Št. 17 (1048) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 23. aprila ^ 1970 DOLENJSKI LIST Znam jugoslovanski filmski režiser Veljko Bulajić je v soboto popoldne na ploščadi gostišča pri »Treh lučkah« na Sremiču nad Krškim med drugim dejal ob pogledu na Gorjance in prostrano Krško polje: »Čudovito deželico imate, polno enkratnih lepot in umetnin, za kakršno bi vsako milijonsko mesto po svetu naredilo neverjetno reklamo in jo objavljalo na prvih straneh svojih najlepših prospektov!« Foto: T. Gošnik PRISRČEN OBISK IN NOVA PRIJATELJSTVA Bulajić: Krško - moje najprijetnejše v • in presenečenje Režiser BITKE NA NE-RETVI: »Bodoče premiere mojih filmov bodo zagotovo v Krškem!« Na pobudo občinskega sveta Svobod in zlasti še prizadevnega filmskega delavca Olafa Lavrenčiča je občina Krško preteklo soboto kot druga v Slovenji (takoj za Idrijo) povabila na celodnevni obisk v svojo sredino znanega režiserja Veljka Bulaji-ča, Ta dan so na Vidmu zavrtel tudi njegovo BITKO NA NERETVI: popoldne si jo je ogledalo nad 350 otrok, zve-.čer pa je bila dvorana polna odraslih, med katerimi so bili tudi številni prvoborci m nosilci spomenice iz 1941. Srečanje z režiserjem velikega iilmskega spektakla in z delom njegovih najožjih sodelavcev je bilo za občane, mladino in predstavnike občinske skupščine ter vodstva družbeno-političnih organizacij v Krškem pravcati filmski praznik. Veljka Bulajiča in njegove sodelavce so člani sveta Svo-(Nadaljevanje na 10. str.) SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO ZK se zavzema za javno razpravo o kmetijstvu Pred konferenco ZKS o kmetijstvu pritegniti v razpravo čimširši krog prebivalcev Na seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto so prejšnji teden govorili o programu regionalnega razvoja zdravstva, o kmetijstvu in o nalogah ZK pri ustanavljanju kulturnih skupnosti. Glede osnutka za regionalni razvoj zdravstva, ki ga je izdelal DOMINVEST Novo mesto, so menili, da je v njem prikazano samo obstoječe stanje v potrošnji, zdaj pa je treba storiti korak naprej in graditi ta program s stališča zavarovancev. Zavarovancem je treba pokazati, kaj jim lahko nudimo in kaj lahko pričakuje od zdravstva ob sedanji stopnji prispevka ter kako bo vplivala na oboje soli- V Grosupljem nove organizacije ZK Občinska konferenca ZK je sklenila oblikovati organizacije ZK na Krki, v Zagradcu in v 2alnd. Sekretariata osnovnih organizacij Grosuplje in Ivančna gorica sta o tem že razpravljala. V kratkem bodo organizacije tudi ustanovljene. -vec 2S LETNICA OSVOBODITVI POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE UUĐUANE« LJUBLJANA/ *.—10. MAJA 1*70 darnost v ožji ali v širši skupnosti. Pri tem bo brez dvoma treba pokazati tudi potrebo prelivanja sredstev, zato se ne bi smeli bati prikazovanja podatkov po občinah. Program bi moral zajeti tudi dolgoročne potrebe po kadrih v zdravstvu. Govoreč o kmetijstvu, so na seji razpravljali predvsem o tezah in stališčih zadnjega plenuma CK ZKS o kmetijstvu Menili so, da bi morala javna razprava o kmetijstvu načeti predvsem socialistič-nodružbene in ekonomske proizvodne odnose v tej panogi; povezovanje proizvodnje, predelave in trgovine; gospodarsko politiko do kmetijstva skofci intervencije, dajatve, cene in davčno politiko; zemljiškolastniške odnose; zadružništvo in kooperacijo s stališča dohodkovnih odnosov in samoupravljanja; še posebno pa kmetijstvo nerazvitih območij, ker bo pri nas imela nadaljnja' selitev prebivalcev s podeželja še bolj boleče posledice kot kje drugje. Na seji sveta so ugotovili, da bi morala razprava o kmetijstvu potekati tudi izven ZK; ZK naj bi jo samo usmerjala. Nosilca te razprave naj bosta tudi sindikat in SZDL. Javna razprava o teh vprašanjih bi morala biti končana do 15. maja, da bi lahko do 20. maja zbrali naše predloge za resolucijo konference ZKS. V zadnji točki so govorili o kulturni skupnosti. Ugotovili so, da bo potrebno v bodoče več solidarnosti pri financiranju kulturnih dejavnosti in tudi več medobčinskega sodelovanja. Moč kulture je mogoča samo v povezovanju z zaledjem. Sklenili so, da je treba ustvariti na Dolenjskem in v Posavju medobčinske kulturnoprosvetne zveze, obe zvezi pa nato povezati s skupnim usklajevalnim in povezovalnim organom. 17. aprila je obiskala osnovno šolo Otočec ob Krki in tamkajšnjo krajevno skupnost skupina 17 kmetijsko-gospodinjskih učiteljic višje kmetijske šole iz Castel-franco-Treviso v Italiji. Pri nas so končale večdnevno potovanje po Sloveniji. Na italijanske gostje je napravil največji vtis način dela in gospodarjenje v samoupravi ter zavzetost mladih ljudi, ki so jih srečevale na šolah. Srečanje na Otočcu, s katerega je gornja slika, je bilo posebno prisrčno. Tu se je poslovil od njih sekretar ObK ZKS Novo mesto Boris Gabrič. (Foto: M. Jakopec) Pred referendumom za cesto Samoprispevek za cesto Livold-Brod na Kolpi? ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! I ribnical TELEFONI: 87-068 87-099 OKNA VSEH VRST VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA - PRODAJA NA KREDIT Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je predsednik Miro Hegter obvestil odbornike, da je republiška skupščina sprejela merila za posodabljanje cest v obdobju 1971—1975. Zdaj ni nobenih ovir, da cesta Livold—Brod na Kolpi ne bi prišla v program izgradnje cest. S tem bodo končno izpolnjen© zahteve prebivalcev kočevske in ribniške občane, da bo cesta končno dograjena. Že do sedaij je republiška, cestni sklad usmerjal denar na t>ist

tem obdobju in razprodali že skoraj celoletno proizvodnjo. Na sliki: delavke ob novem tekočem traku. (Foto: A. Vitkovič) AVTO PROMET IZ STRAŽE POVEČUJE DEJAVNOST „GORJANCI" vozijo že povsod Letos računajo na 27 milijonov dinarjev dohodka - Tovorni promet je najmočnejša postavka - 4,2 milijona za nove kamione in avtobuse Straško podjetje »GORJANCI« je lani ustvarilo 23,7 milijona dinarjev celotnega dohodka, s čimer so ga za 18 odstotkov presegli lanski proizvodni načrt in hkrati za dobro petino povečali svoj promet. Tovorni in avtobusni promet je lani predstav-javnosti tega podjetja: tovor-nni promet je lani predstavljal 60 odstotkov celotnega dohodka. Tovornjaki Straškega podjetji vozijo po vsej Jugoslaviji, deloma pa jih je mogoče srečati tudi na cestah drugih evropskih držav, zlasti na italijanskih. Avtobusi vozijo v glavnem na rednih progah, ki povezujejo Novo mesto z Ljubljano, štajersko, Hrvaško, Belo krajino in Karlovcem. Posebne vožnje pa imajo svoje cilje v različnih jugoslovanskih in ev-r opakih zanimivih krajih. Podjetje se ukvarja tudi s turizmom: v okviru poslov- ...vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocoj? Bodo bazeni oživeli? Zdaj, ko se bo začela turistična sezona, se bo razmahnil tudi izletniški turizem. Pričakujejo, da bodo oživela tudi kopališča, da bodo bazeni polni. Številke iz Cateških Toplic govore, da se j'e lani samo v obeh bazenih na prostem kopalo 148.164 kopalcev in da so z vstopnino iztržili 706.097 dinarjev. Bazen se je že Izplačal, denar, naložen v gradnjo, ni bil vržen proč! Sicer pa 'e na Dolenj skem sorazmerno veliko bazenov. Zdravilišča so odlično obiskana prav zato, ker ob sobotah in nedeljah kopal rt pravzaprav nimajo dovolj prostora za kopanje. Bazeni so pretesni. Zlasti v šmarjeških Toplicah, kjer Je menda bazen najmanjši od vseh je odločno premalo ko panja saj bazen napolnijo že penzionski gostfc. KakS-na je gneča, kadar pridejo šolarji na ekskurzijo in kadar se pripelje nekaj sto avtomobilov izletnikov, je odveč popisovati. Prav zato so načrti o gradnji novega bazena upravičen!, bazen pa se bo hitro obrestoval, če bo le pravočasno zgrajen. Medtem ko se v nekaterih krajih ubadajo s težavami zaradi premajhnih bazenov ali pa s« bojijo, da bazen ne bo rentabilen, če zaradi morebitnega slabega vremena ne bo dovolj kopalnih dni, ima Novo mesto čisto druge težave: bazena namreč sploh nima. V tem pogledu je dolenjska metropola na slabšem kot pred vojno ali pa prva leta po vojni. Staro leseno kopališče se je podrlo, denarja za novega ni. še tisto, kar so zgradili, adaj propada. Omarice in slačilnice so neurejene, bazena niso zgradili. Ce se hočejo Novome-ščani kopati v bazenu, morajo v šmarješke ali Dolenjske Toplice. Ce dodamo še to. da je običajno voda na Loki močno umazana, potem je zahteva po bazenu v Novem mestu toliko bolj upravičena. Številni kopalci bi rade volje odšteli dinar ali dva vstopnine, če bi vedeli, da bodo za ta denar dobili urejeno kopališče. NOVO V ZADNJIH DNEH Lepa sotfota je bila kot nalašč za izletnike, ki so v velikem številu prišli na Otočec. To turistično središče je bilo polno tudi zvečer, ko so imeli maturantje novomeške gimnazije svoj ples. Lepo je bilo obiskano tudi Kočevje. V hotelu Pugled so imeli dosti prometa, saj je nekaj avtobusov peljalo izletnike na Rog, ustavilo pa se je tudi precej avtomobilistov, ki so hiteli na Reko ali pa so se od tam vračali. V Cateških Toplicah so imeli v soboto zasedenih 95 odstotkov vseh -postelj. Kopalcev v odprtem bazenu je bilo v soboto 800, v nedeljo pa 1500: kot v sezoni, še nekaj sto se jih je raje kopalo .v pokritem bazenu. Nasploh lahko zapišemo, da je bil izredno topel in lep konec prejšnjega tedna kot nalašč za izlete. Dolenjski turizem pri tem ni bil prikrajšan, saj Je prišlo dosti Ljubljančanov in Zagrebčanov, ki so počivali v mirni naravi. no tehničnega sodelovanja,'ki so ga podpisali z ljubljanskim Kompasom, Kompas namreč opravlja vse potrebne posle in organizira izlete, GORJANCI pa dajo na voljo svoje avtobuse. To sodelovanje so uredili tako. da je zdaj tudi v Novem mestu mogoče zagotoviti vse tiste izlete in vožnje, ki jih sicer organizira ljubljansko podjetje. Letošnji plan podjetja je 27 milijonov dinarjev dohod-ka: 19 milijonov bo ustvaril tovorni promet. Povečane načrte bodo uresničili s tem, da so kupili 10 petton-skih tovornjakov TAM. 8 vozil PAP z devetimi tonami nosilnosti in 8 vozil FIAT 682 z 10 tonami nosilnosti. Že peti član konzorcija Dosedanjim štirim podjetjem, ki so marca ustanovila konzorcij (združenje) za proizvodnjo in predelavo hladno oblikovane pločevine in med katerimi je tudi trebanjska Kemooprema se je pred kratkim pridružil še peti družabnik — Kovinoservis z Jesenic. To podjetje se ukvarja z izdelovanjem nosilnih drogov za visokonapetostno električno omrežje. Iz hladno oblikovanih profilov je namreč mogoče izdelovati lažje in cenejše drogove, ki bodo tudi pri nas sčasoma vendarle nadomestili težke masivne in dražje nosilce. skupaj s prikolicami pa imajo td kamioni 28 ton nosilnosti. Za sodobnejši avtobusni promet so kupili tri avtobuse TAM, ki jih poznamo pod imenom »janez«. Za nove avtomobile so dali 4,2 milijona dinarjev, uredili pa bodo še poslovne prostore v Beogradu in Osijeku, tako da bodo celotne letošnje investicije dosegle 4,7 milijona dinarjev. Vsa nova vozila bodo usposobljena do konca meseca. V podjetju je zdaj 275 zaposlenih. Letos so jih zaposlili 25, še 25 šoferjev pa bo našlo zaposlitev v tem podjetju še letos. Lanski poprečni osebni dohodki so bili 1510 dinarjev, vendar je treba zapisati, da so šoferji na poti pravzaprav noč in dan. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi je bi- lo 88:12, amortizacija na vrednost vseh osnovnih sredstev pa je dosegla 18 odstotkov. žal pa imajo veliko težav z dolžniki. Ob koncu lanskega leta so imeli za 6 milijonov dinarjev dolžnikov, se pravi za dober milijon več, kot so letošnja investicijska vlaganja. Zaradi zadostn:h obratnih sredstev lani niso imeli posebnih težav, če pa bodo kupci tudi letos tako počasi izpolnjevali svoje obveznosti, se bo to kajpak lahko ooznalo tudi pri uspehu podjetja. J. SPLICHAL Bodočnost imajo kombinati Prvič je Združeno KGP dalo v javnost svoj načrt o razvoju turizma v zahodni Dolenjski 17. aprila je bil v Kočevju sestanek političnega aktiva Združenega KGP. Udeležili so se ga tudi predstavniki občinskih -skupščin in družbeno-po-litičnih organizacij občin Kočevje in Ribnica. Na njem so razpravljali predvsem o smernicah bodočega razvoja kmetijstva, gozdarstva in turizma v okviru Združenega KGP, ki zajema območje od Turjaka do Kolpe. Ugotovili so, da imajo bodočnost le veliki kmetijski kombinati, ki bodo poslovali samostojno in bodo sposobni izločati vplive neurejenega trga. Kmetijske organizacije bodo tudi nosilci razvoja zasebnega kmetijstva, katerega bodočnost so vzorne kmetije, ki jih bodo začeli ustanavljati. V gozdarstvu bodo začeli hitreje uvajati mehanizacijo, izdelujejo pa tudi pravilnike za nagrajevanje po delu. To bo spodbuda za čimbolj še gospodarjenje. Prvič so tokrat tudi javno razpravljali o svojem načrtu za razvoj turizma na območju od Turjaka do Kolpe. Pri tem so poudarili, da se bodo lahko v njihov program vključile tudi druge delovne organizacije. Kdo bo še delal na zemlji? V sevniški osnovni šoli, kjer bo letos okoli sto učencev končalo osemletno šolanje, ni na vpraša, nje o izbiri poklica nihče odgovoril, do želi v kmetijsko šolo ali se zaposliti v kmetijstvu, V občini, kjer še 40 odstotkov prebivalcev živi od kmetijstva, imajo pač vsi priložnost, da se temeljiteje spoznajo s »perspektivami« te gospodarske panoge ... Za drugo petletje Splošna vodna skupnost Dolenjske letos zaključuje pr- vi petletni načrt del. Pripravljajo tudi že načrt za naslednje petletje. Glavni poudarek bo na vzdrževanju že opravljenih del. Spet deta za ženske? Kaže, da bo v bivšem obratu »Torbica« v Sodražici končno odprt novi obrat aa zaposlovanje žensk. Odpreti ga namerava TREKON ie Kočevja. TRIKON proizvodnjo iz leta v leto povečuje in prilagaja izvozu. Zato mu že primanjkuje prostorov. Obnovljena zgradba v Sodražici je primeren obrat za izdelovanje konfekcije, saj je treba vanjo namestiti le šivalne stroje. 2ensk je v Sodražici dovolj. Mnogo jih ima opravljen šiviljski tečaj'. Za uresničitev te zamisli bo potrebnih nekaj obratnih sredstev, ki naj bi j-ih tovarni zagotovil občinski sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij Ribnica. Dekleta in žene iz Sodražice in njene okolice težko pričakujejo novi obrat. Podrli niso še nobene hiše Občinska uprava ▼ Brežicah je lani izdala štiri odločbe za rušenje na črno načetih gradenj. Odločba je ostala le na papirju: porušili niso še nobene hiše, ker se vedno najde opravičilo, ki odtehta utemeljitve za skrajni ukrep. Dražje kosilnice AGROTEHNIKA iz Ljubljane je obvestila KZ Velike Lašče, da so se motorne kosilnice podražile za 630 din in znaša njihova nova cena 8960 din. Carinarnica namreč zahteva za kosilnice enako carino, kot aa traktorje. Zvedeli smo tudi, da je ma- lo upanja, da bi bila cena kosilnic kaj nižja. f* •. • vv Sejmišča Sejem v Novem mestu V ponedeljek, 20. aprila, je bilo na novomeškem sejmišču 623 pujskov, prodanih pa je bilo 513. Mlajše prašičke 90 plačevali po 200 do 280 din, večje pa po 290 do 580 din. Sejem v Brežicah V soboto, 18. aprila, je bil v Brežicah sejem, na katerem je bilo naprodaj 872 pujskov. Prodanih je bilo 524. Manjši prašički so veljali 14,50 din kg, večji pa 8 din kilogram žive teže. Sejma za prašiče 2. maja ne bo, ker je državni praznik. Sejem na Veseli gori V ponedeljek, 27. aprila, bo na Veseli gor ^pri Šentrupertu živinski in kramarski sejem. Prodajali bodo govejo živino in konje. Na sejem vabijo kupce in prodajalce. Portret tega tedna FOTOGRAFIJA TEDNA Psihologija reklame in dinarja Prodajalci so izpodrinili mesarje, nje pa izpodriva televizija Prodajalci so v današnjem času pravi psihologi, ko $ preračunavanjem novih in starih dinarjev plešejo na vrvi nad prepadom — in se prav nikoli ne zmolijo. Nekoč sem občudoval mesarje, ki imajo svoje možgane tako prirejene kot elektronski stroji: na tehtnico namreč vržejo kos mesa, in še preden sem opazil, koliko dekagramov bo pokazal kazalec, je mesar urno povedal, koliko meso stane. S preračunavanjem teže in dinarjev si pač nisem več belU glavć: kako naj bi mesarju pokazal, da v računstvu toliko zaostajam za njim! Zdaj pa prav zares občudujem prodajalce, ki tako izvrstno obvladajo stare in nove dinarje. »Sto dinarčkov,« sc vljudno smehljajo prodajalke v trgovinah, ko povedo ceno jajc, češ: kaj niso poceni? Res, tako poceni, da morajo ceno povedati v starih dinarjih. To je psihologija! Potrošnika je treba zmesti: seveda, tale omara slane samo 6 tisočakov, pa še mizico in dva stola dobite zraven, šest tisočakov, kaj je to v današnjem času? Nič! Prodaja-lec pa je vzvišen nad tabo, ubogim kupcem, ki se nad množico različnih omar in novosti, ki jih vsak dan ponujajo tovarne, sploh ne znajdeš. Res pa moram priznati, da se je zadnje čase tudi slava prodajalcev začela majati. Nekajkrat sem namreč že gledal te- levizijske reklame in psihologija teh reklam je podobna psihologiji prodajalcev. Samo da so reklame še bolj prebrisane: nikjer ni nobenega podatka o ceni. Reklama te premami, prodajalec v trgovini ti dokončno zavije vrat. Sicer joa, odkar gledam replame na televiziji, se mi zdi svet lepši: za six>je prihranke sem brez skrbi, ker spim na jogiju in mi iz žimnice (ki je nimam) tat ne more ničesar odnesti, prehrana je v redu, ker jem samo piščance PP, zobe imam cele, ker si jih umivam s Kalodontom. De-nicotina ne uporabljam, ker ne kadim, moja vožnja je varna, ker imam vsa kolesa obuta v Borovo gume, pred tatovi pa me varuje ključavnica Titan in bom šel torej brez skrbi tudi na dopust. Skrbi me edino to, ker nisem zavarovan in ker ne vlagam deviz pri Jugobanki. če pa bom še naprej gledal reklame, se bojim, da se bo moje občudovanje do prodajalcev, ki so s prvega mesta izpodrinili mesarje, kmalu ohladilo. Njihova psihologija je namreč na las podobna re-Jclamam. V mojih očeh so trgovci vzvišeni samo še zato, ker ta^o izredno bVnnilr**r' s starimi in novimi dinarji. Upam pa, da bo- (jr) y y tudi dolarje, ker j> tako moderno in ker smo se na nove dinarje že prv'n'' ’ J SPLIHAL čeprav izredno radi tožimo o težamh, ki spremljajo naš razvoj, dokazujejo podatki, da tudi Dolenjci napredujemo. To kažejo številke našega gospo, darstva, dokazuje razvoj industrije, pričajo nove šole, asfaltirane ceste in stanovanjska gradnja. Hkrati z razvojem na vseh področjih pa narašča tudi družbeni blagor. Statistike so dostikrat zani-rriive. Prav zanimive so tudi nekatere številke o napredku v novomeški občini. Ko se je začela gospodarska reforma, je imel vsak peti prebivalec novo. meške občine radijski sprejemnik. Lani je imel radio že vsak tretji občan. Televizijski sprejemnik je imel 1965.leta vsak 35. pre. bivalec, danes pride en televizijski sprejemnik na 12 ljudi. In kako je bilo z motornimi vozili 1965. leta? Vsak 18. prebivalec novo-meške občine je imel moped, motor ali avto. Zdaj pride motorno vozilo že na vsakega desetega v novomeški občini. Kar se je zdelo pred leti nemogoče, je zdaj postalo dosegljivo. Strokovnjaki na primer trdijo, da bo naš promet čez 20 let tako gost, kot je danes v najbolj razvitih zahodnoevropskih državah. Naše želje se spreminjajo, spreminja jih napredek. Občanov standard je vsako leto višji. 21227 Za hišico in sodobno Taborniki na nočnem pohodu Starejši člani Odreda gorjanskih tabornikov iz Novega mesta so v noči iz sobote na nedeljo na štiriurnem pohodu po neznanem terenu preizkusili svoje znanje v orientaciji. Na priljubljeni taborniški »Bazi 826,5« na Gorjancih so ob tabornem ognju v počastitev dneva tabornikov (22. april) obudili spomine na ustanovitev in delo Družine gorjanskih tabornikov pred 19 leti, njen prvi starešina Tone Gošnik pa jim je govoril o pomenu taborništva za človekovo osebnost in pri obrambnih nalogah. Take akcije bodo postale tradicionalne, m. S »fotografijami tedna« Še vedno ni preveč sreče: ali ne ustrezajo našim pogojem ali pa pridejo v uredništvo šele v torek, ko je »fotografska redakcija« že zaključena. Bodrilnih besed smo pod tem naslovom napisali že precei in tudi denar je pripravljen, res dobrih fotografij pa je med sicer lepim številom poprečnih, še vedno premalo, Kaj naj še rečemo? Poiščite neobičajne, zanimive, enkratne dogodke, ne. ponovljive trenutke in duhovite izreze! Sicer običajne posnetke lahko poživite z nenavadnimi zornimi koti ali igro svetlobe in senc. Skratka, pomislite preden pritisnete na sprožilec! Smo morda preveč zahtevni? No, nagrada pa tudi ni od muh! UREDNIŠTVO V Sloveniji bi bila dovolj ena komunalna skupnost - Zdravstveno zavarovanje tudi za mladino, ki je končala šolo, pa ne dobi dela V poslovalnici trgovskega podjetja Tabor v Grosupljem je poslovodkinja Marica Perovšek, 32-letna mati dveh otrok. Trgovini, ca je res majhna, lahko pa tu kupiš vse, od čevljev in steklenine do šolskih potrebščin. Ko sem vstopila, je tov. Perovškova pravkar izbirala in naročala modele čevljev za prihodnjo jesen in zimo,- ki jih je ponujal trgovski potnik. Izbrala je le nekaj praktičnih in ne predragih modelov, za katere meni, da jih bodo ljudje največ kupovali. . Kupci so kar naprej prihajali in kar urno se je morala pbrniii med policami, da je lahko sproti vsem postregla. V trgovini je namreč sama in je hkrati poslovodkinja, pomočnica in vajenka, kot je povedala. »Kako zmorete vse sami?« sem jo vprašala. »Dela je res ogromno in včasih ne vem, kjer se me drži glava,« je rekla in že segla po predmetu na polici, da bi ga pokazala kupcu. »Največ prometa je v avgustu in septembru, ko se začne pouk v šolah. Takrat dobim pomoč, drugače se pa moram znajti sama. Najtežje je to, ker sem v službi dopoldne m popoldne, in ko se vrnem domov, me še tam čaka delo. če mi ne bi pomagala mama, res ne vem, kako bi šlo. Otroka sicer že hodita v šolo, vendar ne moreta biti prepuščena sama sebi. Otroško varstvo je pri nas slabo urejeno, zato sem z veseljem glasovala za novo šolo, ker upamt da bo potem bolje.« Povedala je še, da je tudi mož zaposlen. Za hišico in sodobno urejeno gospodinjstvo samo ena plača ne zadostuje. »Nimam časa, da bi sodelovala v kakšni organizaciji,« je opravičujoče povedala, ko sem jo vprašala o tem. »Včlanjena sem sicer v Društvo prijateljev mladine, toda žal ne morem narediti kaj več kot to, da plačujem članarino.