrat v akciji. Komandir Srečko ■iirna je dal nalogo, da preneseta košto na Ostri vrh. Cez Soro morata. *<>da spodaj je hajka in vse zastraženo Le njima je zaupal, zato je po-^akai toliko, da se je Orlov vrnil z "ilovice. Zdaj sta v Železnikih pred Gostom. Na drugi strani mostu, pri ^trojarju. vidita v hiši Nemce. Ce bresta čez vodo, ju prav tako lahko opazijo in udarijo po njiju.
»Bi šla skozi zasedo, ah vodo gabila?« vpraša Orlov.
Prosine malo pomisli, pregleda še ^Mkrat situacijo ..: »Jaz bi šel kar ^kozi zasedo.«
In že brezbrižno stopata čez r*iost, roke v žepu ...
»Hande hoch!« „ Samo roke potegneta IZ žepov, bliskovito ustrelita proti Nemcu in S poženeta za prve hiše. Po desetih Jetrih sta že za ovinkom in potem v *Ozdu. Od mostu pa je ropotalo .
»Ce danes razmišljam o tem. še samemu sebi ne verjamem več. Takrat pa je bilo tako. Mladi smo bili. Drzni. Ničesar nisi imel izgubiti, razen golega življenja. Oče ubit. dom požgan, ostali raztepeni po svetu. Pa kdo bi mislil na smrt pri šestnajstih, sedemnajstih letih! Nikoli nisem mislil, da bi se mi lahko kaj zgodilo. Se ranjen nisem bil. Le praske, ki se jih še obvezati ni splačalo . . .«
S sedmimi leti je Janez Kavčič, Hkavščov iz Dražgoš, že vlekel z očetom za drugi konec žage na Jelovici, s trinajstimi je že fural, s šestnajstimi se že prvič srečal z Gestapom. Sestri je nesel kovček, ko je hotela skrivoma čez mejo in v Novo mesto v šolo, pa so ju pri Katarini nad Medvodami prijeli in vlekli v škofjeloške zapore. Štirinajst dni so na Janeza padali udarci, da bi povedal, kje so partizani ...
O, videl jih je. videl. Ko so otavo spravljali, so prišli prvi v Dražgoše. In potem vedno pogosteje. Pečnika iz Ljubnega se še danes dobro spominja. Sami postavni fantje so bili . . .
Ko je prišla zima in je prišel v Dražgoše Cankarjev bataljon, so se nastanili tudi pri njih. Jaka Bernard, ki je bil takrat komandir 2. čete Cankarjevega bataljona, je bil pogosto pri njih. Čeprav je bila mama silno pobožna, ga je rada imela: v njem je videla poštenega velikega človeka.
Tretji dan bitke v Dražgošah. 11. januarja 1941. takrat, ko je bil pokol na Jelenščah. je prišel z Jelovice Janezov stric Peter, da bi pogledal kaj je z njegovimi na Pečeh. Sel je z njim: našla sta požgane hiše. z zidov se je kadilo... Pri stričevi hiši je ostal le velb hleva, izpod katerega so se oglašale lačne ovce. Po vejnike sta stopila pod bližnji kozolec, da bi jih nahranila, ko je zaropotalo okoli njiju. Stric se je pognal proti Dražgošam, Janeza so pa streli prikovali k tlom . . . Nikamor več ni mogel. Z vseh strani so ga obstopili z naperjenimi  strojnicami . . . Takrat
je najbliže čutil smrt. se spominja danes. Tako nemočen ni bil nikoli več. Vso vojno ne. S kopiti so udarili po njem in ga zaprli k ženskam v neko klet, ki je še stala. Naslednji dan so vse skupaj odpeljali v Ljubljano v škofove zavode. Dan kasneje so pripeljali še njegove: mamo, brata in sestro. Strica in očeta so doma pobili ali zažgali, kako. še danes ne vedo ...
Sest tednov so bili v Ljubljani, potem so jih spustili. Na Cešnjici so živeli pri sorodnikih in domov hodili obdelovat njive. Konec julija 1942. ko je II. grupa odredov šla tam skozi, se je Janez na Jelovici priključil partizanom. Mesec dni je bil z njimi. Toda bil je premlad, bali so se zanj in poslali so ga domov. 4, februarja 1943 pa je šel v partizane za stalno. Nekaj časa je bil v Jelovški četi, maja meseca pa je postal kurir na javki Pašni vrh pod Ratitovcem. Z Bohinjem, Martini vrhom in Kropo so držali zvezo. Ko je bila konec maja ustanovljena karavla G-l v Podlonku, je bila v njenem sestavu tudi G-lb pod Novakom v Dražgošah vse do septembra 1944, ko se je tu oblikovala četa IV. relejnega sektorja. Orlov je bil do konca novembra 1944 komisar te čete. potem pa je bil komisar II. Gorenjske relejne linije.
Vedno v gibanju, vsak dan drugje. V njegovi liniji je bilo deset karavl: G-l v Podlonku'. O-20 v Dražgošah. G-26 na Mohorju. G 12 v Kropi, G-2 na Ribčevi planini nad Bohinjsko Bistrico. G-27 nad Bohinjskim jezerom. G-4 na Gorjušah, G-fi v Ra-dovni, G-30 na Slamnikih in G-'.V.] na Taležu Pištola in bomba sta bili edino kurirjevo orožje. Pa hitre noge. In drznost. Te je bilo treba največ...
Od sna se nasmejem njegovi zgodbi, kako je Nemce spravil ob kosilo. Ko je bil že komisar, je imel nalogo prepeljati nekaj borcev z Jelovice čez Kupljenk na Gorjuše. Prečkali so Savo in čakali pravi trenutek za prehod čez progo. V bližini.
pri tunelu, je bil bunker. Lačni so bili. Pa se spomni Orlov, da opoldne prinesejo kosilo iz kasarne Nemcem v bunker. Že vidi oba Nemca, ki nosita po dve menažki. Z drugim kurirjem ju na predelu, ki ni bil opazen iz bunkerja, presenetita. Takoj sta se predala, spustila menažke in orožje, še brco v zadnjo plat in letela sta nazaj v kasarno. Partizani pa so potem nekje pod Gorjušami pojedli nemško kosilo ...
Pa takrat, ko so zvedeli, da gredo Nemci s Sorice nad Podlonk. Pa so si rekli: če gredo sem, bo pa Soriea prazna. In šli so v akcijo. Nekje na Podnih so se srečali z njimi, na Sorici pa zaklali štiri velike prašiče in jih odnesli ...
Tudi večje kurirske naloge so dobili na G-l. V začetku oktobra 1943 je bilo dvajset kurirjev z Gorenjske poslanih v Belo krajino po orožje. Tja grede so pa peljali enaindvajset deklet z Gorenjske na radio-telegrafski tečaj. V Davči so dekleta prevzeli, potem pa sb šli na Cerkno, Trihušo, Otlico. Poddrago, v Razdrtem čez progo, čez Knežak, Babno polje in Prezid na Hrvaško, v dolini Kolpe do Broda in čez Stari trg v Črnomelj in Gradac. Tri tedne so hodili tja. Tam pa si je vsak obesil na hrbet po tri brzostrelke in v osmih dneh so bili nazaj — čez Gorjance. Novo mesto, pri Jevnici s čolnom čez Savo, na Kamnik, Krvavec, Otoče. čez Dobravo na Kropo in v Dražgoše. Brez strela. Sami, brez vsakih kurirskih zvez. kajti toliko ljudi ne sme nikoli vedeti za kurirske poti . . .
Mladi so bili. Tako mladi! Vedeli so. da se borijo za svobodo, da bi pregnali sovražnika. Toda politično jih nihče ni izobraževal. Ni bilo časa. Sicer so bili pa kurirji vedno na svojih poteh. V četi je bilo to drugače . ..
In ko je maja 1943 prišel Orlov spet z ene svojih poti. ga je sekretar SKOJ-a  na  Jelovici  poklical ven. » Peljal ga je v grmovje, kjet1 sta bila (^isto sama. Orlov je vedel. da. če te
takole peljejo nekam posebej, ne pomeni nič dobrega. Napet je bil kot struna in po glavi mu je šlo, kaj je narobe naredil. V zadnji akciji je imel nalogo, da v Bodeščah obračuna z izdajalcem, in ker ga ni bilo na mestu, kot je bilo sporočeno, ga je Orlov šel - iskat kar na dom in opravili so z njim. Toda pot nazaj se je zaprla in morali so prav pod Stor-žič naokrog. Dva dni predolgo so hodili...
Pa mu pravi oni, da so sklenili, da ga sprejmejo v SKOJ, če je on za to. Janez pa dotlej še ni slišal za SKOJ. Kaj neki je to? Naj reče da ali ne? Ali je to koristno? Ali je varno? Potem mu je oni obrazložil in oddahnilo se mu je ... Sprejeli so ga.
Januarja 1945 je bil poslan na oficirski tečaj v Metliko. Pa je bil le teden dni v šoli, sedem tednov pa na položajih tolkel ustaše. 46 borcev je bilo tedaj poslanih na tečaj, pa se jih je le okrog 10 vrnilo. Potem se je vrnil v IV. relejni sektor in bil do konca vojne referent za vojaško vzgojo. 8. maja je s svojimi fanti v Kranju zavzel pošto, žandarmerijo in sodišče. 9. maja pa pri Besnici sam s Prosincem razorožil štirinajst Nemcev. Sepa Bradla, tistega, ki je prvi skočil na planiški skakalnici 100 metrov, je našel med ujetniki v Kranju in ga vzel za šoferja kamiona za to akcijo ...
Knjigo bi lahko napisal o njegovih doživljajih. Vrsto njih bo v svoji novi knjigi o kurirjih uporabil Tone Svetina. Tudi Orlovi bodo zraven.
Za Orlova se vojna ni končala 9. maja. Se dve leti je pri KNOJ-u očiščeval Jugoslavijo ustaških in četniških izdajalcev. V šestih mesecih so na Velebitu in v Kapeli zajeli 180 ustaških oficirjev ...
Potem je šel v pilotsko šolo in bil aktivni vojaški pilot. Leta 1950 je strmoglavil na novomeško pokopališče. Kakšno neverjetno srečo je imel. Nihče ni verjel, da se bo izlizal. Sest mesecev je bil v mavcu. Pa je še. dvajset let letal z avioni...
D. Dolenc
G LAS 8.STRAN
torek. 1 julija 1980
TOMO KRIŽNAR:
I i
»BOS PO ČRNI CELINI«
II. del
Kje sem? Tema je Se in bobnanje se mesa s petjem visokih glasov. Skozi na pol odprt vhod vidim koko-dakajoče kure. Na bambusovi ograji čepi ogromen jastreb. Vse je rdeče. Sonce vzhaja. Na ilovnatih tleh koče opazim sledi majhnih nog čez odtise mojih, velikih. Nekdo je bil ponoči tu. Res, ob bambusovem pogradu s slamnjačo, na kateri sem spal, je velika lončena skleda. Nekakšne ocvrte rezine in bobi iz riža, politi z zelenjavno omako. Takoj se lotim. Začinjeno, da mi vzame sapo.
Odprtina potemni, ko se ženska golih prsi rine v kočo. Pred menoj obstane s skledo čaja. To je moja črna Manama. Prejšnji dan, ko sem prišel sem. v vasico Takijeto, me je snela s ceste, ko sem jo bos primahal iz Zinderja. Tam se je končala moja trans-saharska pot in jokal sem od veselja ob pogledu na zelene livade, polne živali in sahelskih okroglih koč. Avtostop mi ni delal težav. Res da pripelje avto po glavni nigrski cesti za Niamev le vsake tri ure. vendar vsakdo takoj z velikim začudenjem naloži belega človeka, ki se peš preganja tod okoli. Večinoma so to visoki tovornjaki, ki prevažajo delavce. Na levi je še slutiti puščavo, na desni zelenje prehaja v goščavo, ki željno vpija velike luže minule deževne dobe. Avgust je-
Črni dvor v Abomehu
• • •
Manama me je sinoči, meni nič tebi nič, povabila na večerjo. Bogastvo vitaminskega popra. Potem je po vasi iskala zame čevlje in ker jih nisem obul, je bila užaljena. Ne vem, kako se pri Afričanih določa starost a vsekakor mora biti Manama že stara mama Mirno sem žvečil ob njeni stojnici z bonboni in vžiga'icami ter gledal svet okoli sebe. Ljudje so prihajali, kupili bonbon ali dva, vrgli na stojnico denar, zaklicali »Manama« in odšli. Vedno je pridrsala od kod s počasnimi koraki. Tu nihče ne goljufa. Nekaj besed in prijazen nasmeh. Vsi jo imajo radi.
Noč pride iznenada. Zmanjkovati me začne in dremljem že, ko me pelje v kočo. Toplo je. Ponoči grem na stranišče. Nekdo ječi na tleh.
Celo dopoldne naslednjega dne presedim pod pleteno streho ob Mariamini prašni obcestni branjariji in čakam tovornjak. Ni ga. Cas se mi ustavlja. Všeč mi je. Pozabljam, zakaj sem tu, kam grem, kaj hočem, od kod sem. Nobenih misli nobenih želja. Tako kot je, je prima. Cez tri tedne se mi začno predavanja. Iz vasi se spet oglaša bobnanje in moško petje.
Afrika, ki izginja
Ko spet hočem biti svoboden, moram Mariamo razočarati. Ne.pusti me oditi. Končno mi obrne hrbet in me ne pogleda več. Ko se poslovim še od drugih žensk (moških ni na spregled, ker počivajo v kočah), jo s prašne ceste vidim, kako strmi v blatna tla na oni strani vasi. Zavpijem, pomaham ji. Težko mi je. Nekoč se bom vrnil. Kaj naj prinesem za darilo!?
• • •
V Niamevu, prestolnici Nigra, prosim za vstopna vizuma. Za Nigerijo mi ga v Rimu niso dali, češ da ne potrebujejo avanturistov. V Beninu, nekdanjem Dahomeju, je bila nedavno tega revolucija. Vsi me opozarjajo, da so možje iz džungle, ki so se dokopali do orožja, nevarni, da je za belca pot tvegana, o avtostopu pa ni govora. Oba vizuma sem dobil. Jugoslavija je neuvrščena dežela prijateljica deželam v razvoju.
Niamev me je razočaral. To je večja zidana afriška vas z nekaj razkošnimi hoteli za poslovne ljudi, z novim mostom čez Niger in s trgom Kennedv ob njem, pa z ubogimi nomadskimi predmestji iz lepenke in pločevine, polnimi kafetarn in umazanih mehaničnih delavnic. Velika reka puščave je umazano rjava z oljnimi madeži, z na površini plavajočimi konzervami in z ob obrežju nasedlimi dreki. Grand Marshe je glavni trg sredi mesta in tu ves preznojen padem na voziček sredi gojnazeče množice v pisanih oblačilih in s kramo vseh vrst. Pečejo ribe in smrdeče koščke mesa. Vse je močno začinjeno kot vsaka jed v tem koncu Afrike.
Potrt sem in zbegan. In preplašen. Sam sem. Tam daleč na drugi strani Sahare sem v hladu slovenskih gozdov pustil prijatelje in svojo drago. Kaj počne sedaj? Je taka kot druge? Ne, ona že ne! In vendar dvomim o njeni zvestobi. Kje je že pomlad! . . . Okrog mene vrši tuji svet, ki mi je pozimi v sanjah tolikokrat burkal domišljijo. Do pasu gole ženske nosijo na glavah drva. Ko eno slikam, me mahne z okleščkom. Crni možje v strganih srajcah se zbirajo v gruče in se reže mojim bosim nogam. Že v Tunisu sem odvrgel čevlje in bos hočem pet mesecev hoditi po črni celini. Zakaj?
Ivan Jan 9
KokrŠki odred
Tekmovanja enot civilne zaščite jeseniške občine, ki sta ga pred nedavnim uspešno organizirala občinski štab civilne zaščite in občinska gastlska zree0i se je udeležilo kar 20 ekip. Prva je bila desetina Ivana Rodingerja. dru^a ekipa krajevne skupnosti, tretje mesto pa je dosegla desetina Franca Klinrtr-ja. Izven konkurence .so uspešno nastopite tudi štiri ekipe civilne zaščite iz £e. lezarne. Na sliki: Desetina krajevne skupnosti Planina pod Golico tekmuje* 1 raznoterostih gasilskih in reševalnih veščin. - Tekst in foto R. R.
MILOŠ RUTAR grfirt
partizana — športnika
Športniki Maribora letos praznujejo 60-letnico svojega dela. Že pred vojno je tu uspešno deloval prvi Slovenski športni klub Maribor, kot protiutež nemškutarskemu Rapidu. Po vojni je bilo ustanovljeno Mariborsko športno društvo Branik, ki je danes ena najkvalitetnejših športnih organizacij v Jugoslaviji.
Pokroviteljstvo nad pomembnim jubilejem je prevzel član predsedstva ZK Jugoslavije Stane Dolanc. Ob proslavi bo na Ribniški koči na Pohorju odkrit spomenik enemu največjih športnikov predvojne Jugoslavije Miranu Cizlju, gorenjskemu partizanu, ki je padel sredi januarja 1944 kot operativni oficir 3. kranjske čete v Sp. Vetrnem nad Krizami.
Miran Cizelj je bil izreden športnik. Rojen je bil 1. 1915, v Mariboru je končal klasično gimnazijo. Pred vojno je bil tik pred diplomo na fizkulturni šoli v Beogradu.
Bil je eden najobetavnejših alpinistov, preplezal je mnoge vrhunske smeri v Julijcih, bil je državni prvak v smuku in skokih v vodo, član reprezentance v odbojki, odličen telovadec, nogometaš in atlet — skratka športnik, ki mu ni bilo enakega!!
V začetku novembra 1943 je vstopil v 3. kranjsko četo pod Stor-žičem. Ker je bil rezervni podporočnik in ker se je izkazal v borbi, ga je štab Gorenjskega odreda postavil za operativnega oficirja. Skupaj s komandirjem Matijem Suhodolni-kom-Lukom, sta uspešno vodila akcije 3. kranjske čete.
V visokem snegu in mrazu je četa v zasedi na sedlu na Poljani čakala Nemce. Miran se je v zasedi pre-hladil. Že zvečer je tožil, da ga boli glava, in da se ga prijemlje gripa. Drugi dan je obležal, imel je visoko vročino. Odnesli so ga v vas Sp. Ve-
linrifttt tesstaa
Ivan Zupanc-Johan se je nekaj dni zatem priključil 1. koroškemu bataljonu, ki mu je že poveljeval njegov rojak Franc Pasterk-Lenart, Stane Mrhar pa je ostal na Gorenjskem.
Vztrajni Ivan Županc-Johan se je na Koroškem spet posvetil političnemu delu. Nemške nacistične oblasti so mu pripisovale velik pomen in ga označevale kot prvega in skrajno nevarnega ter vplivnega organizatorja upora. A žal je kmalu padel, in sicer 14. oktobra 1943 pri Smarjeti v Rožu, star šele 28 let.m
Tako je Kokrški odred k začetkom in razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na tem področju Koroške prispeval svoj delež v najtežjem obdobju NOB.
KONEC
d® Volksgeiichtshof falite 13 TodesurteUe
! trt*
Da Je bil* organizacija OF, ki sta Jo na tem predelu Koroške vzpostavila Ivan Zupanc-Johan In Stane Mrhar-Ttrolc «e precej razvita, potrjuje tudi proces proti pripadnikom ln sodelavcem osvobodilnega gibanja Dne 9. aprila U43 so obsodili 37 koroikih rojakov, od teh IS na smrt. Objavili so Jih » aprila 1H3 v dunajskem Novem mestu, med njimi tudi ZupanCevo sestro'Marijo, poročeno Golob, ki Je bila Johanova poglavitna iveza (zadnja •podaj), brat* Mihael* (predzadnji) ln Jurija l^arterka TavCmanoveg*. Francetovega brata (tretji ■ desne spodaj). O tem Je tedaj prinesel poročil* »Klrtner Zeitung«
Miran Cizelj v steni Jalovca
temo nad Krizami pri Tržiču. Q, spodinja jih je prijazno spreje|a. »Postlala mu bom v skriti kamricj kuhala mu bom vroče čaje z žga. njem. Ne skrbite, čez nekaj dni h« zopet zdrav, med vami!«
Zal, se njene besede niso izpolni}e Podel izdajalec, ki je zvedel, da se hiši pod gozdom skriva onemog^] partizan, je novico javil policiji Križah. Že naslednjega dne okofj poldneva je gospodar Matjažek, ki j, pred hišo sekal drva, opazil Nemo«*, zbežal je v gozd. Krogle ga niso j^.' dele.
Nemci so obkolili hišo. »Kje imat _ skritega  bandita?«  so ostro prije)]
gospodinjo.
Ko je Miran videl, da je obkolj^n se je zvalil s postelje in se z zadnjimi močmi, po trebuhu splazil v skrit prostor. Padel je strel, en sam strel. Ker ni bilo izhoda, si je Miran izbrai smrt sam . . .
Prebiti se ni mogel, bil je preslaboten. Lahko bi streljal, ubil eneKa> dva Nemca, ali pa z ročno bornr>0 ubil sebe in nekaj Nemcev. S U .n |ia bi uničil hišo in gospodinjo, ki ga je bolnega sprejala z odprtimi rokami. Ne, Miran je še v zadnjih trenutkih svojega življenja ščitil in branil xr>. človeka, prijatelja, tako kot je to delal vse življenje.
Svojemu nepozabl jenemu tova. rišu in borcu so v Sp. Vcternem. na hiši, v kateri je padel, odkrili sp«). minsko obeležje. Vsako leto se Šport, niki - smučarji iz TVD Partizana Križe ob praznikih poklonijo svoje. mu velikemu vrstniku in ploščo /a. su jejo I cvetjem.
Na spominski plošči v Sp. Veter, nem so Kajuhovi stihi:
Le nikar ne jttčite za nami sa/ lepše nam bo pasti če z rokami sklenjenimi v pest žalujete za nami!
Ob Savi Dolinki, kjer vrščaci Julijcev mogočno vzkipe v nebo, so planinci, pod Martuljkovo skupino, na Peči, postavili pomnik - bronasto poprsje alpinistu, športniku, partizanu — Miranu Cizlju.
V tej planinski idili, pod biseri Julijcev, kjer se razteza venec Martuljkove skupine, kjer se ob Kukovi ftpici. Široki peči. Oltarju, ob Poticah, Frdamanih Policah bohotno vzpenja v nebo mogočni Špik, tU je spomenik velikemu gor-niku — partizanu. . .
Tu je pomnik Miranu Cizlju. ki bo skupaj s spominskim obeležjem v Sp Vetrnem in spomenikom na KK>-niškem Pohorju spominjal m lana pokolenja na velikega šport n»Ka. nepozabnega tovariša. borca* veliki ga ljubitelja planin in patriofc'
Pastir je bil nekoč cenjen poklic
Spomini pastirja z Doslovške planine
Levo Anton Vogelnik, desno dolgoletni pastir Franc Lužnik — J. Vidic
Je že tako, da s filmskih platen in knjig bolj poznamo življenje ameriških kravjih pastirjev, znanih pod imenom »kavboj«, kot naših pastirjev. Kavboja si ne moremo zamisliti brez konja in vsaj dveh pištol, našega pa z zakrivljeno leseno palico in šopkom svežih rož za klobukom. . O teh razlikah sem razmišljal, ko mi je dolgoletni pastir Franc Lužnik s Sela pri Žirovnici, torej moj sosed, pripovedoval, kako je pastiroval v letih med prvo in drugo svetovno vojno. Pastir je bil zanj poklic in vsakdanji kruh. Dvanajst otrok je povila mati; trije so umrli že v rani mladosti, odrasle so tri sestre in šest bratov. 1911. leta so kupili kajžo na Selu, prej so stanovali na Koroški Beli, kjer se je Franc rodil kot prvi v družini 1905. leta. Kot prvorojenec je  že  v  rosnih  letih prevzel del bremena staršev za družino. Z mamo sta   bosa   hodila   po kamnitem pobočju hriba nad vasjo, kjer so se sončile strupene kače in nabirala suhljad za kurjavo. Ni bilo denarja ne za čevlje ne za drva. Vse do konca druge svetovne vojne niso kupili niti meter   drv.   Tako   kot   so otroci odraščali, tako so se vključevali v delo. Suhljad so povezovali v butare in nosili domov.
Nabirali so borovnice, jagode in maline, pomagali kmetom, da so se vsaj takrat do sitega najedli. Večkrat je bos bredel mrzlo Završnico in to je bilo zanj usodno. Komaj 12 let mu je bilo, ko se mu je začela nabirati voda v kolenu. Bolelo ga je in nekoč je padel po stopnicah, ko se je spuščal s podstrešja. Ni mogel več hoditi. Z vozičkom, ki mu domačini pravijo koreta, so ga peljali na železniško postajo. Dolgo, dolgo so ga zdravili v Ljubljani, a brez uspeha. Sedemkrat so mu dali nogo v mavec, a je ostala trda še do dandanes. Ker ga zaradi invalidnosti nikjer niso vzeli na delo, je šel za pastirja. Od 1922. do 1924. leta je čuval govedo na Studenčicah, ravninski vasi med
Vrbo in Lescami. Potem je leto dni pasel 104 koze, last vaščanov Smo-kuča. v naslednjih letih pa govedo v Vrbi.
Šest let je bil pastir na Zabreški planini pod Stolom. V tem času se je poročil z Angelo iz Leskovice nad Gorenjo vasjo v Poljanski dolini. Deset let je bila za deklo pri Resmanu na Selu. Skupaj sta pasla govedo; ona je bila majerica, kar pomeni, da je molzla krave. Vsako leto sta »pridelala« po enega otroka: štiri sinove in dve hčerki. Francija je rodila v planini brez tuje pomoči. Vseskozi so bili otroci v planini. Bilo je dela, bil pa je tudi veseli živžav.
Z Zabrezniške planine se je družina preselila na Doslovško, kjer so pasli  tri  poletja:   1940.,   1941. in
1942. leta. Vojno so tedaj komaj čutili. Čeprav sem tamkajšnji domačin, nisem vedel, da Nemri v prvih dveh letih vojne nikoli niso prišli na Doslovško planino, pa tolikokrat so hajkah za partizani po pobočjih Karavank. 1942. leta so Nemci, ki jih je vodil domačin Potočnik, šli od Poto-ške planine, do Zabreške in Smoku-ške in jih požigali. Od Zabreške naprej so šli po granični poti, s te poti pa se Doslovška ne vidi in so šli mimo naprej. Tudi lovsko kočo, ki je v zelo zaraščanem gozdu nad to potjo, niso videli. Kako so ga plačevali kot pastirja? »Malo z denarjem, malo z Živežem,« mije odgovoril Franc.
Francov oče je bil iz okolice Dravograda, mati pa iz Andraža nad Polzelo. Oba sta po svoji poti prišla na delo v jeseniško železarno, se tu spoznala in poročila. Oče je znal igrati na harmoniko, mati pa je bila odlična pevka. Ta dar so podedovali tudi njuni otroci. Iz Lužnikove kajže so se slišali veseli zvoki. Bratje Franc, Henrik, Mirko, Stanko in Jože so bili pred in po vojni odličen ansambel in so javno nastopali. Mirko je bil partizan od leta 1942, konec
1943. so ga Nemci ujeli in januarja
1944. leta ustrelili v Lescah kot talca. Nekaj let po vojni se je Henrik smrtno ponesrečil v železarni.
Nekdanji pastir je zdaj upokojenec. Odprl je malo obrt za izdelovanje žičnih mrež. Ce je dobre volje, jo izdela tudi 20 metrov na dan. Se vedno se rad ozira za kravami in tropi ovac, le harmonika počiva, počiva, kot da bi se tudi ona s Francem upo-upokojila. Jože Vidic
Na planino Javornik se vrača življenje
Krajevna skupnost Lom pod Storžičem je pripravila zanimiv in uresničljiv predlog ureditve planine Javornik, kjer je voljna pomagati tudi občinska družbenopolitična skupnost
Iniciativni odbor za ureditev planine Javornik, ki deluje pri krajevni skupnosti Lom, je izdelal načrt ureditve privlačne planine, uporabne za kmetijstvo, planinstvo in smučarijo, ki traja dolgo v pomlad. Da bi lahko uresničili načrt, bo pašna skupnost Lom najela posojilo. Polovico bi ga odplačali upravljalci planine, polovico pa širša družbena skupnost. Krajevna skupnost predlaga da bi tudi občinska skupščina sofinancirala ureditev planine s tem, da bi odplačala letno 40.000 dinarjev anuitet za nejeta posojila. Posojilodajalec bo hranilno kreditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. Posojilo bo dano za 16 let s 3-odstotno obrestno mero, letna anuiteta pa /.paša 80.000 dinarjev (skupščina naj bi plačevala polovico). Garant za odplačilo posojila bo Gorenjska kmetijska zadruga, temeljna zadružna enota Tržič, prvo anuiteto pa bi bilo treba plačati maja leta 1982. Izvršni svet je o tem razpravljal in menil, da se pospeševanje ujema z usmeritvami občine in zato predlaga skupščini, da med letoma 1982 in 1998 plačuje za najeto posojilo 40.(XX) dinarjev letnih anuitet.
Načrt ureditve javorniške planine je obetaven. Na njej bo bogata letna sezona, za kar je treba preprečiti
zaraščanje planine in jo povečati ter gnojiti, postaviti kočo za planšarja s sanitarijami, popraviti in opremiti hlev ter druge nujne objekte, prav tako pa poskrbeti za postrežbo obiskovalcev planine, za prenočišča in oddih ter predelavo mleka. Pozimi pa bo Javornik smučišče, saj ima izredne naravne in snežne pogoje. Nujne bodo vlečnice in teptalni stroj ter gostinske zmogljivosti.
Za večino nalog so projekti izdelani. Del nalog se že izvaja.
Koča se tudi že gradi in je že pod streho. Bo nekoliko manjša, ker denarja ni na pretek. Lomljani in drugi so v gradnjo že vložili ogromno dela, odobrenega pa je bilo že tudi 130.000 dinarjev posojila, vrednost del pa je najmanj še enkrat tolikšna. Sami Lomljani vsega ne bodo zmogli. 40.000 dinarjev od posojila so voljni plačevati sami. 40.000 pa naj bi jih po predlogu tržiška občinska skupščina. V financiranje izgradnje Javornika se vključuje tudi telesno-kulturna skupnost, o tem pa kaže razmišljati tudi oh programu gradnje športnih objektov v občini. Najmanj 2,7 milijona dinarjev bo namreč potrebnih, da bo ob obilici prostovoljnjega dela Javornik nared. vendar bo to velika pridobitev, za tržiško občino in tudi širšo skupnost.
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICf
ZD&AVJE V NARAVI
ISLANDSKI ČAJ (Cetraria islandica)
Naravno zdravilo za mehčanje sluza pri bronhialnem katarju, kašlju, zasluzenju, nagnjenosti k prehladom, črevesnih boleznih, izčrpanosti in slabokrvnosti.
Islandski lišaj imenujemo tudi islandski mah, gor-janski mah. planinski mah. pljučnik ipd. Po zgornji strani je rastlina olivno zelena, diši medlo, okus je plehek, sluzast in grenak. Čeprav ima naziv »islandski«, raste tudi drugod oz. skoraj na vsej severni polobli. Že pripravljenega za čaj, dobimo v lekarnah.
Od vseh suhozemnih rastlin ima islandski lišaj največ joda, nekaj kremenčeve kisline, malo eteričnega 0|ja, sladkor, gumi, grenčine in vitamin B 12. ki je znan kot najboljše zdravilo proti slabokrvnosti. Za pripravo čaja se islandski 1 šaj kuha (zavremo I polno čajno žličko zelišča za skodelico čaja in pustimo vsaj
« i    I .._
10 minut stati). Caj pijemo neoslajen, izjemoma ga lahko osladimo z medom ali kandisovim sladkorjem. Pijemo po požirkih, največ 3 skodelice na dan. Preveliki odmerki škodujejo!
Islandski lišaj (čaj) je zelo priporočljiv pri slabokrvnosti zaradi vitamina B 12 in cetrarina, ki pospešuje razmnoževanje rdečih in belih krvnih telesc v pravem razmerju. Rastlina ima tucn antibiotične lastnosti, učinkuje osvežujoče, na lahko krčljivo in vzbuja delovanje dihalnih sluznic, zato odlično deluje pri prehladnem obolenju pljuč, zasluzenosti bronhijev, krčevitem kašlju in hripavosti. Prednost zelišča je v tem, da iz bolnih pljuč odstrani tudi trd sluz, ki se težko mehča, dodatno pa poživlja tudi zdravilne moči, ki zadržujejo in preprečujejo upad moči.
Zdravilne lastnosti islandskega lišaja so večstranske. To velja tudi pri izčrpanosti vseh vrst (pri veliki izgubi krvi, po nalezljivih boleznih, želodčnih in črevesnih obolenjih ipd.) Islandski lišaj (mah) se uporablja tudi pri akutnih in kroničnih driskah, katarju, zasluzenju želodca in raznih vnetjih, ima pa tudi vpliv na želodčno kislino, ki jo izravnava kadar jo je premalo ali preveč.
, r - ; ■           i                 r - . ABC -',  ; '--1 I
(47. zapis)
V prejšnjem zapisu sem se poklonil zakalskim žrtvam za svobodo. Spodobi pa se. da tudi o Zakalu samem kaj več povem.
Vendar sem kar takoj, še pred začetkom pripovedi, v zadregi: le kdo »varuje« cerkvico v Zakalu: sv. Lenart ali sv. Florijan. Kaže da utegneta biti kar oba. V literaturi (umetnostni zgodovini) piše, da je patron cerkvice v Zakalu sv. Lenart, priprošnjik jetnikov. Na najnovejši karti Kamnika (1979) pa je označen sv. Florijan. Tudi soseda pravi, da je cerkvica Florijanova! Prav zato da je bila cerkvici v Zakalu pred 200 leti darovana od kamniških meščanov slovita zaobljubljena podoba, ki kaže mesto v plamenih (požar je izbruhnil leta 1779). Torej so se Kamničani s sliko zahvalili zakal-škemu Florijanu. da ni pogorelo celo mesto, ampak le predmestje Graben.
V ZAKALU ALI ZA KALOM
Oboje velja za pravilno. Bolj v rabi pa je prva oznaka za to hribovsko raztreseno naselje na jugovzhodnih gozdnih pobočjih Krvavca. Gričevje nad Blatnico in Bistričico je kar precej rodovitno, precej podobno dobrim njivam na Senturški gori, okrog Sidraža in Lenarta na Rebri.
Le vse je v hudih strminah, ki končavajo v globokih jarkih. Tudi vsa pota so strma — ves zakalski svet kar pada v sotesko Bistričice. Tu pa sta spet tesno ob vodi dve naselji,  Klemenčevo in Bistričica.
Zakal sam — z vsemi svojimi raztresenimi zaselki in kmetijami — ne šteje niti sto prebivalcev. Vendar se to število dosti ne spreminja ob vseh štetjih zadnjih sto let. Domačije stoje tudi glede na višino različno — zato moramo reči, da leži Zaka! v nadmorski višini 520— 585 m.