« ANA VITKOVIČ V ponedeljek, 20. aprila popoldne, so na žužemberškem trgu svečano sprejeli kurirčkovo pošto, ki so jo žužemberški pionirji prevzeli na Dobravi od svojih trebanjskih vrstnikov. Na trgu so kurirčkom — pionirjem pipravili pester kulturni program, ki so ga izvajali žužemberški in prevolski pionirji (Foto: S. Dokl). Združiti sveta zavarovancev? Gasilski muzej? Gasilci iz ribniške občine bo sklenili, da ustanove v Ribnici gasilski muzej. Pri njegovi organizaciji bodo sodelovali tudi gasilci iz kočevske občine. Potrebno je najti le še prostor zanj. Vsekakor naj bi bil gasilski muzej odprt do leta 1972, ko bodo gasilci v ribniški občini slavili 100-letnico prvega gasilskega društva v občini, ki je bilo ustanovljeno v Dolenji vasi. ta, dokler ni bil pred u5 leti upokojen. Začel je kot kurjač, nato je bil strojevodja in nekaj časa šef kurilnice, zadnja leta pred upokojitvijo pa je bil kontrolni strojevodja. Nič kolikokrat je peljal vlake v Karlovac ali Ljubljano in nešteto, krat jih je pregledoval na dolenjski in kočevski progi. Med vojno je bil v kurilni• ci vse do kapitulacije Italije. Hitro se je povezal v trojko, dostikrat mu je dajal naloge Viktor Avbelj. Običajno je prevzel material ki so ga pripeljali iz Ljubljane. Skril ga je pod snežni plug, nato pa ga je odpeljal v Potočarjev mlin. Po kapitulaciji Italije je odšel v vartizane. Dolgo časa je bil v stopiškem rajonskem komiteju, od junija 1944 pa pri narodni zaščiti. Je spomeničar, dobil pa je tudi več vojaških in civilnih odlikovanj. Janez Zupančič je kljub 70-letnici še vedno v občinskem odboru ZZB, kjer je bil pred leti tudi predsednik. Ob jubileju mu želimo še obilo zdravja in sreče. kdaj bodo v Loškem potoku dobili zdravnika in zobozdravnika. Delovni mesta sita izpraznjeni že nekaj mesecev. Na razpis se nd nihče Pred kratkim je bila v Kočevju skupna seja občinskih svetov zavarovancev občin Ribnica in Kočevje. Na njej so razpravljali o osnutku zakona o zdravstvenem zavarovanju, zakonu o zdravstvu ter osnutku statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev. Udeleženci so predlagali, naj bi se uveljavilo načelo združevanja tudi v komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja. V Sloveniji naj bi bila ena ali največ štori komunalne skupnosti. Osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju ne predvideva zavarovanja mladine, ki je končala osnovno šolo, ni pa mogla najti zaposlitve. Menili so, da bi morala imeti tudi ta mladina pravico do zdravstvenega varstva. Se naprej ostaja nerešeno pokojninsko zavarovanje kmetov. Na seji so predlagali, naj bi oba sveta zavarovancev združili. Na območju obeh občin namreč že deluje en zdravstveni dom. O tem bosta izrekla zadnjo besedo sveta zavarovancev na eni prihodnjih sej. Načeli 90 tudi vprašanje, Zupančičevih 70 let Danes slavi 70-letnico rojstva pristni Dolenjec Janez Zupančič. Rodil se je v Smo-lenji vasi, že od 1923 pa živi v Žabji vasi pri Novem mestu. Ko je 1922 prišel od vo-jakov, se je z*» oslil pri železnici, kjer je preživel vsa le- javil. Zdravstveni dom Kočevje bo moral čimprej najti 'rešitev. Končno so sklenili, da bodo organizirali razprave o osnutku statuita skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev v delovnih organizacijah skupno s sindikalnimi organizacijami. -r REDNA SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV Borci so pregledali delo »Uspehi naj ne uspavajo: dela je še dosti« Na redni skupščini Zveze Združenj borcev novomeške občine oo borci pregledali svoje delo v zadnjih dveh letih. Predsednik občinskega odbora Janez Potočar je spregovoril o uspehih, ki so jih dosegli, hkrati pa je naštel težave, ki jih bodo morali v bodoče rešiti. Gre predvsem za ureditev stanovanjskih problemov in priznavalnin borcem. Prav tako bodo morali pomagati pri krepitvi obrambnih sposobnosti in obujanju spominov iz NOB. Borci so se še posebej zavzeli, naj bi pri šolskem pouku zgodovini NOB posvetili več pozornosti. Skupščino je obiskala tudi delegacija pionirjev osnovne šole »Jožica Venturini« iz Vavte vasi, ki je poročala z bojišča, kjer mladi partizani vse huje stiskajo okupatorje: to je bilo poročilo z desete »Kurirčkove pošte« in prav vavtovaški pionirji so se lani v tej akciji močno izkazali. Kajpak so povedali, da so tudi letos naredili vse, da bi čim bolj uspeli. Skupščino so pozdravili predstavniki družbeno-politič-nih organizacij in JLA, ki so se zavzeli za tesnejše medsebojno sodelovanje, zraven tega pa so borčevski organizaciji zaželeli pri delu veliko uspehov. Ob koncu skupščine so poslali političnemu vodstvu PNO Južnega Vietnama resolucijo, v kateri želijo, da bi v pravičnem boju za osvoboditev premagali ameriške okupatorje. NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVOTEHNA To stran ste napisali sami!— To stran ste napisati sami! — To stran ste napisali sami! Vest, ki terja odločen ugovor V 12. številki Dolenjskih razgledov z dne 16. aprila 1970 smo v uvodni besedi prebrali neprijetno novico, da je zaradi finančne stiske ogroženo nadaljnje izdajanje te kulturne priloge Dolenjskega lista. Vest, ki terja odločen ugovor. Vsakdo, ki se na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in Beli krajini ubada s kulturno-prosvet-nim, z umetniškim in znanstvenim delom, ve, da so Dolenjski razgledi tej pokrajini resnično potrebni, saj ves južnoslovenski prostor ne premore ene same revije za kulturo in prosveto. Dolenjski razgledi pa so na najboljši poti, da postanejo prav to: skromna regionalna revija z absolutno najvišjo naklado v Sloveniji (30.000 izvodov!). Da imajo članki v DR nesporno trajno vrednost, naj navedem samo nekatere, Čisto slučajno izbra- ne prispevke: zgodovina Dolenjskega muzeja in kočevske gimnazije, arheolcn ška raziskovanja na šent-jernejskem polju, v brežiški občini in v Novem mestu, seznam dolenjske periodike, članki o umetnostnih spomenikih in razstavah v pokrajini itd. Priloga DR je pokazala, da je na Dolenjskem dovolj strokovno podkovanih piscev, ki so voljni prijeti za pero. Zase vem, da sem v Dolenjske razglede pisal z enako resnostjo in zavzetostjo kot za katerokoli drugo »vseslovensko« revijo. Vedno sem bil mnenja, da je vsak, kdor dela na kultur-no-znanstvenem polju na Dolenjskem, dolžan svoje rezultate objaviti oz. o njih informirati tudi v regionalnem tisku. Na ta način se bomo tudi otresli prizvoka kulturnega pro-vincializma. V poldrugem letu, odkar izhajajo Dolenjski raz- Zdaj pa korak naprej! »To stran ste napisali sami!« je napisano na vrhu te strani. Prvič je izšla v tej podobi 14. marca 1968 v številki 11 in odtlej izhaja že dve leti. Porodila se je iz poprejšnje občasne rubrike »Pisma uredništvu«. Za stran, ki jo prepuščamo vam, bralci, in vašemu pisanju, smo se odločili zaradi več stvari. Po. glavitna je bila prav goto. vo želja, da bi DOLENJSKI LIST res postal javna tribuna, v kateri lahko bralci povedo po svoje tudi tisto, kar sicer ne bi. prišlo do novinarskega «• šesa in peresa. Na tej strani smo hoteli objavljati tudi mnenja, ki se ne uje-majo z našimi ali s tistimi, ki jih izoblikujejo razni družbeni organi. Vodila nas je torej iskrena želja pritegniti k sodelovanju v listu kar največ ljudi in ujeti pri tem tudi odmeve na naše pisanje. V tej želji nismo popolnoma uspeli, toda na tej strani so bili v dveh letih že objavljeni mnogi vaši dragoceni prispevki. Dragoceni predvsem zato, ker ste s poštenim očesom fn občutkom za mero v njih velikokrat odločno povedali tudi to, s čimer te ne strinjate. Zelo dobro namreč verno, da tam, kjer je vse prav, navadno ni demokracije. Demokracija se poraja v boju mnenj in zato smo vam bili vedno hvaležni zlasti za kritične prispevke. Po dveh letih sodelovanja menimo, da je prišel čas, ko bi morali narediti korak naprej. Se vedno dobivamo precej vaših prispevkov, ki jim pravimo v uredništvu »sprevodniški#. Gre za sestavke v katerih pisci stresajo svojo užaljenost zaradi majhnih krivic in podobnih drobnjarij. Takšnih prispevkov nismo zavračali in smo jih objavljali. Menimo pa, da je v naši družbi vsakomur na voljo dovolj rednih poti, Po katerih lahko dobi zadoščenje m neposredno krivico, M se mu je prt-petila. Saj s tem, da je o-pis (žal navadno zelo ose- ben!) takega dogodka objavljen v časopisu, zadeva še m rešena. To nam med drugim potrjuje tudi dejstvo, da se doživet ja te vrste ponavljajo, čeprav jih že dve leti žigosamo po časopisu. Zakaj nam ne pošiljate več pohvalnih mnenj? Cio. vek doživi razen hudega vedno tudi kaj lepega, kaj pravite? Zlasti pa nas m druge bralce zanimajo odnosi med ljudmi. Nesporazumi niso vedno posledica trenutne jeze tistih, ki se v njih srečujejo. Zavedajte se: le nerazpoloženi sprevodnik bo nahrulil potnika! Slabi odnosi pa so lahko tudi posledica hujših stvari: krivic na delovnem mestu, nereda # podjetju ali v okolju, kjer živite, slabe obveščenosti, tega, da si kdo lasti pravice odločanja, ki mu ne gre itd. Takšne stvari bi morale najti odmev na vaši strani v listu in o takšnih stva. reh bi morali v svojih sestavkih odločno in pošteno povedati svoje mnenje. To se dogaja v mnogih podjetjih, v krajevni skupnosti, v soseski, povsod, kjer živijo ljudje. Zlasti takrat, kadar se del ljudi zavzema za napredek, del ljudi pa iz različnih vzrokov temu nasprotuje! Vaša stran v listu naj bo zato namenjena opisu resničnega življenja in tegob in ne samo stresanju jeze nad tistimi, ki so vam prizadejali manjše krivice. Vabimo vas, naredite korak naprej v tej smeri in pišite nam o tem! Vsakič povejte, kje se dogaja, kar opisujete in se vsaj v pismu podpišite s celim i-mcnom! Pričakujemo vašo pošto in sodelovanje! •* UREDNIŠTVO gledi, se je v 12 številkah na 136 straneh zvrstilo veliko prispevkov, ki bodo vsakemu raziskovalcu in ocenjevalcu Dolenjske v dragoceno pomoč. Zato apeliram na vse tiste činitelje, ki odločajo o usodi oz. nadaljnjem izhajanju priloge v domačem listu, naj dobro pretehtajo vrednost in pomen njenega izhajanja. Dolenjski razgle-gi so temu prostoru potrebni! TONE KNEZ, Novo mesto S sestanka na sestanek Na potrebnih in nepotrebnih sestankih izgubljamo precej dragocenega časa Mnogoštevilni sestanki, konference, simpoziji, posvetovanja in ostale oblake sestajanja so postali v naši samoupravni praksi nujna potreba pri • ocenjevanju opravljenega dela in dogovarjanja o bodočih nalogah. Ne glede na ugotovitev pa številni neposredni proizvajalci in strokovnjaki v delovnih organizacijah kočevske občine — po vsej verjetnosti pa tudi v ostalih krajih — ugotavljajo, da zaradi sestankar-stva mnogokrat izgubimo precej dragocenega časa, ki bi ga lahko koristneje porabili. Zato se zavzemajo, da bi na vseh ravneh podrobno proučili vprašanje, če je potrebno sklicevati toliko sestankov, predvsem tiste v rednem delovnem času. Hkrati bi kazalo pregledati strokovno raven sestankov, kajti mnogokrat so sestanki brez prave vsebine. So tudi primeri, ko zaradi istega vprašanja sklicuje sestanek ali posvet več organizacij! i- Dolenjski fantje, ki služimo vojaški rok v Srbiji, česti-iamo za praznik dela vsem delovnim ljudem, posebno pa mladini. Dolenjskemu listu želimo še mnogo uspehov, saj je eden izmed najbolj zanimivih pokrajinskih listov in ga zelo radi prebiramo, ker nam prinaša novice od doma in drugod. Dolenjski fantje. Davorin Turk, Milan Vršćaj, Vlado Priol, Branko Resnik in Franc Hictaler Prokuplje Srečanje s pisateljem Antonom Ingoličem V torek, 14. aprila, je bila v naši šoli-v Šentrupertu podelitev Goliovih bralnih značk, na katerem je sodeloval tudi pisatelj Anton Ingolič. V lepo okrašeni telovadnici so se pionirji predstavili najprej z nekaj recitacijami in dramatiziranim odlomkom iz Ingo-ličeve povesti »Tajno društvo PGC«, nato pa so nam podelili značke. Naš gost je bil zelo razpoložen in je z veseljem odgovarjal na naša vprašanja. Jaz sem ga vprašal, kako je nastala knjiga »Enajsterica živih«. Odgovoril je, da je zgodbo zajel v vojnem času. Nadvse sem bil vesel, ko mi je pisatelj stisnil roko, saj sem tudi sam osvojil srebrno Goliovo značko. POLDE JURGLIC novinarski krožek osnovne šole Šentrupert NI NUJNO, da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišita svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa |e pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL m ! Ni skrbi za drstišče rib Prišel je čas, ko je zaživelo -drstišče rib v Mirni-pri Dol. Boštanju, vendar ni nobene bojazni, kdo jih bo varoval oziroma kako se bomo otresli ribjih tatov. Vse teče tako, kot je bilo dogovorjeno, in se sklepi uresničujejo. Med tamkajšnjimi prebivalci je sicer majhno negodovanje, češ zakaj sedaj ne bi vlekli mesa iz vode, ko je priložnost za to, saj so ribe prišle tako rekoč domov! Enakega mnenja so tudi nekateri »ribiči«, vendar so v manjšini. Takšni ribiči niso člani RD zaradi rekreacije in športa, temveč zaradi osebnih koristi. Vsi naši člani vedo, da mora vsakdo v korist ribiške družine narediti deset prostovoljnih ur ali pa plačati 50 dinarjev. Na, članskem posvetu pododbora Sevnica je bil soglasno sprejet sklep, da bodo ribiči prostovoljne ure uporabili za zaščito drstišča. Vodstvo družine je povabilo k sodelovanju vse zasavske ribiške družine ter ZRD Zasavje — Litija in Novo mesto ter republiško ribiško zvezo. Redna zaščita drstišča na Mirni torej teče redno in bo tekla toliko časa, dokler bo to potrebno. S tem sem odgovoril že na dve zastavljeni vprašanji v Dolenjskem listu vsem Sev-ničanom in Boštanjčanom ter članom naše RD, ki ne vedo dovolj o gospodarjenju v naši ribiški družini in z dajanjem neresničnih podatkov povzročajo razprtije med zasavskimi ribiškimi družinami. Podatke, ki jih je dobil novinar Dolenjskega lista, lahko dajo samo taki ljudje, ki mislijo, da je lov rib na dr-stišču koristen, ker imajo samo misel, kako se bodo najedli rib, ko pridejo te na ženttovanjski ples. IVAN NOVAK Stare pesmi v novi obleki Stare narodne in druge pesmi so lepe v obliki, kot so bile tkomponirane. Kar srce me boli, ko jih poslušam izmaličene. Samo en ton naj bo drugačen, pa že ni več tisto, kar je bilo v izvirniku, če so že zaščitene stare stavbe, naj bi bile zaščitene tudi stare pesmi! V. P. Ribniško Opekarno je treba obnoviti 14. novembra lani je pogorel del Opekarne v Ribnici. Pogorele so strojnica ter strojne in zračne sušilnice pri krožni peči. Kako je prišlo do požara, je za občane Ribnice še vedno vprašanje. Stroje, ki »o veljali precej, in ostalo železje so prodali na odpad, čeprav pravijo ljudje, da bi jih lahko hitro usposobili in bi Ope-kama lahko spet obratovala. Tega pa se niso lotili niti samoupravni organi podjetja niti občinska skupščina, čel da se ne izplača. Morda se nekaterim res ne izplača. Ribničan je pa pravijo, da je to gospodarski kriminal, za katerega bi moral nekdo odgovarjati. Vendar pustimo, naj to rešujejo pristojni organi. Poglejmo le drugo stran življe, nfa in dela v Ribniški dolini. Vsaka občina je zainteresirana, da v njej čimveč proizvajajo, da gradijo nove obrate in da narašča narodni dohodek. V Ribnici pa kaže, da za kaj takega niso zainteresirani. Občina šteje med nerazvite. Na nje• nem območju je le lesna industrija INLES in nekaj kovinske industrije. Ni čudno, če ljudje doma ne dobijo dela in odhajajo v Nemčijo. Vsakomur, če gleda le malo gospodarsko, je razumljivo, da je da- ne3 težko priti do novega obrata, Potrebno je imeti denar, surovine in vse ostalo, kar zahteva proizvodnja-V Ribnici m ne denarja ne ostalega za kak nov obrat. Za obnovo Opekarne pa je denar, je dovolj surovine za izdelavo opeke za več kakor tristo let, pa tudi delovne sile je dovolj, saj dela v Nemčiji nad tisoč domačinov. Od teh bi jih vsaj sto lahko zaposlili doma, če bi obnovili Opekarno. To pa nekaterim ne gre * račun bi raje prodajajo, kar je od Opekarne ie ostalo. Opekama v Ribnici je obratova-la ie 69 let. Bila je prvo večje gospodarsko podjetje v Ribniški dolini. Ves čas je uspešno poslovala. Njeni izdelki »o bili kakovostni. Z njimi fe zalagala območje od Barja do Kolpe, Notranjsko, Suho in Beto krajino ter še del Dolenjske. Po železnici je pošiljala svoje proizvode tudi v druge kraje. Pa še eno vprašanje je, id je "bistvenega pomena Za vso Ribniško dolino. V Opzkarni v Ribnici so do leta 1918 res delali večinoma Italijani. Med njimi sta bila samo dva Slovenca. Vzgoja je bila v avstro-ogrski družbi taka, da je bito sramotno delati v opekami. Med le-tom 1918 in 1942, ko so Opekamo požgali Italijani, pa je zrasel mladi rod delavcev, ki je do leta 1929 prevzel vse delo v svoje roke m poslal temelj naprednega ljudskega gibanja v Ribniški dolini. V letih gospodarske krize 1929— 1937 Opekama ni imela preveč težav s prodajo opeke, ker so bili njeni izdelki zelo dobri. V teh letih se je razvilo in organizacijsko na. predavalo napredno delavsko giba. nje, ki je bilo podlaga NOB in dokončne osvoboditve delovnih ljudi vse Ribniške doline. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je bila Opelcama vseh 69 let ob-stoja trden gospodarski temelj Ribniške doline in Sola za strokovne in revolucionarne kadra. Današnji ribniški gospodarstveni ki se p to ne zamislijo. Ali ne M bilo bolje obdržati sto delovnik ljudi doma, kakor da odhajajo m delo * tujino, M je vedno bila ta bo mačeha delovnem* Oovektđ Ribnica ima pogoje za obnovo Op+ kame, potrebni so la gospodarski ukrepi! Tako se bo doma zaposlilo več ljudi, g tem pa se bo dvigala tudi gospodarska moč občine- PETER ŠOBAR st. Kočevje Precejšnja stiska je v sedanjih prostorih obrata IGO v Velikih I.ašeah. Povpraševanje po gostinski opremi je vedno večje, zato se je podjetje IGO Ljubljana odločilo, da bo za svoj obrat v Velikih Laščah v naslednjih mesecih sezidalo novo stavbo, ki bo imela okoli 1000 kv. m prostorov za proizvodnjo in skladišča. ► (Foto: Primc) Obisk v IGO: iz malega raste veliko Leta 1967 le 6 zaposlenih, lani 10, letos 40, kmalu pa 80 - Precej domačinov se bo zaposlilo v obratu IGO - Tudi nekateri, ki zdaj delajo v Ljubljani, se bodo (lahko) vrnili domov - Kmalu nova stavba IGO »Zaradi naglega naraščanja turizma je vedno večje povpraševanje po gostinski opremi. Naš obrat IGO (Industrija gostinske opreme) v Velikih Laščah ima-toliko naročil, da smo morali delovni dan podaljšati, razen tega pa odstopamo izdelavo nekaterih naših proizvodov tudi kooperantom,« je povedal obrato-vodja Franc čuden. Obrat IGO v Velikih Laščah je bil ustanovljen 1. septembra 1967. Takrat je imel zaposlenih 6 ljudi. Delali so panje (čoke) za sekanje mesa, kipilne stroje za krompir, oanare za shranjevanje pekačev in slaščičarske peči. Lani so imeli zaposlenih povprečno 10 ljudi, ki so izdelali na mesec za 100 do 120.000 din teh izdelkov. Letos imajo zaposlenih že 40 ljudi, ki so proizvedli na mesec za 500 do 700.000 din gostinske opreme. Prostori v starem silosu pri železniški postaji so jim postali pretesni, posebno še, ker so začeli * izdelovati še delovne mize za kuhinje, mize za odpadke ter plinske in ladijske peči. Delajo še Priključki izzivajo nesrečo Laščani se resno pripravljajo na ureditev križišča - Tudi Turjačani opozarjajo Krajevni skupnosti Velike Lašče in Turjak razpravljata pogosto tudi o neurejenih priključkih stranskih cest in uildc na glavno cesto Škofljica—Kočevje. Cesta je biila dograjena že leta 1963, priključkov pa še danes nima urejenih. Za urejanje priključkov na vsej tej cesti je letos predvidel Cestni sklad Slovenije 48.732 din. S tem denarjem pa ne bo mogoče narediti veliko. Samo osnovna ureditev priključkov na glavnem križišču v Velikih Laščah bo veljala najmanj 96.000 din, medtem ko bi popolna ureditev tega križišča veljala kar 180.000 din. Zanimivo je, da Je bilo ob gradnji ceste leta 1963 že skoraj vse pripravljeno za ureditev tega križišča. Desna Gostišče v gradu Združeno kmetijsko podjetje Kočevje se dogovarja z občinsko skupščino Ljubljana-Vič-Rudnik o nadaljnji usodi oziroma ureditvi Turjaškega gradu, ki je kulturni in zgodovinski spomenik. Združeno KGP je turjaški grad vključilo v svoj program razvoja turizma in namerava v njem urediti gostišče, čeprav bo to razmeroma draga investicija. Občina, kd je lastnik gradu, je v razgovorih izrazila pripravljenost, da bi ga predala Združenemu KGP. stran, gledano z ljubljanske smeri, je bila povaljana oziroma utrjena, postavljeni robniki, pripeljane kocke in vse pripravljeno za asfaltiranje. Potem pa so graditelji nenadoma delo prekinili in odpeljali celo kocke. Krajevna skupnost se prizadeva, da bd letos to križišče le uredila. Sama je zibra-la že okoli 30.000 din, pričakuje pa še pomoč občinske skupščins in republiškega cestnega sklada. V La*čah in na ostalem območju krajevne skupnosti je še več neprimernih priključkov na glavno cesto. Tudi na zadnjem sestanku za območje krajevne skupnosti Turjak so razpravljali o neprimernih priključkih. Ugotovil} so, da bd bilo nujno potrebno urediti priključka pri Malem Osovni-ku in Malem Ločni ku, ki sta najbolj nevarna. Nastavljal je zanke Franc Polzelnik iz Veliko Slevnice je pred kratkim nastavil zanke, divjadi. Miličniki so za to zvedeli in je moral pokazati, kje jih je nastavil. Vendar je za eno pozabil In se je kasneje vanjo ujela srna. Miličniki oo že prej našli pri njem doma eno srno, ki jo je dal iz kože. Predali ga bodo javnemu tožilcu. Svojci so predlagali, naj bi Polzelnika, ki je star okoli 40 let, dali v kakšen zavod, ker ogroža tudi ljudi. vedno v eni izmeni, ker ne dobe dovolj polizdelkov za dve izmer.>i, pa tudi delavci se še priučujejo. Od 40 zaposlenih jih je le 6 kvalificiranih, trije so vajenci, ostali pa nekvalificirani. Proizvodnjo jim podražu-je tudi pomanjkanje skladišč. Zdaj jih imajo raztresene po vseh Laščah, zato je potrebnih precej prevozov. Zaradi vsega tega se je podjetje IGO odločilo, da bo v Laščah zgradilo novo stavbo, ki bo merila 1000 kvadratnih metrov. Polovica te stavbe bo namenjena za proizvodno, ostala polovica pa bo za skladišče. Stavba bo dokončana predvidoma v nekaj mesecih. Obratovodja ni mogel povedati natančih podatkov o novi stavbi, menil pa je, da se bo po njeni dograditvi število zaposlenih najmanj podvojilo, približno enako hitro pa bo naraščala tudi proizvodnja. Podjetje ^e v okolici odkupilo' od kmetijske zadruge nekaj ze nilje, ki jo potrebuje za razvoj obrata. Psi lovili divjad Na nedavnem občnem zboru lovske družine Velike La šče so lovci ugotovili, da bodo morali napraviti več za zaščito divjadi. Minulo zimo so psi raztrgali 6 srn. Menili so tudi, da bodo morali okrepiti disciplino med članstvom glede nakupa orožja in nošenja orožja. Pri preprodaji orožja lovci ne upoštevajo dovolj predpisov. Vedno večji promet Na kočevski cesti je vedno večji promet. Posebno ob sobotah in nedeljah morajo biti vozniki že kar previdni. Preteklo nedeljo popoldne je nekdo med vožnjo od Škofljice do Velikih Lašč štel av tomobile, ki jih je srečaval. Na ten} delu ceste, ki ga je prevozil v približno četrt ure, je naštel 224 avtomobilov, ki so peljali proti Škof ljici, oziroma Ljubljani. Grosupeljski komunisti * o SZDL in krajevni skupnosti Na nedavni seji občinske konference ZK Grosuplje so večino razprave posvetili delovanju in krepitvi Socialistične zveze in nadaljnjemu razvoju krajevne samouprave. Delo SZDL zadnja leta poteka po predvidenem programu, vendar o veliki delavnosti v celota ne bi mogli govoriti, saj je vse prepogosto opaziti premajhno zavzetost za delo v tej organizaciji, še posebej so opozorili na udeležbo člarov konference SZDL na sejah, pri čemer niso izvzeti niti komunisti. Prav zaradi tega bo treba v prihodnje poostriti družbeno in politično odgovornost ljudi, ki delajo v različnih organizacijah, in vključevati vanje predvsem tiste, ki so voljni delati. Vsekakor pa je SZDL v preteklem obdobju zabeležila tudi precej uspehov, posebno takrat in tam, ko so reševali povsem določene naloge, ki zadevajo neposredno vse občane. To velja zlasti za udeležbo na volitvah ali pa razprave o upravljanju z gozdovi in 'o razvoju kmetijstva. To ponovno dokazuje, da se ljudje zanimajo predvsem za probleme iz neposrednega življenja, manj »pa jih zanimajo splošna razglabljanja o odmaknjenih problemih, kar navadno imenujemo politiziranje Prav gotovo pa je naloga Socialistične zveze, kako ooiskati zanimiva področja del ovarija organizacije. Ko so govorili o krajevni samoupravi, so se strinjali z ugotovitvijo, da se le-ta vedno bolj uveljavlja. Letos so krajevne skupnosti dopolnile svoje statute* po osebnem vzorčnem statutu, ki ga je pripravila občinska statutarna komisija. Tudi dopolnjeni občinski statut daje poseben poudarek KS. SZDL bi morala, so poudarili na konferenci, postati v krajevni skupnosti pobudnik za raz- Jamarji, pomagajte! V :kotu med Temenico, Krko in Višnjo goro je precej kraških jam, posebno v okolici Stične jih je veliko. Blizu Gradišča so že pred vojno jamarji odkrili veliko jamo s podzemnim jezerom. Najbrž se ta jama še nadaljuje, vendar jamarji takrat niso imeli dovolj opreme za podrobnejšo raziskavo. Naj povemo še to, da v vasi Rupe in na Viru pri Stični ob velikem deževju bruha voda iz zemlje in nosi s seboj človeške ribice. Prebivalci vabimo ja marje, naj odkrijejo naš podzemni svet. GROGA Načrti dela SZDL Občinska organizacija SZDL v Grosupljem si je prihodnje leto zadala vrsto pomembnih nalog z najrazličnejših področij. Posebno se bo organizacija posvetila nadaljnjemu razvoju krajevne samouprave, nič manjše naloge pa je ne čakajo v razpravah o stanju in razvoju kmetijstva v občini. V okviru priprav za sprejem srednjeročnega plana v zveai in republiki bo izdelan tudi srednjeročni plan razvoja občine. Socialistična zveza bo vneto sodelovala v pripravah in izvedbi razgovorov o programu razvoja. I reševanje m urejanje življenjsko vaznih problemov, pri tem pa ne sme biti vzvišena nad njo, pač pa le njen idejni vodja. Gre predvsem za nadaljnjo demokratizacijo odnosov v našem družbenopolitičnem življenju. - vec Prizadeven aktiv ZK V podjetju UNIVERZAL v Ivančni gorici je med 37 zaposlenimi 6 članov ZK. Komunisti imajo v podjetju svoj aktiv, ki se redno sestaja na 10 dni. Na sestankih aktiva se pogovarjajo o vsem, kar je bistveno za podjetje — o gospodarjenju in samoupravljanju — in sprejmejo stališča. V kolektivu UNIVERZALA deluje razen tega več delavcev, ki so sicer najbolj aktivni v družbeno-političnem življenju Ivančne gorice. Lep vzgled aktiva ZK v UNIVER-ZALU bi lahko posnemali tudi aktivi ZK v drugih podjetjih, kjer komunisti niso tako delavni. Novi koši v Stični Stiška gimnazija je dobila dva nova koša, za katera so morali odšteti 3 tisoč dinarjev-. Postavili so ju na asfaltiranem šolskem igrišču, tako da bodo prišli na svoj račun gimnazijci in osnovnošolci. Bržkone se bo košarka poslej v Stični še bolj razživela, hkrati pa so dijaki prišli do zanimive oblike izven-šolskega udejstvovanja. Sti-ški gimnazijci so pred tedni igrali v Trebnjem na srednješolskem prvenstvu Dolenjske in so se kar dobro upirali novomeškim gimnazijcem. Številke o Dobrepoljah V Dobrepoljah živi krog okrog 3000 ljudi, od tega je volivcev 2049. Na tem območju je v vaseh Predstruge, Cesta, Zdenska vas, Mala vas, Videm, Podgorica, Podpeč, Zagorica, Bruhanja vas, Pod-gora in Kompolje 737 gospodinjstev, samo od kmetijstva pa živi 1284 ljudi. Ostali so zaposleni v Stolarni, Apnenici, obratu Iskre ali KZ, nekaj sto pa se jih vsak dan vozi z avtobusi proti Ljubljani. Območje krajevne skupnosti Dobrepolje meri 6900 hektarov; njiv je 1000 hektarov, travnikov 623, pašnikov pa 1950 hektarov. Goveje živine je 1314 glav, konj 187, prašičev pa 980. -vec KDO SE BO ZAVZEL ZA OSTARELE KMETE? I „Davki me prehudo tarejo^ Zdravstvena izkaznica ni potrjena* kaj bo, kc bo v Klančarjevi ht.si bolezen? sem dolžna še za lansko leto. Zato sem tudi ostala brez zdravstvenega zavarovanja. Nekaj bo primaknil sin, nekaj bom zbrala sama, a.vseeno se bojim, da ne bo dovolj denarja in da bom morala zdravnika plačevati sama — če bom sploh imela s čim plačati.