Žalah in v župnijski cerkvi)! Bržčas je priprošnja zakalskemu svetniku več zalegla? Sicer pa je bilo romanje v Zakal v onem času nekaj običajnega. Tudi kamniškim meščanom pot očitno ni bila prestrma!
Cerkvica sv. Lenarta, prav idiličnega, »gasparijevskega« izgleda, se prvič omenja v stari listini že v letu 1457. Verjetno so jo zgradili gornje-grajski benediktinci (le-ti so po tradiciji zgradili tudi farno cerkev v Zgornjih Stranjah - tja pa sodi tudi zakalska     podružnična cerkvica.
Stavba (velikost 9mX6,5m) je bila že večkrat obnovljena in popravljena — vendar ji je starinski videz še ostal. Na zvonik ovi steni so še ohranjeni sledovi stare gotske freske Križanega (iz let okrog 1500). Cerkev ima tudi kripto in večjo kamnito posodo za blagoslovljeno vodo. V zvoniku, ki je krit z deščicami, so še ohranjeni trije manjši bronasti zvonovi (kaže da do semkaj tako visoko v hribe le ni seglo ropanje zvonov v letih prve svetovne vojne).
Kako pa je s patronom cerkvice? Sv. Lenart ali sv. Florijan? Najbrž je sv. Florijan sv. Lenarta »izrinil« in to na preprost način: v atiko (prostor nad glavnim oltarjem) so postavili kip sv. Florijana in tako je popularnejši svetnik zmagal ter dal cerkvici novo, svoje ime. Sicer pa je zaščitnik pred ognjem res ljudem dosti bliže kot zaščitnik jetnikov, tudi hudodelcev. Morda so se ljudje zatekli k sv. Lenartu v času velikih evropskih vojn (n. pr. 30 letne) ali v času galjotov (kaznjencev in jetnikov, ki so v okovje vkovani morali veslati na galejah, odtod ime). In ko se je tak jetnik po dolgih letih moral le vrniti v domač kraj, sega je brž prijelo ime »galjot«; priimek Galjot, ki na Gorenjskem ni tako redek.
Pot od Zakala do Zgornjih Stranj v ravnini vodi po ozki dolinici skozi
Zaobljubljena slika gorečega Kamnika (1779) v zakalski cerkvici.
Zaradi primanjkljaja njivskih pridelkov, je precej Zakaljanov zaposlenih v kamniški industriji. Le sadjarstvo in živinoreja (pasejo v poletjih na Veliki planini — v okviru planšarske skupnosti) sta donosnejši kmetijski panogi. In pa seve gozdarjenje, ki je že od nekdaj krepka opora gorjanskim prebivalcem.
Kaj pa krajevno ime? Kal po-menja stoječo vodo v kaki kotanji. Razmočen, močviren kraj pod pobočjem ima veliko kalov. No tu pa imamo vendarle bistre (Bistričica!) planinske studence — mnoge domačije 80 si napeljale svoje »vodovode« kar po lesenih ceveh ali žlebovih iz bližnjih izvirov.
ZNAMENITA SLIKA
Seveda me je zakalska cerkvica sv. Lenarta (ali sv. Florijana) mikala zaradi slike, ki prva po Valvazorju kaže lice mesta Kamnika. Četudi slikarija oljne podobe na lesu (48 cm X 66cm) ni kdove kake umetniške vrednosti, je vendarle dragocen slikovni dokument, nazorno pričanje o vnanjem licu Kamnika v letu 1779.
Sicer pa je slika na moč privlačna. Kaže v oblakih nad gorečim mestom sv. Florijana v blesteči viteški opremi, ki gasi požar z vodo iz golide. Spodaj na naslikanem traku je napis:' EX VOTO STADT STA IN 1779.
Le zakaj so Kamničani naročeno podobo »iz zaobljube« darovali vprav zakalskemu Florijanu? Ko so vendar imeli tudi v Kamnjku samem kar dva »sv. Florijana v - oltarjih (na
Klemenčevo, Bistričico, Strahovico. Kregarjevo in Zagorico. Ves čas ob vodi, kjer uzreš tudi mrtev mlin kar na tri kolesa — najbrž ne bo nikoli več mlel . .. Pač pa rastejo obakra j poti nove, sodobne stanovanjske hiše. Z avtomobili na dvoriščih. Tako se vzpenja napredek v hribovske kraje!
KRAJE V CERKVAH
Zelo žalostno poglavje. V precej podeželskih cerkvicah sem bil v teku zadnjih let, ker pišem o gorenjskih krajih in ljudeh, in dostikrat sem zaman isk«' 1, kj? bom ugledal kipe ali slike, o materi i govori strokovna literatura, da ji i tamkaj imajo v cerkvah. Skoraj večno so mi pojasnili, da so umetnine shranjene v župnišču, ker v cerkvi niso varne pred tatinskimi tujci (pa tudi pred domačimi »zbiralci umetnin«).
Seveda j>> to velika škoda, kajti nek kipec Ji slika bi morala stati tam, za ka nor je bila netnina namenjena. Torej ne v i upnijsko skladišče, nit." ne v muzej. Le bolje varovan« iščitene bi morale biti te   un v   cerkvah, kamor
edi-   U  sodijo. Toda kdo bo stvari
roval noč in dan? Tudi cerkovniki imajo drugje delo. Kako stvar rešiti? Zato je treba razumeti njihov strah pred tujci in nevoljo, če je treba cerkev dan za dnem odpirati in bedeti nad ničkaj discipliniranimi turisti, ki na vsak način hočejo videti tudi notranjščino podeželskih cerkvic. < '. . c * :
O L ASM.STRAN.
torek. 1 julija 1980
Gorenjski olimpijci za Moskvo
Darjan Petrič: Olimpijski krst
KRANJ - Na spisku za olimpijsko moštvo zveznega kapetana jugoslovanskih plavalcev in plavalk Mitja Prešerna sta samo dva kandidata. To sta plavalca kranjskega Triglava Borut in Darjan Petrič. Medtem, ko je Borut imel svoj olimpijski krst pri štirinajstih letih in pol v Montrea-lu, bo šestnajstletnemu Darjanu moskovski olimpijski nastop prvi v njegovi plavalni karieri.
Darjan je odličen plavalec, saj se ponaša z vrsto državnih Članskih in mladinskih naslovov. Čeprav je bil vedno v ospredju Borut, je Darjan marljivo treniral in ta trening se mu je obrestoval, saj ga je pripeljal med kandidate za olimpijske igre. Tako bo skupaj z bratom nastopil v Moskvi.
Vaša olimpijska norma Se ni preplavana?
»Zal -.t« mi bolezen sinusov in visoka vročina to preprečila. V Bratislavi bi moral plavati na 1500 metrov kravi 15:50 in 400 m kravi 4:00. To naj bi bila ta norma, ki naj hi mi dala potni list za Moskvo. Nić še ni izgubljenega. V Ljubljani, 1. in 2. julija, imam novo priložnost. Skoda, da me je v Bratislavi vročina spravila v posteljo. Bil sem odi.eno razpoložen in pripravljen za obe nonni.«
Kako ste se vi pripravljali v tem olimpijskem letu?
»Tako kot ostali kranjski plavalci in plavalke. Vsak dan po šestnajst kilometrov. Tudi moji zimski rezultati so bili dobri. In plod takega treninga je bil, da sem prvič v svoji karieri na otvoritvenem mitingu v Krškem na 400 m kravi premagal Boruta. Toda Borut je komaj spet začel trenirati. Premagal pa sem ga v poštenem boju.t
Kaj pričakujete od olimpijskega nastopa?
»Uspeh bo, će bom odšel na olimpijado. To je sen vsakega športnika. V Moskvi naj bi plaval 400 in 1500 metrov kravi. Kaj pričakujem. Vsekakor v obeh disciplinah svoje najboljše rezultate. Ti rezultati naj bi mi dali osebno zadovoljstvo, da sem opravičil svoj nastop. Te igre. pa mi bodo še večja spodbuda za nadaljnje resno delo na treningih.«
Prepričani smo, da bo Darjan dostojno opravil svojo nalogo na olimpijskih igrah. Je tak plavalec, ki gre po stopinjah Boruta. Ni več daleč dan. ko bomo v finalnih borbah v mednarodnih nastopih, evropskih in svetovnih prvenstvih videvali oba Petriča.
D. Humer
KRA 1 — »Se je čas, da premislim
ali bi oh odšel na olimpijske igre v
Moskv Čeprav   sem   kandidat, *<•
vedi m i sij u jem, da bi udeležbo sam
H [jI li.«
To i ile kritične besede najboljšega jugo«! nskega plavalca vseh časov. Vedn, bil pri svojih izjavah kritičen, a še ni    .i doslej ne tako.
Za k.    '-daj ne na pot?
»Ra>. * je samo eden. Preveč sem zaradi I ni (vnetje slepiča) zaostal pri nai'r ih   treningih.  Letošnjo zim-
sko i o sem res odlično treniral in ves tr g je bil načrtovan za olimpijsko P' - Moskvo. Zimski rezultati so bili t. zono daleč boljši kot v preteklih »dobjih. Že po državnem članskem enstvu 31. marca v Ptuju sem čutil i> čine. Več kot mesec in pol potem n: m treniral. To je mnogo izgubljenih lometrov, treninga. Ves ta iz-guhljt trening mi sedaj daje razmišljanje,   a ostanem raje doma.«
V Kri .em ste po tem odmoru spet nastopil
»Tr ral sem kolikor so mi dopuščale mori V Krškem, 25. maja, na otvoritvenem mitingu sem komaj preplaval 400 m .-avl. Toda, rezultat ni bil slab. Vendar me bolezen še daje. Res je, da sedaj preplavam od deset do dvanajst kilometrov na dan. To je po mojem premalo, da bi se na olimpijadi lahko enakovredno kosal z najboljšimi dolgopro-gaši na svetu.«
Borut Petrič:
Še je čas
za premislek
Zadnji rezultati v Gradcu in Bratislavi so obetajoči?
»Na mednarodnem mitingu v Gradcu sem plaval 400 m kravi. Za ta trening, ki sem ga imel, je to dober rezultat. In tudi 16:11 na mednarodnem mitingu v Bratislavi je ohrabrujoč. Toda, oba rezultata še nista pogoj za dober nastop v Moskvi.«
Ce greste v Moskvo, boste odplavali svoj program?
»V Moskvi naj bi plaval 200, 400 in 1500 m kravi. V moji najhitrejši disciplini naj bi bil to ogrevalni nastop pred 400 in 1500 m kravi. Vendar, najboljši rezultat pričakujem prav na 400 m kravi. Tudi v najdaljši moji disciplini pričakujem soliden nastop. Na svetu, čeprav ne bo Američanov, je v tej disciplini dvanajst plavalcev, ki se bodo borili za osem najboljših v finalu. Mislim, da bi čas 15:40 zadostoval za borbo v fl-na'u. Ce ti uspe priti v finale, je nato finalni nastop trenutni navdih. Videli ste kako je bilo v Berlinu.«
Na svetovnem prvenstvu v Berlinu pred dvema letoma, je Borut dosegel svoj največji uspeh. V tem finalnem obračunu je bil drugi. Navajeni smo, da se Petrič zna v takih trenutkih najbolj zbrati. In ta njegova zbranost še nikoli ni zatajila. Vedno nas je presenetil. Morda bo tudi v Moskvi tako!
I). Humer
Medrepubliška vaterpolska liga — zahod
Kamničani za drugo mesto
KAMNIK - V lanski letni vaterpolski sezoni >o vaterpolisti Kamnika v medrepubliški ligi zasedli odlično tretje mesto. Imeli so »svojo igro«, ki jim je prinašala uspehe. Letošnjo sezono, ki se prične 12. juliju, igrajo prva štiri kola v domačem bazenu. Gostovali bodo za gotovo v Kranju, ker v kamniškem bazenu še ni vode. Nimajo ogrevanega bazena, zato Kamničani nimaio nobenih upanj, da se bo vreme do takrat toliko popravilo, da bo grelo kamniški letni bazen.
Za to sezono so se Kamničani dobro pripravljali To posebno še velja za zimski del. Potem |>a so bile priprave aprila in maja slabše kot so bile načrtovane. Njihovi igralci so namreč dijaki in študentje. Vsi so hiteli, da čimbolje opravijo svoje šolske obveznosti. Sele zadnji teden so lahko nadoknadili zamujeno. Trenirajo v kranjskem letnem bazenu in igrajo trening tek-
It* .
r'
PD KRANJ vabi:      < 0
Na   Snežnik    Odhod   bo organiziran
s   posebnim   avtobusom    v petek
4 julija ob 6 uri izpred Creine
Prijava  sprejem«  društvo   rta Koro
Ski?7
me s kranjskim ligašem, Ze v zimski sezoni so veliko skrb posvetili pionirskim, kadetskim in mladinskim vrstam. Vse tri vrste so dobra osnova za bodočnost vaterpola v Kamniku.
»V to sezono stopamo še z boljšim moštvom kot lani. Iz JLA so prišli Schnabl. Ausec ter Homar. To bo za naše moštvo prava osvežitev, čeprav sam ne bom več igral, nazaj k Triglavu pa seje vrnil Tomo Balderman,« je pred sezono dejal trener Kamničanov Vojko Podveršek. »To sezono bodo igrali Šimenc. Cermelj (oba vratarja) ter Raisner. Slapar, Dojčinovič. Znidaršič. Golob, Podobnik, Nadižar. Wagner, Kodek. Schnabl, Homar, Ausec in Strgar. To so igralci, ki vedo kaj je vaterpolska igra.«
»Favorit za prvaka je kranjski Triglav. Prepričan sem, da za prvo mesto nimajo prave konkurence. Naše moštvo se ho potegovalo za drugo mesto. To bi naj bila naša najuspešnejša sezona. Doma lahko izgubimo le s Triglavom. V gosteh računam, da bomo osvojili vsaj šest točk. V Banji Luki proti Inclu, Betini in Kopru. Teh šest naj bi bilo ob dobri igri doma dovolj za drugo mesto.«
Smelo gleda kamniško vaterpolsko moštvo v novo sezono. Čeprav jim pomaga delovna organizacija Svilanit, trenerju Pod-veršku pa kranjski Ikns, se doma počutijo kot »zdomci«. Vsako sezono se ubadajo i istim problemom. Voda v letnem bazenu v Kamniku je neogrevana. Vedno jo sonce prepočasi ogreje. Skrajni čas bi že bil, da preidejo k izgradnji kotlarne in kmalu se bodo morali sprijazniti tudi z mislijo na izgradnjo zimskega bazena. Koristili ga ne bodo samo vaterpolisti, temveč vsi občani Kamnika. Vaterpolisti Kamnika se morajo namreč vse te sezone pripravljati v zimskem in letnem bszenu v Kranju. |) Humer
Slovenija skupni zmagovalec
RADOVLJICA - Plavalna zveza Slovenije je s pomočjo Plavalnega kluba iz Radovljice pripravila drugi del plavalnega dvoboja mladih plavalcev iz Slovenije ter iz Furlani-je in Julijske Krajine. Pokrovitelj tekmovanja je bila občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva. V radovljiškem delu dvoboja je zbrala Slovenija 99 točk, gostje pa 65 točk. Tudi v skupnem* seštevku so zmagali slovenski plavalci s 199:129.
NOGOMET
Kranjčana in Jeseničan
Kranj — Na otvoritveni tekmi nove sezone na plastiki je v soboto nastopilo nekaj nad 00 skakalcev is petih klubov. Člani, mladinci in starejši pionirji kranjskega Triglava so imeli tekmovanj« na S5-m skakalnici na Gorenji Savi. Med člani je bil prvi Miro Bizjak, med mladinci Franci Poljane in med starejšimi pionirji Janez Stirn.
Na obnovljeni in rekonstruirani 15-m skakalnici pa je bilo meddruštveno tekmovanje za mlajše pionirje in cicibane.
Rezultati: mlajši cicibani - 1. Tomaž Knafelj (Jesenice), 2. Marjan Jagodic, 3. Matjaž Štele (oba Triglav), 4. Ludvik Košelnik (Jesenice), 5. Gašper Ankele 6. Boštjan Zupan (oba Triglav); starejši cicibani: 1. Tomaž Mubi, 2. Igor Knific, 3. Zoran Kešar (vsi Triglav), 4. Marjan Ga-šperin (Jesenice), 5. Tine Posedel (Braslov-če), 6. Primož Batistič (Triglav); mlajši pionirji: L Matjaž Zupan (Triglav), 2. Joško Smid (Jesenice), 3. Jože Kešnar, 4. Tadej Knific, 5. Gregor Rančigaj (vsi Triglav), 6. Denis Kartenekar (Jesenice).
J. Javornik
Prvo tekmovanje skakalcev
ZABREZNICA - Tu je bilo letošnje prvo tekmovanje v skokih na plastični skakalnici, ki ga je v počastitev krajevnega praznika pripravilo TVD Partizan iz Žirovnice. Sodelovali so domači skakalci in tekmovalci Triglava iz Kranja. Tokrat so bili uspešnejši domačin;, ki so osvojili vsa prva mesta.
Pri mlajših cicibanih so bili najboljši Tomaž Knafelj (Jesenice), Marjan Gašperin (Jesenice), Marjan Jagodic (Triglav), Damjan Legat (Jesenice) in Boštjan Zupan (Triglav). Pri starejših cicibanih je zmagal Nenad Marjanovič (Jesenice). Sledijo mu Tomaž Mubi (Triglav), Matjaž Košelnik (Jesenice), Primož Kogovšek (Jesenice) in Igor Knific (Triglav). Pri mlajših pionirjih je zmagal Jožko Smid (Jesenice). Sledijo Matjaž Zupan (Triglav), Jože Kešnar (Triglav) in Tadej Knific (Triglav).
S. Lužnik
KOLESARSTVO
Ropretu je uspelo
VUKOVAR - Kranjskemu kolesarju Bojanu Ropretu, ki je v jugoslovanski reprezentanci tokrat že četrtič nastopil na znameniti mednarodni etapni dirki Po Jugoslaviji, je uspelo do kraja ohraniti rumeno majico.
Naši fantje so tudi v zadnji etapi od Tuzle do Vukovarja, dolgi 165 kilometrov, pokazali, kaj je tovarištvo, kako se lahko pomaga edinemu mogočemu zmagovalcu jugoslovanskega toura. Kajti Ropret, ki si je v prejšnjih dneh nabral največ prednosti, je od naših reprezentantov imel največ možnosti za zmago. Tik za petami mu je bil sovjetski kolesar Vedernikov, ki so se ga na startu v Tuzli Jugoslovani najbolj bali. Kljub temu je Ropretu s pomočjo tovarišev uspelo, da je po devetih letih osvojil zmago naših barv. Čeprav le za borih pet sekund.
Po dirki je Bojan Ropret takole dejal: »Povsod po svetu je« zadnja etapa najkrajša, le pri nas je skoraj vedno najdaljša. Sicer pa je šlo tokrat vse po dogovoru. Naša ekipa je bila izjemno složna. Ponovno se je izkazalo, da s tovariškimi odnosi in skupnimi prizadevanji lahko kaj dobrega naredimo. V nasprotnem primeru bi v zadnji etapi težko obdržal rumeno majico.«
V skupni razvrstitvi je torej zmagal Ropret (Jug. A) s časom 22:03,52; 2. je bil Vedernikov 22:03,57. 3. Anisimov (oba SZ) 22:05,3. 1. Santoni (It.) 22:05.36, 5. Polon čič (Jug. A), drugi naši pa so se uvrstili takole: 17 Lojen. 27. 1'dovič. 37. Bulic, 43. Frelih. 45. Kurent. IN Rakuš. 51. Krhlikar. 53. Pirš.
Kkipno je bila I. Sovjetska zveza 66:15.45, 2. Francija 66:21,37. 3. Jugoslavija A 66:21.50. I CsSR. 5. Italija, 6. Polj ska, 7. Romunija. M Kuba. 9. Alžirija, 10. Jugoslavija R.
Plamen, Elmont, Isospan in LIP Bled
39 moštev v občinski ligi v malem nogometu radovljiške občine je zaključilo spomladanski del tekmovanja. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine na osnovi rezultatov oziroma uvrstitev v pretekli sezoni. Tako sta bili formirani prvi dve skupini. Ekipe v ostalih dveh skupinah pa so bile razdeljene glede na kraj igranja.
Liga je uapešno potekala zaradi izredne zavzetosti prijavljenih ekip, uspešnega dela društva nogometnih sodnikov občine Radovljica in tekmovalne komisije.
Po prvem delu tekmovanja vodijo ekipe Športnega društva Plamen Kropa. Elmont Bled, Isospan Radovljica in Hotelsko turističnega podjetja Bled.
Drugi del občinske lige so bo pričel v prvi polovici septembra.
Lestvica: 1. skupina
1. Plamen
2. Veriga I
3. Merkur
4. Vrhnje
5. Stol
6. Mošnje
7. Donat
9	7	1	1	53:22	15
9	7	0	2	40:23	14
9	5	0	4	29:22	10
9	5	0	4	26:26	10
9	4	0	1	26:30	8
9	4	0	1	31:36	s
9	4	0	1	24:31	M
9	4	0	1	22:37	8
9	2	1	S	29:40	5
9	2	0	7	21:34	4
8	6	2	0	27:17	14
8	6	0	2	36:29	12
10. Gorje
II. skupina:
1. Elmont
2. Žito
Ojstrica pred Triglavom
KRANJ — V soboto so se na kranjskem stadionu pomerili rekreacijski prvaki s posameznih turnirjev iz vse Slovenije. Žal so tekmovanje zamudili nogometaši Opek a-raja iz Ljubečne in je bil tako prvak odločen v dvobojih štirih moštev. V prvem srečanju je Triglav zasluženo premagal Rad-vanje z 2:0 z goloma Mraka in Radosavlje-viča. Triglavani so si tako zagotovili sodelovanje v finalu, kjer so igrali z moštvom Ojstrice. Moštvo Ojstrice pa je za vstop v finale po razburljivem boju in lepem srečanju premagalo moštvo Vozil, ki je bilo glede na izkušene nogometaše celo favorit turnirja. Vsekakor pa sta v finalu zaigrali dve najboljši moštvi, zmagalo pa je spret-nejie. Gostje iz Dravograda so nsmreč izkoristili veliko napako domače obrambe in dali edini gol, domačini pa so potem zaman napadali do konca.
Prikazani nogomet je bil na dokaj visokem nivoju, kar je dokaz, da tudi rekre-ativci igrajo dobro in tekmovanje za prvaka Slovenije je vsekakor zelo pozitivno, Kranjčani pa so ga dobro organizirali.
Moštvo Triglava je nastopilo v postavi: Kljon. Dulič, Krnic, Valant, Kordež, Žbo-gar, Ibrašimovic, Sprajcar, Stular, Marir. Mokič, Mrak, Kneževič, Radosavljevič, Tkalec za uspeh pa so zaslužni prav vsi!
M. Strok
Mednarodni šahovski turnir
LESCE - Šahovska zveza Gorenjske bo od 4. do 6. julija organizator odprtega mednarodnega Šahovskega vikend turnirja. Vsi nastopajoči bodo igrali po Švicarskem sistemu — italijanska varianta - v desetih kolih po trideset minut za partijo.
Vsi šahisti se bodo potegovali za lepe denarne nagrade. Prvo mesto je vredno 5.000, drugo 3.000, tretje 2.000. četrto in peto pa po 1.000 dinarjev. Posebnih nagrad bodo deležni tudi najbolje uvrščeni mojstrski kandidat s 1.000, in prvo-kategornik 1.000 dinarjev, drugokate-gornik in nižjekategornik pa dobita po 500 dinarjev.
Turnir se bo pričel (.julija z otvori« tvijo ob 17. uri v Sport hotelu na Pokljuki. Ta dan od 17.30 do 20. ure prvo kolo, 5. junija je igralni čas od 9. in 13 ure in od 16.30 do 18.30. 8. junija pa od 9. do 13. ure.
ilh
Avtomoto šport
Branko Zorman vodi
V Beogradu je bila 22. junija tretja dirka za cestno hitrostno prvenstvo Jugoslavije. Dirke si je na znani progi Uščr ogledalo nad 15000 gledalcev, kar dokazuje, da je avtomobilski šport pri nas zelo popularen, saj je bil akoraj istočasno tudi veliki nogometni derbi med Partizanom in Crveno zvezdo. Tekmovalci so v Beogrsdu nastopili v vseh razredih, razen v formuli super VW. V Beogradu so nastopili tudi štirje tekmovalci AMD Škofja Loka in sicer Crta-lič in Lampreht v razredu do 786 ccm. Branko Zorman v razredu do 1150 ccm skupina 1 in Andrej Zorman v razredu do 1150 ccm skupina 2. Logar in Cernigoj se dirke nista udeležila, ker še vedno nista uspela popraviti svojih avtomobilov. Tako kot na dirki preteklo nedeljo v Kragujevcu se je tudi v Beogradu zelo dobro odrezal Branko Zorman, ki je v svojem razredu osvojil  odlično tretje  mesto.  Branko je po  slabem   startu   letošnjega prvenstva na   Grobniku   z   odličnima uvrstitvama na zadnjih dveh dirkah dokazal, da sodi med najboljše tekmovalce v svojem razredu. Po treh dirkah za državno prvenstvo tako v  razredu do 1160 ccm skupina I vodi Branku Zorman z 21 točkami pred Jankovičem, ki je zbral enako število točk in Filipovift-m. ki ima točko manj. Tekmovalci so v tem razredu zelo izenačeni, zato lahko v nadaljevanju prvenatva pričakujemo ogorčen boj za naslov državnega prvaka. Manj sreče je imel Andrej Zorman. saj je moral zaradi okvare na menjalniku odstopiti. Crtalič se je v razredu do 785 crm uvrstil na solidno 14. mesto, medtem ko je Lampreht ostal brez uvrstitve. Ker je dirka prihodnjo nedeljo v Slavonski Požegi odpovedana, bo naslednja dirka za državno prvenstvo   šele   27. julija   na dirkališču Grobnik. m f|>
3. Preval 8 4 1 2 20:24 11
4. Mladina Bled 8 4 1 3 25:22 »
5. Podnart 8 3 2 3 26:25 8
6. Iskra 8 3 14 26:25 7
7. Begunje 8 2 1 5 18:23 S
8. Elan 8 2 0 6 10:25 41
9. Mladina Lesce 8 2 0 6 16:28 41
111. skupina:
1. Isospan 8 8
2. Kozara 9 6
3. Brezje 0 4 1. International 7 5
5. Dvorska vas 9 4
6. Stane 2agar 9 3
7. Kamna gorica 9 2
8. Lancovo 9 3
9. KT Podnart 9 3 10. Ljubno 8 2
IV. skupina:
1. HTPBled 9 6
2. Grad Bled 9 5
3. Zasip 9 6
4. Podhom 9 5
5. Veterani Bled 9 3
6. Veriga II 9 2
7. Nomenj 9 2
8. TIO Lesce 9 3 0. Srednja vas 9 2
10. Igralnica Bled 9 1
45:11 58:32 36:29 47:34 38:48 25:25 26:32 24:36 26:50 17:45
1«
IS 12 11
2	1	61:31	14
3	1	52:19	IS
0	3	31:31	IS
1	3	40:39	11
3	1	41:46	•
4	1	21:29	8
4	3	24:34	8
0	6	28:41	' «
3	4	33:41	7
0	8	12:42	S
Mojmir Faitanel			
V nedeljo trim akcija »Vsi na kolo«
CERKLJE - Športno društvo Krvavec Cerklje organizira v nedeljo ob 9. uri trim akcijo »Vsi na kolo za zdravo telo.« Zbirno mesto je pred pošto v Cerkljah, pot pa bo kolesarje vodila do Spodnjega Brnika, Vodic, Bukovice. Mengša, Most in do Komendske Dobrave, kjer bo ogled partizanske bolnice na Komendski Dobravi, pot pa bo kolesarje nazaj v Cerklje vodila preko Zalog« in Poženika. Vsak sodeluje na trim akciji na svojo odgovornost.
I Kuhar
Tekmovanje za prehodni pokal
KRANJ - Športno društvo Jakob Stucir, Hrasti«' - Prebačevo bo v sodelovanju s K S Voklo organizator športnih tekmovanj Za prehodni pokal. Ta zanimiva tekmovanju bodo športniki Al) Jakob Stucin pripravili od 3. do 5. julija.
Za prehodni pokal se bodo pomerili v šahu, namiznem tenisu, nogometu, teku in kolesarstvu. Vse te panoge se bodo točkovale in tisto moštvo, ki jih bo zbralo naj ve, a bo zmagovalec in dobitnik prehodnega pokala. Pravico nastopa imajo vsi člani Ks Voklo, Prebačevo in Hrastje. Tekmovali bodo v vseh starostnih skupinah. Se pim,.. hej so krajani vabljeni, da se udeleže tek a na 1000 metrov, ki bo v soboto, 5. julija. <»j, 15. uri. Isti dan pa bo oh 16. uri tudi kole. sarska dirka na kronometer.
H h
Balinanje
Končano gorenjsko tekmovanje
KRANJ - Balinarski klubi Gorenjske,, ki so sodelovali na tekmovanju četveric, %0 bili razvrščeni v dve ligi. V prvi ligi je si,,, vilo moštvo Balinarakega kluba Jesenic,,, druga je bila Radovljica, tretji Balinanj klub Kokra Kranj, četrti Balinsrski klub iz Škofje Loke, peti tržiški balinarski klu„ in testi Balinsrski klub Trata iz Škof),. Loke. Prva tri moštva so se uvrstila n„ republiško prvenstvo, ki je bilo zadnje d rt i junija v Skofji Loki in Mariboru. Zadnji dve moštvi bosta prihodnjo sezono tekmovali v drugi ligi. Iz katere pa sta se v Ppv© ligo uvrstila Kres z Javornika in Balin«r. ski klub iz LaOS, ..
Čeprav so Jeseničani letos prekinili vt.e_ letno zmagoslavje Radovljlčanov. so 8|*«J-nji vseeno se vedno najuspešnejši v drugih balinarskih disciplinah. V ^hmov*"/V,]>0-sameznikov je slavil Leščan Srečo pred Jožetom Rebcem (Radovljica) ln "°Jn-nom Makovcem iz Ballnarskegs klub«, Kranj. V tekmovanju dvojic je sodeloval« 28 parov. Slavila sta Ločana Breznik in Mrgole pred Novakom in Mlhelčičem (H K Borec Kranj) ter Rebcem in Hurmerco |. Radovljice.
Atletika j
Tomaž Grašič prvak in rekorder
KRANJ -  V soboto in nedeljo je »Ho državno atletsko prvenstvo zs " Kranjčani so sodelovali v Celju m Kragujevcu. .   i „.
V Celju so dosegli Kranjčan. "••"»■'J''0 dobrih uvrstitev. Najprijetneje je Prr*en*' tli Tomaž Grašič z zmago v metu * metom 47.94 metra. Zmagal je i« P4*":*' nov republiški rekord za mlajše
Rado Sajovic je bil a 360 centimetri drugi v skoku ■ palico. Marko Kurat pa je bil]Mi« disciplini s 320 centimetri tretji lr^''Z bil tudi Sandi l^ben v metu kopja. ^"J" Iztok Omeraa v troakoku Le dva centimetra sta ga ločila od brona. Ammi
V Kragujevcu Je  bil  zelo ^ Boris Gaftpirr v metu krogle s 13.4« »" . V taku na I »SO metrsv Je bil Tomaž Hns-| Četrti. Toma! Majer in Franci Kuhar p« 100 metrov tekla 11,3 in 11.5 sekund*
torek. 1 julija 1980
.15.STRAN O Lr AS
Z avtom na tuje — kako?
Avto-moto zveza Jugoslavije je s pomočjo tujih avto-moto klubov pripravila poročila o prometnih predpisih in tudi kaznih za prometne prekrške v nekaterih evropskih državah, kar je seveda koristno znanje za voznike, ki se bodo med počitnicami podali na tuje.
Hitrost na cestah se od države do države razlikuje. V Grčiji na primer je dovoljena hitrost v naseljih 50 km, na odprti cesti 80 km in na avtocesti 100 km: v Avstriji so hitrosti 50 km. 100 km in 130 km: v Italiji se vozi skozi naselja s 50 km, na odprti cesti 110 km. na avtocesti pa 140 km, V Franciji so te hitrosti 60 km. 90 do 100 km ter 130 km (na določenih odcepih). Skozi ;omunska naselja je treba peljati s 60 km na uro, na avtocestah pa 90 km (vendar to velja le za močnejša vozila z nad 1800 kubikov. slabši avtomobili morajo biti počasnejši); v Španiji so hitrosti 60 km. 90 km in 100 km (na posameznih odsekih), na avtocesti pa 120 km, v Švici pa 60 km. 100 in 130 km na uro.
Medtem ko za domače razmere velja, da je voznik vinjen, če ima v krvi več kot 0,5 promila alkohola, pa bo treba na primer med vožnjo po romunskih cestah piti le vodo in sok. medtem ko spet v Italiji ne poznajo alkoholne omejitve. Na francoskih, grških. Španskih in Švicarskih cestah lahko voznik sede za volan tudi, če se mu pretaka po žilah 0,8 promila alkohola. Višje stopnje alkohola, kot so dovoljene, so v teh državah tudi primerno drage, tako da ne kaže preveč zvračati kozarcev, prav tako pa precej stane, če voznik premočno pritiska na plin. Voznik si bo v teh državah bolj kot doma olajSal de-
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 5. 7. 1980, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ: Central - Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi, Šenčur od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje, Naklo v Naklem, Krvavec, Cerklje, Hrib Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko, Na Klancu, Oprešnikova 84, Kranj.
V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj in sicer od 7. do 11. ure: Delikatesa. Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje Naklo v Naklem. Na vasi, Šenčur.
Živila — Kranj v soboto: prodajalna PC Vodovodni stolp, Kranj, Ul. MoSa Pijade. prodajalna SP Pri Petrčku. Kranj, Titov trg 5, prodajalna Mercator Kranj, C. JLA 6, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Gorenjskega odreda 12.
JESENICE: Delikatesa - Ka-Sta 2 na tržnici, Titova 22 in Delikatesa Poslovalnica 2, Titova 58.
narnico, će ne bo upoSteval prometnih znakov za obvezno ustavljanje, prehitevanje ali podobno.
Še o varnostnih pasovih: v Avstriji. Italiji in Švici ni kaznivo, če se voznik med vožnjo ne priveze, v Grčiji pa se bo voznik privezal, sicer bo plačal kazen. Pozabljivi voznik bo plačal kazen tudi v Franciji, če mu pasovi vise ob strani neuporabljeni, prav tako pa je kaznivo v Španiji, če se voznik pozabi privezati.