« — Kaj zemlja ne daje dovolj kruha? »Večina je travnikov, malo je gozda, in orne zemlje je manj kot hektar. Nekaj koruze pridelam pa krompirja, malo pese in korenja. In ker pri hiši ni denarja, ne morem kupiti gnojil: ker nimam gnojil, je tudi pridelek slabši. Prosila sem že, naj bi mi del davkov oprostili, da bi plačevala manj kot doslej. Odgovora doslej ni bilo. Kolikor bom mogla, bom plačala — kakor bo, pač bo.« In je ostala sama na toplem pomladanskem soncu, s strahom in upanjem v srcu. Druga kmetica, ki je tudj prišla po zdravstveno izkaznico, ji je pritrdila: »Zares, zemlja je slaba, da moramo še mrvo kupovati.« Ostareli- kmetje pa ostajajo na kmetijah in so vse večji reveži. .Jim bomo pomagali? J. SPLICHAL Prišla je v Grosuplje, a zdravstvene izkaznice ji niso potrdili, ostala je sama, brez pomoči: mož ji je umrl pred četrt stoletja, otroci so šli za svojim kruhom in pomagajo, kolikor morejo. In kako 'naj se človek sam peha na gruntu? »Blizu štiri hektare zemlje imam, ki jo moram obdelovati sama,« pravi 64-letna Frančiška Klančar iz Mlačevega. »Bolehna sem, oči mi nagajajo — Pa Se brez zdravstvene izkaznice sem ostala.« — So torej davkj prehudi? »Preveč me žulijo, zares. Letos sem plačala že 50 starih jurjev za davke, a KRIŽEM PO GROSUPELJSKEM ■ GROSUPLJE — Kot vse kaže, bodo letos potrdili kar 70 odstot. kov kmečkih zdravstvenih izkaznic, medtem ko eo jih prejšnja leta 50 do 60 odstotkov. V gro. supeljski občini sta 2.302 kmetij, ska proizvajalca in 6.563 zavarovancev. ■ VIŠNJA GORA — Višnjani se že pripravljajo na letošnjo največjo proslavo, ki bo 9. avgusta. Proslavljali bodo 95. obletnico gasilskega društva v kraju, 25-letnico osvoboditve in lOO.letnico Lenino, vega rojstva. Povabili bodo vse živeče borce s tega območja In pripravili srečanje borcev Zahod, nodolenjskega odreda, ki so ga ustanovili v Kriški vasi pri Višnji gori. ■ ŠENTVID PRI STIČNI — Od 26. julija do 2. avousta bodo imeli kulturni tedm: odkrili bodo ploftčo padlim borcem, pevski zbori pa bodo pripravili koncert. Hkrati bodo proslavljali 20. obletnico ustanovitve Slovenskega okteta. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik Ribničana, pel pa bo Slovenski oktet. ■ IVANČNA GORICA — Priključek na avtomobilsko cesto je v Izredno žalostnem stanju: tudi največji smučarski ud bi ae na tej cesti ne mogli ogniti vsem luknjam. Prebivalci upajo, da bodo zdaj, ko je vreme toplejše, luknje pokrpali. ■ GROSUPLJE — Po dolgem čpsu so sl občani spet lahko ogledali gledališko gostovanje Ljubu ljančunov: v nedeljo Je gostovalo Šentjakobsko gledališče z Jurčičevim Sosedovim sinom. Prava sreča je, da so amaterske skupine v občini tako prizadevno, da redkih gledaliških gostovanj poklicnih ali polpokllcnlh gledališč gledalci ne Čutijo tako močno. i:•>, FOTOZAPIS FKK OŠ KOČEVJE Ko šolski zvonec naznani konec pete ali šeste učne ure, delo v šoli ne zamre. Včasih takoj po pouku, drugič pa popoldne, se zbiramo v različnih krožkih, da bi si izpopolnili znanje iz posameznih predmetov, ki nas zanimajo, ali pa se vključujemo v dejavnosti, kjer lahko pokažemo svojo ustvarjalnost. Na naši šoli deluje poleg krožkov in klubov tudi vrsta skupin, ki jih nismo zajeli v našem fo-tozapisu. To so društva za varstvo živali, dramatski krožek, družina pionirjev prometnikov in drugi. Zdaj pa kar po vrsti k slikam: tudi nekaj odličnih telovadcev. 4. Radi igramo šah. Zdaj se pripravljamo na republiško pionirsko prvenstvo, kjer bi se seveda radi dobro uvrstili. 5. Med fiziki je največ zanimanja za elektriko. 6. Naše ladjice so zdaj res iz vezane plošče in furnirja, kdaj pozneje pa bo morda kdo izmed nas gradil tudi prave ladje! 7. Poskus je kemikom uspel! Natrij je izpodrinil vodik, ki se je v trenutku vžgal. (Posneli dlani foto-kmo kluba osnovne šole v Kočevju pod vodstvom tovariša Franceta Brusa) 1. Pod mikroskopom se mladim biologom odpre nov, čudovit svet narave. 2. Člana foto-kino kluba dokončujeta montažo filma »Narod si bo pisal sodbo sam«. 3. V športnem društvu imamo kultura in izobra- ževanje Jutri o kulturi Kultuirno-prosvetna komisija pri občinski konferenci ZK Ribnica je sklenila, ker drugače ni šlo, spraviti razmajani kulturniški votz s slepega stranskega tira na uglednejšo, bolj vidno pot. Od ugotovitve, da je kulturno življenje v občini razen redkih izjem skoro povsem zamrlo, do sklepa »nekaj je treba storiti« ni bilo daleč, pa tudd način ni nič novega. Posvetovanje. Za jutri popoldne, 34. aprila, je sklicano širše posvetovanje občanov, kj jam je kultura pri srcu, ki jo lahko s svojom delom spet postavijo na trdnejše noge ali pa denarno podpro. Na posvetovanju bo osrednja točka — ustanovitev kulturne skupnosti. Ali jo Ribnica potrebuje in ali jo sploh lahko ima? Vprašanje, ki zahteva dokaj jasen odgovor. - vec Filmske risanke za osnovne šole Novomeški zavod za kulturno dejavnost je začel 18. aprila za učence osnovnih šol v vseh večjih središčih v novomeški občini predvajati film-' ske risanke, v katerih nastopajo Duško Dolgoušek, pes Rififi, maček Silvester, hitri in počasni mišek in drugi junaki. Od danes do ponedeljka, 27. aprila, bodo predstave še v Orehovici, Drči, Zame-škem, Birčni vasi, Uršnih selih, Lazah, Karteljevem, Prečni, Mimi peči, Dolžu, Stopičah in Podgradu. Predstave so v počastitev praznika dela. JUTRI V NOVOMEŠKEM DOMU KULTURE Nastop opernih prvakov Ljubljanski umetniki bodo v počastitev 27. aprila in 1. maja peli arije iz znanih oper Jutri bodo v krški galeriji odprli razstavo 29-letnega slikarja Zdravka Ćosica iz Slavonskega Broda. V svojih delih rad upodablja domačo pokrajino. (Foto: Jožica Teppey) Buiajfc Krško - presenečenje! (Nadaljevanje s 1. strani) bod in prosvetnih društev pričakali dopoldne na odcepu avtomobilske ceste pri D mo. vem, odkoder so se odpeljali najprej v Kostanjevico. Ogled Forme vive, Gorjupove galerije, Lamutovega razstavišča ki drugih kulturnih dragocenosti, zlasti pa še kostanje-viškega gradu oz. nekdanjega samostana, je goste več kot navdušil. Kostanjevici je sledil obisk samostana Pleterje, kjer so beli menihi goste ljubeznivo sprejeli in jim ponudili od svojih pridelkov čudovita jabolka, sir in cviček. Okoli 15.30 je filmsko ekipo na Sremiču sprejel predsednik ObS Jože Radej, kd ji je predstavil svoje sodelavce in voditelje družbeno-politdčnih organzacij občine. 2e pred prihodom na Sremič je Veljko Bulajič obiskal mlade gledalce filma BITKA NA NERETVI, ki so ga v I Miha Maleš: DEKLE V torek zvečer so v ljubljanski Mali galeriji odprli razstavo grafik akademskega slikai ja Mihe MaleSa, ki bo odprta do 24. maja. Obisk toplo priporočamo! Mali kulturni barometer ■ ZANIMIVA PREDAVANJA — Novomeška Sola za zdravstvene dalavoe je prirectila pred kratkim več predavanj. Urednik slovenske izdaje »Komunista« Prane Šetinc je govoril dijakinjam o družbeni in gospodarski reformi ter vlogi družbeno-političnih organizacij. Dr. Meta Novak, kirurginja v novo. m e* kih splošni bolnišnici, je imela predavanje o raku. medtem ko j« Valerija Jager, višja medicinska sestra iz centra za načrtovanje druiine ▼ Ljubljani, govorila dekletom o poti do adrave družine. Minulo soboto pa Je imel učiteljski zbor šole za zdravstvene delavce strokovno ekskurzijo. Ogledali so si višjo Solo za zdravstvene delavce v Ljubljani in psihiatrično bolnLSnioo v Begunjah. ■ SREČANJE PIONIRSKIH GLEDALIŠČ — Od 2*. do 36. aprila bo v Idriji zaključna prireditev prvega srečanja pionirskih gledaliških skupin Slovenije. Nastopilo bo devet skupin — iz Trbovelj, Slovenj Gradca, Hudinje, Celja, Cerkelj na Gorenjskem, Kranja, Idrije, Sladkega vrha in Maribora. 25. aprila bo v rudniški dvorani v Idriji posvet o gledali-Skl vrgoji rnludih In o ustanovitvi Gledališke mladine Slovenije, na-sledr\Jl dan pa pogovor o uprizoritvah. ■ V PTUJU SPET FESTIVAL — Tradicionalni drugi fesUvol narodno zabavne glasbe bo v Ptuju od 28. do 30. avgusta. V začetku avgusta bodo prireditelji poslali v prodajo posebno revijo o festivalu v 30.000 izvodih. Na naslovni strani bodo objavili fotografijo najbolj priljubljenega ansambla v Sloveniji, ki ga bodo izbrali bralci slovenskih pokrajinskih časnikov. ■ JUGOSLOVAN ODSTOPIL — DuSan Stojanovič, član* žirije na letošnjem filmskem festivalu v < rtx'rtmusnu, je odfrtopil. Ivjavtl Je, da se ne more strinjali s tem, da bi občinstvo vplivalo na odločitve. ■ TELEVIZIJSKA »LEPA VI. DA« — Ljubljanska televizija je minuli teden že drugič prikazala domače gledališko delo. Gre za Vošnjakovo žaloigro »Lepa Vida«, napisano po motivu znane ljudske pesmi z istim naslovom. Za tele-vtsijsko prikazovanje je dramo priredil Janez Menart, režiral pa pa .Jo Je Mirt Kragelj. dvorani na Vidmu prisrčno pozdravili. Sproščeno je sedel mednje in stekel je topel pogovor; kazalo je, da je bil režser najbolj zadovoljen z odgovorom pionirjev, da film dobro razumejo in da jim je nadvse všeč. V zdravici, ki jo je Veljku Bulajiču izrekel med kosilom na Sremiču predsednik Radej, je bila predvsem prisrčna čestitka za veliko mojstrovino in umetnino, kar BITKA NA NERETVI nedvomno je. Sele s tem dimom so nas marsikje po svetu spoznali, je poudaril tovariš Radej, režiser Bulajič pa mu je med drugim odvrnil: »Vaša čestitka in želja, da bi se med vami dobro počutili, se je začela uresničevati že danes zjutraj. Delavci iz ekipe Neretva smo zelo presenečeni nad tem, kar smo danes videli pri vas. Moram priznati, da smo glede vaših krajev popolnoma neobvešče-ni. Le tabla ob avtomobilski cesti kaže na Formo vivo pod Gorjanci. To, kar smo videli — eksponate v Gorjupovi galeriji, obnovo cerkve oz. nekdanjega gradu in vse drugo, to je nekaj edinstvenega. Srečen bom, če mi bo uspelo zainteresirati jugoslovansko televizijo, da te lepote pokaže ljudem v naši državi! Gre za izreden turistični kulturni pomen Kostanjevice in drugih krajev v tej okolici, ki so nekaj enkratnega na poti med Ljubljano in Zagrebom. Predstavljajte si, kaj Di bilo, če bi samo Zagrebčani to vedeli in videli Kostanjevico! Sola v tem kraju je edinstven muzej: tu se srečuje vsak otrok ze od prvega razreda naprej z naj lepšimi likovnimi stvaritvami. Verjetno sami več ne veste, kako izredno pomembno in kako veliko delo je tu opravljeno — in vse to še ob znanem pomanjkanju denarja. Prijatelji, priznam vam, da je danes zame in za moje sodelavce dan presenečenj! Ce bi imel kak MUnchen, San Francisco, Hamburg ali New York tak grad, kot je Kostanjevica, bi ga kazali vsemu svetu, bil bi na prvih straneh vseh prospektov. Zato nujno svetujem: več propagande, več informacij nam dajte o vašah lepotah in umetninah!« Bulajičeve besede so vsi navzoči toplo pozdravili. Ko so mu zvečer na slavnostni predstavi NERETVE slovesno podelili plaketo z njegovim portretom, ki jo je izdelal kipar Vladimir Stoviček, je režiser Bulajič ponovno dejal pred vso dvorano: »Krško je zame odkritje, čeprav je tako blizu Zagreba!« Tu je Bulajič med drugim tudi dejal, da bodo v bodoče premiere njegovih filmov v Krškem. Kot smo zvedeli, pripravlja režijo filma o sarajevskem atentatu, o ilegalni Ljubljani in še kaj. Zvečer je Veljko Bulajič v družbi krških javnih delavcev še dvakrat ponovil: »Zares ste me zadolžili in izpolnil bom dano besedo!« Krško bo tako imelo izjemno srečo: filmske stvaritve velikega jugoslovanskega režiserja bo poslej gledalo prvo med našimi mesti. Navdušenje, ki so ga režiser Bulajič in njegovi najožji sodelavci pokazali ob obisku lepot krške ter novomeške občine, pa nas hkrati sili, da bomo propagandi naše pokrajine zares morali posvečati docela drugačno skrb in širino, kot smo to delali doslej. TONE GOŠNIK Od jutri v Sevnici razstava »Esperanto za mir v svetu« Jutri ob 17. uri bodo v likovni galeriji na sevniškem gradu odprli likovno razstavo Kluba esperantistov osnovne šole Frana Vrunča iz Hudinja pri Celju. Klub je esperantskim organizacijam po svetu razposlal razpis *a likovne prispevke pod naslovom »Esperanto za mir v svetu«. Vabilu so se odzvali mladi esperantisti iz 20 dežel, med drugim iz Japonske in Kitajske. Razstava bo odprta ves mesec in bo na izviren način popestrila sevniške prireditve v počastitev 27. aprila in 1. maja. A. 2. APZ »Tone Tomšič« poje v Novem mestu Na turneji 'po Sloveniji bo akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane pel tudi v Novem mestu. Po že prej objavljenem sporedu bo znani vokalni ansambel nastopil v Domu kulture 9. maja. Akademski pevski zbor bo nastopil z repertoarjem ka ga je pripravil posebej za letošnje proslave. Zaključni nastop predviden 12. maja Učenci baletne šole pri novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost se že pripravljajo na zaključni nastop ob koncu prvega letnika. Prireditev bo predvidoma 12. maja na novomeškem odru in bo javna. Na nastopu bodo učenci pokazali, kaj so se od jeseni naučili pod vodstvom baletne korepetitorke Milice Buh. Prvič so mladi baletniki nastopili na prireditvi dedka Mraza okoli novega leta. Po sklepu programskega sveta za letošnje proslave pri občinski konferenci Socialistične zveze v Novem vem mestu bo jutri zvečer v novomeškem Domu kulture osrednja prireditev na čast 27. aprilu in 1. maju. Nastopilo bo osem prvakov in solistov ljubljanske Opere, in sicer: sopranistki Vilma Bukovec in Vera Lasič, altistka Boža Glavakova, tenorista Rudolf Franci in Ar-duino Zamara, baritonista Edvard Sršen in Samo Smerkolj ter basist Danilo Merlak. Peli bodo arije iz znanih oper: »Traviate«, »Toscer«, »Rigoletta«, »Pikove dame«, »La Bohema« in drugih. Popoldne ob 15. uri bo operno popoldne za učence novomeških in okoliških osnovnih šol, zvečer ob 19.30 pa za dijake višjih razredov srednjih šol in drugo ob- Krški učenci v Operi Okoli 300 učencev osnovnih šol iz Krškega in Leskovca se je 19. aprila s šestimi IZLETNIKOVIMI avtobusi odpelja- lo v Ljubljano na predstavo Puccinijeve opere v treh dejanjih »Turandot«. Pod taktirko dirigenta Boga Leskovica so glavne vloge peli: sopranistka Hilda Holzl basist Danilo Merlak tenorist Ardu-ino Zamaro in sopranistka Nada Vidmar. Učenci so pozorno spremljali predstavo. S. Sk. O prosti soboti v šolah 25. aprila ob 9. uri bo prof. Medveš, sodelavec Pedagoškega inštituta SRS, v novomeški sindikalni dvorani predavalo o uvedbi petdnevnega tednika v šolah in vzgojno-varstvenih zavodih. Zatem bo občni zbor novomeškega Pedagoškega društva, na katerem bodo med drugim izvolili novo vodstvo. Baletni večer v Kostanjevici V okviru XV. prireditev Dolenjskega kulturnega festivala bodo v kostanjeviškem domu kulture v soboto, 25. aprila, ob 19-30 nastopili: prvaka baleta ljubljanske Opere Tatjana Remškar in Janez Mejač, tenorist Arduino Zamaro in pianistka Zdenka Lu-kec. Vstopnice za to prireditev prodajajo v kostanjevi-ški trafiki, lahko pa jih obiskovalci tudi rezervirajo po telefonu št. 19. činstvo. Vstopnina za dijake bo 1, za odrasle pa 2 din. Učenci nižjih razredov osnovnih šol in tistih šol, ki se opernega popoldneva ne bodo mogli udeležiti, bodo imeli na čast obema praznikoma šolske proslave. 20-letnik Arheološkega vestnika Te dni je izšla že dvajseta Številka Arheološkega vestnika, osrednjega slovenskega časopisa, ki obravnava probleme prazgodovinske, antične in zgodnjesrednjeve-ike arheologije, predvsem iz slovenskega prostora. Časopis izdaja slovenska akademija znanosti in umetnosti, urejajo pa ga Srečko Brodar (odgovorni urednik), Stane Gabrovec, Jože Kastelic, Viktor Korošec in France Stele. Na pobudo sedaj že pokojnega univ. prof. Josipa Korošca je leta 1950 izšla prva številka Arheološkega vestnika, ki si je v dvajsetih letih s številnimi temeljnimi in tehtnimi razpravami o naši arhe-v oločki preteklosti pridobil ugled v mednarodnih strokovnih krogih. Slovenska akademija pošilja danes ta časopis v zameno več sto znan. stvenim ustanovam na vse kontinente. Med štirinajstimi prispevki v tej številki so tudi trije, ki poročajo o arheološkem delu in izsledkih na Dolenjskem in v Posavju v zadnjih letih. Nemški arheolog O. —H. Frey (dober poznavalec dolenjske prazgodovine in vsakoletni sodelavec pri izkopavanjih ▼ Stični) in Stane Gabrovec sta skupaj napisala razpravo: K latenski poselitvi Dolenjske. Njuna študija osvetljuje »keltsko« naselitev Dolenjske v luči novih dognanj pri izkopavanju na gradbišču nad Stično. Članku sta priključila še seznam najdb iz rimskega časa v stiški okolici. Vse kaže, da je velika stdSka naselbina Živela skozi vse halštatsko in latensko obdobje (čas 1. tisočletja pred n. št.), v času uvedbe rimske oblasti v naših krajih pa Je bila opuščena. Drugi prispevek je Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični, ki so ga napisali S. Ga. brovec, O. —H. Frey in S. Folti-nj. Vsi trije namreč že tri leta zapored vodijo obsežno izkopavanje na prazgodovinskem gradišču nad Stično. V članku nas seznanijo s historiatom .izkopavanj v stiški okolici, s potekom del in rezultati na gradišču. Tudi nestrokovnjaku bodo vzbudili spoštovanje odkriti mogočni zidovi in okopi, ki so opasovali stiško gradišče, ki meri 800 x 400 metrov! Odlične risbe in načrti ter fotografije Ilustrirajo oba članka. Tretji članek nas popelje v Obsotelje, v starozgodovinski čas zgodnjega srednjega veka. V njem poroča Paola Korošec o sondažnth izkopavanjih na Svetih gorah na Bizeljskem v letih 1967 in 1968. S številnimi majhnimi sondami znotraj in izven svetogorskih cer. kva oz. kapel je avtorica skušala dognati obseg in časovno opredelitev zgodnjesrednjeveških najdb na tej izvrstni arheološko-historic-ni točki, ki vabi k raziskovanju arheologe, zgodovinarie in umetnostne zgodovinarje. Koroščeva je našla prazgodovinske naselbinske ostanke in več staroslovenskih grobov s pridatki, ki Jih uvršča. Jo v 9. in na začetek 10 stoletja. Obsežnejša raziskovanja na Svetih gorah so v načrtu. Časopis zaključujeta dva spominska članka, vrsta knjižnih poročil In bibliografija. TONE KNEZ Al'prav se piše... Delavna delovna skupnost? Delovna skupnost dobiva z novo zakonodajo vse več pristojnosti. V manj-fifi delovnih organizacijah pa je celo osrednji nosilec samoupravi jalskih hotenj. Kadar slišimo za tako H-vo celico družbenega so-iitja, mislimo na ljudi, ki uresničujejo za družbo koristno delo. Delovna skup nost je močna le tedaj, če se vsi njeni člani trudijo, da bi z delom opravičili dolžnosti, ki jim jih je zaupala družba. Torej mora biti delovna skupnost v prvi vrsti delavna. Delavnost, pridnost pa se ne s me kazati na sestankih, ker so le-ti za delavnega človteka drugotnega pomena. Samo delovna skupnost uspešno premaguje delovne samo. upravne nalog?. Nekateri nedelavni člani delov-nih skupnosti pa cesto prenesejo delo na druge delovne tovariše in tovarišice. Toda brez dela ni samoupravljanja. Zalo bi morali laki lažni samoupravljavci utišati svoje glasove tudi na se. jah delovnih skupnosti. Nekateri pa junaško zatrjujejo, da se dela sploh ne boje. Dokazi ob njem mirno taspijo. PROF. JOŽE ŠKUFCA OGLE« DALO MLA »DIH Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Ime In priimek Ulica Kupon št Tudi na nedavnem posvetu v Črnomlju, ki ga je sklicala o Očinska konferenca ZMS, se je pokazalo, da je veliko resnice v teh trditvah. Posveta se je udeležilo le 6 učencev, vabili pa so jih 31. Nekateri med njimi se, tako kaže, premalo resno vključujejo v mladinsko organizacijo, v okviru katere bi lahko reševali svoje težave. Tistih šest, ki so na posvetu spregovorili o svojem delu in šolanju, je opozorilo na nekatere velike nepravilnosti. Štirje delajo p° deset, enajst ali dvanajst ur na dan, dva sta zaposlena pri istem obrtniku in imata 8-umi delavnik. Nagrade, ki jih dajejo zasebni obrtniki svojim vajencem, so nizke: za prvi letnik od 100 do 250 din. Tuda rednega dopusta fiimajo, kolikor jim ga pripada. Nekateri ga sploh nimajo, drugi samo po 14 dni. Pogosto delajo tudi nadure. Te jim mojstri plačajo, čeprav ne tako, kot bi jih morali. Vajenci so menili, da bi morali delati le 8 ur, da bi jim pripadale višje mesečne nagrade in več dni dopusta. Odnos med mojstri in vajenci pa bi se po njihovem mnenju izboljšal, če bi mojstri bolje cenili njihovo delo in jih naučili vsega, kar sami znajo. Praznovanja v mesecu mladosti Na področnem posvetu v Brežicah so predsedniki občinskih konferenc ZMS sprejeli program medobčinskih prireditev, ki bodo v maju Na osnovni šoli Katje Rupena v Novem mestu imajo sodoben glasbeni pouk ob spremljavi klavirja. Takole se zberejo učenci okoli svoje tovarišice Marjetke Gačeša, kadar vadijo novo pesem (Foto: S. D.) V Sevnici bo revija beat ansamblov Za dan mladosti pripravljajo mladi Sevničani presenečenje za vse Dolenjce, ki so ljubitelji beat glasbe - V Sevnici bo 24. maja zvečer revija beat ansamblov, na kateri bodo igrali dolenjski ansambli Prejšnji četrtek so se v Brežicah sestali predsedniki občinskih konferenc ZMS iz Novega mesta, Trebnjega, Kr-škega in Brežic. Posvet je bil posvečen medobčinskemu sodelovanju v mesecu mladosti. Sklenil: so, da bo: I v BREŽICAH medobčinsko športno tekmovanje v šahu in rokometu. 9. maja. bodo medobčinske ekipe tekmovale v šahu, v rokome-' tu pa se bodo pomerili mla-*■ dinci in mladinke iz šestih občin 31. maja. ■ V NOVEM MESTU bo 16. maja . srečanje članov predsedstev občinskih konfe renc iz Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Trebnjega, Br- ežic in Krškega. Skupno si bodo ogledali Bazo 20, potem pa bo v Dolenjskih Toplicah slavnostna seja vseh predsedstev. Na tej seji bodo podelili najboljšim mladincem in mentorjem priznanja ■ V TREBNJEM bo v času od 19. do 25. maja razstava mladih slikarjev iz širše Dolenjske Na otvoritvi se bodo predstavili mladi umetniki, povabili pa bodo tudi likovne kritike in nekatere znane umetnike. ■ V KRŠKEM bo srečanje radioamaterjev iz šestih občin. ■ V ČRNOMLJU bo srečanje tabornikov. Jožica je za „Zvestobo" Poslali ste 211 kuponov in izbrali tako: 1. »Zvestoba« - Beneški fantje, 43 glasov, 2. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 31 glasov, 3. »Mendozino« - Ivica Šerfezi, 28 glasov, 4 »Pridi, dala ti bom cvet« - Eva Sršen, 27 gl., 5. »Čibu, čiba« - Ljupka Dimitrovska. 