NESREČE
AVTOMOBIL ZANESLO V OVINKU
Bled - V petek. 27. junija, ob 9.35 se je na regionalni cesti v naselju Bled pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Ivan Rezek (roj. 1930) iz Krope je peljal od Boh. Bistrice proti Bledu. V ovinku je na mokrem cestišču ob zaviranju njegov avtomobil zaneslo v levo prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri  pripeljal  pravilno po desni
Turistična reka narašča - Tako kot sicer vse slovenske vpadnice so tudi gorenjski mejni prehodi minuli vikend dobesedno zatrpali turistični nomadi iz zahodnih dežel. Turistična sez<tna se je sicer začela že prejšnji mesec, ugoden tečaj dinarja pa je letošnje turistične nomade še bolj kot lani usmeril v našo državo in proti morju. Na sliki: živahen vrvež na mejnem prehodu Ljubelj. - Foto: F. Perdan
Gorski nesreči
Padec   italijanskega   alpinista,   Zagrebčana v steni Šitovega stebra
strani voznik osebnega avtomobila nemSke registracije Herbert Hal-bach. Avtomobila sta čelno trčila. Pri tem je bila lažje ranjena sopotnica Marija Halbach. Škode na avtomobilih pa je za 60.000 din.
Z MOTORJEM V AVTO
Kranj - V petek. 27. junija, ob 12.25 se je na lokalni cesti v Dru-lovki pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik motornega kolesa Bojan Po-renta (roj. 1963) z Brega je brez izpita vozil od Kranja proti P odreči. V Drulovki je prehitel avtobus in nato Se tovornjaka, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal z mer-cedesom voznik Vincenc Porenta (roj. 1931) z Brega. Voznik avtomobila je sicer zaviral in zapeljal skrajno desno, vendar pa je motorist kljub temu trčil vanj. V nesreći sta motorist in sopotnica Darja Porenta (roj. 1966) padla in so jo huje ranjeno prepeljali v Klinični center. Škode na vozilih je za 75.000 din.
NESREČA ZARADI PREHITEVANJA
Škofja Loka - Na regionalni cesti. Ljubljanska cesta pri hiSi St. 5. se je v petek, 27. junija, ob 19. uri pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Bruno Biček (roj. 1951) iz Škofje Loke je prehiteval nek osebni avtomobil, ko je izza ovinka iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Andrej Mlakar (roj. 1938) z Dobra-čeve. Avtomobila sta zato čelno trčila; pri tem se je hudo ranil voznik Mlakar in so ga z reSilcem odpeljali v Klinični center, voznik Biček pa je bil le lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za 80.000 din.
OTROK PRED AVTO
Tržič - Na lokalni cesti v Bistrici se je v soboto. 28. junija, ob 11.30 pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Irena Kranjc (roj. 1959) s Prebačevega je vozila s hitrostjo okoli 40 km na uro skozi Bistrico, ko je nenadoma pritekel pred njen avto 4-letni Janez Mali; voznica je sicer zavirala in odvijala v levo, vendar je avto otroka kljub temu zadel. Z zlomljeno nogo so Janeza prepeljali v bol-niSnico.
VOŽNJA Z VRŠIČA
Kranjska gora - V nedeljo, 29. junija, ob 16.10 se je na regionalni cesti Kranjska gora —Vršič pripetila prometna nezgoda. Skupina kolesarjev je vozila po ovinkasti cesti z Vršiča proti Kranjski gori in pri tem sekala ovinke. Iz nasprotne smeri je prav tedaj pripeljal voznik avstrijske registracije Franz Rein-hard Motschiunig iz Celovca; ko je opazil kolesarje, je ustavil, vendar pa je prvi kolesar Igor Polajnar (roj. 1963) iz Lesc trčil vanj in padel, kolesar Tomaž PerSe z Boh. Bistrice pa je zadel njegovo kolo in prav tako padel.
NEZNANA ŠKODA
Jesenice — Na Savski cesti se je v nedeljo. 29. junija, ob 21.45 pripetila prometna nezgoda, katere povzročitelj je pobegnil. Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Škoda je pripeljal s Kidričeve ceste na Savsko in tu zadel Viktorja Vončino (roj. 1925) z Jesenic in Se neznano žensko, oba sta hodila po desni strani ceste. Voznik je po nesreči ustavil in nekaj časa čakal, nato pa je odpeljal v neznano. V nesreči je bil Viktor Vončina lažje ranien.
L. M.
Vrtič - V nedeljo, 29. junija, dopoldne se je ponesrečil na poti z Vršiča na malo Mojstrovko italijanski alpinist Sergio Serra (roj. 1952) iz Trsta. Alpinistu je spodrsnilo okoli 300 metrov pod vrhom, padel je okoli 10 met rov globoko, nanj pa je padlo kamenje, ki ga je sam sprožil s padcem. Na pomoč so ponesrečencu odšli gorski reševalci in dva delavca milice, v akciji pa je sodeloval tudi helikopter RSNZ, ki je ponesrečenca z zlomljenimi rebri in odrgninami prepeMal do jeseniške bolnišnice Akcija je bila zaključena nekaj minut po 18. uri.
Vendar pa delo za gorske reševalce v nedeljo s pomočjo italijanskemu alpinistu Se ni bilo končano Okoli 9. ure dopoldne .je namreč oskrbnik doma v Tamarju obvestil oddelek milice v K ranjski gori, da se
44
H	Jtn*
	
* Bi.	B*AJaH
i*	m in
	
■ H	■   1 A
A	BABA
	-Sat-isjL
Položaj na diagramu 88 (VIDMAR - SPIELMANN: Karlsbad. 1911) je zelo značilen za prikaz moči prostega kmeta. Beli ima velike možnosti za zmago zaradi kmečke premoči (majoritete) na dami-nem krilu ne glede na dodatne taktične možnosti. Izvrsten položaj belih skakačev in črni lovec na d7 omogočijo takojšnje napredovanje kmeta d!
slišijo iz Šitovega stebra v Tamarju klici na pomoč. Gorski reševalci so ugotovili, da sta okoli 300 metrov pod vrhom stebra dva alpinista. Ker je šlo za reševanje iz stebra, ki ima 6. težavnostno stopnjo, so poklicali na pomoč jeseniške gorske reševalce, iz Mojstrane in iz Rateč. Prva skupina je vstopila v steno ob 14. uri, le nekaj minut kasneje pa je poletel tudi helikopter, ki pa zaradi slabega vremena reševalcem ni mogel biti v pomoč in se je moral vrniti nazaj na Brnik. V nedeljo reševalci še niso dosegli obeh alpinistov iz Zagreba, to sta Edin Arikaflič (roj. 1959) in Mario Bago (roj. 1959) iz Posušja.
Oba alpinista so konec maja gorski reševalci že reševali, saj sta se 24. maja letos zaplezala v triglavski steni, rešili pa so ju dva dni kasneje.
Tudi tokrat sta jo odnesla brez poškodb. Reševalci so ju našli včeraj ob štirih.
S ceste v travo — Tale fičko jo je sicer odnesel še kar dobro, le nekaj odrtin
mu je ostalo; sicer pa so v teh toplih dneh na cesto prihrumeli motoristi, ki so zaradi veselja, da so lahko končno na cesti, zadnje dni preveč pritiskali na plin, tako da se vse vožnje niso najbolj srečno končale. — Foto: F. Perdan
Diagram 87
Sa4
1. b4!
2. c4
Beli se je nemudoma odločil za igro na prostaka. Druga možnost je 2. Sbl in nato Ld2, Sa3 i tri.
2. ...       ' Sc3
3. Ta6!
Izkorišča slabo točko dfi za izsilitev razpleta, v katerem pripravi prostega kmeta na najugodnejšem mestu.
3. ... Le4:
4. Se4: Se4:
5. c5! Sc3
6. cd6: LfS
Nekoliko bolje, vendar Se vedno ne zadovoljivo bi bilo
6. . .. Se2: -t- 7. Te2: e4 8. Le3 itn.
7. Lfl Ta8
8. Ta8: Ta8:
9. Lb2 Sd5
10. Le5: Sb4:
Ne gre 10. .. . Te8 zaradi 11. Lf6: in na Tel: 12. d7'
11. Lf6: gf6:
12. d7! Tf8 1,1 Lbfi:
Crni se je vdal. Prosti kmet d7 odloči partijo, kajti čmi ne more preprečiti 14. Te8 in napredovanja kmeta v damo.
M ■ A A A	M	
A#	■	Tpi
		J* m
A A A		A A
a m		
Diagram 88
1. d6!! c6
Slabše je Lc6 2. Sd5 Ld5:
3. Dd5: + Kh8 4. Tadl ali cd6: 2. Dd5+ (Tudi po 2. Dd6. Dati: 3. Sd6. Tab8 4. Taei ima beli znatno pozicijsko prednost, kar dokazuje upravičenost poteze 1. d6!! ne glede na to, če bi bil kralj na h8 namesto na g8.) Kh8 3. Sd6: Le8
4. Se6 itn.
2 Sd3!
Beli želi prostega kmeta učvrstiti s kmetom c, zato hoče prevladati nad črnimi polji tudi s skakačema.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage žene
ANICE JERMAN
roj. Florjančič
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, dobrim sosedom za velikodušno pomoč, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Najlepša hvala dr. Udirju. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred in vsem, ki ste ji
podarili lepe vence in cvetje v slovo.
Žalujoči: mož Tone in vsi, ki sojo imeli radi!
Kranj, Novo mesto
2. ...
3. Seco
4. c4!
n
Tad8 Ld4
Crni poskuša zavrniti nasprotnika z nasprotno igro na daminem krilu.
I—s-
f .1
o *
'ev'":
V SPOMIN
28. junija so minila tri leta, ko si za vedno odšel od nas, ti naš ljubljeni in nikoli pozabljeni
mož in očka
JANEZ PINTAR
Leta minevajo, a se še vedno ne moremo sprijazniti s kruto usodo, ki te je za vedno odtrgala od nas. Odšel si sredi dela in načrtov, nam pa si pustil veliko bolečino v srcih.
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.
Žalujoča žena in otroci!
Martinjvrh, 28. junija 1980
GLrASK.STRAn
TOREK. 1 JULIJA 198P
RADIJSKI SPORED
m«
CDeteljco
■II sns Ml rsiicu
SILIM rUBTfl
SOBOTA, 5. Vil.
Prvi program
4.30 Dobro jutro!- - 8.08 Pionirski tednik - 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Zapojmo pesem -MPZ Vesna - Zagorje - 11.20 Svetovna reportaža - 11.40 Zapojte z nami - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Tadej Sluga: Pomen prekinitev rasti pri pridelovanju semenskega krompirja - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - posebna obvestila - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Kulturna panorama -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.a5 »Mladi mostovi« - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za prijetno razvedrilo - 21.30 Oddaja za nase izseljence -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini - 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Sobota na valu 202 -13.00 Radi ste jih poslušali -13.35 Glasba iz Latinske Amerike - 14.00 Srečanja republik in pokrajin - 15.30 Hitri prsti - 15.45 Mikrofon za Branko Kraner - 16.00 Naš
podlistek - Catherine Mans-field: Veter veje - 16.15 Lepe melodije - 16.30 Novice - Na naših vsakdanjih poteh 16.40 Glasbeni casino - 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev - 18.00 Pol ure za chanson - 18.35 Naši kraji in ljudje - 18.50 Glasbena med-igra - 19.25 .Rezervirano za reprize - 21.15 Mala nočna glasba - 21.45 Glasba ne pozna meja - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
oBeteljica
■»TRKA Ml TRŽIČU
SALU FHBT1A
NEDELJA, 6. VIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.07 Radijska igra za otroke - Marjan Marine: Strel - 8.41 Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši! - 10.05 Panorama lahke glasbe - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce -13.50 Pihalne godbe - 14.05 Humoreska tega tedna -Georges Courtelino: Dve kratki - 14.25 S popevkami po Jugoslaviji - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa -16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljubljene operne melodije • Vincenzo Bellini: Norma -Kavatina Orovista - 17.50 Zabavna radijska igra - 18.32 Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -
19.45 Glasbene razglednice -20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program J RT - Studio Novi Sad - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.05 Nočni program - gla.«ba
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj - 13.30 Pet pedi - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Jugoslovanska rock-scena - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
RADIO TRIGLAV JESENICE
UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 mega-herza — Gornjesavska dolina 103.8 megaherza — Jesenice in okolica  100.6 megaherza
srednji val 1495 KHz
Petek:
16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana
Sobota:
16.03 Lokalna poročila — obvestila. 16.30 Kam danes in jutri - -lugnton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo
Nedelja:
11.03 Mi pa nismo se uklonili — Koledar važnejših dogod kov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika —
obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas ho zanimalo
Ponedeljek:
16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo — Minute z narodnimi pesmimi
Torek:
16.03 Lokalna poročila — Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade — Morda vas bo zanimalo
Sreda:
16.03   Lokalna poročila Obvestila - 16.30 Stop zelena luč — Morda vas bo zanimalo
Četrtek:
16.03 Lokalna poročil« -Obvestila - 16.30 Naš obzornik - Morda vas bo zanimalo — Po domače za vas
PONEDELJEK, 7. VII. Prvi program
4.30 Poročila - 8.08 Z glasbo v dober dan - Ferdinando Paer: Kapelnik - uvertura -8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.40 Pesmice na potepu - Koncert zbora cicibanov RTV Ljubljana - 9.05 Z radiom na poti
- 10.05 Rezervirano za . . . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti prof. Edi Senegačnik: Zamenjava satja in satnic - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru
- 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam . . . -14.05 Pojo    amaterski zbori
2. oddaja iz Naše pesmi 1980.
- 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 -18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z ... - 20.00 Iz naše diskoteke - 21.05 Poletni divertimento - Johan Svend-sen: Velika poloneza za orkester, op. 12 - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki - 23 10 Za ljubitelje jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet -17.35 Iz partitur zabavnih or-
kestrov Skandinavije - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -19.25 Stereorama - 20.00 Iz zakladnice jazza - Tenorski saksafonist Ben Webster -20.30 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 do 23.00 Glasba za konec programa
TOREK, 8. VII.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - Ludvvig van Beethoven: Devet variacij na»Quant'e piubello« -8.30 Mladi koncertant - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mitja Kocjančič: Tehnološka vrednost vinskih sort grozdja v posavskem vinorodnem rajonu - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13-30 Priporočajo vam ... - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Operne arije in monologi -Camille Saint Saens: Samson in Dalila - arija Dalile iz 2. dej. - 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.30 S solisti in ansambli J RT - 21.05 Radijska igra -Robin White: Vojaki - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Iz obdobja svvinga - Orkester Glenn Miller - vodi Buddv de Franco - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom . . . Kurt Edelhagen - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur orkestra »Sigurd Jansen« - 17.50 Ljudje med seboj -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Garbarek-Stenson - Zbignievv Seifert -
22.15 Rezervirano za coun-trv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 9. VIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - Domeni-co Scarlatti: Sonata v C-du-ru za klavir - 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.45 Radijski pevci pred mikrofonom - MPZ dir.: Janez Kuhar - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - Miroslav Red-nak: Prireja mesa v Sloveniji
- 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 16.00 Loto vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru
' in času -' Pesmi Bele Bartoka poje ženski zbor Z. Kodalv -18.15 Naš gost - 18.30 Kaj radi poslušajo - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom ... 20.00 Koncert za besedo -Misel - 20.25 Srečanje z Božidarjem Kantušerjem (Iz njegovega komomo-glasbenega opusa) - 21.05 VVolfgang Amadeus Mozart: Odlomki iz opere »Don Juan« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Ramsev Lewis - Eberhard Weber - 00.05 Nočni program
- glasba
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Z velikimi zabavnimi orkestri
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike -16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 18.00 Minute z godali
- 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 10. VIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - Franz Liszt: Tri koncertne etude, št. 3 v Des-duru - 8.30 Mladina poje - Naša pomlad - Srečanje mladih pevcev Primorske - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . -11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Slavko Gliha: Razvoj kmetijstva v hribih - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela »Naša pesem« -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Mi nute s flavtistom Jožetom Pogačnikom (Donizetti, Benda) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Infor mativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevc jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program glasba
ViKi
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke 16.45 Jazz - klub - Count Basie - Mose Allison - Ramsev Ijewis - '7.40 Iz partitur orkestra *r>Md Gunther« -18.00 Danes vam izbira -18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Novosti iz francoske diskoteke - 20.15 Od plošče do plošče - 21.00 Prizma optimizma - 22.00 S festivalov jazza - Zagrebški dnevi jazza 1979 (VIII del) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
si Lav
OQ PHBTU
ODeteljca
iTvtca mi nrtatu
PETEK, 11. VIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - Giuser>-pe Verdi: Traviata - arij« Violette iz 1. dej. - 8.30 Glasbena pravljica - 8.47 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Miran Brina r Uporabnost macesna za gozdne in okrasne nasade -12.40 Pihalne godbe - 13.Oo Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Simfonična glasba - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ,>b 17.00 - 18.00 Razgledi po sl0-venski glasbeni literaturi: Lucijan Marija Skeriano IV. simfonija - 18,30 S knji^J nega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 1'ganite. pa vam zaigramo - 21.(V^ Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Jazz v komornem studiu d Hank Jones - The boogie>3 vvoogie hovs - 13.35 Znano i,^ priljubljeno - 14.00 Z vami irj! za vas 14.20 Prometni leksj, kon - 14,30 Iz naših sporedov • 15.30 Glasbena medigra 15.45 Vroče - hladno - 17.3M Odmevi z gora Marjan KrU.' šel j: Planinske koč«' včerajl danes in jutri - III. oddaja -j, 17.45 Operetna glasna - 18.4(j! Mali koncert lahke glasbe ^ 19.25 Stereorama 20.00 vijalne    paralele 22.4*5
Zrcalo    dneva     22 55-23.On, Glasba za konec programa
J
r KINO
Skofja Loka SORA
4 julij jugos. film KOTORSKI MORNAR JI ob 18. in 20. uri
5 julij amer. film GALACTICA - VE SOUSKA KRIZ ARKA ob 17.10 m ob 20. un
6 julija amer. fant. film GALACTICA -VESOLJSKA KRIŽAR K A ob 17.30 m ob 20. uri
8. julija ital. akcuaki film SAHARSKA PREVARA ob 20. uri
9. julija ital. akcijaki film SAHARSKA PREVARA ob IS. in 20 uri
10. julija franc. komedija ŽANDAR PRO TI M A RSO VCEM ob 20. uri
Železniki OBZORJE
4. julija amer. film GALACTICA - VE SOUSKA KRIŽARKA ob 20 uri
5. julija ital drama HOTEL KLEIN HOFFob20.uri
6julija jugo*, vojni film KOTORSKI MORNARJI ob 18. m 20. uri
9. julija ital. akcij, film MOŽ IMENOVAN BULDOŽER ob 20. uri
Jesenice RADIO
4. julija amer. krim film PREPOVEDANE SA NJE ob 17. in 19. uri
5. in 6. julija amer. pusto/ film 7 NEBE SKIH DEKLET ob 17. in 19. uri
7. in 8. julija franc. komed TRIJE POTE PUH I IN PLA VOLASKA ob 17 in 19 un
9. julijo amer duco. kom HVALA BOGU DANES JE PETEK ob 17 in 19. un
Jesenice PLAVŽ
4. julija amer film MANITA DIH ZLA ob IS. in 20. uri
5. in 6. julija franc film TRIJE POTEPU HI IN PLA VOLASKA ob IH. m 20. uri
7. m S. julija amer film SEDEM NEBE SKIH DEKLET ob IS in 20 uri
10. julija amer film HVALA B(HU DA NESJEPETEK ob IH m 20 un
Kino Dovje Mojatrana
5 julija amer film UMAZANA IGRA ob 19.10
fi.julija amer film MLADI IN SVOBOD NI ob t9..W
Kranjska gora
.5.julija amer film MLADI IN SVOBOD NI ob 20. un
9.julija franc film TRIJE POTEPI HI IN PLA VOLASKA ob 20. ur,
T
1
VAŠA PISMA
Zmajarji uredili klubski prostor
Sporeda ostalih kinematografov, ki ga sicer redno objavljamo, nismo dobili pravočasno.