15 glasov Po zaslugi Jožice Žnidaršič in sester Zupančič iz šentjernejskega klanca je ta teden dobila največ glasov melodija »Zvestoba« Jožica nam je sama poslala kar 23 veljavnih in pravilno izpolnjenih kuponov. Imela je tudi posebno srečo, saj smo jo, ko smo tretjič segli v škatlo, izžrebali. Ta teden je žreb določil takole: 1. Nada Žnidaršič, Jezero št. 17, TREBNJE, dobi plo-ščo »Felicita« — Adamo, 2. Janez Štefanič, DraSiči št. 14, METLIKA, dobi ploščo »Pismo iz Vietnama« — Novak Tešič, 3. Jožica Žnidaršič, Šmalč-ja vas 18. ŠENTJERNEJ, dobi ploščo »Da li znaš:< — Kruno Slabinac. Plošče so darilo novomeške MLADINSKE KNJI. GE, ker imajo bogato izbiro domačih in tujih plošč. Mladi Sevničani bodo organizirali za dan mladosti svojevrstno prireditev. Na sevniškem gradu, ki ima že častitljivo starost, bo 24. maja zvečer revija beat ansamblov iz vse Dolenjske, Ce bo prireditev uspela, naj bi revija postala tradicionalna. Prvi udeleženci so že znani. To so: »Abadoni« iz Črnomlja, »Diademd«, iz Novega mesta, »Memorije« iz Brežic, »Modre zvezde« iz Sevnice, »Safirji« iz Laškega ter »Vol-voksi« m »The Unemployed mad devils band« iz Novega mesta. Samo še mesec dni priprav bo treoa, potem bomo že ver’ kateri beat ansambel je najboljši na Dolenjskem. Sevničani so se za tako obliko tekmovanja odločili zat« , Ker je beat glasba trenutno najbolj priljubljena med mladino. Na Dolenjskem obstaja vrsta ansamblov, ki imajo predvsem skupne težave: • igrajo največkrat za ples, taka glasba je najbolje plačana, nimajo dobrih mentorjev, največkrat pa nimajo niti dobre opreme. Denar je njihova skrb, včasih jim pomagajo starši, drugič delovne organizacije, največkrat pa je prav denar kriv, da se ne morejo uveljaviti. Organizatorji prireditve so določili, da morajo sodelu- Stiki med »BELTOM« in »ISKRO« Predstavniki v mladinskih aktivov iz »Bel ta« in sem iške »Iskre« so navezali pred kratkim stike. Na nedavnem sestanku so se pogovorili o problemih mladincev v obeh tovarnah. Sklenili so, da bodo poslej sodelovali na športnem, kulturnem in družbeno-političnem področju. Za začetek bodo šli pa skupen izlet v Maribor in Pohorje T. L. Prijavljenci za Župančičev natečaj Amaterske dramske sekcije so v črnomaljski občini zelo delavne. Mladinci iz Gribelj so pred kratkim naštudirali igro »Vaška vene-ra«, s katero bodo sodelovali na Zupančičevem natečaju. Za ta natečaj so se prijavi- li tudi mladinci iz Zuničev ter iz Adlešičev in Zilj. Pri režiji lim navadno pomagajo prosvetni delavci. Kot kažeta prijave, se bo letos udeležilo Zupančičevega natečaja veliko mladinskih dramskih sekcij joči ansambli zaigrati tudi eno lastno skladbo. Na tak način naj bi posameznim skupinam pomagali prebiti se iz anonimnosti. Umetniški lepak bo vabil Dolenjce, naj se udeležijo te revije. Izdal ga bo likovni pedagog Tone Zgonec. Sceno na sevniškem gradu pripravlja Aleš Fenos, likovni pedagog iz Sevnice. Za nastop ansamblov bodo uporabili teraso gradu. Ker potrebuje scenarist pri svojem delu podatke o geodetski podlagi gradu, se je lotil dela tudi Jurij Vili, geometer iz Sevnice. Na sestanku — udeležili so se ga predstavniki ansamblov — so sklenili, da oodo pred nastopom podpisali pogodbo. Beat skupina, ki ne bo nastopila, bi morala plačati kazen 1000 din. Revija naj ne bi bila samo prireditev za mlajše. Sevničani pričakujejo, da bodo med poslušalci tudi starejši. Ce se bodo nekatere delovne organizacije ogrele za to prireditev in jo finančno podprle, bodo poizkušali organizirati tudi modno revijo. Sevničani povezani z domačo občino Sevniški študentje so se zadnje čase tesneje povezali z domačo občino. Izvolili so komisijo in pritegnili še tiste domače strokovnjake, ki so že diplomirali, ter sklenili skupno obravnavati kadrovsko politiko in štipendiranje. Menijo, da bodo tako lahko nekoliko vplivali na perspektivni plan razvoja kadrovske politike, ki so ga doslej podjetja sama sprejemala. „0 svojih načrtih začhe s: če“ Janez Bobnar, učenec iz mirnopeške osnovne šole ve, da brez pomoči ne bo šlo Med odmorom je bilo pred šolo Ivana Kovačiča-Efenke v Mirni peči živo kot v panju. Droben fantič, ki se mi je pozneje predstavil za Janeza Bobnarja, učenca 7 razreda, je stal nekoliko ob strani. Med 'svojimi vrstniki je po šolskem uspehu med najboljšimi, čeprav nima najbolj- ših pogojev za učenje. Takole je povedal: — Kako živite pri vas doma? »Oče in mama imata Kmetijo, imam pa še tri mlajše sestrice. Živimo v Gornjem Globodolu, ki je 6 km oddaljen od Mirne peči, kamor hodim v šolo. Dobro se učim. Vsa leta sem bil med najboljšimi. Rad bi nadaljeval šolo, pa ne vem, če bodo doma zmogli. Zelo si želim, dobiti štipendijo in nadaljevati na eni izmed tehničnih srednjih šol.« — Doma moraš najbrž pomagati pri delu. Ali imaš za učenje dovolj časa? »Zjutraj moram zgodaj tz postelje, če hočem, da pridem pravočasno v šo- lo. Ko se vrnem iz šole, Tie čaka domače delo. Zdaj je treba pomagati v vinogradu, zdaj na njivi, zdaj pri živini. Za učenje mi ostaneta urica ali dve po večerji. Ce bi imel več časa bi bil v šoli še bolj. ši.« — Ali misliš, da ti je pot v življenje odprta tako, kot vsem tvojim sošolcem? »Nekateri moji prijatelji dobro vedo, kam bodo šli po osnovni šoli. Skupaj delamo načrte, le da mo-ram jaz začeti pripovedovati o svojih načrtih takole: »Ce dobim štipendijo, če bodo doma zadovoljni, če bom dobil službo ... bom tehnik.« M. PADOVAN Tekmovanje ekip prve pomoči 14. junija bo v Novem mestu občinsko tekmovanje e-kip prve pomoči enot vseljudske obrambe. Posvetovanja o tem, kako pripraviti tekmovanje, so že bila. Pokroviteljstvo nad tekmova-njem je prevzela tovarna zdravil KRKA. Vsi udeleženci tekmovanja bodo dobili lepe tolažilne nagrade, tri najboljše ekipe pa kolekcijo izdelkov KRKE. V Novem mestu bo tudi republiško tekmovanje ekip prve pomoči, vendar dan tekmovanja še ni določen. Tekmovanje je najboljša praktična vaja, saj bo pokazalo usposobljenost sodelujočih enot. Metlika: bogat program prireditev Metliški mladinci se skrbno pripravljajo na mesec mladosti. 10. maja bo odprta razstava nadarjenega slikarja Zorana Hočevarja. 16. maja bodo mladinci organizirali partizanski pohod na Krasinec, kjer bodo posluša- li predavanje o vseljudski obrambi, nato pa bodo še športna tekmovanja. 23. maja bo na grajskem dvorišču prvo srečanje mladih literatov Dolenjske in Bele krajine. V program nameravajo vključiti tudi nekaj skupin, ki sodelujejo v natečaju za Zupančičevo nagrado, ter umetniško skupino iz Karlovca. Pomagali bodo starejšim Na nedavnem posvetu predsednikov mladinskih aktivov v črnomaljski občini so ugotovili, da se je vaška mladina vse preveč ukvarjala s kulturno dejavnostjo, zanemarjala pa je nekatere pereče probleme. Zato bodo aktivi v poletnih mesecih organizirali celo vrsto akcij, pomagali bodo krajevni skupnosti, gasilcem in drugim krajevnim organizacijam. Mladi Črnomaljci bodo skrbeli za ureditev okolice gasilskih domov oziroma poslopij. kjer imajo svoje klube, organizirali bodo izlete, prirejali veselice in podobno. V maju bodo imeli tudi več športnih prireditev. Veliki Gaber: kros v aprilu V nedeljo, 19. aprila opoldne, bo v Velikem Gabru tekmovanje vaških aktivov v krosu. Mladinke bodo tekle 600 m. mladinci pa na 1200 m dolgi progi. Nastopili bodo fantje, stari do 21 let, dekleta pa smejo biti stara 20 let. Mladinski aktiv v Velikem Gabru je eden izmed najbolj delavnih v trebanjski občini. Mladinci sodelujejo na kulturnem in športnem področju z drugimi mladinci, pred kratkim pa 90 ustanovili tudi pevski zbor. RESNIČNA MLA-DOST je lastnost, ki si jo moremo pridobiti samo z leti. GLASBO USTVARJAJO NARODI. Skladatelj naredi samo a-ranžma. UČENI SMO LAH-KO z znanjem drugih, modri samo s svojo pametjo. Vajenci zahtevajo pravice Ko sta fant ali dekle še na pol otroka, jima doma govorijo približno takole: »V uk boš šel, tako boš prišel laže in hitreje do kruha. In ne pozabi, da je treba mojstra poslušati in ubogati!« Položaj vajencev pa ni rožnat. Tudi na Dolenjskem ne. Nekateri med njimi pravijo, da bodo morali itd na ulice, tako kot študentje, ker bodo le na tak način lahko opozorili, da prepočasi rešujemo njihove težave. DEŽURNI POROČAJO ■ VAŠČANI GASILI GOZD — V nedeljo, 19. aprila popoldne, se je vžgal gozd pri Potovem vrhu. Vaščani so takoj zgrabili za orodje in posodo z vodo ter ogenj pogasili še pred prihodom novomeških gasilcev. Skoda je neznatna. ■ KLATEŽ BREZ DOKUMENTOV — Trebanjski miličniki so pred kratkim prijeli Ivana Cehtla, ki se je brez dokumentov priklatil iz Maribora. Sodnik za prekrške mu je takoj prisodil mesec dni dni zapora. ■ UKRADLI VINO IZ ZIDANICE — V noči na 17. april so neznanci v Mačkovcu vlomili -v zidanico Novomeščanke Anice Vene in Ukradli 50 litrov vina. ■ DVA MOPEDA UKRADENA — 19. aprila zvečer sta bila ukradena dva mopeda. Lastnik prvega, Jože Vidmar, je imel parkiranega pred bifejem na Otočcu, Fran Nose iz Gabrja, pa ga je prislonil na parkirišču pred domom JLA v Novem mestu. Storilce še iščejo. ■ RAZBIJALA STEKLENINO — črnomaljski miličniki so prejšnji teden pridržali do iztreznitve Ha-dža Paliča' in Padila Kidrizoviča, ker sta razgrajala in razbijala ste-kelnino po črnomaljskih gostiščih. ■ ZAPELJAL NA LUKNJO — Bršlinčan Jože Jarc se je 19. aprila zvečer peljal s kolesom skozi Dolnje Kamence. Zapeljal je na asfaltno luknjo, padel in za nekaj trenutkov izgubil zavest. ■ »IZGUBIL DENAR« — 13 aprila je vinjeni Feliks Nahtigai iz Kočevja prijavil na postaji milice, da je od samopostrežne trgovine do gostilne »Lovec« izgubil 1200 din (plačo) Miličniki so ugotovili, da je Nahtigal kupoval v samopostrežbi, kuverto z denarjem pa je dal skupaj z nakupljenim blagom v vrečko. Vse skupaj je nato dal pred gostilno »Lovec« nekemu moškemu, naj da spraviti pri natakarici, ori pa Je šel nazaj iskat »izgubljeni« denar. Miličniki so vse skupaj našli in vrnili lastniku. ■ PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE — 13. aprila so miličniki pripeljali na postajo nekega moškega, ki je pijan razgrajal in grozil v »Restavraciji«. Miličnikom, ki so ga pridržali do lz-treznitve, ni hotel dat-i osebnih podatkov Kasneje so ugotovili, da Je razgrajač Zvone Peško iz Kočevja. ■ OTROKA HOTEL PUSTITI MILIČNIKOM — 13. aprila ob 23.30 je pijani Peter Verderber iz Kočevja prinesel na postajo milice dveletnega otroka in ga brez pojasnila pustil na mi^ v dežurni sobi. Miličnik je stekel za njim in zahteval, naj otroka odnese. Verderber je dejal, da so miličniki dolžni skrbeti za otroka, ker žena pijančuje In ne skrbi za otroka. Nato je le pristal, da bo odnesel otroka domov spat, zagrozil pa je, da bo šel v bife »Gaj« in obračunal c ženo. ■ MLADOLETNA TATICA — 16. aprila ob 21.30 so na postajo milice pripeljali 15. letnega V. K_ iz Srednjih Ložin, ki je skupaj z D. J. iz Kočevja ukradel v Livoldu dve kolesi. Oba sta se nato odpeljala do gostilne Sti-mec v Dolgi vasi, kjer sta ukradla več steklenic pijače. Ko sta skušala pijačo pretihotapiti skozi straniSčno okno, so V. K prijeli, kasneje pa so miličniki'ujeli še D. J. Moped v jarku, voznik v mavcu Nesrečno nočno avanturo z ukradenim mopedom je doživel Aitanas Trpkovski iz No* vega mesta. V noči na 20. april je v kolesarnici na novomeški železniški postaji vzel moped Jožeta Jakšeta s Potoka pri Straži in se odpeljal proti Ratežu. V Smolenji vasi je zapeljal s ceste, zadel kamen in se prevrnil v precej globok jarek. Razbito vozilo je pustil v jarku in se odvlekel v Hrenov hlev počivat. Zjutraj pa so ga domači našli in poskrbeli, da so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Trpkovski zlomljeno desno nogo in hujše poškodbe po glavi. EDVARD SAJOVEC DANES PRED NOVOMEŠKIMI SODNIKI Ubijalec lastne žene in hčerke Razplet krvave tragedije, ki je močno odjeknila med Senovčani Pred petčlanski senat novomeškega okrožnega sodišča, kd mu bo predsedoval sodnik Janez Pirnat, bo stopil danes 22-letni Edvard Sajovec, priučeni soboslikar brez zaposlitve, s Senovega. Zagovarjal se bo zaradi uboja svoje leto dni mlajše žene Marjete in dveletne hčerke Matejke ter poskusa uboja 14-let-nega svaka Jožeta Gorenca. vedati, zakaj je sploh uporabil orožje in pokončal svojo družino. Utonila v mlaki 16. aprila popoldne je- utonila v 1,5 m globoki mlaki 4-letna Darinka Bizjak iz Kalc pri Krškem. Nesreča se je zgodila okoli 300 metrov stran od hiše, kjer se je Darinka igrala, nato pa zašla. ZANIMIV PRIMER IZPRED SODIŠČA Štirinajstič kaznovan Ljudje bodo imeli spet nekaj časa mir pred predrznim vlomilcem Jojem iz Ponikev Prevarant brez naslova 13. aprila Alojz Rozman iz Vinje vasi gotovo do smrti ne bo pozabil. Tudi on je tega dne pripeljal pujske na novomeško sej. mišče. štiri debelušne živalce s kratkimi rilčki in zavitimi repki, kot nalašč za rejo. Novega lastnika ni bilo treba dolgo čakati. »Stari?« je vprašal ne. znanec. »Sedem tednov,« je pojasnil Rozman. »Jedo?« »Vse od kraja.« »Koliko?« je spet silil neznanec. »1020 din za vse štiri, si-cer 250 din za enega,« je odvrnil Rozman. »Kupim,« je bil spet kratek neznanec. Nato je segel po denarnico, vzel iz nje 100 din in jih ponudil Rozmanu, češ: »Ara.« »Pa drugo?« je zaskrbe- lo Rozmana. »Se bova že zmenila. Ta-koj ko bom pujske natovoril.« Neznanec je hitw prenesel pujske drugega za drugim iz kurnika na vri-koiico avto?nobila, jih. pokril s cerado in ... Rozman je seveda pričakoval, da se bosta zdaj s kupcem dogovorila za pla-čilo preostalega zneska, uredila papirje in spravila kupčijo v red, pa se je krepko uštel. Neznani prevarant je medtem kot blisk skočil v kabino, vžgal avto in se urno odpeljal proti Novemu mestu. Presenečeni Rozman je obstal kot ukopan. Prevaranta zdaj iščejo. Kljub skopim podatkom — da bi vsaj kdo zapisal številko avtomobila! — upajo, da ga bodo našli. Potem bodo zadevo dobili v roke sodniki. I.Z. Krvava tragedija, v kateri so revolverski streli dve osebi ubili, eno pa ranili, se je zgodila lani, 24. decembra ponoči v stanovanju Sa-jovčevega tasta, Antona Gorenca, na Senovem 137. Kot pravi obtožnica, je prišel Sajovec tisto noč oborožen z revolverjem »Gaser« v stanovanje Antona Gorenca, kjer sta živeli njegova žena in hčerka. Ker mu niso takoj odprli, je ustrelil v zaklenjena vrata otroške sobe iii ranil v roko svaka, ki je stal za vrati. Obtožnica navaja, da je to storil, čeprav je vedel, da je nekdo za vrati. Ko so mu naposled le odklenili, je z naperjenim revolverjem stopil v otroško sobo, kjer sta bili žena in hčerka. Brez oklevanja je skočil k divanu, pod katerim se mu je skrila žena. Divan je dvignil, nato pa iz razdalje pol metra dvakrat ustrelil ženo v glavo. Oba strela sta bila smrtonosna, zato je žena izdihnila že na kraju dejanja. Sajovec je nato sprožil revolver še proti lastnemu otroku. Hčerko Ma-tejko je zadela krogla v glavo, zato je poškodbam čez nekaj ur podlegla. Sajovec, ki so ga še istega dne prijeli, je dejanje takoj 9 HUMOR IZ SPISOV Zagotovilo Sodnik: Govoriti morate sa. mo resnico. Priča: Brez skrbi! Z obdolžencem sva se o vsej zadevi že dodobra pogovorila. Karakter Sodnik: Saj ste se komaj streznili, pa ste že zavili v gostilno. * Obdolženec: Tovariš, jaz sem karakter in sem moral držati — kontinuiteto. Sama ve najbolje Stranka: Mož je rekel, da kar mene zaslište namesto njega. Sodnik: To ne bo mogoče. Saj je vendar on obdolžen, ne vi. Povedati mora, kako je bilo. Stranka: Saj nič ne ve, ko je bil pijan kot čep. Jaz vem najbolje. Sodnik: Kako to? Stranka: Saj je vendar me• ne nabunkal na kolodvoru. Ni mogel Sodnik: Zakaj ste odklonili preizkus z alkoskopom? Obdolžencc: Saj ga nisem odklonil. Bil sem tako pijan, da še pihati nisem mogel. Ni hotel kršiti predpisov Sodnik: Zakaj niste ustavili, ko vam je miličnik dajal razločen znak? Obdolženec: Bilo je na mostu, kjer se ne sme ustavljati, pa nisem hotel prekršiti zakona. Prej ni mogel Sodnik: Zakaj ste ponoči razgrajali v stanovanju in s tem motili sosede? Obdolženec: Ker podnevi nisem mogel. Me ni bilo doma. Na dve leti in tri mesece strogega zapora je okrožno sodišče. v Novem mestu 14. aprila obsodilo 31-letnega Martina Brajdiča, ki je bil med dolenjskimi Cigani znan tudi kot Jojo. Zagovarjati se je moral zaradi štirih kaznivih dejanj, ki jih je sam Ne tako, prijatelj! Bilo je pred dnevi v novomeški prometni konici na kandijskem križišču. Promet je bil gost, vsem se je mudilo, kot da bi se pripravljalo na nevihto. Od bolnišnice proti mestu je bila namenjena voz. nica osebnega avtomobila, ki je verjetno šele pred kratkim opravila vozniški izpit. Ko je prišla pred križišče, se je pravilno postavila, nakazala smer in čakala na ugoden trenu-tek, ko bo smela spet naprej. Vse bi šlo gladko, če se ne bi za njo ustavil tovornjak z voznikom, ki si je dovolil neslano 'šalo. Nesramno je začel pritiskati na sireno in prisilil voznico, da je v najneugodnejšem trenutku izsiljevala prednost Vozilo, ki je prihajalo naproti, je tako za 'las ušlo karambolu. Ko se je voznica znašla v škripcih, se je neslanež celo smejal, kot da bi ji želel nesrečo. Ce bi prišlo do trčenja, bi bila kriva voznica, pravi grešnik pa bi se spet smejal. žal, priče tega dogodka niso zapisale registrske številke tovornjaka. Neka. teri trdijo, da se je na vratih vozila bleščal napis z-naslovom voznika, ker pa si ga ni nihče zapomnil, ne moremo povedati, kdo je bil. N. N. ali v družbi pomočnika zagrešil na kmečkih domačijah v času, ko gospodarjev ni bilo doma. • Tako je Jojo storil roparsko tatvino pri. Jožetu 2up-cu v Bogdanji vasi, na Gre-denski gori je vlomil v zidanico Jožeta Vidmarja, Antonu Fabjanu iz Malega Lipja pa je ukradel privezanega psa ovčjaka. V družbi mladoletnega pajdaša je vlomil tudi v hišo Marije Zu-pamčič v Veliki Sevnici in jo okradel. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da si je Jojo pri teh dejanjih prilaščal manjše in manj vredne predmete. Na višino kazni pa je prav gotovo vplivalo tudi kaj slabo spričevalo storilčeve preteklosti; za taka in podobna dejanja je bil Jojo namreč pred tem že trinajstkrat kaznovan. Vlak povozil kretničarja 19. aprila popoldne je vlak »Arena-expres« na železniški postaji na Bregu do smrti povozil kretničarja Albina Mekšeta iz Obrežja. Mekše je prižigal signalne luči, vlak pa ga je zadel v trenutku, ko je etopal z levega na desni tir. V preiskavi so ugotovili, da pokojni Mekše zadnje čase ni najbolje slišal. Okradel soseda 22-letni Darko Kranjac iz Srednjih Radencev je v času od decembra 1968 do januarja 1969 v več ugrabkih vzel sosedu Jožetu Sterben-cu iz zaklenjenega predala v delavnici najmanj 1350 din, zato ga je okrožno sodišče v Novem mestu 14. aprila obsodilo na 9 mesecev zapora. Sodišče je upoštevalo, da je Kranjc še mlad in da do zdaj še ni bil kaznovan. Namesto dela — ' tatvina Alojz Brcar, 26 let, s Homa, pošta Šentrupert, je bil obsojen na eno leto in dva meseca, strogega zapora, ker je dvakrat ukradel jestvine in obleko pri Alojzu Medve-du. Hkrati je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen kraje prašiča, ki Jo je pri-javil Jože Jaki iz Šentruperta. Zanlmdvo Je, da Je bil Brcar obsojen že kot mladoletnik, poaneje pa Je dobil zaradi premoženjskih prekrškov dve leti In pol zapora. Po prestani kazni se je zaposlil v jeseniški železarni, kjer pa ’je spet začel krasti. Novomeščan Ciril Zupančič je s svojim fiatom 850 sport končal sobotno prehitevanje ob 23. uri v ograji mostu nad potokom Težka voda: po Partizanski cesti je prehiteval drugo vozilo, pri tem pa je zapeljal na pločnik in treščil v ograjo. Nekaj metrov ograje je odtrgalo, avtomobil pa se je prekucnil na bok. šofer je dobil lažje poškodbe, avto pa je uničen, škodo so ocenili na 15.000 dinarjev. (Foto: J. Splichal) ne Badovinac, škodo so ocenili na 2.000 din. ■ GORJANCI: Z AVTOM S CESTE — Jože Kočevar iz Dragomlje vasi se je 14. aprila peljal z- osebnim avtom po Gorjanski cesti proti domu. Zapeljal je na bankino, nato pa zadel opozorilni znak in obstal, škodo so ocenili na 2.000 din. ■ NOVO MESTO: ZADEL MOPEDISTA — Novomeščan Tomislav Barun je 14. aprila zjutraj zavijal na parkirišče pri hotelu METROPOL v Novem mestu in zadel mopedista Franca Obšteterja z Dvora pri Žužemberku. Mopedist je padel in se laže poškodoval. ■ METLIKA: S KOLESOM V ZAPORNICO — Janez Gregorčič iz Zemlja se Je 13. aprila zvečer s kolesom iz Metlike proti Pri-mostku. Svetil si je z ročno baterijo. Pri železniškem prehodu pri Primostku se je zaletel v dvignjeno zapornico in obležal neza-vesten ■ BRSLIN: ZBIL DEČKA — Andrej Primc iz Cegelnice se je 13. aprila peljal s fičkom domov. V Bršlinu pred hišo št. 11 je pred avto skočil 3-lelni Aleš Smole. Voznik je zavrl, a kljub temu zbil otroka. Deček je dobil pretres možganov. ■ GOTNA VAS: Z AVTOM ZBILA KOLESARJA — Milena Rožič iz Loke pri Črnomlju je 13. aprila v Gotni vasi s fičkom prehitevala 12-letnega Jožeta Koblarja iz Jedinščice, ki se je peljal s kolesom, ter ga podrla. Deček Ja dobil pri padcu hujše poškodbe. ■ KRŠKO: 37 M PO JARKU — Maks Curič iz Starega grada se Je 20. aprila okoli ene ponoči peljal z osebnim avtom iz Dr-novega v Krško. Pred KOVINARSKO je zapeljal na levo stran, padel v meter globok jarek ln po 37 m vožnje treščil v betonske cevi ter se prevrnil Sopotnik Franc 2ubec iz Krškega Je bil laže ranjen. Gmotno škodo so ocenili na 8.000 din. ■ KRMELJ: NESREČA NA NEPREGLEDNEM OVINKU — Ljubljančan Alojz Metelko se je 19. aprila zvečer peljal z osebnim avtom iz Krmelja proti Sent- ■ Janžu. Na levem nepreglednem ovinku se je naproti pripeljal z osebnim avtom Ciril Pevec is Trebnjega Vozili sta se zadeli, pri tem je dobil Ljubljančanov sopotnik Zdravko Metelko lažje poškodbe, a so ga kljub temu odpeljali v bolnišnico, škodo so ocenili na 2.500 din. ■ CERKI JE: ZBIL KOLESARKO — Na tretjerazredni cesti Krška vas — Cerklje Je voznik osebnega avta Frane Novak iz Sentlenarta 18. aprila zvečer zbil kolesarko Reziko Gačnik iz Krške vasi. Po voznikovi izjavi se Je nesreča zgodila zato, ker g« Jo pri srečanju zaslepilo neko vozilo Gačnikovo so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč. ■I KOČEVJE: AVTO NA STREHI — 19. apnila ob 18. uri se Je med Kočovjem in Svetlim potokom prevrnil osebni avto, ki ga je z neprimerno hitrostjo vozil Iztok Pureber iz Ljubljane. Avto m imel v rodu zavor, alkotest pa Jo pokazal, da jo voznik spdi preveč. Na avtu, ki Je obstal na strehi, Je 6000 din škode Poškodovan ni bil nihče. ■ KOČEVJE: trčenje pred ITAS — 20. aprila ob 5.50 sta na Reški cesti pred podjetjem ITAS trčila osebni avto, ki ga Je vozil Stanislav Anzeldč iz Staro cerkve, in mopedist Vladimir Intihar iz Dolgo vaai. Nesreča se Je zgodila ko Je osebni avto vo-zdl mimo partdranega vozila in pri tem zapokal na levo polovico ceste. Škode Je za okoli 800 din Poškodovan ni bil nihče. priznal. Kasneje je izjavil, da mu je predvsem žal, ker je ustrelil otroka. Na današnji razpravi , pa bo moral pred sodniki in pričami po- ■ OTOCEC: PRAVA ZMEDA — Zagrebški voznik Georgi Simeon-ski je 19. aprila na nepreglednem ovinku pri Otočcu prehiteval tovornjak Ljubljančana Antona Muhiča v trenutku, ko je drvel naproti fičko ljubljanskega voznika Franca Furarja. Zagrebčan je fič-ka odrinil s ceste in se znašel pred tovornjakom ter jo' odkuril proti Zagrebu. Škodo so ocenili na 1.000 din. ■ NOVO MESTO: NEPREVIDNO NA PARKIRIŠČE — Anton Zupančič iz Ljubljane je 18. aprila zvečer zavijal na parkirišče na novomeškem Glavnem trgu. Za njim se je pripeljal z osebnim avtom Jože Florjančič z Malega Slat-nika in Ljubljančana odbil v »dia-no« Janeza 2ure iz Gothe vasi škode je bilo za okoli 1.000 din. ■ ČRNOMELJ: MOTORISTU ZAPRL POT — 18. aprila popoldne je na križišču Ulice 21. oktobra in Kolodvorske ulice voznik osebnega avtomobila Jure Mahov-lič zaprl pot motoristu Alojzu Klobučarju iz Tribuč, ki je po trčenju padel in se laže poškodoval. Škodo so ocenili na 4.000 din. ■ NOVO MESTO: Z AVTOM V MOPEDISTA — Novomeščanka Terezija Mikec je 17. aprila popoldne zapeljala osebni avto s kolovoza na šmihelsko cesto v Novem mestu in zadela mopedista Franca Smajdka iz Stranske vasi. Smaj-del je dobil lažje poškodbe, škodo pa so ocenili na 1.800 din. ■ NOVO MESTO: PADEL POD TOVORNJAK — 16. aprila popoldne je Jože Markovič iz Bočke pri Metliki pripeljal s tovornjakom gramoz na gradbišče v Ulico Mirana Jarca v Novem mestu. Zaradi težkega tovora so se tla pod zadnjimi kolesi tovornjaka udrla, zato so podstavili deske. Ko je tovornjak znova izpeljal, je padel pod kolesa Božo Semenič iz Pod-gračna. Zlomilo mu je hrbtenico. ■ DRNOVO: RAZNESLO ZRAČIŠ’ICO — Marjan Kasalo iz Bugoj-nega Je 16. aprila zjutraj vozil tovornjak s prikolico mimo Dmove-ga proti Ljubljani. Nenadoma je razneslo zračnico. Vozilo je zaneslo na njivo, kjer se Je prikolica prevrnila. Škodo so ocenili na 30.000 din. ■ GORJANCI: CEZ OVINEK V OSEBNI AVTO — 15. aprila je Milinko Martinović iz Bosanske Krupe na Vahti na Gorjancih sekal ovinek in treščil v osebni avto, s katerim se je naproti peljal Da- NAŠ RAZGOVOR Zame je najvažnejše delo! Krmilo v občinski organizaciji za telesno kulturo v Novem mestu je prevzel znani novomeški telesnovzgojni delavec prof. Milan Smerdu. V športni javnosti je izvolitev tega znanega športnega delavca naletela na ugoden odmev. Te dni smo prof. Smerduja obiskali in se pogovarjali o njegovih pogledih na telesno kulturo v novomeški občini, ki jih bo zagovarjal kot novi predsednik Ob ZTK Novo mesto. — Kakšen je vaš vtis z zadnjega občnega zbora Ob ZTK? »Brez zamere, imel sem občutek, da je bil slabo pripravljen. Saj iz poročila ni bilo razvidno, da je ta organizacija vodila kakšno načrtnost pri delu v športnih organizacijah. Mislim, da ni dovolj, če samo naštevamo dejavnost v posameznih športnih klubih in dru- štvih, treba je povedati kaj več.« — Kaj boste zagovarjali vi? »Sem za široko dejavnost, ki ima svojo osnovo v masovnosti in kvaliteti. Pri tem pa moramo izhajati iz materialne osnove, ki pa bo, kot kaže, letos nekoliko boljša, saj je za telesno kulturo v naši občini namenjenih 420.000 din. Cb vsem tem bodo imele prednost tiste športne panoge, kjer je zajeta masovnost, tradicija, kadri, urejeni objekti itd. Zame je najvažnejše delo, po delu in prizadevanjih bomo tudi delili sredstva.« — Po vsem tem bi lahko so. diii, da ste zagovornik nekakšne prednostne liste? »Skrajni čas je, da jo določimo! Samo tako lahko pričakujemo, da bomo v naši občini imeli tudi kvaliteten šport.« — Česa se boste lotili najprej? »Vzgoji kadrov na območju celotne občine, sodnikom in drugim strokovnim delavcem ter organizacijskim vprašanjem v društvih bomo posvetili največ truda. Razen tega bo vsak član izvršnega odbora odgovoren za delo v posameznih športnih društvih. Prisotnost Ob ZTK bo morala biti znatno večja kot do sedaj v vseh društvih v občini.« — Kakšno se vam zdi novo občinsko športno vodstvo? »Vsi izvoljeni telesnovzgojni delavci so znani v naši športni javnosti; z njihovo pomočjo bomo lahko veliko naredili.« — Kdo je v novem izvršnem odboru? »Izvoljeni so naslednji družbeni delavci: Majda Rodič, An-drej Petrič, Franc Pučko, inženir Boštjan Japelj, inž. Peter Štor, Dominik Bratož st., Loj. ze Legiša, Janez Kuhelj, Mar* jan Sonc, inž. Janez Kržan, inž. Jože Šetina, Ilija Slijepce, vić, prof. Jože'Glonar, Marjan Okroglic, Franc Sali, Robert Romih in Jože Pečnik.« S. DOKL Novomeški odbojkarji bodo v spomladanskem delu odbojkarskega tekmovanja v republiški ligi nastopali z mlajšimi močmi. Na sliki: od leve proti desni — Goleš, Potrč, Penko, Jenko, Berger, Kovačič, Bizjak in Koprivnik (Foto: S. Dokl) Končno so le prišli do zmage ODBOJKA V nedeljo je bilo v Loki odigrano zaostalo odbojkarsko srečanje republiške odbojkarske lige med Novim mestom in Ma-riborom. Republiška odbojkarska zveza je srečanje, ki je bilo prekinjeno pri stanju 2:2 v nizih in 11 '1 v petem odločilnem nizu za Nooomeščane na prigovarjanje Mariborčanov razveljavila. Odbojkarska zveza je lcončno dosegla svoj nameni Novomešča-nom je vrinila novo srečanje na začetek odbojkarske sezone, saj dobro vedo, da niso vadili preko zime. Tako so jih Mariborčani dobili na suhem in jih v dobri uri premagali s 3:0. Upamo, da so režiserji tega srečanja končno zadovoljni. Saj jim je uspelo ukrasti zasluženo zmago ekipi, ki je ravno na jesenski tekmi dala vse od sebe. Prepričani smo, da je politika odbojkarske zveze zelo kratkovidna. S. DOKL NOGOMET Rudar presenetil Brežičane ROKOMET Brežice : Rudar (Trbovlje) 15:10 Tekma ni posebno navdušila ljubiteljev rokometa v Brežicah, saj je bila polna taktiziranja in so igralci streljali samo z najbolj zanesljivih položajev. Borbeni Av. sec je povsem onemogočil najboljšega rudarjevega igralca Ačkuna. Brežice: Berglez, Žerjav, Šetinc 2, Trajkovič, Bršec, Pavlič 3, Bo-Kina 7, Jurišič 1, Štangelj 2, Av-»ec, Lipej, Zore. V. PODGORŠEK Medvode : Ribnica 15:25 Ribničani so se krepko lotili Medvod in so že v 15. minuti srečanja vodili z 11:2. Kasneje so si domači nekoliko opomogli, vendar niso bili kos razigranim napadalcem Ribnice, posebno pa sta se odlikovala Kersnič in Sile. Ribnica: I.ov.šin, Tanko 1, Po. nikvar 1, AnUoljšek; Mikulin 2, Češarek, Sile 7, Radič 5, Kersnič 9. Rudar B : BELT 5:0 Cmomaljčnni niso potovali v Trbovlje in so srečanje izgubili 5:0 b. b. Brežice : Steklar (Hrastnik) 13:14 Brežičanke so v prvem delu srečanja vodile že s 4 zadetki, v nadaljevanju pa so popustile in srečanje izgubile. Najbolj se je trudila Stauberjeva, ki je dosegla 3 zadetke. Brežice: Božičnik, Zorko, Bužan. čič 6, Molan 2, Štauber 3, Bali 1, A. Mišič, Kolar, Blatnik, V. Mišič 1, U‘s in Hribernik. V. PODGORŠEK Sevničani še vedno vodijo Obe moški rokometni ekipi v republiški ligi sta v tem kolu iztržili obe točki. Ribničani so na tujem dobro obdelali Medvode, medtem ko so Brežieani imeli precej težav z trboveljskim Rudarjem. Zmaga nad Trboveljčani je velikega pomena za rokometaše Brežic, ki Se vedno računajo na visoko mesto. Dekleta Brežic so tokrat zaradi pomanjkanja borbenosti prepustile dve točki Hrast ni čankam. Krmeljčani so bili za las prekratki, da bd ugnali borbene Dupelj-čane. V aasavski ligi so Sevničani z zanesljivo igro še vedno v vodstvu. Od tekme do tekme se popravljajo tudi Novomeććani in Krčani, ki bodo nevaren nasprotnik nedvomno najboljšim Sevničanom. Bela krajina je to nedeljo prvič nastopila v spomladanskem delu tekmovanja doma in zasluženo premagala Domžale. Zmaga Belokranjcev bi lahko bila še večja, če bi se bolj potrudili. Novomeščani so nepričakovano zapravili dve točki na Dobu, tako da so jih Belokranjci na lestvici spet ujeli. Mirenčani so nekoliko oslabljeni pustili dve točki v Medvodah. Zasavski derbi se je nepričakovano, vendar zasluženo, končal z zmago Senovčanov, ki so na lestvici ujeli Brežičane. Domžale KOŠARKA BETI Moste 45:87 V prvem kolu druge republiške lige so Metličani na svojem igrišču doživeli hud poraz z razigranimi košarkarji iz Most. Do rezultata 12 : 18 so se domačim gostom Se kar krepko upirali, v drugem polčasu pa Jih Je zapustila sreča in so doživeli občuten poraz. A LATERNER Trnovo : Novo mesto 66:57 Novomeščanl so tokrat čel« tretjič letos igrali na prostem, zato se v ze četku niso aia&li. Domačini so to izkoristili in povedli. Kljub borbeni igri gostov pa so domači košarkarji z viftjl-mi igralci pod košem držali ravnotežje in prednost obdržali do konca. Tako so si zagatovild zmago v prvi tekmi druge slovenske lige. Za Novomeščane so igrali: Uhan. Šepetave. GoSnlk 2, Kopa; 4, Sobar 4, S Kovačevič 2. Pov-črvina 10. Z. Kovačevič 16 ln Spllclial 19. J. SFLTCHAL Brežice B : Partizan (Sevnica) 21:22 Rokometaši Partizana iz Sevnice so v enakovredni tekmi v gosteh premagali drugo ekipo Brežic z rezultatom 22:21. Sevnica: Krejan (Debelak), Trbovc 2, Perc 2, Koprivnik 2, Sirk 3, Filej 2, Svažič 7, Valant 3, Im-peri 1. Brežice B: Skočaj, Gorišek 1, Novosele 1, štangelj 8, Lipej 7, Novak 3, Blatnik 1 in Rožman. J. BLAS Duplje : Krmelj 16:15 V lepi in zanimivi tekmi so Kr-meljčani 10 sekund pred koncem tekme po zaslugi sodnika Porente iz Kranja srečanje izgubili, sodnik je neupravičeno dosodil kazenski strel, iz katerega so gostje dosegli odločilni zadetek. Krmelj: V. Logar, C. Logar, Metelko, Mirt, Hočevar, inž. Papež 5, Zaman 2, M. Papež 4, Salamon, Končina 4. B. DKBKLAK Leskovec : Krško 12:25 Čeprav so leskovSki rokometaši srečanje izgubili, so ob koncu tekme bili zadovoljni, saj so pokazali znatno boljšo igro kot pred tedni. Leskovec: Hrusovar, Pirc, A. Šrl. bar 1, Žnidaršič 2, K. sribar 1, Kukec, Janc 5, Zorko 1, Vakselj, K. Sribar 2, Rostohar. Krško: Selrr, Bizjak 1, Mikulič, Iskra 9, Arh 6, Bučar 2, Dobnik 5, Tomažič, Hrastnik in Lah. A. SRIBAR LABOD (N. m.) : Partizan (Cerklje) 25:9 Borbeni Cerkljani se niso mogli upreti razigranim Novomeščanom, Kje, kdaj, kdo? V republiški moški rokometni ligi bodo Brežičani gostovali v Piranu, Ribničani pa bodo igrali doma s Kranjem. Dekleta Brežic bo-do ravno tako kot fantje gostovale v Piranu. Nogometaši Celulozarja bodo imeli v gosteh ravenskega 1'užlnarja. V ljubljanski conski ligi bodo naslednja srečanja: Rakek : Odred, Mirna : Dob in Klan : Bela krajina. V zasavski rokometni ligi se bodo srečali: Krško : Rudar B, Črnomelj : Brežice B, Sevnica : Novo mesto in Partizan (Cerklje) : Partizan (Dobova). Ko-Sarkarji Novega mesta bodo v so-bo to igrali v Zagorju. V prvi republiški odbojkarski ligi so to nedeljo na sporedu naslednja srečanja: Kanal : Novo mesto, Treb. nje : Partizan (Gabrje) in Sava (Črnuče) : Kočevje. ki so jim po zaslugi razpoloženega Lozarja polnili mrežo. Novo mesto: Seničar (Marn), Gantcr 4, Lozar 9, Jožef 3, Cvel. bar 1, Možina 2, Kaplan, Punger-člč 5, Blatnik, Vidmar, Blažič. Partizan: Lorber, Zlobko 3, Kodrič, Srbčič 1, Jurečič 1, Mazi n ja-nin 1, Vintar 1, Vovk 1, Pucko, Jazbec 1 in Drobnič. GIMNASTIKA Brežičani uspešni v Ljubljani V nedeljo je bilo v Ljubljani prvenstvo 3. razreda v gimnastiki za mladince in mladinke Partizanovih vrst iz vse Slovenije. Najbolj so se spet uveljavili mladi Brežičani, ki so v ekipni konkurenci osvojili četrto mesto z 209,4 točke. V mladinski konkurenci Je posebno uspel Breii-čan Janez Zagode, ki je bil med posamezniki drugi s 54,7 točke, Novomeščan Andre j Kosec pa je delil deveto do deseto mesto s 53,3 točke. V. PODGORŠEK Bela krajina 3:0 Končno so črnomaljski nogometaši zaigrali tudi prvo tekmo v spomladanskem delu prvenstva doma. V srečanju z Domžalčanl so gladko zmagali s 3:0, čeprav bi lahko občutno zboljšali svojo razliko v golih Domači napadalci so si že v prvem delu tekme zagotovili zmago, tako da so se v nadaljevanju lahko nekoliko izživljali. Streloi za domače so bila: Dimič, Grguraš in Englaro. T. LATERNER Medvode : Mirna 1:0 Mirenčani so v gosteh doživeli poraz z aadnjeuvrščen mi Medvodami. Pri Mirenčanih se je po znala odsotnost Smuca, ki je doživel prometno nesrečo, in Ajdi-ška, ki je bil služber.o zadržan. Moštvo je dobro igralo, posebno pa se ni odlikoval nihče A. TRATAR Dob : Elan 3:2 Čeprav so bili Novomeščani ves čas tekme v terenski premoći, so domačini iz hitrih protina pa- Stane Nunčič odstopil Predsednik plavalnega kluba Ce-lulozar Stane Nunčič Je obvestil upravni odbor, da odstopa s predsedniškega mesta. Kot vzrok za odstop navaja preveliko obremenjenost. dov poceni prišli do zadetkov in zmagali. Napadalec Maksimovič je zastreljal enajstmetrovko. Zadetka sta dosegla Macele in Sa-dek. Najboljši pri Novomeščanih je bil mladi Grabnar, ki igra od tekme do tekme bolje. Brežice : Rudar (Senovo) 0:1 Kljub odličnim pogojem za igro so Brežičani igrali utrujeno tn bili tudi taktično nedomiselni. Senovčasi so se borili z vsem srcem ln so zasluženo pobrali minimalno, vendar pomembno zmago. V. PODGORŠEK Kočevje : NK Trbovlje 1:2 V prvenstveni nogometni tekmi so se kočevski nogometaši srečali s Trboveljčani, ki so prvi na tabeli v tej skupini. Kljub enakovredni igri so bili gostje iznajdljivejši ki ao pobrali obe točki. A. ARKO Partizan (Sevnica} : NK Šmarje 3:0 b. b. Ker gostje niso prispeli v Sevnico, je sodnik Reberšek odpiskal tekmo s 3:0 v korist Sevničanov. J. BLAS m i Lestvica v CNP po 10. kolu: 1. Olimp 10 7 2 1 44:4 16 2. Dravinja 10 6 2 2 30:6 14 3. Brežice 10 5 3 2 21:16 13 4. Vojnik 10 6 1 3 21:16 13 5. Senovo 10 5 1 4 29:22 11 6. Ljubno 10 5 1 4 17:20 11 7. Šo&tanj 10 5 0 5 17:20 10 8. Rogatec 10 2 2 6 17:24 6 9. Boč 10 2 1 7 8:46 5 10. 2alec 10 0 1 9 5:36 1 V finalu: KRKA, IMV, PIONIR in družb, službe Končana so predtekmovanja v Štirih šahovskih skupinah za prvenstvo novomeške občine. Finalisti so poštah igralci KRKE IMV, PIONIRJA in Družbeni služb. J. UDIR ATLETIKA Prvo mesto za Marjana Špilarja Na otvoritvenem atletskem mitingu v Novi Gorici je nastopilo več kot 300 najboljših slovanskih atletov. Novomeščani so bili zastopani s 4 atleti, ki so se odlično odrezali. Marjan Spllar Je v kopju osvojil prvo mesto, nadarjeni atletinji Tatjana Gazvoda in Vesna Saje pa sta osvojili tretji mesti. Rezultati: ženske — 100 m: 3. Gazvoda 12,8; kopje — 3. Saje 32,15 m; moški — kopje: 1. Spilar 64,77, Draga* 48,87 m; vitina: DragaŠ 1,65 m. Bomo spet ustrelili kozla? Na Grmu nameravajo graditi telovadnico, v kateri se ne bodo mogla igrati prvenstvena srečanja v odbojki in košarki - Novomeška športna javnost zahteva, da se načrti popra* vijo! Nemalo je bila novomeška Športna javftost presenečena, ko„ je zvedela, da bodo pri no- vi Soli na Grmu zgradili telovadnico, v kateri spet ne bodo mogli igrati prvenstvenih odbojkarskih in košarkarskih tekem — telovadnica bo namreč za kakšen meter prenizka! Namesto da bi imela telovadnica ustrezno višino, jo bodo zaradi nekakšnih republiških normativov in zahtev ljudi, ki se po vsem sodeč ne razumejo kaj dosti na gradnjo Športnih objektov, zgradili samo 6 metrov visoko. Ce bo Slo za novo Solo in telovadnico toliko milijonov, bi pač lahko primaknili Se nekaj denarja in zgradili objekt, ki bi ustrezal vsem športnim zahtevam. Na zadnjem občinem zboru občinske zveae za telesno kul- turo v Novem mestu smo slišali, da so lani v Sloveniji na enak način uničili šest telovadnic. Med take sodita tudi novi, sicer lepi in prostorni telovadnici v Trebnjem in na Mirni. športni in javni delavci so ostro obsodil takšno gradnjo in zahtevajo, da se načrti po-pravijo. Tem mnenjem se pri. družujejo tudi novomeški športniki. Ce hočemo novomeško odbojko spet spraviti na raven, kot jo je imela pred leti, je zato potrebna ustrezna telovadnica. Takšna priložnost se nam ponuja na Grmu. vendar jo bomo zaradi nekakšnih administrativnih »popadkov« zapravili in povzročili med športnj. ki po nepotrebnem vročo kri. S. DOKL Od tu in tam ■ NOVO MESTO — Na otvori, tvenem atletskem mitingu so bili najboljši rezultati: 100 m — Hribernik 12.1; kopje — Spilar 62.94, Suliy 55.70, Pungerčar 3S.82 itd.; palica — Jenko 3.05 m; 60 m — Gazvodova 8.2; kopje — Sajetova 27.31 in Lužarjeva 24.40. (V. S.) ■ V AVTA VAS — Na letošnjem šolskem prvenstvu v šahu je v kategoriji starejših pionirjev sodelovalo 27 šahistov. Najboljši je bil Janez Senica, sledijo: Rudi Vid. mar, Brane Kren, Mitja Darovec itd. V skupini starejših igralk je nastopilo 15 šahistk in so se uvr- * Stile takole: Darinka Cimeša, Moj. ca Majer, Rozalija Saje itd. — V skupini mlajših pionirk in pionirjev je med 16 tekmovalci, bil naslednji vrstni red: Jani Golob, Mi-lan Nose, Srečko Plut, Marija Sa. je itd. (J. P.) ■ TELCE — Na osnovni šoli Tržišče — podružnica Telče so odigrali šahovsko prvenstvo, na katerem je prvo mesto osvojil Milan Grešak. Vrstni red: 1. Grešak 17 točk, 2. Mavrič 14.5, 3. Lojzka Cvet 13, 4. Jože Mrgole 12, 5. in 6. Zvonka Grm in Sandi Mrgole 11.5 itd. (A. I.) ■ KRMELJ — V prijateljski rokometni tekmi sta se srečah ekipi Krmelja in Sevnice. Domačini so nastopili z mladmi rezervnimi gral-ci in so pokazali dobro igro, ven-dar so jih gostje ugnali z 18:13. Pri domačinih je bil najboljši vratar Logar, pri gostih pa prodorni Svažič. Tekmo sta izmenoma sodila Zaman in Prosenik. (B. D.) ■ SEVNICA — Rokometno sre. čanje zasavske lige med Sevnico in Rudarjem iz Trbovelj se je kon. čalo z zmago Sevničanov z 19:15. Najboljši pri Sevničanih je bil Svažič, ki je dosegel 6 zadetkov. (J. M.) ■ NOVO MESTO — V sobot©. 25. aprila, bo v šmarjeških Toplicah letošnje ekipno šahovsko prvenstvo slepih Slovenije. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela novomeška KRKA. Nastopilo bo nekaj več kot 10 slovenskih ekip, kot gostje pa verjetno tudi slepi s Koroškega. (I. I.) ■ STRAŽA — V soboto, 2. maja, bo ob 15. uri v Straži ulični tek za pionirje in mladince. Nastopili bodo tudi kolesarji. Za vse tekmovalce so organizatorji pri-pravili lepa darila, ki so jih podarila domača podjetja. (J. P.) ■ TRŽIŠČE — V prijateljski nogometni tekmi sta se srečali ekipi osnovne šole in vajenci METALNE. Zmagali so v podaljšku osnovnošolci s 6:5. Za osnovno Solo je dosegel 4 zadetke Kralj, za vajence pa Kolovrat 3. (T. K.) ■ KOČEVJE — V prijateljskem šahovskem dvoboju na 6 deskah so prosvetni delavci izgubili s trgovci 5:1. Rezultati: Mohar (Pr.) : Krošelj (Trg.) 1:0, Majerle : Pod. koritnik 0:1, Žgajnar : Žagar 0:1, Levstik : Nose 0:1, Kerec : Ober-star 0:1, Šobar : Škof 0:1. (I. S.) ■ NOVO MESTO — Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju je igralo 16 šahistov. Prvo mesto sta si razdelila Istenič in Udir z 10.5 točke, sledijo: Tisu 10, M. Pl-cek 9.5, Vene 9,- Bjelanovič 8.5, ščap, Mladineo in Hrovatič 8 itd. (J. U.) ■ BREZICE — Pred kratkim Je bilo v Brežicah občinsko tekmovanje tabornikov. Medvedki in čebelice so nastopili v taborniškem mnogoboju, ki je obsegal naslednje discipline: tek čez ovire, orl. entacijski tek, kurjenje ognjev, boj med dvema ognjema, šaljivo tekmovanje, lokostrelstvo ln lov na lisico. Na tekmovanju je nastopilo 17 ekip iz Cerkelj, Bizeljskega in Brežic. Najbolj uspešni so bili: taborniki voda »Robin Hood«, »Beli labodi«, »Črni panter« (vsi iz Brežic) in »Poskočni zajčki« z Bizeljskega. Kljub muhastemu vre-menu je partizanski odred Matija Gubca iz Brežic mnogoboj odlično pripravil. (P. R.) ■ SEVNICA — Ob odhodu šahi-sta Dušana Breliha na novo delovno mesto je šahovski klub organiziral hitropotezni turnir; zmagal je Jože Maurer, sledijo: Frane Drstvenšek, Dušan Brelih idr. — (J. M.) ■ KOČEVJE — V ligi starih članov v namiznem tenisu nastopajo tudi igralci TVD Partizan iz Kočevja. Pretekli teden so premagali doma NTK Triglav iz Kranja s 5:1. Za Kočevje so nastopili: Levstik, inž. Uranič in Konte. — (A. A.) ■ NOVO MESTO — Na gimna-zijskem prvenstvu v odbojki so bili doseženi naslednji rezultati: 3.ab : 2.b 2:0, 3.ab : l.b 2:0, 3.ab : 4.ae 3:0, Sf.b : 4.be 0:2, 3.b : l.b 2:0 in 4.ae : 4.be 2:0. NajboljSi pri fantih so bili' Jenko. Graber-ski. Vizjak. Kovačič in Vess. Dijakinje morajo odigrati še tri tekme, največ možnosti za prvo mesto imajo igralke 3.c razreda. Rezultati: l.b : 2.a 0:2, 3.c : 3.b 2:1, 2a : 3.b 0:2. (V. Š.) ■ CRNOMELI — Med tednom so nogometaši Bele krajine odigrali trening tekmo z vojaki iz gami-zije Črnomelj. Okrnjena Bela krajina je srečanje izgubila s 5:3. — (A. L.) DRUGJE SE JE ZGODILO la polna mrve in slame, nato pa se je preselil še na hlev in grozil, da bo uničil tudi stanovanje, v katerem je prebivala hči. Složno so vaščani pomagali znositi iz stanovanja vse vredne predmete, medtem ko je ogenj že načel ostrešje. Iz hleva so rešili vso živino: dve kravi in dva prašiča. Franc Zupančič je tekel v štiri kilometre oddaljeni Šentjernej po gasilce. Reševanje je bilo izredno težko, kajti ogenj se je hitro širil, prav blizu pa so tudi druge hiše in gospodarska poslop-! ja. Marija Hočevar se spominja: »V hišo sem šla zakurit krušno peč, ta čas je že zagorelo. V hiši nisem bila pet minut!« Medtem ko gospodar sploh ni vedel, kaj se je zgodilo, je njegov sin na zoglenelem ostrešju hleva na vso moč delal, da bi pomagali rešiti, kar se je sploh rešiti dalo. Vaščani so nosili vodo v vedrih, a to je bilo teža-šiko in Sizifovo delo. Gasilci pa so še potem, ko že ni več gorelo, polivali z vodo pogorišče, da bi zadušili morebitne iskre pod pepelom ... Poslopja niso bila zavarovana: po prvih ocenah je z$ 25.000 dinarjev škode. Komisija še raziskuje vzroke požara, čeprav je zanesljivo, da Je bila vžigalica v otroških rokah v četrtek ob 16. uri vredna dva milijona in pol starih dinarjev ... J. SPLICHAL Z vttov Čudne pravice Na zadnjem posvetu o kul-turi, ki ga je sklicala kočevska mladina, so mladi poudarili, da njihovo delo na kulturnem področju močno zavirajo za njihove možnosti precej visoki računi »za avtorske pravice«. Plačujejo jih za koncerte, akademije in drugo. Poudarili so, da niti ne bi toliko nasprotovali »avtor-skim pravicama, če bi avtorji res zbrani denar dobili. — Kako pa veste, da ga ne dobijo? je nekoga zanimalo. — čisto preprosto. Račun smo dobili celo za naše literarno glasilo, avtorji pa niso dobili nobenega honorarja! Zemljevidi na hiši Na nedavni seji občinske konference Zveze komunistov Ribnica so razpravljali tudi o železnici in cesti. Maks Nosan, ki ima hišo ob glavni cesti Škofljica—Kočevje, se je razburil: »Na tem delu ceste le skoraj ni asfalta. Bom tožil cestno podjetje! Mi avtomobili oškropijo hišo, da imam na njej1 zemljevide Azije, Afrike in Amerike/«r Zaradi malenkosti ■ na sodišče Svojevrsten Karel Galič je postal direkt morita« v Mirni peči že 1. * svojem delovnem mestu j Pri svojih 56 letih je Karel Galič iz Mirne peči trden možak. 1. avgusta letos bo praznoval svojevrsten jubilej: v podjetju »Remont«, ki se je v zadnjih 25 letih trikrat pre> imenovalo, je že od vsega začetka direktor. Na vprašanje, koliko časa bo še vodil podjetje, je s solzami v očeh dejal: »še eno leto mislim, potem pa grem v pokoj.« Kako je bilo -pri vas včasih in kako je zdaj? »Pred leti, ko je nad vhodom visela tablica z napisom: »Obnova«, smo imeli mizarski in zidarski odsek. Pri nas je delalo tudi 70 zidarjev. Ko je dela zanje zmanjkalo, smo obdržali samo mizarje. Zadnje leto je delalo 12 mizarjev; največ se jih je mizarstva izučilo pri nas. Nakupili pa smo tudi nekaj strojev in nekoliko posodobili proizvodnjo, da lahko stopamo v korak s časom.« — četrt stoletja ste prebili med skobljanci in prahom v premajhnih de- njfl1 lavnicah. Kaj lahko pove. neW ste o bodočnosti svojega md podjetja? po1 »Podjetje se je razvilo iz FROM THE LOG 0 YU3D SLOVENIA - YUG' CONFIRMING L oso with ON-5iLJr DATE P3,.10.„ GMT.^^ QSO MODE RST...„5®.2 RADIO KLUB ISKRA PREKOPA PRI KOSTANJEVI To je QSL kartica, s kakršnih ■ radioamaterji zveze z drugimi* Pred kratkim so dobili 2000 narno podprla ISKRA-PSO Ljij riša Marjana Dvoračka, pomo# priložnosti se člani kluba ISKRI za pomoč! DEBELOST BI MO VEČKRAT BOLEZEN1 NOVATI 2, Ako svoje delo zmirej opravljaš, ti je sprehod v oH nje zdravja močno potreben-hodi se 1) zunaj v čistim (na frišnim luftoi), ne pa v s kjer je večidel, posebno po^1 So okna zaperte, zagaten z1* Sprehajaj se enakomerno, ne 1 bi zdaj tekel, zdaj pa počasi51 Pojdi včasih budi nekoliko fč ali v hrib, de se tudi persi 'P. ča nekoliko pretresejo, razš^1, uterdijo. 