IZPOVED SOCIALNO OGROŽENEGA BRALCA
Sem invalid III. kategorije, žena je še težji invalid. Živiva od moje invalidske pokojnine, saj žena ne prejema nobenih dohod kov. ker je po 17 letih zaposlitvi ostala doma. Niti participacije ni oproščena. Živiva v stanovanju, ki je last tržiške občine in plačujeva prispevek za uporabo mestnega zemljišča in sicer po točkah za kuhinjo in sobo. za stranišče 1 kv. m. za shrambo pod stopni cami 1 kv. m in za drvarnico.
Sostanovalci z višjim standar dom imajo omare po vežah, ki naj bi bile skupni prostor. Kot da gre za njihovo lastno zemljišče, si postavljajo lesene garaže : mini delavnicami, tako da ti objekti obkrožajo drvarnico. Socialno ogrožen torej plačujem za vse tisto, kar imam. taki in podobni, ki niso socialno ogroženi, pa ne plačujejo za vse tisto, za kar prostore uporabljajo. Dalje si lastijo zemljišča za dvorišča, za vrtičke, rože. sadovnjak, celo za kokoši, zajce in prašiče. Menim, da to ni odgovorno.
Tudi ob progi lokalnega avto busa.  kjer naj bi bil park. je skladovnica kakih 15 kub. m dri in še nekakšne deske. Drva so za-sebna in ne občinska!
Z nabavo v trgovini tudi najbrže ni vse v redu. Slaščice, med njimi kremšnite. nabavljajo 1: Škofje Loke. le da so enake kremšnite v slaščičarni skoraj polovico cenejše. No. kupil sem njihov proizvod, da bi presenetil svojo ženo. vendar je bilo fiecivo povsem neužitno. Edino sosedo 1 emu psu je teknilo.
P P
Škofja Loka — V sredo. 18. junija, so člani zmajarskega društva Let slovesno odprli klubski prostor na Kopališki ulici 1 in priložnost izkoristili za podelitev priznanj najbolj zaslužnim članom in delovnim kolektivom za pomoč društvu. Uresničila se jim je želja po prostoru, v katerem se bodo zbirali, izmenjavali izkušnje, pripravljali predavanja in uredili dokumentacijo. Odprt ho ob petkih in sredah od 18. ure naprej.
Društvo za prosto letenje in gradnjo lahkih letalskih naprav so ljubitelji letenja z zmaji ustanovili 26. avgusta 1977 in tako omogočili organiziran   razvoj   tega   športa v
Škofji Loki, Poljanski in Selški dolini ter Kranju. Sedanji predsednik Venčeslav Ambrožič pravi, da je glavni namen društva dati letalcu kar največ znanja, prav tako pomembna naloga pa je. da jim v okviru možnosti skuša zagotoviti največjo varnost. Društvo je leta 1977 priredilo prvi republiški kriterij v Dražgošah, letos pa so s sodelovanjem drugih društev pripravili med-klubska srečanja in tekmovanja Udeleževali so se seveda tudi tekmovanj drugod. Uveljavila so se mesečna skupna letenja, na katerih ocenjujejo področja primerna za letenje in jadranje. Začeli so z izobraževanjem začetnikov in pripravili program za zmajarsko šolo v naravi, pri čemer jih ovira neuresničena ka tegorizacija članstva. Nekaj jih je le opravilo teoretične in praktične izpite in dobilo naziv pilot. Ko bodo na-
logo opravili še ostali, pravi organizacijski sekretar Tone Mrak. bodo lahko začeli z zmajarsko šolo.
Pestijo jih denarne zadrege. Prav. no še ni urejen odnos zmajarskih društev in Zveze letalskih organizacij Slovenije, saj se je zataknilo pri vključitvi zmajarskih društev rnerl organizacije. Ki se ukvarjajo s prostim letenjem Društveni vir dohodka je tako članarina, pomagajo |itn še delovne organizacije in temeljna telesnokulturna skupnost Običajno ne gre dntgače. kot da člani prostovoljno delajo ali primaknejo denar Lani so poskusili tudi z izdaj«, koledarja s posnetki letalcev.
Pohvalijo se lahko tudi s športnimi uspehi V letošnji šestčlanski državni reprezentanci za evropsko prvenstvo v Kosmih s(> kar trije član j Leta: Martin Kos. Peter Soklič in Tone Svol jšak
Očiščeno kopališče - Mladina iz Medvod, ki so ji na pomoč priskočili šišenski pionirji, je v dvodnevni akciji očistila obrežje reke Sore od jezu v Goričanah do visečega mostu. Kopališče, ki sedaj nudi privlačnejši videz, bo odslej zagotovo bolje obi skano (fr)
Člani zmajarskega druHtva l»t 1: Skofj,- i.,j<,-   uredili klubski prt
tereni *<■ bo,h, sn-črvati in pnncfii/i preda 1 (ima Slovesno ofi on tel s podeliti u<' priznanj
in/
>r. t ka ■ družili
17.STRAN.G LAS
SOZD GORENJSKI ZDRAVSTVENI CENTER KRANJ
Gosposvetska 9
OBVESTILO
Obveščamo vse kandidate za vpis na Medicinsko fakulteto v šolskem letu 1980 - 81.. in ki morajo opraviti obvezno 14 dnevno prakso v zdravstvenih delovnih organizacijah, da se takoj javijo najbližji zdravstveni organizaciji.
Še nekaj prostih mest
Za 4-dnevni izlet po poteh IV. in V. ofenzive po Bosni in Hercegovini, ki ga organiziramo skupaj z Alpetourom, je še nekaj prostih mest. Prijavite se lahko v Alpeto-urovih poslovalnicah v Kranju. Radovljici in Skofji Loki. Cena: 2.800 dinarjev. Odhod v četrtek. 3. julija ob 6. uri izpred hotela Creina. vrnitev v nedeljo. 6. julija zvečer. S prijavo pohitite.
Krajevna skupnost Železniki je zadnje leto uredita cesto skozi Železnike. Odpravili so ozka grla in črne točke. Na sliki je cesta pri Alplesu.
ZLATA POROKA ALOJZIJE IN TOMAŽA STVLARJA IZ SRAK OVE U
— Pet desetletij je minilo včeraj od sklenitve zakonske zveze Alojzije in Tomaža Stularja iz Srakovelj. Oba sta se rodila leta 1908. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Stularjeva družina je živela složno in skromno. Kmetija ji je nudila kruh, oče pa seje dodatno ukvarjal še s sadjarstvom in čebelarstvom. V soboto sta Stularjeva iz Srakovelj po petdesetih letih ponovno sklenila zakonsko zvezo. Poročil ju je pooblaščenec kranjske občinske skupščine Jože Kovačič. v imenu občinske konference SZDL pa jima je čestital član predsedstva Slavko Malgaj. (jk) - Foto: F. Perdan
PIKNIK PO BLEJSKO
Bled — Na Bledu si na vse kriplje prizadevajo, da bi končno že enotno nastopali na turističnem tržišču in poskrbeli za enotno turistično ponudbo. A vsak začetek je težak, na Bledu še posebej, kar nedvomno priča že prva organizacija prvega skupnega piknika za vse blejske goste.
Najprej so seveda ustanovili turistično poslovno skupnost, da bi šlo lažje, skupno, enotneje. Ta turistična poslovna skupnost, se je med drugim lotila tudi organizacije skupnega piknika za vse blejske goste v Zasipu pri Bledu. Predlagali so in' dogovorili so se. da naj bi bili pikniki stalni, vsakokrat pa naj bi potekali v organizaciji in pripravi enega izmed hotelov.
Najprej je dala ta turistična poslovna skupnost, ki že obstaja, ven takšne plakate, ki jih vidite na sliki. Skrajno neokusne, grde. da bolj ne morejo biti, z morjem slovničnih in jezikovnih napak. Morda obstaja kje jezik, ki je osvojil za pomenski izraz družbenega srečanja v naravi PICK-NICK, meni ni znano. Skratka, skrpucalo na vsej črti.
Potem je prevzel organizacijo velikega piknika blejski Park ho-
tel, ki pa je do dne. ko naj bi pri pravil hrano in pijačo, prejel le nekaj deset prijav. Seveda nato/ cujem. ko mislim in pravim, da s<> najbrž ostali konkurenčni hoteli skrivali vabila za piknik pod pulti. Obetala se je prava pravcata polomija, saj so bili prijavljeni večinoma le gostje Park hotela in zadevo je prizanesljivo rešilo vre me: tam iz bohinjskega kota je priplavalo nekaj oblačkov in gro žilo je. da se vreme nevarno ski-sa. V Park hotelu, kjer so sicer prizadevno želeli kar najbolje organizirati, so si oddahnili. Pik nik je bil odpovedan.
A to še niti najmanj ni vse. Turistična poslovna skupnost, ki ji najbrž hudo manjka organizacijskih turističnih izkušenj, se je odločila, da gostje na tem vele blejskem pikniku prejmejo bone za hrano in pijačo in tam v Zasipu povečerjajo. Lepo in prav. ko ne bi dobili gostje visoke A kategorije bone za deset jurjev in gostje skromnejše B kategorije bone za sedem jurjev — tako nekako naj bi goste ločili tudi na pikniku, kjer bi gostje B kategorije in še skromnejših kategorij kvečjemu lahko pomalicali klobaso, ostali gostje pa bi se basali, denimo, z odojkom. Slami si lahko predstavljate socialno razlikovanje blej skega piknika, da niti ne govori mo o vseh ostalih organizacijskih kiksih, ki bi jih po teh pripravah imel takšen piknik.
Za zaključek moramo dodati, da blejska turistična poslovna skupnost ni nekaj imaginarnega: tam sedijo ljudje, v službi so. Turistična poslovna skupnost bi se lahko in bi se morala ubadati 2 drugimi problemi in drugačnimi, širšimi vprašanji blejskega turi: ma. a to je že druga pesem. Raje ne pomislimo, če vemo. kako so grešili že ob navadnem pikniku, začenši s tem skrpucalastim plakatom . . .
m m uril a ^|
POSLOVALNICA
elgo
LESCE
® ŠK. LOKA
7.-skupno zasedanje zbora uporabnikov in /bora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka
Seja bo v ponedeljek. 7. julija 1980, ob 1 7. uri v osnovni šoli Peter Kavčič v Podiubniku
Dnevni red
Dnevni red:
- izvolitev verifikacij*«.? komisije in ugotovitev sklepčnosti
- pregled in potrditev zapisnika 8. skupnega zaaedanja zborov skupščine ter izrednega zaaedanja in poročila o uresničevanju sklepov teh zasedanj
- finančno porodilo občinske izobraževalne skupnosti za leto 1979 in poročilo o uresničevanju programa v letu 1979
- program dela občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka za leto 1980
- finančni načrt občinske izobraževalne skupnosti za letos
- izvolitev odbora samoupravne delavske kontrole občinske izobraževalne skupnosti
- analiza razvoja in stanja vzgoje in izobraževanja v občini Škofja Loka v obdobju 1976-1990
- osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinake izobraževalne skupnosti Skofia Loka za obdobje 1981-M
- informacija o reorganizaciji Delovne skupnosti akupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti občine Škofja Loka
- delegatska vprašanja
Kako naslednjih pet let
Pred delegate prihaja osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1981-1985. S tem se začenja javna razprava o planu razvoja vzgoje in izobraževanja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Sporazum je nastal na osnovi analize razvoja in stanja v iztekajočem se srednjeročnem obdobju, na osnovi smernic 0 temeljih planov do leta 1985, ki »o bili usklajeni s krajevnimi skupnostmi in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Sporazum obsega tri bistvene dele: programe vzgoje in izobraževanja, način vrednotenja programov in potrebna sredstva za izvedbo programov.
Bistvena pomanjkljivost tega dokumenta pa je neopredeljen način združevanja potrebnih sredstev.'
DOGOVORIMO SE
Program za leto 1980
Letos 178 oddelkov
Program dela občinske izobraževalne skupnosti za leto 1980, ki izhaja iz samoupravnega sporazuma za obdobje 1976— 1980 in dodatkov k sporazumu, je skupščina obravnavala že ob sprejemanju višine dogovorjenih sredstev za ta program ter višine prispevne stopnje za združitev potrebnih sredstev. Vsakoletna naloga skupščine je tudi obravnava in sprejem podrobnega programa, ki se bo v tem letu uresničeval, kajti v uvodu navedeni dokumenti ga le grobo opredeljujejo. Obrazložitev letošnjega programa podrobno opredeljuje naloge za enotni in dopolnilni občinski program, medtem ko program skupnih nalog in vzajemnega kreditiranja osnovnošolskega prostora sprejema skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije, kjer se ta sredstva tudi združujejo. Podrobna opredelitev programa služi tudi za sestavo finančnega načrta izobraževalne skupnosti.
Za letos je predvideno, da bo na šolah 174 oddelkov s 4753 učenci, na šolah s celodnevnim poukom pa 4 oddelki s 60 učenci. Kombiniranih oddelkov bo 14 in to predvsem na podružničnih šolah. V teh oddelkih bosta imela kombiniran pouk dva razreda skupaj. V Davči in Sorici ter na osnovni šoli s prilagojenim programom v oddelku za delovno usposabljanje bodo 4 oddelki, v katerih bo kombiniran pouk s tremi razredi. Oddelkov podaljšanega bivanja planirajo 17, vanje bo zajetih 453 učencev.
V malo šolo bo vključenih 467 otrok v 27 oddelkih, v pripravi na šolo pa bo opravljenih 3.240 ur pouka. Predvideni so tudi 3 oddelki osnovne šole za odrasle spomladi in prav toliko jeseni.
Enako kot lani so letos urejeni tudi prevozi in oskrbnine za učence, ki se morajo šolati izven doma, vzgoja, varstvo in izobraževanje za učence z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in štipendiranje. Predviden je dodatni in dopolnilni pouk, čipkarska šola v Žireh, brezplačni učbeniki na šolah, glasbeno izobraževanje in najrazličnejše izven-šolske dejavnosti.
Delavska kontrola
Skupščina izobraževalne skupnosti naj bi izvolila organ samoupravne delavske kontrole. Predlagani so: Marta Bertoncelj iz KS Škofja Loka, Marjan Magušar iz Iskre Železniki, Marjan Kurah iz LTH Škofja Loka, Silvo Pivk iz Marmorja Hotavlje, Franc Čeplak iz OS 2iri, Stanka Križnar iz Gimnazije in Marjeta Thaler iz OŠ Železniki.
Hkrati pa naj skupščina zadolži odbor samoupravne delavske kontrole, da pregleda dosedanje delo in dokumentacijo izobraževalne skupnosti in poroča na naslednjem zasedanju.
Merila za menjavo dela
Merila za menjavo dela na področju vzgoje in izobraževanja v občini Škofja Loka za leto 1980 opredeljujejo način vrednotenja in ceno posameznih nalog iz programa za leto 1980. Pri teh merilih je bilo nujno potrebno upoštevati z resolucijo omenjena sredstva v tem stabilizacijskem letu. ko lahko celotna sredstva glede na lani porastejo le za lb" odstotkov. Ker nekateri izdatki rastejo hitreje (prevozi učencev, cene goriva, amortizacija osnovnih sredstev) je v merilih predlagano 12 odstotno povečanje cen izvajalcev programa.