4) Nikar prehitro n® posebno ob pozimstkim času, je hud mraz, de se ti pljuča 1 ne pretresejo in razširijo, 6fi tem od mrzliga zraka, ki v * ne prehlade in ne vnamejo, sprehodu ne imej preveč sfcj misel, ne zamišli se preg' i. t. d., ampak razveseljuj i čudeži božje modrosti, ki jtf seboj in nad seboj ugledaš i Tudi počitek mora sv< mero imeti 3, Kdor se pa pri svojih in opravilih žč tako dosti sp’ temu pa počitek nar bolje v je tekne; bode tudi počitek svoje mero imeti. Zmirej le 1 ti, ne pa delati, nikoli se '• zraven tega pa Še dobro j< piti, je zdravju ravno tako * vo, kakor nezmerno delati, počite^ stori, de telesne nv kako opešajo, kri kasno P* vre, sokovi po životu zastaja ne diši, želodec hrane dobro kuha, prebiravn&k dobro n illllillllllllilllllltllllllllllllllllllllllltliUllllllllilllllllllllHIlItHr Dan za dnem prihajajo v pisarno občinskega sodnika za prekrške v Zenioi različne prijave. Veiliko ljudi je kaznovanih tudi zato, ker so najprej rekli hop in šele nato skočili. Tako se lahko občan, ki je napravil prekršek, izogne sodniku za prekrške ali pa mora sesti na zatožno klop pri občinskem sodišču. To je povsem enostavno. Prizadeta stranka ugobovi, da je zadeva resna, odide na sodišče in vloži tožbo. Tako se je zgodlio pred kratkim v Zenici. Neki občan je v avtobusu nekaj grdega rekel sosedu. Ta je hitro ukrepal in udaril tretjega občana, ker je mislil, da je ta izustil njemu v namenjeno psovko. Prizadeti občan je zato vložil tožbo". Zdi se, da večkrat radi pozabljamo, da so že minili časi, ko je veljala pravica močnejšega, kajti tistega, ki udari slabšega od sebe, bo udaril zakon. >/NAŠA RIJEČ« — Zenicas 15. IV. 1970 Umor zaradi krožnika fižola Primer, ki ga je pred kratkim obravnavalo okrožno sodišče v Sisku, je vzbudil zanimanje širše javnosti: 17-letna N. N. je umorila svojega moža. Vzrok: krožnik fižola. NA KMEČKEM POGORIŠČU OSTANE KAJ MALO ZA REŠEVANJE! Les, slama in orodje sfrlita pod nebo navadno še preden sploh kdo začne resno gasiti. Bolj važno je zadušiti še zadnjo potuhnjeno žerjavko, ki lahko šele drug dan pokaže zobe na sosednjih poslopjih. S tlečimi ogorki pod kupom ruševin so imeli največ opravka tudi gasilci v Gradišču. RDEČI PETELIN V GRADIŠČU Ljudje, rešujte, gori, gori! Začelo se je nekega dne pni kosilu, ko je mož mladoletne N. N. prišel domov na kosilo in spet zagledal na mizi krožnik fižola, že nekaj dni njegova žena ni kuliala drugega kot fižol, in še to brez mesa, čeprav je vedela, da njen mož tega ne mara. Družina ni bila v finančnih težavah in mož je dobro zaslužil. Soprog mladoletne N. N. se je torej razjezil, vzel iz kuhinjske omare 10 din in se odpravil na kosilo v gostilno. Zena je odšla za njim in ga pregovorila, da se je vrnil domov. Ko mu Je žena za večerjo spet postregla s fižolom, se je spet'napotil v gostilno. N. N. je odšla za njim s kuhinjskim nožem. Ko ga je dohitela, je soprog zagrabil vejo in jo udaril, neposredno po tem pa je dobil vrnjen udarec z nožem v prsi. Kmalu potem je izdihnil in mu niti takojšnja strokrvna pomoč ni mogla rešiti življenja. t Za ta težki zločin so mladoletno N. N. obsodili na 6 let zapora za mladoletnike. »JEDINSTVO« — Sisak. 16. IV. 1970 Naj se zve! Milan Skoknič, kmet iz vasi Bunjič, je zavaroval svojega mačka, potem pa ga kastriral. Kako je do tega prišlo? Maček Marko se je dlje časa potepal po vasi in iskal mačjo družbo. Milan ga je večkrat ulovil in odnesel domov, toda vse je bilo zaman: maček je spet pobegnil v vas, v Milanovi hiši pa so se začele množiti miši in povzročati škodo. Maček res ni bil dober lovec in Milan se je odločil, da bo iz njega naredil dobrega čuvaja in preganjalca miši. Nekega dne se je razjezil in ga sam kastriral, potem ko ga je zavaroval za 200 dinarjev. Operacija je uspela, Marko je prebrodil krizo, ozdravel in sedaj ne gre nikamor iz hiše. Polovil je že vse miši v hiši, Milan pa pravi: »Naj se ve ...« LIČKE NOVINE — Gospić, 1. aprila 1970 Stanislav Hočevar je delal v vinogradu, tačas pa je ogenj na njegovem nezavarovanem podu in kozolcu ter hlevu naredil za 2.500 dinarjev škode - Na pčfonoč so prihiteli gasilci iz štirih društev »Ničesar ne vem, ničesar ne vem!« je kot iz uma ponavljala ženska pred pogoriščem, iz katerega se je še vid dim. Vsi vaščani Gradišča so pomagali 40 gasilcem iz Maharovca, Šentjerneja, Mokrega polja in Novega mesta, ki so imeli dve skrbi: zadušiti ogenj in preprečiti, da bi ognjeni plameni ne zajeli še sosednje hiše. - Gospodar ja upokojenca Stanislava Hočevarja in njegove žene ni bilo doma, ko je zapel rdeči petelin: ko so gasilci že zadušili požar, še sploh ru vedel, kakšna nesreča ga je doletela. V vinogradu na Vinjem vrhu je delal... Otroci so se igrali na podu z vžigalicama: nenadoma je zagorelo in 4-letni vnuk lastnika hiše se ima samo prisebnosti Alojza Kalina zahvaliti, da je še o pravem času ušel ognjeni nevarnosti. Ogenj pa je neusmiljeno zajel pod in kozolec, ki sta bi- KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Nove toplice — krasno poslopje ■ (TOPLICE) — Ze lansko leto je dozidalo knez Auerspergovo opravništvo krasno poslopje z najfinejšimi stanovanji za goste z elegantnimi restavracijskimi prostori. V gradu so tudi stanovanja zboljšali, v spodnjih prostorih pa napravili poleg bivših večjih kopališč tudi morske kopeli in zdraviliške naprave. Odprtje 1. maja bode slovesno, baje pride takrat tudi gospod deželni predsednik. ■ (ZIDANJE PO NOVEM MESTU) — obljubuje tudi letos uspešnega napredka. Sodno palačo, ki je bila v jeseni popolnoma dozidana in pokrita pridno ometavajo in pročelje krase. Stopnice so dogotovljene, kanalizacija dovršena; izplanirano je grobljasto obližje poslopja ter izpeljana pravilno napravljena cesta od Skaberneta ob pohišju do Dularjeve hiše. Kastelčeva hiša pred mostom bo skoro dogotovljena in ima kaj prijetno lice. Pintarjeve hiše na Ljubljanski cesti se menda kmalu lotijo nadaljevati in ima precejšnja postati. Na Klaricijevem vrtu na krasni točki kopljejo temelj za g. dr. Defranceschijevo hišo, ktera bo gotovo tudi lična in se bode z Glavnega trga videla. Jako v oči bodel je vsakega iz kolodvora v mesto prišlega »Jenknerjev pod«. Isti je celo, naravnost rečeno, kazil novo mestno poslopje; tudi tistega ni več. Zidal bo na onem obširnem zemljišču gospod Košak večjo gostilno s hlevi, kar je za Novo mesto živo potreba. □ □ c1 ■ (DRUŠTVO MESTNA GODBA V RUDOLFOVEM) — je čez poletje odpustilo svojo godbo na lok ter bode začasno skrbelo le za glasbeni pouk sposobnih mla-denčev, kar je tudi društven namen. ■ (SVETI MISIJON) — bo v Mokronogu od 18. do 25. aprila, katerega bodo vodili gospodje lazaristi: J. Macur, Fr. Ki-tak in J. Ferjančič. ■ (IZ NOVEGA MESTA.) — Zabavni večer, koji je priredilo »Dolenjsko pevsko društvo« se sodelovanjem možkega zbora« Glasb. Matice« dne 1. aprila 1.1., vspel Je nepričakovano dobro, čitalnična dvorana in tudi sprednji prostori bili so prenapolnjeni najodličnejšega občinstva iz Novega mesta in okolice. Dobro izbrani obsežni vzpored izvajal se je v vsakem obziru točno in hvalevredno. Največje zanimanje vzbujala je brezdvomno opereta »Zvijača in ljubav«, katere šaljiva vsebina in prijetna zgodba se je hipoma priljubila občinstvu. Vsi zastopniki večjih vlog, in teh je bilo sedem — rešili so kljub temu, da so nekateri Sele prvič nastopili na odru, i glede petja i glede igre prav izborno svojo nalogo, za kar jih je občinstvo opetovano odlikovalo z burnim odobravanjem — Splošna sodba o tem zabavnem večeru je, da tako krasnih zabav se v zadnjem času ni priredilo mnogo v Novem mestu in to priznanje bodi gospicam rediteljicam in gospodom rediteljem kot povračilo za njihov ne mali trud in požrtvovalnost. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1900) Franc Zupančič^ ki je tekel v Šentjernej po gasilce, in Franc Salmič, komandir poklicne gasilske čete iz Novega mesta, pripovedujeta našemu poročevalcu, kako je bilo(Foto: M.Moškon) zase nice mofl mo razš brž uslu lova jetjf v ni jubilej >r sedanjega »Re-/gusta 1945 - Na ostal do danes fne mizarske delav-Nič obetajočega ne bi povedati, ker ima-remalo denarja, da bi rili proizvodnjo. Naj-•omo še naprej delali le, morda bomo sode-l s kakim večjim podil. Naj bo kakorkoli: h delavnici je v zad- :V s--v;-' ' 25 letih našlo kruh ) mladih fantov in da jim ni balo treba tetu.« M. PADOVAN , vrr 1* V'.- ■;/ ■ ,: ' N t '* Slikar Franc Mlakar: »Najbolj sem srečen, kadar sem ob Krki; naj bo kot ribic ali slikar.« Žal mi je, da sem zamudil akademijo j Franc Mlakar, slikar realist iz Žuf^mberka, ves prosti čas posveča slikarstvu - Najbolj ponosen je na dela iz rane mladosti - Njegova življenjska želja, da bi študiral na slikarski akademiji, se ni uresničila DT )SLAVK FREQ______ ^ BEST 73' S FROM .. Cl NA KRKI i potrjujejo prekopški Tiaterji iz vsega sveta, tih kartic, tisk je de-jjana po zaslugi tovara direktorja. Ob tej ‘V lepo zahvaljujemo Menda ne zna nihče bolj doživeti lepoto prirode kot ravno slikar. Gotovo je, da jo doživlja po svoje, drugače je ne bi z nekaj posegi čopiča pričaral na platno. Med takšne ljudi, ki s posebnimi občutki opazujejo in doživljajo prirodo, sodi tudi upokojeni cestni nadzornik Franc Mlakar iz Žužemberka, privatno ribič in slikar realist. Čeprav primorski rojak iz Senožeč, Franc Mlakar živi že toliko let na Dolenjskem, da se upravičeno šteje za dolenjskega rojaka. Da je pravi Dolenjec, je dokazal tudi s svojimi deli, v katerih slika zeleno Krko, očarljive dolenjske gričke in razgibani Žužemberk z njegovo slikovito okolico. V vsaki njegovi izpovedi je kanček njegovega osebnega prizvoka, ki je prisoten vedno, kadar govorite s tem prijetnim in duhovitim možem. V razgovoru sem zasledil, da je Mlakar z upokojitvijo komaj prišel do potrebnega časa in se je zdaj resno posvetil slikarstvu. Kaj pa pravi sam? »Kakšen dan je tako kratek! Ravno dobim navdih, čopič teče, pa že moram domov,« je potožil. Njegova srčna življenjska želja, da bi se izpopolnjeval v slikarstvu, se ni izpolnila. Želel je študirati na slikarski akademiji, vendar ni nikoli prišel do tega. Risati je pričel že v prvem razredu osnovne šole. Naj- prej se je poskušal s svinčnikom. Vsi zvezki so bili okrašeni z najrazličnejšimi slikicami, ki jih navadno zaznamuje otroški svet. Na- daljeval je na klasični gimnaziji, kjer se je večina njegovih sošolcev kulturno udejstvovala. Prav posebno se spominja še znamenitega pevodovje Franca Marolta. Mlakar se najbolj spominja leta 1910, ko je v slikarskem krožku upodobil Shakespeara in Schuberta in opozoril nase. Ti dve deli iz njegove otroške dobe slikarstva ima še vedno ohranjena. Osem let je služil cesarja. V tem času je vedno imel pri rokah svinčnik in skicir-ko; skice ima še vedno skrbno shranjene. Posebno se je izkazal z reprodukcijo bit- ll VIE- toja. tPre-fcku f*ci f.ko • 2) *. da I 3) 1 *e. m. 0 in v*ii, ^er fevee Poleti, i** »»ih Wco Pad •red • d. ftlih feb, ora Iva. N, i111 Ni. dry Pah m >*•©- .**, mk PRATIKA i je zdaj ni čutiti. To bi omogočilo nahitrejše reševanje nalog, ki se postavljajo posameznim organizacijam. BRUNO POTOKAR Krvodajalpem „ prost dan Občnski odbor Rdečega križa je pozrval terenske organizacije RK in sindikate, naj pomagajo pri zbiranju krvo-dajalcev. Ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane bo odvzemala kri 11. in 12. maja. Skupščina je lani poslala vsem delovnim organizacijam priporočilo, naj omogočijo krvodajalcem prost dan. Do sedaj se je za to odločilo le Gozdno gospodarstvo. Se je čas, da ponudijo to ugodnost tudi drugi, saj bo to gotovo vplivalo n« večji odziv krvodajalcev. ■ KOLEKTIV GOZDNEGA (GOSPODARSTVA bo v soboto praznoval dvajsetletnioo obstoja ln 25-letnico osvoboditve. Centralni delavci svet bo imel svečano sejo v CuteSkih Toplicah. Ob tej priložnosti bodo izročili nagrade 'M delavcem, ki so delali v podjetju minulih dvajset let neprekinjeno. Za desetletno delo bodo podelili . priznanja 15 članom kolektiva. Za tiiste, ki so dlje časa delali v samoupravnih organih, so pripravili knjižna darila. Druge delovne enote bodo slavile obletnico in, praznik dela 30. aprila. B V HKK21CAII RAZMIŠLJAJO o tem, da bi otroke iz podružničnih šol na Čatežu, v kfrzlavi va.sl in Skopicah z novim Šolskim lotom začeli prevažati v novo Solo, ki bo v mestu do takrat dokončana. Temeljna izobraževalna skupnost utemeljuje tak ukrep z zmanjševanjem teh odelkov in pa tudi s slab&im učnim uspehom v kombiniranih oddelkih. Novo Šolsko po- BREŽIŠKE VESTI Podajali so si vroče kljuke Pri Petriiiču so zbirali partizansko pošto — Samo materini bolezni se imamo zahvaliti, da nas Nemci 11. novembra 1941 niso odvlekli v taborišče, — pripoveduje aktivistka Osvobodilne fronte Vida Martini z Brezovice na Bizeljskem- — Doma vam je bilo laže, toda življenje v zasedeni deželi je bilo bolj burno od tistega v taborišču, kajne? — — Ni nam bilo lahko. Naša družina je najprej pobegnila na Pišeško. Tarn_ smo imeli vinograd in' sorodnike. Maja 1942, ko je bil selitveni val dokončno mimo, smo se vrni-na evoj dom. Se isto leto je začel zahajati k nam Janez Rožman, tedaj še terenski aktivist osvobo-dinega gibanja, pozneje pa komandant Kozjanskega oreda. — Kdaj ste začeli organizirano d*‘lati za Osvobodilno fronto? — 1943. K nam je prihajala pošta s Hrvaškega in od nas Jo je pokojni Janez Grmovšek iz Orehovca odnašal v Pišece. Osvoboditve ni dočakal, padel je malo pred koncem vojne. Za partizane smo pri nas zbirali živež in obleko. Šivala sem kape za borce, včasih pa som se odpravila v Brežice po obveze. V hišo niso zahajali samo partizani. Tudi Nemci so se pogosto ustavljali na tem bregu. Na srečo smo imeli vina in žganja, da smo jih zamotili. Mati je Anala nemško, zato so se radi pogovarjali z njo. Na>u z bratom so izdajalci ovadili, češ da delava zn par-tizane, vendar Nemci niso verjeli, ker so bili tako pogosto v hiši. Ra/en tega sva bila oba zelo mlada, VIDA MARTINI, S°sP°' dinja na kmetiji zovici, je bila aktivist* ka Osvobodilne f«*01";; Zaradi svoje skr®**1, nosti se ni vse do J vključila v Zvezo cev. Odkrili so jo ^ zadn jem popisu. Foto: Jožica TepP®^ jaz 18, brat 19 l«l» nama niso prisodili ° Jj nizi ranega sudoloV^vp-’ Najino pripadnost °-■ bodilnemu gibanju znala dobro Prikr^HJa najbrž naju je spremU tudi sreča. Včasth • partizani in Nemci Jnli še vroče kljuk«- • j smo dajali na vse • in redkokdaj snl°„ kruh samo zase. fj. ditev nam je itfi- nesla mirno življfinje,^ ru si tudi za v **** najbolj želimo- Zapisala J- ve pričakovali vidnejši napredek, razočarani. Seznanjeni so bili sicer s podatki, da npr. brežiška bolnišnica potrebuje okrog 4 milijone za gradnjo novega objekta, ki bi bil tudi opremljen tako, lati, in zavarovanci, ki čez dve leti ne bodo z lahkim srcem rekli »da« za samoprispevek. Med vsem drugim ni bilo kaj več slišati o možnosti za priključitev k novomeški regiji. Mogoče nazadnje samo še to: navajanje podatikov, da npr. v brežiiOti občini pride na zdravnika splošne prakse 5000 zavarovancev, na zobozdravnika pa 8000, medtem ko je predpisan normativ v najslabših pogojih lahko 3500 zavarovancev na zdravnika, in podobne ugotovitve same še' nikoli niso j reševali obstoječih razmer. KZ Bizeljsko je na razpotju Kolektiv se še ni dokončno odločil - Kam? Smo v obdobju, ko so perspektive majhnih vse manjše. Čeravno je pred leti še marsikateri mali kolektiv gledal svoj razvoj z drugačnimi očmi, se zdaj načrti vse bolj vežejo na okvire poslovno ali tudi sicer povezanih delovnih organizacij. Integracijski val je že potegnil za seboj precej majhnih in tudi kmetijska zadruga Bizeljsko se je znašla na pomembnem križpotju. Svoje načrte želi združiti s poslovnim družabnikom, ki bo omogočil najuspešnejši razyoj.- Ne gre za krivično združitev, morda kdaj pozneje, če bo to potrebno. Zvedeli smo, da računa zadru- V nedeljo, 12. aprila, so se zbrali gasilci brežiške občine na rednem letnem občnem zboru ObGZ, na katerem so razpravljali o delu odreda v preteklem letu. Razveseljivo je uspešno delo operative, predvsem preventivne službe, saj so bih na območju brežiške občine v letu 1969 le trije požari (skupna škoda 7500 dinarjev). To pomeni, da so gasilci izpolnili svojo dolžnost do družbe in si lahko želijo takih rezultatov tudi v bodoče. Prepričani so, da j-im bo to uspelo. V mesecu februarju so izpopolnili svoje vrste s 24 novimi častniki, ki so po večmesečnem seminarju opravili izpite. S tem je operativa veliko pridobila. Glede opreme so bili mnenja, da je za enkrat zadovoljiva, kar zadeva motorne črpalke, cevi in intervencijska vozila, pomanjkljive pa so alarmne naprave in sredstva za obveščano«- Gasilci si močno želijo telefonskih ali UKV zvez, kajti zavedajo se, da prav obveščanje in povezava med enotami odločata o hitri intervenciji. Tu pa računajo gasiloi na pomoč civilne zaščite, ki ima po planu v svojih službah tudi gasilsko. Zato je v interesu obeh, da se najde skupen jezik pri opremljanju enot, saj so gasilci le najbolj organizirara, tako re koč polvojaška formacija s Doma ne vidim prihodnosti Za kruh na kmetiji se je odločil mlajši brat Jožeta Abrama kmetija e veseli, čeprav imajo dorna v Brezju pri Dov-t m J®po urejeno pose-O- Oče se ukvarja z vi-ogradništvom in svinje-^riJe otroci že za-h^°> trije, med njimi T - .J°že, so še doma. 18 tot- Caka ga . ! {aska suknja, do ta- sli^n bi ?a rad nekaJ za* • vojakih se dinar ^akumor prileže. Od do-a Wu ne bodo rrogli kaj prida pošiljati, .zato si želi prihraniti sam za najnujnejše. Zaposlil bi se najraje na Senovem. Ce dela ne bo v bližini, potem v Krškem, in če ne bo tam nič, pravi, bo šel v Nemčijo. — Torej se tudi po vrnitvi od vojakov ne nameravate posvetiti delu na posestvu? — Ne, ker ne vidim prave prihodnosti v kmetijstvu. Vsak dan se sproti prepričan o tem, da je dohodek majhen, da se pridelki slabo prodajajo. Sadja na primer sploh ne moremo spraviti v denar čeravno ga imamo veliko. — Kaj vam vrže največ? — Vino in svinje, zato se starši temu najbolj posvečajo. — Bo potemtakem sploh “ še kdo od vas pripravljen ostati doma? — Verjetno mlajši brat. Ta je zdaj star 12 let. Tudi jaz še ne silim od doma, čeravno se nameravam zaposliti. Zato išče-, mo vsi delo najprej na Senovem. Slišimo, da bo zrasla tu nova tovarna, kar nam mladim daje upanje za zaslužek. J. T. — - - _ _ _ . . . . • *7(1048)^— 23. IV. 1970 Stran uredila; JOŽICA TEPPEY DOLENJSKI LIST 21 Rok za dokončanje pekarne v Krškem se bo iztekel konec junija. Pionir hiti, da bi lahko pravočasno izročil ključe podjetju ŽITO iz Ljubljane. (Foto: Jožica Teppey) Srebrni jubilej brestaniških pevcev Moški pevski zbor DPD »Svoboda« v Brestanici slavi letos svojo petindvajsetletnico. Petindvajset let ljubezni do naše zborovske pesmi, vztrajnega dela in prizadevanja za obstoj, nenehnega hotenja po napredovanju in izpopolnjevanju. Hkrati pa I tudi petindvajset let sodelovanja na raznih festivalih in revijah pa še pri operetah, igrah, proslavah in komemoracijah v domačem kraju. Vse to je le bežen pregled četrtstoletne poti, ki jo je prehodil brestaniški moški pevski zbor. Svoj srebrni jubilej nameravajo brestaniški pevci proslaviti s slavnostnim koncertom na notranjem dvorišču brestaniškega gradu. Priprave so v teku. Pevske vaje imajo že dva in pol meseca po dvakrat v tednu. Ob takih večerih je v sindikalni dvorani TE Brestanica živahno in prijetno, kot da prihajajo skupaj bratje ene družine. ZAPIS KONFERENCE ZK V KRŠKEM, 16. APRILA V vrstah ZK premalo proizvajalcev Samo prožne oblike lahko zagotovijo učinkovitost organizacij ZK člane Zveze komunistov v krški občini povezuje devet organizacij in štirinajst aktivov. V podjetjih so tri organizacije, in to v Agrokombinatu, v tovarni papirja in v rudniku na Senovem. Vseh članov je 548. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Novak iz Vukovega sela — Anico, Ana Jeršič iz Sentlenarta — Vladislava, Marija Mirt iz Krškega — Branka, Ljudmila Koprivc iz Dednje vasi — Tatjano, Marija Urbanč iz Jelš — Alenko, Zorija Janc iz Sevnice — deklico, Milena Gregor z Blance — Terezijo in Ivana Komučar iz Soben j e vasi — dečka. — Čestitamo! Kraji Brestanica, Kostanjevica, Leskovec, Senovo in mesto Krško imajo svoje organizacije, Raka, Podbočje in Krško — desni breg pa imajo aktive. Aktivi so še v enajstih delovnih organizacijah. O težavah v okviru dosedanjih organizacijskih oblik je poročal konferenci v imenu komisije za organizacijo in razvoj ZK Slavko Sribar. Omenil je, da aktivi v de- lovnih organizacijah niso bili dovolj učinkoviti, zato je komite podjetju Preskrba ter v enoti Elektro-Celje. Organizacijo bi po mnenju komisije kazalo oživiti tudi na Raki. Slabost velikih organizacij se je pokazala v vsebini sestankov, ki so bili vse preveč načelni. Članstvo so predvsem informirali, niso ga pa spodbujali k samostojnim akcijam in ocenjevanju položaja y svojem oko- Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE BORCEV V KRŠKEM Kmetom borcem brezplačno zdravljenje V narodnoosvobodilni boj sta bili v krški občini vključeni dve široki območji — Gorjanci in Bohor-ski predel. Na petkovem zboru so borci sklenili, da bodo poskrbeli za zapis medvojnih dogodkov v teh predelih. Turk in Novakova *?ia v Trstu Turk m luf a Plavalca Igor Pila. v nirJ* , Novak sta nasto-Zeotancj Plavalni repre- Ieol na *^anju v dosegel nastopil trikrat in tJXrai druS° mesto in ^ Posebno se je iz-prePlaval v -m Prosto: progo je , Weta m ’ ,ča*U 1:07,9 fcficirana w°Ya kila diskva naredila dvojni Cj L. HARTMAN K*cSŠKA Zapis o Kozjanskem in Bohorju US J' »»Si S”'1 lz Gor. Pito- * ^°d°val glavo ,tomobila in si m----------------------------------------------------------------------------------------- ,^0 roko; no- Dta 'z Rada- ŠSC55« ‘T,kole- not.n. Je Usekal J , . z Sobenje Krilci, a Mola« sekir° v desno : V soboto proslava 1 ■ maja mu Vid- ob 20. uri osnSn- ‘ aprSla- Osvobodilne front A kPD Svoboda iz Brestanice slavi letos 25Ietnico obstoja. Srebrni jubilej bodo pevci proslavili s slavnostnim koncertom v brestaniškem gradu sredi poletja. (Foto: Fabjančič) Lončarjev dol: če bi se most zrušil . . .? Šolski avtobus, ki vozi otroke iz Lončarjevega dola, mora prek mostu, ki dovoljuje le 5 ton nosilnosti. Z otroki naložen tehta skoraj dvakrat toliko, zato se voznik upira voziti čezenj. Temeljna izobraževalna skupnost, ki s prevozom želi ustreči otrokom in staršem tega dela sevniške občine, opozarja na nevarnost in zahteva, naj odgovorni čimprej poskrbijo, da bo most usposobljen za težji promet, sicer bo treba vožnjo ustaviti. Mokronog: v nedeljo ponovitev Zaradi velikega zanimanja za prvi dve predstavi Goliove veseloigre »Kulturne prireditve v Cmi mlaki«, ki so jo pripravili člani domačega kulturno-prosvetnega društva »Emil Adamič«, so sklenili predstavo ponoviti. Igro bodo^ znova zaigrali v nedeljo, 26. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu. Šentjakobčani v Sevnici V počastitev dneva ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika dela bo v torek, 28. aprila, v domu TVD Partizan v Sevnici gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane s Finžgarjevo igro »Dekla Ančka«. Ta igralska skupina je sevniškemu občinstvu dobro poznana, zla-st' po predstavi »Sosedovega sina« ob lanski stoletnici tabora A. 2. Obisk Borisa Lipužiča Boris Lipužič, poslanec zveznega kulturno-prosvetnega zbora, je minuli tederf obiskal sevniško občino, S predstavniki družben o-političnih organizacij se je dogovoril za posebno srečanje s političnim aktivom in prosvetnimi delavci, ki bo v maju in na katerem se bodo pogovarjali o problemih šolstva ter o delu poslancev, ki v skupščini obravnavajo ta vprašanja * v ’ * ir " W * ZDAJ PRIL02N0ST ZA POMOČ KMETOM Prelomnica: odkup mleka Kmetijski sklad bo pomagal rejcem, ki pre' usmerjajo svoje kmetije - Letos okoli 150.000 dinarjev Zanimanje je precejšnje 111 mislimo, da smo na po-ti. Zdaj je pravi trenuteftc, da kmetovalcem bolj pom3' gamo.