Poudariti pa velja še naslednje: cene storitev so oblikovane glede na
sedanje stanje, čeprav nov zakon o osnovni šoli in nov predmetnik terjata nove obveznosti. Ker še ni jasen začetek uveljavitve teh obveznosti, se predlagana merila ne spreminjajo, spremenjena pa bodo jeseni, če bo to potrebno.
Zato je predlagano, da delegati obeh zborov skupščine izobraževalne skupnosti sprejmejo merila za menjavo dela na področju vzgoje in izobraževanja za leto 1980. Izvršni odbor skupnosti pa je zadolžen, da pripravi potrebne spremembe meril, če bo to zahteval zakon in nov predmetnik za osnovne šole in jih predloži skupščini jeseni l^tos'.
Večja prizadevnost učiteljev, boljši uspeh
Napravljena je analiza vzgoje in izobraževanja v sedanjem srednjeročnem obdobju. Iz nje je razvidno, da se je rast učnega uspeha v tem obdobju umirila in lani dosegla 98,6 odstotka. Generacijski osip je znašal 9,1 odstotka. Uspešnost učencev je nedvomno rezultat prizadevnega dela večine pedagoških delavcev. V učni proces so vnašali izsledke pedagoške znanosti in upoštevali spremembe, ki so jih prinašali predpisi na področju vzgoje in izobraževanja. Na uspešnost so pozitivno vplivale tudi nove metode ocenjevanja. Zlasti pozitivno vpliva na uspeh sodelovanje razrednih skupnosti pri ocenjevanju.
Več pozornosti so bili v zadnjih letih deležni učenci z učnimi težavami, saj so šole zanje obvezno organizirale dopolnilni pouk. Da se kvaliteta znanja ni zmanjšala, dokazuje uspešnost učencev na srednjih šolah, kar je razvidno in republiške analize o razvoju vzgoje in izobraževanja. V osnovni šoli posodabljajo metode in oblike dela in tudi opremljenost šol je vse boljša.
Čeprav še vedno prevladuje frontalna oblika dela, se vedno bolj uveljavlja tudi skupinski pouk, pogosto z diferenciranimi nalogami. Zelo počasi pa se uveljavlja individualizacija pouka, ker je v oddelkih preveč otrok. Napredovali so tudi odnosi med učitelji in učenci, ki postajajo vse bolj humani in tovariški.
K učnim in vzgojnim rezultatom so prispevali šolski svetovalni delavci, saj je na vsaki šoli vsaj eden. Prav tako so dobro delali strokovni aktivi in tudi družbenopolitično izobraževalno delo učiteljev je že dalo sadove.
Ob tem pa je treba ugotoviti, da pa oddelki podaljšanega bivanja nikakor ne dohajajo potreb, v organizaciji celodnevnih šol pa je škofjeloška občina na repu v Sloveniji.
Delo izobraževalne skupnosti lani
Program v celoti uresničen
Program izobraževalne skupnosti Škofja Loka je bil lani uresničen skoraj v celoti. Manjši odmiki od programa so bili takšni, da jih vnaprej ni bilo mogoče predvideti. Tako je bilo na osnovnih šolah lani 172 oddelkov s 4.673 učenci, čeprav je bilo predvidenih 174 oddelkov. Celodnevni pouk je potekal skladno s programom. Število oddelkov podaljšanega bivanja se na obeh osnovnih šolah v Skofji Loki ni povečalo, čeprav so potrebe velike. Vzrok je velika prostorska stiska, saj je še redni pouk težko organizirati.
V osnovni šoli s prilagojenim programom je bilo 7 učencev manj in zato tudi oddelek manj. Program male šole je bil v celoti uresničen. Pri osnovnošolskem izobraževanju odraslih je bil oddelek manj, zaradi manjšega interesa za tovrstno izobraževanje. Na šoli Ivan Tavčar niso uspeli pridobiti socialnega delavca.
—        . — .. .n .u„        ,      ....    j »j p . i . ... .-i. r-
Pri investicijah pa se še ni začela obnova podružnične šole v Davči, ker dokumentacija ni bila v redu in jo je treba dopolniti.
V skladu z naštetimi odstopanji je skupščina izobraževalne skupnosti na 6. skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev decembra lani sprejela rebalans finančnega načrta skupnosti, ki je upošteval zgoraj našteta odstopanja. Drugi vzrok za rebalans je bila valorizacija cen storitev v skladu z gibanji družbenega proizvoda v občini, ki ni sledila inflacijskim gibanjem iz leta 1979. V rebalansu je prav tako prišlo do prerazporejanja sredstev, kolikor je to dopuščala dogovorjena skupna vrednost programov. Iz finančnega poročila je razvidno, da je bil na tak način spremenjeni finančni načrt z manjšimi odstopanji v celoti uresničen.   ' " " v'' " V > •  • )
C L, A S18. STRAN
TdRFK, 1 JULIJA 198
lahke modne kvalitetne tkanine
TEKSTILINDUS KRANJ
Informativno prodajni center Hotel (Veina v Kranju tel. 25-168
Pred dopustom pričakujemo vaš obisk,
Novo je lepše
I
|
I •v
i
Res poletje vabi
v naravo, vendar je zdaj
tudi pravi čas, da obnovimo
stanovanje, da dokončamo
gradnjo.
Prav zato lahko do 10. julija v blagovnici Metalke v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalni v Kamniku izbirate med široko ponudbo talnih oblog.
Ponujamo vam:
— več vrst toplih podov na osnovi iz azbesta in jute
— veliko raznovrstnih tapisonov in itisonov
— najrazličnejše barve in vzorce
— preproge
— pribor, če se boste sami odločili za polaganje.
Ob nakupu vam bomo tudi svetovali, na enem mestu boste lahko nakupili vse kar potrebujete, obenem pa vam bomo kupljeno blago brezplačno dostavili na dom (40 km od prodajalne)
Da je to res ugoden nakup, jamčijo Metalka in njeni dobavitelji: Astra in Jugotekstil iz Ljubljane ter Sloga iz Zagreba in Verna iz Maribora.
(m) metalka
GIP Gradiš
Ljubljana
TOZD LESNO IND. OBRAT ŠKOFJA LOKA
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. VZGOJNO DELO Z UČENCI Pogoj:
— dokončana višja šola pedagoške smeri z dvoletnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja 60 dni
2. ZELO ZAHTEVNO VZDRŽEVANJE ELEKTRO STROJEV IN NAPRAV
Pogoj:
— dokončna poklicna šola elektro stroke z dvoletnimi delovnimi izkušnjami,
— poskusno delo traja 30 dni
3. ZELO ZAHTEVNA STROJNO VZDRŽEVALNA OPRAVILA Pogoj:
— dokončana poklicna šola kovinske stroke z dvoletnimi delovnimi izkušnjami
— poskusno delo traja 30 dni
4. ENOSTAVNA ROČNA OPRAVILA V MIZARSKI DEJAVNOSTI Pogoj:
— dokončanih 6 razredov osemletke, delovne izkušnje niso potrebne,
— poskusno delo traja 30 dni
Za vsa prosta dela in naloge se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe do 15. 7. 1980 na naslov: GRADIŠ TOZD Lio Škofja Loka, Kidričeva 56.
Splošna bolnica Jesenice
razglaša prosta mesta za opravila in naloge
1. SPECIALISTA ALI SPECIALIZANTA PEDIATRA
2. RENTGENSKEGA TEHNIKA
z dokončano višjo šolo za rentgenske tehnike
3. FARMACEVTSKEGA TEHNIKA
z dokončano srednjo šolo za farmacevtske tehnike
4. DVEH ADMINISTRATORK
z dokončano srednjo šolo upravno administrativne smeri
5. DVEH VISOKOKVALIFICIRANIH VODOVODNIH INSTALATERJEV
Kandidati, ki izpolnjujejo navedene in splošne pogoje, naj pismene vloge pošljejo na naslov Splošna bolnica Jesenice, Maršala Tita 112, do 10. 7.1980.
Kemična tovarna
Kranj
Struževo 66
objavlja dela in naloge za SKLADIŠČNEGA DELAVCA VEČ DELAVCEV V PROIZVODNJI
Pogoj za zasedbo gornjih del in nalog je šest mesecev delovnih izkušenj ter uspešno opravljeno poskusno delo v trajanju enega meseca.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Exoterm Kranj, Struževo 66, 15 dni po objavi. *
ČGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 16
išče za najem primeren prostor do 20 kv. m s sanitarijami za pisarno na Jesenicah.
Ponudbe pošljite na ČGP DELO, Podružnica Kranj. Koroška 16.
DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE
,_I ©©©©
Dne 5. 7. 1980
MARKET DOBE, Bled, Kajuhova 3
Odprta od 7. do 19. ure
MARKET ZGORNJE
GORJE 11 /a
Odprta od 7. do 19. ure
MARKET DELIKATESA BLED. Cesta svobode 15
(v Park hotelu) Odprta od 8. do 20. ure
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 4. 7.-11. 7. 1980 Za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994
VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405
Za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-636 (začasni)
Za občino Skorja Loka PIPP   Andrej,   dipl. vet., Škofja   Loka, Partizanska 37, tel. 60-380
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
ČGP DELO TOZD PRODAJA Podružnica Kranj Koroška 16
išče garaži za svoji vozili za kombi in za R-4
Ponudbe pošljite na naslov ČOP DELO. Podružnica Kranj. Koroška Iti
Posojilnica Borovlje
OBVEŠČA,
da je na ljubeljski cesti v PODLJUBELJU (na avstijski strani)
ODPRLA MENJALNICO.
Odprta je tudi ob sobotah.
TEKSTILNI KRANJ
razpisuje na osnovi sklepa zbora delavcev
imenovanje individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg pogojev določenih z zakonom izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri,
— da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj od tega vsaj 3 leta pri vodenju dela,
— da ima ustrezne moralno-politične kvalitete, ki se ugotavljajo na osnovi dogovora o kadrovski politiki občine Kranj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s podatki, ki omogočajo presojo dosedanjega dela sprejemamo 15 dni po objavi na naslov Zvezni tekstilni center Kranj, St. Žagarja 31 — z oznako Razpis.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po razpisnem roku.
Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53
objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD notranja trgovina prodajna mreža n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53, prosta dela oziroma naloge:
1  PRODAJALCA ZA TRGOVINO KRANJ -LES, PRIM8KOVO
(Trgovina z lesom, lesnimi izdelki, stavbnim pohištvom, mizarskimi ploščami, gradbenim materialom itd.) Pogoj: — kvalificiran delavec trgovske stroke.
— 2 leti ustrezne prakse
2. MANIPULANTA ZA TRGOVINO KRANJ -LES, PRIMSKOVO
Pogoj: — kvalificiran delavec trgovske stroke.
— 1 leto ustrezne prakse
1 VILIČARISTA ZA TRGOVINO KRANJ -LES, PRIMSKOVO
Pogoji: - kvalificiran delavec.
— izpit za voznika viličarja.
— Meto ustrezne prakse
1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO II ZA TRGOVINO KRANJ - LES, PRIMSKOVO
Pogoj: - srednja i/obra/.ba ekonomske ali administrativne smeri.
— 1 leto ust re/.nc prakse
Za vsa navedena dela oziroma naloge se zahteva poskusno delo 1 meseca. Delo se združuje /a nedoločen čas s polnim delovnim časom
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom o izpolnjevanju pogojev in rezultatov dosedanjega dela na naslov: Le«* nina, Kranj - Les, Primskovo, 64000 Kranj, do vključno 18. j"' lija 1980. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča-
nem objavnem roku.
torek, 1. julija 1s80
19.STRAN G LAS
V SPOMIN
Danes. 1. julija, mineva leto dni neizmerne žalosti in bolečine, odkar nam je kruta usoda iztrgala našega najdražjega
JOŽETA NASTRANA
Nevidna sila te je vlekla pod oblake, jadral si nad dolinami teh krajev, kjer sedaj počivaš, in vpijal lepote in užitke jadranja, sedaj pa vpijajo ti kraji solze in bolečine nas vseh. ki smo te imeli radi. Nisi se poslovil od nas. brez slovesa si odšel, zato nikoli ne bomo mogli verjeti, da te ni več. Tvoja tragična smrt je za nas tiho trpljenje brez konta, nenadomestljiva izguba, nepopisna bolečina. Tvoj lik je še živ med nami. a tvoj grob je priča, da si se za vedno poslovil.
Hvala vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žena Marija. hčerk:1 Karmen, sin Klemen, ata Jože. mama Mici. brat Igor. sestra Mojca in vsi
njegovi!
Češnjica, 26. junija 1980
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama. stara mama in babica
IVANA TAVČAR
iz Sp. Luše 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom in vsem, ki so nam izrekli sožalje ter podarili cvetje.
Zahvaljujemo se g. župniku in cerkvenim pevcem za pogrebni obred. Zahvala tudi organizaciji ZB Lenart.
Žalujoči: sinova Ivan. Vinko, hčerki Francka in Milka z družinama!
V SPOMIN
30. junija je minilo leto dni, odkar je kruta bolezen iztrgala iz naše sredine našo nadvse dobro in skrbno ženo, mamo in omico
MARIJO AŽMAN
gostiiničarko iz Lesc
Ni dneva, da se ne bi spomnili in občutili praznine, ki je nastala za teboj. Naš dom, ki si ga tako ljubila, je pust in prazen brez tebe. Na vsakem koraku so vidni sledovi tvojih pridnih rok. Tvoja volja do življenja je bila velika, toda kruta usoda te je odtrgala od nas.
Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate sveče,
iskrena hvala!
Tvoji: mož Franc in otroci z družinami!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
FRANCA FERLANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili žalost, izrazili sožalje. darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bojanu Gregorčiču za lajšanje bolečin ob njegovi težki bolezni. Najlepše se zahvaljujemo Vinku Oblaku, Alojzu Pivku in Janezu Cankarju za vso nesebično pomoč v težkih urah. Zahvalo smo dolžni Združenju šoferjev in avtomehanikov Ziri in PGD Gorenja vas za izkazano zadnjo čast. Združenju ZB Gorenja vas. Društvu upokojencev Gorenja vas. PGD - Poljane. Hotavlje. Trebija. Sovodenj in Lučine ter njihovim praporščakom za spremstvo in poslednji pozdrav. Hvala tudi govornikom za
lepe besede doma in ob grobu. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala'
Žena Albina, sin Franci in hčerka Anka z družinama! Gorenja vas, 27. junija 1980
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ALBINA SIRCA
se toplo zahvaljujemo za zdravljenje, skrb in nego posebno zdravnikom, sestram in ostalemu osebju intenzivnega oddelka in oddelka 200 bolnišnice Golnik.
Velika zahvala gre tudi dr. Z. Cernetu in sestram Zdravstvenega doma Radovljica.
Zahvaljujemo se tudi lovskim tovarišem LD Begunjščica. pevskemu zboru A. T. Linhart, ki so ga
pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala gre tudi sosedom za vsestransko pomoč. Enako se zahvaljujemo duhovniku, zastavonošem, sorodnikom, znancem in ostalim udeležencem pogreba.
Žalujoča žena. sinova in hčeri z družinami!
Bled, 25. junija 1980
prodam
Prodam K) gorenjskih NAGELJNOV. Sv. Duh 2. Škofja Loka. telefon 60-252 5383
Prodam skoraj nov TOMOS avto-matic. Prodam tudi rabljena VRATNA KRILA in stare kovane okenske MREŽE. Torkar Leopold. Na plavžu 13, Železniki 5384
Prodam popravljen PRALNI STROJ gorenje. Vprašajte v Cvetličarni FLORA. tel. 61-000. Cesta talcev 6. Skofia Loka 5385
Prodam BANKI NE, rabljeno STRESNO OPEKO kikinda, tip 272 in rablieno SALONITKO. Frankovo naselje 85. Škofja Loka. tel. 61-910. Informacije po 14. uri 5386
Ugodno prodam eno leto staro SUŠILNO NAPRAVO vihar. Štalec Mirko, Dolenja vas 14, Selca 5387
Prodam 2000 (novih) kikinda strešnikov. Prestor Francka. Srednja vas 18, Šenčur
PLASTICARJI: naprodaj je večja količina PVC - GALENTERLL SKE FOLIJE - odpadki PO-HA-PO. Poljanska 4, Škofja Loka 5388
Prodam italijansko KOSILNICO. Bogataj Jože. Murave 12, Poljane nad Škofjo Loko 5389
Prodam 7 tednov stare LOVSKE TERIERJE z rodovnikom. Dumen-čič, Novi svet 15, Škofja Loka 5390
Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Jože Urh. Rebr 3. Zasip - Bled
5391
Zelo  poceni   prodam KUHINJSKE ELEMENTE  Telefon 22-727 popoldan 5392
Prodam dva mlada PSA OVČJA-KA. Nasovče 20, Komenda 5393
Prodam hrastove in jesenove PLOHE in DESKE. Zalog 61. Cerklje 5394
Dobrim ljubiteljem živali podarimo lepo prijazno MUCKO. Šorlije-va 16/17, 064-23-838 5395
Prodam brejo TELICO ali KRAVO ter bukova in mehka DRVA. La-hovče 19, Cerklje 5396
Prodam klasično KITARO. Kranj, Valjavčeva 4, stan. 1 5397
Prodam 60 kg BODEČE ŽICE in ročni VOZIČEK z derco. Pristov, Vrba 18, Žirovnica 5398
Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka po 100 kg, dva otroška VOZIČKA — globokega in športnega. Bri-tof 259 5399
BOBNE »TROVA«. malo rabljene, poceni prodam. Ogled po 14. uri. Zore Marjan, Šempetrska 28, Stra-žišče 5400
Prodam eno leto stare KOKOŠI za rejo ali zakol. Blenkuš Zorko, Kranjska gora, tel. 88-731 5401
Prodam dobro ohranjeno SLA-MOREZNICO mura. Jeraj Anton, Vodice 67 5403
Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogi jem. G ros Marta. Mlaka 3 pri Kranju 5402
Prodam ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika) PONY KOLO in SEDEŽNO GARNITURO. Jeruc. Sp. Duplje 2 5432
Prodam komplet jedilno MIZO in 4 STOLE. Moša Piiade 11/16. Kranj
5433
Ugodno prodam, navadne rabljene ZIDAKE iz opeke. Golniška 63, Kranj. tel. 23-705
Prodam MIZARSKO KOMBI-NIRKO, poravnalko. debelinko (delovne širine 40 cm) in cirkular ter 2 m DESK za betonske opaže. Telefon 061-611-373 5435
KUPIM
Kupim star SADILEC krompirja z  OKOPALNIKOM   in OSIPAL NIKOM. Ponudbe: Mramor Janez. Brest 16, 61292 Ig 5404
Kupim nov LES za ostrešje in rabljeno STREŠNO OPEKO kikinda, rabljena OKNA in VRATA ter rabljene PUNTE in BANKINE. Toplica Ramo, Sr. Bitnie 5, Žabnica
5405
Kupim približno 400 kosov rdeče STREŠNE OPEKE novoteks. Kepic Andrej. Dvorje 32, Cerklje 5406
vozila
ZASTAVO 125-P. 1979. cena 8 SM. prodam. Žarko. Planina 3. Kranj. Tel. 064-22-221 - int. 29-62 dopoldan 5096
Prodam dele - AMI-8: zadnji pokrov, odbijač, vrata, podvozje, šipe in dve gumi. Hudobivnik Jože. Ko-krica, Betonova 42 5235
Prodam FORD ESCORD, letnik 1971. Prebačevo 26, Kranj 5252
Prodam ŠKODO 100, letnik 1970. Senjak Marjan, Koroška 53. Kranj, tel.22-059 , 5316
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Krajnik. Poljanska 29, Škofja Loka 5407
Prodam   ZASTAVO   101. letnik 1975. Hoblaj Anton, Partizanska 47, Škofja Loka 5408 Ugodno  prodam dobro ohranjenega SPAČKA. Telefon 60-268 5409
Kupim registrirano ZASTAVO 750. dobro ohranjeno. Poljanec, Mestni trg 31. Škofja Loka 5410
Ugodno prodam NSU. registriran do oktobra, z neparno številko. Poljanec. Mestni trg 31. Škofja Loka
5411
Prodam ZASTAVO 750. Radič Milun. Podlubnik 162, Škofja Loka
5412
Prodam FIAT 850, po delih. Mo-horič. Zabrekve 9. Selca 541'?
Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Informacije po telefonu 064-61-895 5414
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Jeram Andrej. Podgora 1. Gorenja vas 5415
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Alič, Pevno 9. Škofja Loka
541«
Prodam VW - HROŠČ, letnik 1975-76. Godešič 70. Škofja Loka
5417
Prodam osebni avto WART-BURG. Franko Jože. Studeno 24. Železniki 5418
Prodam karamboliran avto FIAT 850 special (lahko po delih), motor 20.000 po generalni. Grohar, Vin-carje 16, Škofja Loka 5419
Za ZASTAVO 101 prodam levo in desno stranico, zadnjo stranico in prva leva vrata. Hafner Jože, Vir-maše 65, Škofja Loka 5420
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Fister. Zg. Gorje 1 5421
Prodam dele za OPEL KADETA (motor, streho, stekla); ali kupim nevozen avto. letnik 1970—73. Voklo 70,Šenčur 5422
Ugodno prodam TOMOS elektronk- 90. Voklo 47, Šenčur .5423
Po ugodni ceni prodam ZASTAVO 1300, letnik 1971, celega ali po delih. Zg. Besnica 73, tel. 40-617
5424
Prodam 3 mesece starega MOSK-VIČA - 1500 karavan. Ogled v soboto in nedeljo. Seljak Janez, Stara vas 94, Žiri 5425
Prodam zelo dobro ohranjeno ZASTAVO 750. letnik 1973. Kalinškova 22. Kranj.
Prodam   ZASTAVA   101 (1975). Vindiš, Zbreznica 7 (Žirovnica)
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Vrhovnik. Drulovka 2, Kranj. tel. 27-737 po 16. uri 5436
Ugodno prodam HANOMAG F 55, 2,5 t, kason 4,10 X 2,20. Informacije vsak dan od 20. do 21. ure. razen ponedeljka in četrtka po tel. 28-897
stanovanja
Zakonca brez otrok nujno iščeta SOBO. Ponudbe pod: Mirna 5275 Bodoča zakonca brez otrok iščeta manjše STANOVANJE. GARSONJERO ali SOBO s kopalnico v Kranju ali okolici. Šifra: Lahko predplačilo 5276 Kupim STANOVANJE (približno 60 kv. m) na območju Škofje Loke. Plačam v gotovini v celoti. Ponudbe pod šifro: Ugodno 5426
STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici, najamem. Tel. 061-324-661 — int. 345 vsak dan med 7. in 15. uro, ob sredah od 7. do 17. ure 5427
Prodam dvosobno opremljeno STANOVANJE z garažo, na Planini v Kranju, najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. 064-27-217 v večernih urah 5428
Oddam SOBO dvema študentkama. Šifra: Mirni 5429
Mlad zakonski par. nujno išče SOBO. Šifra: Mlada zakonca 5430
Učiteljica išče SOBO v Kranju. Enkrat tedensko nudim instrukcije. Šifra: Pomoč 5431
zaposlitve!
Delavca za priučitev v LIČAR-SKI STROKI, takoi sprejmem. Zupan, LAKIRANJE RADIATORJEV V KOMORNI PEČI, Kranj. Tekstilna ul. 14, tel. 23-168 5361
obvestilao^
Cenjene stranke obveščam, da bo GOSTILNA pri SLAVCU na Zalem logu zaradi rednega letnega dopusta in čiščenja zaprta od 1. 7. 1980 do 2.8. 1980. PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJI OBISK! 5353
zahvala;
Vsem vaščanom Tatinca. še posebno pa Upravi javne varnosti Kranj in vsem ostalim, ki ste kakorkoli sodelovali pri iskanju 6-letnega Robija in 3-letnega Boruta iz Tatinca, se najlepše zahvaljujemo. Starši obeh otrok 5434
Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-803-319»« - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1980 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72, •
Srebrni jubilej izseljenskega pikni
V soboto bo Škofja Loka gostila 25. izseljenski piknik, največje srečanje vseh Slovencev, ki žive na tujem - Kulturni program uglašen na ljudsko
noto
Osrednji spomenik ob domu na Trsteniku je odkril častni krajan Franc Stefe-Miško, delegacije Goric. Golnika. Trstenika in Tenetiš pa so po/ožile renče — Foto: F. Perdan
Slovesno pod Storžičem
V počastitev letošnjega praznika Goric, Golnika, Tenetiš in Trstenika so v soboto na Trsteniku odkrili spominsko obeležje padlim in otvorili kulturni dom, zgrajen do tretje faze; ter družbene prostore v zadružnem domu
Škofja Loka - V soboto, 5. julija, bo grajski vrt Loškega gradu spet poln gostov iz vseh koncev sveta. Tradicionalno, največje srečanje vseh Slovencev, ki žive na tujem, bo tokrat že trinajstih v Skofji Loki. Izseljenski piknik, ki ga Ško-fjeločani prirejajo s sodelovanjem Slovenske izseljenske matice, letos praznuje svoj srebrni jubilej, 25-let-nico, jubilej živih vezi z domovino, jubilej prisrčnih srečanj s sorodniki in znanci, jubilej kulturnih dogodkov, pri katerih sodelujejo izseljenske in domače kulturne skupine.
Trstenik — Z izbranimi besedami je v soboto popoldne, ko je odkrival osrednji spomenik padlim iz trsteniške krajevne skupnosti, častni krajan krajevne skupnosti Trstenik Franc Štefe-Miško orisal boj pod Storžičem. V te kraje so se zatekali partizani in odtod odhajali na pomembne akcije, tu so nastajale žive vezi med borci, aktivisti in ljudmi, iz teh krajev je nad 300 ljudi sodelovalo v boju, od njih kar 130 v partizanskih borbenih enotah. 38 jih je padlo ali umrlo in to je spoštovanja vreden prispevek teh krajev k našemu boju, zmagi in socializmu pod Titovim vodstvom. Boj je združil delavca in kmeta, je dejal Franc Štefe-Miško in na Trsteniku ter okolici so se rodili tako hrabri partizani kot Miha Sire, Lojze Dolinšek, Franc Karničar, Peter in Ivan Zupan, Tine Dolenc in njim enaki. Vsi so tkali Titovo Jugoslavijo in spomenik sredi Trstenika bo pričal o tem velikem boju pod gorami.
Odkritje spomenika je bilo dostojen uvod v sobotno osrednjo slovesnost v počastitev letošnjih praznikov Goric, Golnika, Tenetiš in Trstenika. Številni borci in družbenopolitični delavci so se udeležili sobotnega slavja, med njimi so bili častni krajan Franc Stefe-Miško, republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, sekretar komiteja
ZKS Kranj Jože Kavčič, predsednik izvršnega sveta kranjske skupščine Milan Bajželj, predsednik kranjske borčevske organizacije Joco Marjek in zastopnika pokroviteljev slavja, direktor Inštituta Golnik dr. Bojan Fortič in direktor Živil Lojze Urbane.
Ko je dr. Bojan Fortič otvarjal kulturni dom na Trsteniku, zgrajen do tretje faze, je še posebej opozoril na velik prispevek krajanov pri gradnji d orna. Le dobrih 70 milijonov starih dinarjev je znašala družbena pomoč, nad 200 starih milijonov pa je bil prispevek krajanov v delu in materialu. Trstenik z bogato kulturno tradicijo zasluži taksen objekt, je poudaril govornik, saj bo labko sedaj ta dejavnost še bogatejša. Lojze Urbane, glavni direktor Živil, pa je odprl nove družbene prostore nad trgovino v zadružnem domu.
Na slavnostni seji, ki je sledila, so ocenili dosedanje uspehe in načrte krajevnih skupnosti pod gorami, še posebej pa so se za dosedanja prizadevanja za napredek trsteniške skupnosti zahvalili predsedniku sveta trsteniške krajevne skupnosti Edu Bečanu. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Simona Jenka, ki jo obiskujejo trsteniški šolarji, in domači mešani pevski zbor Straža pod vodstvom Vinka Strniše.
J. Košnjek
Srečanje vselej dokazuje, kako trdne so naše vezi. kako močni so mostovi prijateljstva. Letošnje bo nedvomno prežemala misel o Titu. saj so izseljenci v dneh, ki smo jih preživljali z nepopisno bolečino, dali vedeti, da je bil Tito tudi njihov, kakor je bil last vsega človeštva in da ho poslej Titova misel tista, ki jih bo tudi v prihodnje povezovala z rodno grudo. Kakor so naši izseljenci razširjali resnico o našem narodnoosvobodilnem boju. tako tudi danes razširjajo resnico o nas. o pridobitvah, ki so bile ustvarjene v Titovi epohi. Ko se vsako leto srečujemo z njimi na izseljenskem pikniku, vselej zaznamo, da občutijo naš čas in naš splošni družbeni razvoj, naše uspehe in težave, naš ponos na bližnjo in daljno preteklost in našo vero v še boljšo in lepšo prihodnost. Radostno prihajajo in se počutijo kot doma. Čeprav je morda tudi nova domovina že postala njihova. Prihajajo ne le rojaki izseljencev, temveč tudi njihovi otroci, vnuki in pravnuki. ki iščejo svoje korenine.
Tudi letošnje srečanje bo imelo že ustaljeni program. Od 9. do 10. ure bodo rojake in goste na Mestnem trgu sprejemali fantje in dekleta v narodnih nošah, jim pripeli rdeče nageljne in jih pospremili na grajski
vrt Slovesno vzdušje ho soust varil škofjeloški pihalni orkester pod vodstvom Janeza Ravnikarja, ki bo kasneie. od II) do 11 ure na grad« izvedel koncert Ob 11 un bodo fanfare naznanile osrednji spored srečanja Spregovorili bodo Viktor Žakelj, predsednik škofjeloške občinske skupščine. Stane Kolman. predsednik Slovenske izseljenske matice in predstavnik častnega pokrovitelja, republiške konference SZDL. Sledil bo kulturni program, ki je uglašen na ljudsko noto Predstavila se bo folklorna skupina Turističnega društva Javorje, skupina koscev in grabljic s Sovodnja v Poljanski dolini, Šentjernejski oktet, nonet Mladi zadružniki iz Škofje Loke ter Alenka Bole-Vrabec. dramska igralka ix Radovljice in Marko Crtalič. recitator iz Škofje Loke Ob koncu osrednjega programa bosta nastopili še otroška in mladinska folklorna skupina Slovenskega kulturnega in športnega društva Bled iz Kssna. Sledili bodo pozdravi predstavnikov skupine naših rojakov Od 14. do 17. ure se bo odvijala revija zabavnih ansamblov in folklornih skupin naših izseljencev Nastopili bodo: ansambel bratov Plesničar iz Mel-bourna. ansambel Alpe-Adria ii Miinchna. ansambel Vikis iz Hastre-de na Švedskem ter folklorna skupina Bled iz Essna. Od 17 ure napn»j bo poskrbljeno za glasbo in ples Igral bo ansambel Planšarji Janeza Jeršinovca. program pa bo povezoval Janez Ziberl.
M. Volčja k
Direktor golniškega inštituta dr. Bojan Fortič je odprl nor trsteniški kulturni dom. zgrajen do tretje faze — Foto: F. Perdan
Naslednja številka Glasa bo izšla v torek, 8. julija
Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer:
1. nagrada 250 din
2. nagrada 150 din
3. nagrada 120 din 7 nagrad po 100 din
Rešitve pošljite do 9. ju lija 1980 do 9. ure na naslov: Cp Glas Kranj, Moše Pijadeja j 64000 Kranj. Na kuverto napi site PRAZNIČNA KRLZAj\r KA.
Direktor Živil Lojze Urbane je odprl nove družbene prostore v Zadružnem domu nad trgovino Živil - Foto: F. Perdan
V četrtek otvoritev razstave cvetja in lovstva v Cerkljah
razstavi bodo sodelovale poleg domačih gospodinj tudi gospodinje iz turističnih društev Kokrica, Bela in Preddvor, na ogled pa bodo tudi številni gobelini, posebni mozaiki, ročna dela in rezbarija. Zanimiv bo tudi lovski del razstave, ki ga pripravlja Lovska družina Cerklje, in bo med drugim razstavljala trofeje iz revirja. Tudi letos bodo obiskovalci lahko kupili številne rastline in cvetlice, zanimiv pa bo tudi kulturni program prireditev. V četrtek, po otvoritvi, bo ob 20. uri ples. igral bo ansambel Jevšek, v petek, 4. julija, bo ob 15. uri akademija, ki jo pripravljajo učenci osnovne šole Davorin Jenko, od 10. ure dalje pa bo ples, kjer bo igral ansambel Trgovci. V soboto, ob 17 uri, bo nastop tria sester Korošec, nato pa ples. Igral bo ansambel Davorin. V nedeljo ob 15. uri ho revija folklornih skupin Gorenjske, nato pa ples. Igral bo ansambel Oglarji. Po ogledu razstave pa si velja ogledati še naravne in kulturne spomenike ter znamenitosti Cerkelj in okolice.
J. Kuhar
Cerklje - V četrtek ob 19. uri bodo odprli 14. razstavo cvetja in 11. razstavo lovstva, ki jo vsako leto ob 4. juliju, dnevu borca, organizira turistično društvo Cerklje. Razstava bo odprta do ponedeljka, 7. julija, vsak  dan  od  7.  do 20.  ure. Na otvoritveni slovesnosti bosta s kulturnim programom sodelovala moški pevski zbor kulturno umetniškega društva Davorin Jenko in gledališki igralec Slavko Jan. Na letošnji razstavi   bo   sodelovalo   250 razstavljalcev iz vse Slovenije z mnogimi novostmi. Razstavni prostor bo zajemal   vse  spodnje  prostore osnovne šole Davorin Jenko, prostor med šolo in vzgojno varstvenim zavodom Kurirček Robi, »zasedena« bodo tudi vsa okna na južni strani šole z rožami od gospodinj, za šolskim vrtom pa bodo prikazane živali. Obiskovalci razstave bodo tudi letos lahko uživali v lepo urejeni okolici   pred   šolo   in   ob  šoli. V spodnjih prostorih osnovne Šole bo na ogled rezano cvetje, od preprostih, a lepih rož. do najlepših cvetličnih   in   zimzelenih   redkosti. Na
REKA PRITOK KOLPE KI Tf CE IZ PLITVIČKIM JEZER
ZABAVNO GLASBENO OORSKO DE10
kraj poo
donaCko
goro
dežela anamitov v indokini
NIKAI NM A
spornost nedognanosi nejasnost
ritmično gibanje
telesa
rumeno rjava barva
(orziška družina (napoleoni
pripadnik p1emena enaki tov
. Epotna vrtna
cvetica
pristaš stran karstva
širna suha ravnina. porasi a
stravo
KDOR OPONIRA NASPROTNIK V RAZPRAVI
i ITFRARNI drago
OCSKA PLATNO ZA TEL SKOKE
poiuhnji
nk ii pokrita
MfSTO NA NlZOZEM SKf*