« M. L. Krmelj: nov stanovanjski blok > V Krmelju so izbrali prostor za nov stanovanjsW blok, ki bo omilil stanovanjsko stisko v tem kraju. Sta1 bo blizu sedanjih dveh k*0" kov. Prestaviti bo treba ose-menjavalno postajo ter P0-dreti leseno stavbo pri ^i e" vu kmetijskega kombinata »Zasavje«. Predvideno )e> da bodo začeli graditi v dru gi polovici junija. V Krrne^ lju bo bolj zaživela tudi za sebna gradnja. Zasebniki b<> do letos gradili štiri montaž ne hiše in pet zidanih. B.V. Že maja 520.000 din za posojila borcem 16. aprila je upravni bor sklada za financira nje gradnje stanovanj udeležencev NOV razdelil 27 P1-0" silcem, ki so zaprosili 23 P°* sojilo v drugem natečaju oa-ostali od prvega, skupno tisoč dinarjev posojila. ^ oročenega denarja bo razdeljeno še 520.000 din P° sojila, od česar bo nekaj n? menjeno za nakup družbe: nih stanovanj. Jeseni bo novega natečaja, kot sff*' pomotoma objavili v PreJ nji številki lista. še ni minilo dve leti, odkar je prvemu kmetu v občini začel pasti živino električni pastir, zdaj pa jo taki pastirji- pasejo že skoraj pri štiridesetih kmetijah. Ko je eno prejšnjih nedelj v Sevnici predaval inž. Gvido Fajdiga, naš najbolj znani strokovnjak za pašno-kosni način izkoriščanja travnatega sveta, je bil obisk tak, da bi ga bila vesela vsaka družbeno-politična organizacija. Ljudje se oprimejo vsake novosti, če jim je dostopna in če v njej vidijo prednosti za svoje delo. V sevmiški občini, kjer je živinoreja najpomembnejša kmetijska dejavnost, so svoj čas brez uspeha navduševali kmetovalce za povečano rejo krav in pridobivanje mleka, toda odkar je bil uveden odkup mleka na območju Krmelja, Tržišča in Šentjanža, v tem mesecu pa še za štajerski del sevniške občine (na levem bregu Save), so se starani bistveno spremenile. Rejci iščejo posojila, da bi povečali rejo krav. Kakšne so možnosti občinskega kmetijskega sklada, smo povprašali kmetijskega referenta pri občinski upravi Ivana Doberška. Odgovoril je takole: »Kmetij-skj sklad bo imel letos 57.000 dinarjev dohodkov (10 odst. od prispevka od kmetijstva), če upoštevamo še nekatere druge vire denarja za kmetijsko pospeševanje ter posojilo banke na del oročenega denarja, nanese to skupno blizu 150 tisoč dinarjev. Ta denar bomo v obliki nakupljene živine posojali tistim kmetovalcem, ki bodo zavestno preusmerjali svoje kmetije. »LISCA« ZAČELA GRADITI. Te dni je konfekcija LISCA začela graditi nove proizvodne prostore, ki bodo po predračunu skupno veljali 12,07 milijonov Ndin. Gradil bo PIONIR iz Novega mesta, ki je bil najcenejši poniulnik. Buldožerji, agrokombinata BARJE so se na prostoru nasproti osnovne šole že zagrizli v zemljo. Delo ogrožajo ostanki zasutega orožja iz druge sVetovne vojne, Id so po pripovedovanju starejših občanov zasuti na tem prostoru. Zaradi tega so poklicali na pomoč strokovnjaka iz novomeške gasilske brigade, ki izkopavanje nadzira z napravo za odkrivanje bomb. (Foto: A. Železnik) PRIPRAVLJEN JI OKVIRNI PREDLOG ZA IZDELAVO KONCEPTA Kakšno Posavje v naslednjih letih? Zamisli za dolgoročni razvoj Spod. Posavja, ki jih bodo začeli pripravljati, bodo odločilno vplivale na razvoj v naslednjih 15 letih SEVNIŠKI PABERKI ■ ZAZIDALNI NACRT ŠMARJA. V kratkem bo v mali sejni sobi občinske uprave razgrnjen zazidalni načrt Šmarja, kjer je precej zanimanja za gradnjo. Načrt je izdelal brežiški projektivni biro Region. Načrt bo razgrnjen mesec dni in bodo občani nanj lahko da-li pripombe. ■ SPET NASELJE NA KOLE. Sili. Podjetje za obnovo prog iz ' Ljubljane je zaprosilo sevniško občino, da bi tudi letos tako kot lani na stranskih tirih postavilo naselje na kolesih, stanovanja za svoje delavce v železniških vago nih Sevnica je lani sicer imela nekaj manjših sitnosti s progovni-mi delavci, vendar je svet za urba' nizem, stanovanjske in komunalne zadeve na zadnji seji podaljšal so glasje za postavitev takega delavskega naselja. ■ KAK« POCENI IM) LUCI? 2e nekajkrat Je občinska skupščina obravnavala zahtevo prebivalcev Boštanja po električni razsvetljavi na prehodu za pešce na železniškem mostu čez Savo. Svoj čas narejen načrt je predvideval 120,000 dinarjev stroSkov, vendar tega de narja ni mogoče zbrati. Zaradi tega je bilo prejšnji teden sklenjeno, da je treba pri Elektru Krško naročiti nov načrt. Verjetno bodo zadevo uredili tako, da bodo na obeh streneh mostu postavili moč ne reflektorje. ■ NOV VODJA IZPOSTAVE. Do-sedanji vodja sevniške izpostave 'celjskega Zavoda za zaposlovanje tov H ruše var se je zaposlil kot sekretar podjetja v konfekciji Jutranjka, njegovo delo pa je pre vzel Jože Jeke. ki je bil doslej zaposlen v Kopitarni. ■ TEČAJ PRVE POMOČI. Občinski odbor Rdečega križa je ob Vfafefffe IZ SPOMINOV AKTIVISTOV OSVOBODILNE FRONTE „Zasramovali so nas, tepli, kradli...^ Julijana in Franc Jerala iz Sevnice, ki sta izgubila tri sinove, pripovedujeta o življenju v izgnanstvu v vasi Plaušinac na Hrvaškem_ Bili so trije fantje korenjaki. Zdravko je padel 1943. leta, Vlado leto kasneje nekje pri Zlataru, Franc je bil hudo ranjen pri Papuku in je pozneje umrl. Jeralovi so za njih usodo dokončno zvedeli šele po vojni. Do takrat so upali, da se bo vsaj eden izmed njih vrnil... spraševali po PartlzaIV1’aici ustašem naklonjeni PreD čež, brž pokazali na nas, ^ pvi’ Slovenci, oni vedo, jim vseskozi pomagaj0-Vendar niso sovražni*^ nas ničesar zvedeli. ,.jj živeža in oblek smo v6i letih pripravili za paI „n f k^ so začasno prihaj vas! Lahko rečeva san7‘rCdi-nosna sva, da sva to la in da sva zdržala v ^ silje, pa čeprav v vs n, letih po vojni še izstopil v našo skromno^ ^ tico pod gradom, d® vprašal, kako živimo.« ^ j,. komisija, v kateri bodo sodelovali predstavniki občinskih skupščin, družbeno-po-litičnih in delovnih organizacij. Ta komisija bo, kot je predvideno sklenila pogodbo z »Regionom« Brežice,' ki bo potem v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane pripravljal potrebne izračune in zbral podatke. Pri tem bodo sodelovale občinske uprave s svojimi sodelavci. Metodologijo (način dela) bo pripravil ljubljanski Inštitut za ekonomska raziskovanja, pri tem pa bo upošteval republiški načrt razvoja in posebne razmere v Spodnjem Posavju. Celotno delo bo usmerjeno k oblikovanju zamisli razvoja za prihodnjih 15 let. Sestavljavci osnutka so predvideli zaporedje posameznih del. Sestavili so tudi predlog, katere gospodarske Stališče sveta: razpis 7.3 Hire^oria Svet za urbanizem, komunalne m stanovanjske zadeve je na četrtkov; seji obravnava) Kadrovske težave v komunalno stanovanjskem podjetju Sevnica, ki so tudi pripomogle do nezadovoljstva z delom tega podjetja, o katerem je že nekajkrat razpravljala občinska skupščina. Svet Je sklenil, da je treba razpisati mesto direktorja, preučiti pa tudi zasedbo nekaterih drugih vodilnih delovnih mest ter zadržati strokovne sodelavce. o a f>IO CCUMio /y NEDELJA, 26. APBII.A: 12 00 — Napoved programu — tx>k»l na poročdla. občinske novice n kronika — Reklame in oalusi ter objave — Dan ustanovitve Ow — Zdravstveni napotki — Nuši poslušalci čestitajo in pozdravi Julo — Vrtnar svetuje — Glasba z« mlade — Obisk pri Loškem oktetu . SREDA, 2H APRILA; 12 .IVI Naooved programa Reki rine in oglasi — Kolektivi čestitalo — Pogled v preteklost — Pesmi borb“ In dela Nove melod"« — Nekaj o vzgoji — Prn/.n k 1 maj koncu marca začel s tečajem prve pomoči, za katerega je med ljudmi precejšnje zanimanje Tečaj je vsa ko sredo in petek ob 15. un in traja pet šolskih ur. Predavajo sevniški zdravstveni delavci. Zaključni izpit bo 9. maja. ■ NOVA ŠTEVILKA GLASILA LISCE. Izšla je aprilska številka tovarniškega glasila konfekcije Lisce, v katerem Je objavljen osnu tek statuta podjetja ter volilnega pravilnika Predsedniki obratnih delavskih svetov so do 25. aprila dolžni sklicati zbore delovnih enot, zatem pa bo ta dva pomembna samoupravna akta obravnava) osrednji delavski svet. ■ BODO BOsTANJCANl PLACA. LI ALI NE? V nedeljo se je pri Janezu Liscu v Dol. Boštanju zbralo precej ljudi, ki so trdili, da Dol. Boštanj ni mesto in da žara di tega ne bodo plačevali prispevka za uporabo mestnih zemljišč Ker so nekateri znova naslovili pisma na urad za pritožbe pri izvrš nem svetu skupščine SRS. je bil za včeraj napovedan obisk predstavnika tega urada. Občinska skupščina Je dopolnila odlok o plačevanju tega prispevka in natančneje določila, kdo je dolžan plačevati, vendar se ljudje še vedno no pomirijo. Res je tudi, da bi prebivalci Boštanja lahko s prostovoljnim delom marsikaj naredili, vendar so temu običajno najbolj nasprotovali v Dolnjem Bo. Stanju. (A. Z.) ■ ZMANJKUJE TABLIC .1/. V Sevnici se letošnjo spomlad toliko novih kandidatov pripravlja na vozniške izpite, da oddelku za notranje zadeve večkrat zmanjkuje ta blic »L«. Imajo jih le 25, kar ne zadostuje, da bi vsi prišli na vrsto. prišel v vas katoliški škol in ustaši so skupaj z njim zahtevali, naj pravoslavni va ščani prestopijo v katoliško vero. Ne vem, kdaj in kako so ustaši dobili odatke o mojih sinovih, ki so šli med partizane. Kaj vse so počeli z nami, da bi zvedeli natančneje, kje so in kaj delajo! Kadar so pridivjali v vas in S&VNISKI. VESTNIK Brestanicai slavonska Požega, Bjelovar, Križevci, Osijek, Novigrad m na koncu Plaušinac pil Koprivnici, to so bile postaje na križevem potu, ni katerega so Jeralo-ve iz Sevnice pognali Nemci ze 20. avgusta 11)41. 74 letni Franc, upokojenec m invalid, ima spomin, na katerega se je mogoče zanesti bolj kot na knjigo. Na zunaj mirno, skorajda neprizadeto niza datume in našteva dogodke, vmes pft od časa do časa vendarle ne more zadržati gneva nad tistimi, Ki so mu povzročili toliko gorja: »Bili so hudiči, ne ljudje. Zasramovali so nas, tepli, nam pokradli, kar smo imeli, celo obleko so potegnili z nas. Ne morete si misliti, kaj pomeni živeti v hrvaški vasi, kjer je pol ljudi na strani partizanov, pol na strani ustašev,« se razvna- me Franc in spet mirno nadaljuje: »Ko smo prisil v Plauši-nac, sprva niti nismo vedeli, kaj vse se tam dogaja. Naselili so nas v pravoslavnem župnišču. Bazen nas so bile v tem kraju Se tri slovenske družine. Sredi muja 1942 je Vojim jima je vzela tri sinove. (l oto. . Leg*11* Najbrž ne kaže izgubljati besed o pomenu tako imenovanega regionalnega planiranja, načrtovanja znotraj ožjega območja, kakršno je na primer Spodnje Posavje z brežiško, krško in sevniško občino. Nesporno je, da je samo dobro zastavljen koncept lahko zanesljivo vodilo za usmerjanje ‘ družbenega razvoja. Gospodarska reforma je pokazala, da so v Spodnjem Posavju nekatere dejavnosti in z njimi delovne organiza cije začele zaostajati, druge pa so se začele pospešeno razvijati. Ta gibanja natančneje še niso ovrednotena, kaj šele, da bi bili pripravljeni izračuni in predvidevanja, kako bo s tem v prihodnjem daljšem obdobju. Zaradi tega so pripravili predlog o sestavljanju zamisli razvoja Spodnjega Posavja. Predvideno je, da bo postala nosilka tega posebna dejavnosti je treba še posebej temeljito obdelati, in določiti nosilce teh nalog. Kot je videti iz predloga o nosilcih te obdelave, bo ob konfekcijski, lesni in kovinski industriji posebne pozornosti deležno kmetijstvo, ki ima na tem območju dokajšnje možnosti za razvoj, posebno v vinogradništvu, sadjarstvu, živinoreji in vrtnarstvu. Koncept dolgoročnega razvoja seveda ne bo obravnaval samo gospodarstva, marveč vse družbene dejavnosti. M. L. VODA NE POZNA OBČINSKE MEJE Spor zaradi vodovoda? Različna stališča trebanjske občine in grosupeljskega podjetja - Danes o tem še skupščina ojvn 1 •• Mili' Ih n II I III hi— I lii ■ i|W|i 11 i i|i| REJEM KURIRČKOVE POŠTE. Učenci osnovnih šol iz Mokronoga, Šentruperta, lrne, Dol. Nemške vasi, Trebnjega, Čateža, Velikega Gabra in Dobrniča so nUnulih dneh priredili svečan sp*ejem kurirčkovi pošti, ki je štiri dni potovala Po trebanjski občini. V Trebnjem (na sliki) je v soboto nastopil tudi partizanski unionst Igor Križanovski, na sprejemu pa so skupno bili tudi udeleženci letne skupščine ZZB NOV. (Foto: Legan) S TRETJE REDNE SKUPŠČINE ZZB NOV TREBNJE 18. APRILA Zahteva: socialna varnost tudi za doslej zapostavljene kmete-borce Stem bi zmanjšali razlike med posameznimi kategorijami borcev let P°sameznimi skupinami borcev so v teku zacoaf v* velike razlike. Kmetje-borci so močno že Dn-t ’ ^ dru£e Pa je bilo v okvirih možnosti T>ravAs ieno. To je bila osrednja ugotovitev raz-Trehni^i kretji redni skupščini ZZB NOV občine renijhir’, atere sta se udeležila tudi podpredsednik in čin ga odbora ZZB NOV France Krase-Coban Pravi rePul>liškega vodstva Slavko Kovačič. V raz- Pranp sodelovali Stane Hribar, Ciril Bukovec, Slavk« ^Iukar» Jože Bizjak, Martin Lap, Ciril Pevec, KresA • Kova^ič. Tone Zibert, Roman Ogrin, Franc ^ *n drugi. ^ oSSlJ^Kedi predsed-NOv ^ ^bora ZZB udaril- da or^Si Je P°' f aJ'a le zato izaciJa ne ob‘ bleme borcev’ t!lUreja pr0‘ vrsto drugih ’ ^lveć ima še leženci obravr.nal0g' 50 ude' P°ložaj kmetov-wfredvsem Jevnikar iP , v- Prane ]eta in ieta d& le ti že re in obljub«? iz8°v°- aj kmetov-bor^a 86 ^ pol°’ hkrati s celomT lzboljševal vom. Borci S®?1 ^rejo čakati raj° in ne be, marvS naK te. oblju- alno varno t . uJejo sooi- upajo da Um k Upravlčeno lagala J bo dru^ po- M^manj0W2« kme' %%rZs'£ 116 Trebni Ska skuPšći-&aia km^irv, v? sicer ^nanj-od katera rcem osnovo, Vek »d kmp[aČUnava pria en odstotek prebivalstva. Med posameznimi dejavnostmi je še vedno daleč na prvem mestu kmetijstvo (43,1 odst ), za njim pa industrija (26 3 odst.>, gradbeništvo (10,1 odst.), trgovina <8.6 odst.) itd. NOVICE IZ ŠENTRUPERTA ■ POVSKM DRUCACE KOT V TREBNJEM. Zelo veliko ljudi se Je udeležilo predavanja dr. Jožetu Mo*«>ina. ki Je minuli teden tudi v tem kraju pred .val o rakastih obolenjih. Bilo Je povsem drugače kot v Trebnjem, kjer, kot kaže, med prebivalstvom ne »vžge« no-bona rosim stvar več. ■ V PONEDEIJEK HEJ KM V ponedeljeK, 27. aprila, bo na Veneli gori pri Šentrupertu »pet živinski sejem. Ob 15. url bo na V osel 1 gori proslava ustanovitve OP, utom pa fte ljudsko rajanje. KRVODAJALEC IN AKTIVIST RK Njegov osebni zgled Franc Sladič z Mirne je vedno med krvodajalci, da z osebnim zgledom pritegne še druge Čeprav sam slaboten in suh, je dal ob vsaki krvodajalski akciji kri, da je tako spodbudil še druge. 49-letni Franc Sladič, delovodja v mirenski »Dani«, niti sam natanko ne ve, kolikokrat se je to zgodilo: trinajstkrat ali petnajstkrat. »Treba bi bilo pogledati v kartoteko občinskega odbora Rdečega križa, tam imajo zapisane te reči,« pravi Franc, ki že dolga leta sodeluje v odboru krajevne organizacije RK in ki je veliko pripomogel, da se je mirenska tovarna pri krvodajalstvu vedno tako dobro odrezala. »Tudi ob letošnjem darovanju krvi, ki bo na Mimi 29. aprila, bočno naredili vse, da se bo kar največ ljudi udeležilo te humane akoije. Skušala bomo pritegniti vsaj štirideset ljudi iz naše tovarne, kar pomeni, da bi kri dal skoraj vsak tretji zaposleni. Vodstvo podjetja ima dovolj razumevanja za naše prizadevanje. Svoj čas so morali delavci po akciji še na delo, zdaj pa imajo prosto, zamujene ure pa plačane. Delamo do malice, potem pa krvodajalci delo prekinejo. Kako se nam posreči zbrati toliko ljudi? Pogovorimo se o tem z vsakim članom kolektiva. To je najboljši način, kako posameznika navdušiti /a dobro delo,« pravi Franc Sladič. M. L. vo zajetje, ki bo skupno z napeljavo vode stalo milijon novih dinarjev. Ustavilo se je pri plačilu stroškov, saj je grozil spor med sosednjima občinama, ki gotovo ne bi pripomogel k dobrim sosedskim odnosom. Danes bo o tem razpravljala tudi občinska skupščina v Trebnjem. Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje, ki upravlja s stiškim vodovodom, namreč vztraja, da mora trebanjska občina prispevati 60 odstotkov potrebnega denarja, grosupeljska pa le 40 odstotkov. Poraba vode iz' tega vodovoda pa je ravno nasprotna: dve tretjini vode porabi grosupeljska občina, eno pa trebanjska. V Trebnjem trdno Vztrajajo, da je treba obravnavati vodovod kot celoto. Ne nasprotujejo predlogu, da bi vodo podražili in tako zbrali denar za dokončno dograditev vodovoda, ne morejo pa soglašati, da bi prebitek od prodaje vode iz stičen-skega vodovoda namenili za druge vodovode v občini, hkrati pa zahtevali od trebanjske občine še dodatnih 210.000 din za povečanje zmogljivosti stičenskega vodovoda. Območje trebanjske občine se ni dodatno priključilo na vodovod, marveč Je bilo vseskozi njegov sestavni del. Denar za gTadnjo je pred leti dala republika. Značilno je, da so novi veliki porabniki vode (farma svinj pni Šentvidu), ki so bili v grosupeljski občini dodatno priključeni na vodovod, mnogo pripomogli, da je začelo zmanjkovati vode. M. L. Trbinc: samo skupaj bi šlo Na Trbincu nad Mimo je še nekaj hiš, ki nimajo električne napeljave. Ko so pristojno podjetje zaprosili za priključek, so dobili odgovor, da je treba najprej popraviti celotno napeljavo ▼ tej vasi. Tega pa seveda sami lastniki štirih hiš, ki so še brez toka, ne morejo narediti. Preostali prebivalci pravijo, da je zanje dobro tako, kot je, čeprav je napeljava tako dotrajana, da ne bo več dolgo tako, kot je. če ne bodo sodelovali, bodo mnogo težje dobili pomoč krajevne skupnosti ali Ele-ktro podjetja. Danes o podražitvi vode Na današnjem' zasedanju obeh zborov občinske skupščine Trebnje bodo obravna-vali predlog grosupeljskega stanovanjsko komunalnega podjetja o podražitvi vode v stičenskem vodovodu. Višj'a cena (v povprečju za eno tretjino) bo omogočila dograditev tega vodovoda, piše med drugim v obrazložitvi. Razen tega bo na dnevnem redu še program razvoja PTT službe, poročilo Komunalno obrtnega po d jeti a Trebnje, predlog sklepa o določitvi lesa za uporabo v kmetijskem gospodarstvu in gospodinjstvu ter še nekateri odloki. Praznik Vel. Loke in Šentlovrenca V spomin na znano bitko na Medvedjeku so prebivalci z območja krajevne skupnosti Velika Loka in Šentlovrenca v nedeljo, 19. aprila praznovali krajevni praznik. Zjutraj je bila najprej skupna seja svetov krajevne skupnosti, zatem oa polaganje vencev na partizanska grobišča. Popoldne je domače kultumo-pro-svetno društvo znova uprizorilo Borove »Raztrgance« Pozabljajo na podeželske kupce Trgovina je zadnja leta tudi v trebanjski občini zelo napredovala, vendar še vedno ne zadovoljuje povsem. Opaziti je, da si trgovska podjetja pretirano konkurirajo v večjih mestih, ob tem pa za-, postavljajo podeželje, kjer odpirajo predvsem trgovine s prehrambenimi izdelki. Na območju trebanjske občine ima devet podjetij skupno 46 prodajaln, od tega pa je le 8 specializiranih. Šentrupert: proslava krajevnega praznika Krajevna skupnost Šentrupert bo praznovala krajevni praznik, 25. obletnico osvoboditve in obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte v nedeljo, 26. aprila, ob 9. uri dopoldne v prosvetnem domu v Šentrupertu. Na prireditvi bodo sodelovali: pevski zbor mirenske »Svobode«, šolska mladina s kulturnim programom, gasilci in drugi. nnooiNILO Pri zahvali vaščanov Gor. in Dol. Kamenja, Selc, Krušnega vrha in Rožemplja, ki se zahvaljujemo za pomoč pri gradnji nove transformatorske postaje, je pomotoma izpadla vas Krušni vrh. Prizadetim se opravičujemo. TREBANJSKE IVERI ■ ODPRTO OD PRVEGA MAJA NAPREJ. Lani zgrajena lovska koča na Vrhtrebnjem bo od prvega maja naprej odprta vsako nedeljo. Pričakujejo veliko obiskovalcev t« lepe izletniške točke, oddaljene le nekaj kilometrov od Trebnjega. ■ DRAŽJE MLEKO. »Ljubljanske mlekarne«, ki v občini prodajajo pasterizirano mleko, so zaprosile za povišanje prodajnih cen. Po novem naj bi liter takega mle-ka stal 1,60 dinNali 15 par več kot doslej. Mlekarna obljublja, da bo povišala tudi odkupne cene za mleko, zato Je pričakovati, da bo občinska skupščina na današnji seji privolila v podražitev in v ta nivnen spremenila dosedanji odlok, ki določa ceno. ■ NOC GENERALOV. V trebanj-skem kinu bo v soboto in nedeljo na sporedu znani angleški film »Noč generalov«, posnet po romanu Hansa Helmuta Kirst« in z od lično filmsko zasedbo. Ena predstava traja dve uri in pol. ■ LASTEN AVTOBUS. Kemo-oprema je prejšnji teden dobila svoj avtobus, s katerim bo od prvega maja naprej, ko bo potekla pogodba s podjetjem »Gorjanci«, sama organizirala prevoz delavcev na delo. ■ STROŠKI PARKA IN ZELENIC. Letni stroški vzdrževanja trebanjskega parka, in zelenic nanesejo že skoraj milijon dinarjev. Priznati je tudi treba, da ima središče kraja poleti mnogo lepši videz, odkar je Komunalno obrtno podjetje pri tem delu zaposlilo kvalificirana vrtnarja. Podjetje ugotavlja, da občina slabo plačuje naročena dela. ■ V NEDELJO PRVA TEKMA. V nedeljo dopoldne se bo odbojkarska vrsta, ki nosi zdaj ime Kemooprema — Trebnje v prvem kolu spomladanskega dela tekmovanja prve republiške lige na domačem igrišču srečala z moštvom Gaberja (Celja). V ta namen so igralci s prostovoljnim delom prekrili igrišče z novo preprogo rdečih ugaskov, ki so jih pripeljali iz Krmelja, ter namestili novo mrežo. ■ SADIKE PRI MERCATORJU. Velika Mercatorjeva prodajalna ima naprodaj sadike trajnic in grmovnic. Zdaj jc zadnji čas za spomladansko sajenje. TEEBANJSKEilOVICE L TEKSTILANA: letos 17 posojil Za gradnjo zasebnih hiš so v kočevskem podjetju TEKSTILANA odobrili letos posojilo 17 članom kolektiva v skupnem znesku 378 t 'jOč din. Lani je dobilo po-s' .Id 20 prosilcev v skup-r n znesku 290.000 din. Pod-i - ^ oroči namenski denar 7' -^anovanjsko gradnjo pri h 'ti in s tem omogoči čla-r -n kolektiva, da dobe še j ev>’r-at več posojila. Po pra-vt!a%u o dodeljevanju posojil dobi vsak prosilec lahko na 'več 25.000 din posojila; če r>a sta iz iste družine zaposlena v TEKSTILANI dva ali če drugi zakonec ni zaposlen, pa do 50.000 din. Oooolnien odlok Odlok o načinu in pogojih uporabe sredstev sklada za reševanje stanovanjskih zadev borcev je občinska skupščina Kočevje na zadnji seji dopolnila. Sedanji način ocenjevanja slabih hiš namreč ni bil popoln, ker ni upošteval dotrajanosti posameznih pomembnih delov hiš (strehe, strope, zidove), pa tudi ne socialnega stanja prosilca. Tako se je dogajalo, da je po takem načinu točkovanja zbral več točk prosilec, ki v resnici ni bil zelo nujno potreben posojila. Zdaj je ta pomanjkljivost odpravljena. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trn ovirah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribmci naslednje maloprodajne cene: Kočevje Ribnca krompir 0,90 0,90 sveže zelje 4,60 4,80 kislo aelje 3,40 3,30 kis’a repa 2,80 2.80 ohrovt 4,80 — cvetača 4,30 in 9,60 (it.) U,00 (it.) fižol v amju 5,20 in 5,66 5,00 in 7,00 čebula 4,80 5,10 česen 12,15 13,00 solata 3,20 do 6,40 5,50 paradižnik 11,80 — Špinača 4,30 4,70 korenje 2.70 in 4,90 2.60 peteršilj 6,00 6,30 zelena 3,30 — radić 6,20 — por 4,50 4.70 Jabolka 2,10 2,10 hruške 3,00 3.00 grozdje 5,20 4,60 limone 4,90 4,40 pomaranče 4,40 do 5,80 4,40 banane 5.65 5,9») ananas 6,46 7,30 jajca (oena za kos) 0,58 0,82 in 0,70 ■ KOČEVJE — Ženske odbojkarske ekipe vseh razredov kočevske gimnazije so na Športni dan nastopile na odbojkarskem turnir-ju. V finalu je zmagala ekipa 2.a razreda, ki je premagala 4.b z 2:0. (A. A.) Razširieni sestanek političnega aktiva združenega KGP Kočevje je bil uvod v razpravo o bodočem razvoju kmetijstva in gozdarstva na območju zahodne Dolenjske. Sestanek je bil 1<. aprila. Že jutri bo o kmetijstvu razpravljala tudi občinska konferenca SZDL Kočevje (^oto. Mohar) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE Kritizirana merila za dopolnilno udeležbo Ocenjeni statuti Komisija za pregled samoupravnih aktov delovnih organizacij v občini Kočevje je pred kratkim ocenila kot primerne statute posestva »Snežnik«, INKOP, Vodne skupnosti Kočevje—Ribnica, posebne osnovne šole, osnovne šole Kočevje, KOVINARJA, OPREME in Temeljne izobraževalne skupnosti. Zavrnila oz. ocenila pa je kot nesprejemljiva statuta podjetij ZIDAR in hotel PUGLED. Laze: redka pošta Prebivalci Laz, Vrta in še nekaterih vasi ob Kolpi se pritožujejo, da dobe pošto le enkrat na teden. Zaradi gradnje ceste Sodevci—Radenci poštar na tem območju ne more uporabljati mopeda. Z dostavo se zato toliko zamudi, da potem na območje Lazov dostavlja pošto le enkrat na teden. Seveda pa teden dni stari časopisi za ljudi niso več zanimivi. Tudi pozimi so bile g pošto težave. Takrat jim jo je vozil šofer, ki vozi otroke v šolo. Po priporočene in denarne pa so morali ljudje sami v Stari trg. Določene uradne ure Občinska skupščina Kočevje ima po novem uradne ure za stranke vsak torek in petek od a. do 15. ure in ob sredah od 17. do 19. ure. Sobota je dela prosta. Službp, ki imajo stalno opravka z občani, pa sprejemajo stranke vsak delovni dan. Te službe so: sprejemna pisarna, prijavna in odjavna služba, matična služba in krajevni urad. Malo denarja za krajevno skupnost Imajo premalo občinskih mož - Hočejo boljše ceste - Mesnica brez mesa, trgovina brez kruha - Kje je mlatilnica biv.se zadruge? Sprememba naslova! Naročniki, o spremenijo svoj stari naslov na) sporočijo oba naslova Dogtja se da sporo itjo samo novega kai p* imamo on naj včasih reč naročnikov r anaktm rmtrnkom m imenom seved* ne moremo vedea dgav naslov le treba spremeniti ________-_____ Volitve in imenovanja Občinska skupščina Kočevje j* na zadnji seji izvolila oeiroma imenovala: ■ Silvo Vesel, delavko Vagojno-varstvenega zavoda Kočevje za vršilca dolžnosti ravnatelja Vzgojno-varstvenega zavoda Kočevje aa dobo 6 mesecev: ! ■ v gradbeni odbor za gradnjo otroskovarstvene ustanove Kočevje: inž. Antona Knavsa. Silvo Vesel. Marijo Benčina, Marijo Miklič. Milivoja Lapuha. Martina Južniča in inž. Marjeto Rupnik; ■ v upravni odbor sklada »a borce: Andreja Kluna (predsednik), Rezko Berlan, Franca Cimpriča, Ignaca Karničnika. Valentina Mesojedca, Lojzeta Rauha in Viktorja Dragoša; ■ Franca Rudla Je na njegovo željo razrešila dolžnosti predsednika sveta za gospodarstvo pri občinski skupščini, na njegovo mesto pa imenovala Rudija Grudna, direktorja enote Elektro Kočevje; ■ Ivana Žužka je raxre6ila dolž- ■ nosti sodnika Občinskega sodišča Kočevje, ker je izvoljen za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. DROBNE IZ KOČEVJA PRED SEJO KONFERENCE SZDL KOČEVJE Poudarek zasebnemu kmetijstvu Na dnevnem redu tudi priprave za referendum o uvedbi samoprispevka Upravičena pritožba Nepravilnosti ob razpisu za novega direktorja Vodne skupnosti Kočevje-Ribnica kandidata za direktorja pa bo ob ponovnem raapisu sodelovala skupaj s komisijo Vodne skupnosti tudi komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine. To je povsem prav, saj je Vodna skupnost delovna organizacija splošnega javnega pomena. Občinska stoupž^ina je zahtevala, naj se imenovano« direktorja Vodne skupnosti pospeši da se bodo lahko člmprej uredile raamere, lei vladajo v kolektivu zdaj, ko nima direktorja. Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji potrdila ugotovitev občinske komisije za vloge in pritožbe, da je bil postopek razpisne komisije za izvolitev direktorja Vodne skupnosti Kočevje—Ribnica nezakonit. Zoper postopek za izvolitev direktorja se je pritožil Franc Merhar iz Kočevja, ki se je prijavil na razpis Vodne skupnosti. Na predlog komisije za vloge in pritožbe je ot>čin-ska skupščina odpravila razpis in razpisno komisijo Vodne skupnosti. Pri izbiri Glavno merilo je narodni dohodek na prebivalca - Kočevska občina odvede na leto 94 občinam v Jugoslaviji, katerih občani so zaposleni v njeni občini, 1,7 milijona din prispevka iz osebnega dohodka - Prav toliko denarja pa manjka letos kočevskemu proračunu - Hkrati iz občine odteka precejšen del osebnih dohodkov, ki so glavni del narodnega dohodka Občinska skupščina Kočevje je na seji 13. aprila sprejela proračun za letos, razpravljala o nekaterih drugih poročilih, sprejela več odlokov in sklenila razpisati referendum o samoprispevku za posodobljenje cest. Letošnji občinski proračun bo imel okoli 5,5 milijona din dohodkov in izdatkov, proračun temeljne izo- braževalne skupnosti pa okoli 5,3 milionov din. Proračun TIS bo imel z lansk m presežkom dohodkov in re- publiškimi dopolnilnimi sredstvi skupno 6,786.345 din dohodkov. Za zagotovitev vseh potreb B programa bo letos TIS manjkalo preko 811.000 dir>, samo za pokritje izdatkov vseh dejavnosti, ki jih je plačevala že lani, pa bo premalo 350.000 din. Zato je skupščina poslala republiški izobraževalni skupnosti zahtevek za dodatna dopolnilna sredstva. V čistem občinskem proračunu bo tudi manj denarja, kot znašajo zahtevki uporabnikov proračuna, in sicer za okoli 1.352.000 din. Odborniki so v razpravi ugotovili predvsem, da bo premalo denarja za krajevne skupnosti, kulturne dejavnosti, komunalno dejavnost, mladino, telesno kulturo, gasilstvo in nekatere druge zadeve. Odborniki so ugotovili, da so merila za dodeljevanje republiških dopolnilnih sred-tev za vzgojo in izobraževanje krivična. Menili so, da narodni dohodek na prebivalca ni pravično merilo za razvitost občine. Med merili bi morala biti upoštevana tudi razsežnost občine in še druga dejstva. Za podkrepitev teh dejstev so navajali, da se kar 23,9 odstotka prispevka iz osebnega dohodka ali okoli 1,7 milijona din odliva iz kočevske občine 94 občinam v Jugoslaviji, katerih občani so zaposleni v kočevski občini. Seveda pa se v te občine hkrati odliva tudi osebni dohodek teh občanov. Prav osebni dohodek pa je med najpomembnejšimi sestavnimi deli narodnega dohodka. Zanimivo je, da bi občina , Kočevje skoraj v celoti pokrila vse nujne zahtevke i uporabnikov proračuna še, če , bi ji ostal prispevek iz osebnega dohodka, ki ga zdaj odvaja drugim občinam. J. P. Na nedavnem zboru volivcev v Dragi so obačni poudarili, da bo 10.000 din dotacije njihovi krajevni skupnosti premalo in da potrebujejo za uresničitev letošnjega programa še 18.700 din, ki naj bi jih prispevala KGP in občinska skupščina. Opoaorili so, da noben njihov občan ne sodeluje v kakšnem občinskem svetu ali komisiji. Imajo samo enega občinskega odbornika, čeprav imajo drugod glede na tako število prebivalcev tri. Strinjajo se z uvedbo sa-prispevka za posodobljenje ceste Livold—Brod na Kolpi. Menili pa so, da bi v naslednjih letih morali asfaltirati tudi cesto Sodražice—Loški potok—Draga—čabar. Nada- lje so kritizirali, da so bile nj'ihove ceste (občinske, republiške m krajevne) posebno pozimi slabo vzdrževane iin tudi po več dni neprevozne. Zaradi slabe osemenjevalne službe, posebno pozimi, so predlagali, naj bi spet dovolili na tem območju bike. Nadalje so zahtevali, naj do- Di del regresa za mleko tudi kmet. Opozorili so še, da sta njihova mesnica in trgovina slabo založeni. Ne vedo niti, če je kmetijska zadruga Cerknica začasno (zaradi vremenskih razmer) adi za stalno ukinila prodajo mesa, hkrati pa nimajo kruha, ki ga je dovažal tudi mesar iz Cerknice. Razpravljali so še o potrebi po telefonu na Travi, kam so izginili po ukinitvi kmetijske zadruge nekateri kmetijski stroji (mlatilnica, dve kosilnioi) in drugi. J. P. Jutri, 24. aprila, bo 5. seja občinske konference SZDL. Sprejeli bodo nov statut, razpravljali o izhodiščih za razvoj kmetijstva, izvajanju programskih izhodišč za volitve odbornikov in poslancev ter o poročilu o delu konference, njenih organov in krajevnih organizacij SZDL v zadnjih treh letih. ■ ■ ■ ENODNEVNI SEMINAR »Gozd in okolje« je pred kratkim priredilo Združeno KGP. Preda- -vali so strokovnjaki iz Ljubljane. Seminar je obravnaval gozd kot rekreacijski prostor. Predavanja so bila spremljana s filmi in diapozitivi. Udeležili so se ga gozdarji z območja združenega KGP Kočevje. ■ ■ ■ ZA KRITJE PRIMANJ. KI TAJA je razpisal Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani izreden prispevek za zdravstveno zavarovanje. Po stopnji 0,70 odstotka ga bodo dolžni plačevati vsi zavarovanci, ki so v delovnem razmerju in delajo najmanj polovico delovnega časa, ter vsi pogodbeni zavarovanci od izplačanih osebnih dohodkov. Izredni prispevek je uveden za ob-dobje od 1. aprila do 3Q. Junija letos. ■ ■ ■ PO PARKIH in vrtovih so pričeli pospešeno delati, da bodo nadomestili, kar so zamudili zaradi dolge in muhaste zime. ki je naredila veliko škode. Drevje bo treba obrezovati več kot običajno, ker je veliko polomljenega. Cvetice-trajnice so zunaj dobro prezimile in že poganjajo, zato je treba z urejanjem pohiteti. ■ ■ ■ IZŠLA JE četrta številka revije »Moj mali svet«. V njej je ves popis del v aprilu za vrtičkarje, rejce živali, čebelarje itd. Ta revija je v Kočevju zelo priljubljena in Je prihaja že nad 70 izvodov. Z majem bo pričela redno poslovati tudi hortikulturna sekcija Turističnega društva Kočevje, ki bo dajala razne nasvete. ■ ■ ■ MOST CEZ RIN20 proti Rudniku Je že več tednov v popravilu in je tu cesta zaprta. Zaiadi tega morajo uporabljati za to smer obvezno cesto mimo kemične tovarne. ■ ■ ■ LETOŠNJI TEČAJ za pridobitev kvalifikacije poklicnih šoferjev v organizaciji Združenja šoferjev in tvtomehanikov Kočevje bo kmalu zaključen. Predavanja se bodo končala 8. maja, nakar bodo izpiti. Predavanja so trajala 6 mesecev. Iz nekaterih predmetov so delali že med predavanji pismene naloge in izpite. — Pred nekaj dnevi se je pričel že drugi letošnji tečaj za okoli 40 kandidatov. Večina jih je iz podjetja AVTO Kočevje, kjer je trenutno velika potreba po mladih strokovnih kadrih. Tudi ta tečaj bo trajal 6 mesecev. ■ ■ ■ Z NASTOPOM LEPŠEGA VREMENA so se pričeli zopet redni vozniški izpiti. Tudi letos so vsak četrtek, nekaj pa jih bo tudi druge dneve. 9. aprila se je za topit prijavilo 30 kandidatov (27 moških in 3 ženske), od katerih je že na pismenem izpitu odpadlo 10 kandidatov (samo moški). Pri vožnjah je padlo še 10 kandidatov, tako je izpit napravilo z uspehom skupaj deset kandidatov (8 moških in 2 ženski). 16. aprila se je prijavilo 37 kandidatov: Izpite Je opravilo le 5 moških in 3 ženske! Za člane konference s podeželja bo zelo zanimivo poročilo o izhodiščih za razvoj kmetijstva, posebno zasebnega. V občini je okoli 2300 kmetij, vendar je le okoli 400 obdavčenih, kar imajo ostale nizek katastrski dohodek ali pa so v višinskih območjih. Osnovno izhodišče v poročilu ugotavlja, da se mora družba bolj zanimati za razvoj zasebnega kmetijstva. Nadalje govori o potrebi po ustanovitvi sklada za razvoj kmetijstva, kreditiranju kmetov, potrebi po ustaljenih cenah za kmetijske proizvode, organizaciji odkupa, osemenjevalni službi, novih oblikah pogodluenega sodelovanja, oskrbi s semeni in drugem. Poročilo o delu SZDL r zadnjih treh letih pa bo zajelo potek volitev, gospodarjenje z .gozdovi in kmetijstvo, vlogo občana v krajevni skupnosti in komuni, vlogo odbornikov, delo krajevnih organizacij SZDL in krajevnih skupnosti, sodelovanje z ZZB in priprave za izvedbo Nadomestne volitve Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Kočevje za 9. volilno enoto, ki obsega delovni organizaciji INKOP in KOVINAR Kočevje, bodo v ponedeljek, 1. junija. Volitve so razpisane, ker je prenehal mandat dosedanjemu odborniku Dominiku Trobentarju, ki se je odselil v Ljubljano, kjer se je tudi zaposlil. KDO BO ZIDAL? Letos precej denarja za gradnjo Nameravajo precej graditi, zidarjev pa ni Za ribniško občino je zadnja leta zelo značilna pospešena zasebna stanovanjska gradnja, saj jim z družbenimi stanovanji uspe rešiti le najnujnejše stanovanjske probleme. Največ stanovanj gradijo v Ribnici, Sodražici, zadnje čase pa tudi na območju Dolenje vasi, kar dokazuje, da bo tudi ta kraj treba čimprej uvrstiti v zazidalni okoliš. S stanovanjskimi krediti članom ZZB bo letos prišlo v občino precej denarja: okrog 1,2 milijona dinarjev. Z majem bo na voljo večji del tega denarja, nad 800.000 dinarjev. Seveda je treba posojilom iz stanov, sklada ZZB prišteti še velike denarje graditeljev. Prisiljeni smo ponovno opozoriti na to, kajti tolikšna sredstva postavljajo nemajhne naloge pred gradbeno operativo, prav tako pa tudi pred vse tiste, ki odločajo o lokacijah in gradbenih dovoljenjih, da bi z izdajanjem le-teh graditeljem ne zavlačevali. Ustaljena praksa je že, da večino gradenj v zasebnem sektorju prevzema stanovanjsko podjetje, ki predstavlja tudi najugodnejšega izvajalca. Podjetje bo moralo napeti vse sile, da bo lahko ustreglo letošnjim povečanim potrebam po gradbenih storitvah ter dela hitro in solidno opravljalo. Gre za tb, da graditelji z odobrenimi posojili postorijo kar največ, kajti le tako bo dosežen osnovni namen: čimiprej zagotoviti čim večjemu številu občanov ugodna stanovanja. Gradbena sezona je že pred vrati, stanovanjskemu podjetju pa trenutno zelo primanjkuje zidarjev, saj menda v Ribnici dobimo kakšnega le z veliko težavo. Podjetje ima namreč nekaj gradbišč izven občine, celo na Krku, koder morajo še prej skončati jeseni zastavljeni ribniški počitniški dom. Vse kaže, da bodo letos v občini najbolj iskani dobri zidarski mojstri! -vec Servis pod drobnogledom Cenejši je računovodski servis, kot da ima vsaka majhna organizacija računovodsko službo Ribniški gospodarstveniki so pred kratkim razpravljali o ustanovitvi računovodskega servisa za potrebe njihovega gospodarstva. Zamisel je dobra, vendar si velja ogledati nekaj zanimivih ugotovitev iz prakse. V Kočevju že vrsto let uspešno deluje Računovodski biro, ki se je specializiral za opravljanje finančnih in računovodskih opravil. Usluge nudi predvsem manjšim delovnim in družbenim organizacijam. Razumljivo je, da bi morala dejavnost biroja postopno napredovati in da bi se vanjo sčasoma vključile vse manjše organizacije, žal pa ni bilo tako, saj se je števi- lo uporabnikov teh uslug z leti celo zmanjšalo, zato je Ustanavljajo občinsko turistično zvezo Razdrobljeno delo turističnih društev v ribniški občini ovira hitrejši razvoj turizma - V skladu za pospeševanje turizma bo letos 36:000 din -\ Samo naravni pogoji za razvoj turizma niso dovolj Kaže, da bomo imeli v Ribnici kmalu občinsko turistično zvezo, ki bo združevala vsa turistična društva v občini. Društva so v Ribnici, Sodražici, Ortneku, Sv. Gregorju in Loškem Potoku. Občinska turistična zveza bo usklajevala programe turističnih društev. Razdrobljeno delo ne pripelje daleč. To so spoznali v vseh turističnih društvih. Sklad za pospeševanje turizma je že ustanovljen. V njem so določena sredstva za ustanovitev občanske turistične zveze in za druge dejavnosti Turističnega društva. Sklad bo razpolagal letos predvidoma s 36.000 dinarji, kar bo zadostovalo le za najnujnejše izdatke. O turizmu v ribniški občini, je bilo že precej napisanega, vendar še premalo. O Slemenih, ki so nemara naj-lepši del ribniške občine, ma- lo vemo. Prijetne vasice, posejane po hrbtišču hribovja, ki mu pravimo Slemena, so na moč vabljive. Slemena so že pred vojno privabljala precej tujcev. Tu so lepi naravni pogoji za razvoj izletniškega turizma, izboljšati pa je treba gostinstvo. Od Sv. Gregorja je prelep razgled. Tu imajo tudi znamenitost — kmečko ' hišo, staro baje nad 300 let. Mlado turistično društvo si je zastavilo lepe naloge. Upajmo, da jih bo tudi uresničilo in med turisti vzbudilo zanimanje za te kraje. Turistično društvo »Grmada« namerava povečati prostore doma na Grmadi, da bi imelo tudi ležišča, in sicer 24 postelj. Grmado bo obiskalo še več turistov le, če bo do nje urejena cesta, da bo dostopna z avtom. Tudi turistično društvo Loški potok namerava privabita več turistov. Tu bi se lahko razmahnil zimski turizem. Zaradi višinskega zraka je podnebje v letnem .času ze- lo ugodno. Ne smemo pozabiti še lovskega turizma. Na Hribu, ki je središče Loškega potoka, so tri zasebna gostišča, eno ima celo sodobno avtomatsko kegljišče. Turizem v Sodražici s Travno goro in v Ribnici je za vse občinske razmere pognal že precej globoke korenine. Oba kraja imata dobra gostišča. Pričakujejo, da bo občinska turistična zveza z enotnim programom razvoja turizma v občini omogočila, da bo turizem kot gospodarska panoga res dobil tisto mesto, ki mu pripada, da se bo uveljavil v gospodarstvu občine in da bo v naslednjih letih nekaj pomenil tudi v republiškem merilu. -r Niso izpolnili pogodbe o ureditvi Novi rok za ureditev Prijateljevega trga je 15. maj - Bo tudi ta prekoračen? Predsednik in tajnik krajevne skupnosti odstopila Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Ribnica so najprej razpravljali o izpolnjevanju lanskega delovnega programa. Precej je ostalo nedokončanega. Najdlje so razpravljali o ureditvenih delih na Prijateljevem trgu, ki bi morala biti opravljena že lani poleti, a še vedno niso. Stanovanjskemu podjetju so določili nov rok za dokončanje teh del, in sicer 15. maj letos. Opekarniška ce- Dobro obiskana predavanja V vseh večjih krajih v ribniški občini so bila zelo dobro obiskana predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva, ki se jih je udeležilo okrog 2.000 ljudi. Na predavanjih so izvolili tudi odbore za vseljudsko obrambo. sta (Mlaka) bo asfaltirana letos, ko bo urejenih še več drugih cest in ulic v Ribnici. Denar za ta dela bo zagotovil sklad za urejanje mestnega zemljišča. Hrovačani si že dolgo želijo cestno razsvetljavo, za kar pa vedno zmanjka denarja. Podobno je tudi s katastrskimi meritvami zemljišč v Hrovači, ki se ne premaknejo nikamor. Ko so razpravljali o aprilu, mesecu čistoče, so menili, da se morajo v akcijo čisto- Obrezovanje drevja se je letos tudi v ribniški občini precej zavleklo zaradi dolgotrajnega snega in mraza. Kmetje hitijo, da bi zamujeno nadoknadili. (Foto: Mohar) če vključiti budi podjetja, saj odpadki okoli njih kaze naselja. Občane, ki bi morali razno navlako okoli hiš odstraniti že ob podobni akciji lani, bodo zdaj spet opomnili; če opomin ne bo zalegel, jih bodo predlagali za kaznovanje. Krajevna sku-nost bo v mesecu čistoče sodelovala s turističnim društvom in KOMUNALO. Ugotovili so tudi, da krajevna samouprava ni napredovala, kot bi morala. Svet krajevne skupnosti je pri svojih odločitvah pogosto brez moči. Denar, s katerim krajevna skupnost razpolaga, je pičel kot v ostalih krajevnih skupnostih v občini. Svfet krajevne skupnosti bo moral izvoliti novega predsednika in tajnika, ker sta dosedanja odstopila. Izmenja, li pa bodo tudi nekaj članov sveta, ker niso bili delavni ali pa jim je potekel mandat. -r Cesto popravljajo Te dni so začeli popravljati cesto Žlebič—Ribnica iin Ribnica — Prigorica. Na nekaterih mestih je cesta tako slaba, kot ni bila še nikoli. Zaradi slabe ceste vozila trpe in vsi uporabniki ceste komaj čakajo, da bo popravljena in da bo spet mogoč normalen prevoz. -r Cesta v temi Prebivalci Opekamiške ceste v Ribnici se pritožujejo, da je njihova ulica večkrat v temi .Lične svetilke imajo, a kaj pomaga, če ne svetijo. Prizadeti prebivalci želijo, da bi za javno razsvetljavo odgovorni ljudje skrbeli, da bodo pregorele žarnice čimprej zar menjane. bil biro prisiljen zmanjšati število svojih delavcev. V Kočevju torej ni bilo prave pobude, da bi ta ustanova napredovala in zavzela mesto, Ki ji v vseh ozirih pripada Pri tem pa se prav pri manjših organizacijah opaža, da zaposlujejo precej finančnih delavcev, ki tem opravilom niso kos, in da je razdrobljeno delo. precej dražje, kot bi bilo, če bi ga opravljal Računovodski biro. O kakovosti nudenih uslug biroja pa ima služba družbenega knjigovodstva zelo dobro mnenje. Ustanovitelji bodočega računovodskega servisa v Ribnici naj bi torej že v začetku predvideli primemo področje tega servsia, ki naj bi kasneje kvečjemu' še napredoval. Neobičajno prilagajanje V prospektu Dolenjske, ki je izšel pred kratkim, je med drugim podatek, da je v turističnem domu na Grmadi 24 ležišč, v resnici pa ni nobenega. Kaže pa, da bo podatek lahko še kdaj držal. Turistično društvo namerava namreč dom razširiti in urediti tudi natanko 24 ležišč, $ čimer bo na nenavaden način napaka popravljena,. Vprašanje pa je, če bo Turističnemu društvu ta načrt uspel. 22 Kje so zastave? Bliža se 1. maj, praznik dela. Praznovanje državnih praznikov obeležimo s tem, da izobesimo zastave. Zastave so dolžne izobesiti politične, družbene in delovne organizacije. Na nedavnem občnem zboru občinske gasilske zveze v Ribnici so bila nekatera društva kritizirana, . ker ob državnih praznikih na gasilskih domovih ne izobešajo zastav ali pa imajo stare, obledele zastave, ki niso več primerne za javno izobešanje. -r Glasbeni večer v Ribnici V soboto, 18. aprila, je bil v dvorani glasbene šole v Ribnici glasbeni večer, kjer so poleg učenke pianistke Hedvike Petje, ki je s tem nastopom zaključila šolanje na glasbeni šoli v Ribnici, sodelovali kot solisti tudi predavatelji glasbene šole. Na sporedu so bila dela Mozarta, Klengela, Beethovna, Korsa-kova in še nekaterih drugih velikih skladateljev. Vsa dela so bila brezhibno izvedena. Solistične skladbe je na klavirju uspešno spremljala Marjanca Kumer. Glasbeni večer je bil lepo doživetje za Ribničane, zato zaslužijo prireditelji in še posebej izvajalci vso pohvalo. Želimo le, da bi bi tak večer, poln glasbenih užitkov, spet čimprej. -r Zakasnela pomlad Slabo vreme in dolgotraj-. na zima sta onemogočila kmečka dela. Zato so dela v ribniški občini v velikem zaostanku. Kmetje bodo v stiski s časom, saj bodo vsa dela na kupu. Dolgotrajna zima je povzročila precej škode ozimnim žitaricam, aprilski sneg pa sadnemu drevju, ker je polomil precej dreves. • r ORTNEŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ PODRAŽITEV MESA — Ce že morajo cene navzgor, naj bi bila nato vsaj izbira mesa boljša. Je pa ostalo vse pri starem, le cene so višje. Kmalu meso navadnim zemljanom ne bo dosegljivo. Zopet bo upokojencem potreben dodatek na podražitev. ■ ■ ■ OBČNI ZBOR ribniških upokojencev bo v nedeljo, 17. maja, ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici. Na dnevnem redu bodo volitve odborov, vprašanja društvenega življe nja in zadeve, ki zanimajo vse članstvo. ■ ■ ■ SODRA2ISKI UPOKOJENCI so zborovali 12. aprila. Predsednik je v kratkem in jedrnatem poročilu nanizal delo v pretekli dveletni dobi, se spomnil umrlih članov in predložil delovni načrt za naprej, ki zajema gradnjo stanovanj in klubskih prosto- rov za upokojence, o katerih se dogovarjajo že nekaj let. Upajo, da se jim bo letos ta želja uresničila. Tudi o rekreaciji in društvenem izletu so se pogovorili to izvolili nove člane odborov. Kaže, da so volitve iz leta v leto težavnejše, čeprav je izmenjava voditeljev skoro obvezna. ■ ■ ■ ZEMLJA JE ZADIHALA — Sneg izginja. Vse je oživelo. Na vrtovih kopljejo, na njivah prekopavajo ter orjejo, po koše-nicah čistijo in gnojijo. Dela Je na pretek. Živina, ki je dolgo počivala, je sedaj zaposlena od ranega jutra do poznega večera. Dan je dolg, pa se ljudje in živina namučijo. Pomlad se je letos zavlekla in delo se je nakopičilo, da ne veš, kje bi začel. A vse bo še lepo ln prav, če bo vreme toplo in stanovitno vsaj mesec dni! V. P. ČREPINJE IZ L0NČARIJE ■ Honorarni cestarji — Komunala je na cesto proti šoli (Gol nik) navozila gramoz, da bi vsaj za silo zakrpali velikanske luknje v cestišču. Cestarjev potem ni bilo, da bi gramoz razmetali, pa so ponekod ljudje to kar sami postorili. Pred gostilno je gostilničar nekaj časa igral oastarja sam, z gramozom pa se je pred svojim hlevom spoprijel tudi Skoncov stric, znani hudomušnež, ki je stvar pokomentiral po svoje: »Mi bodo na občini pa dve akontaciji davkov črtali za to!« No, luknje so še, kar Je bilo gramoza prema- lo, pa tudi z akontacijo verjetno ne bo nič. ■ Poslednji kmet — Na steni v sejni sobi nekdanje občinske hiše v Dolenji vasi je naslikan ve-llk sejalec, kar naj bi ponazarja- lo Izrazito kmetijsko področje Lončarlje. V desetletjih po nastanku slike se je marsikaj spremenilo, med drugim trudi to. da bo naslikani kmet kmalu poslednji kmet v vasi. V naselju z okrog 150 hišami Je le še kakih osem kmetov, vsi ostali pa so zaposleni doma ali na tujem. Predvsem mia di so zamenjali plug in motiko z zidarsko žlico, tesarsko sekiro, ključavničarskim orodjem ali čim drugim, kmetovanje pa jim je le Se v popoldanske in dopustniške »užitke«. Dolenja vas se tako vedno bolj spreminja v delavsko spalno naselje. ■ Narodna obramba — Prejšnji torek je bilo v Dolenji vasi prvo predavanje iz cikla predavanj o splošni narodni obrambi. Predava, la sta Danilo Mohar in Ciril Grilj iz Ribnice o mednarodnem položaju ln koncepcijah splošne narodne obrambe. Predavanja se je udeležilo rekordno število občanov, preko 110. Območje Dolenje vasi a Grčaricami tvori eno od petih zaključenih obrambnih področij, kjer bodo imeli posebne krajevne štabe. Tega so tokrat tudi imenovali, v njem pa so predstavniki iz vseh večjih krajev območja. Razen tega so imenovali nekatere druge skupine, ki imajo določene naloge tudi v primeru elementarnih nezgod ipd. 2al je na predavanju precej nad polovico poslušalcev moralo stati, ker kraj ne premore v majhni dvoranici kaj več kot trideset stolov. —veo REŠETOr Dragatuš se pripravlja Na krajevni praznik, ki ga praznujejo v Dragatušu 3. maja, se vaščani skrbno pripravljajo. Organizirali bodo proslavo s kulturnim programom, zatem pa bo krajevna organizacija ZZB NOV razvila svoj prapor. Slavje se bo nadaljevalo na vaški veselioi. Bitka na Neretvi V Črnomlju bodo od ponedeljka, 27. aprila, do vključno četrtka, 30. aprila, predvajali znameniti jugoslovasnki film Bitka na Neretvi. Vsak dan bosta dve predstavi: ob 16. in 20. uri. Vstopnice bodo naprodaj eno uro pred predstavo pri blagajni kina, rezervacije pa sprejemajo v pisarni Zavoda za kulturno-prosvetno dejavnost. SAMI BODO LAHKO SLUŽILI KRUH Največ, kar jim lahko damo, je znanje Začela se je gradnja posebne šole v Črnomlju - Jeseni bo šola sprejela 60 otrok, motenih v duševnem in telesnem razvoju 4 Podjetje Begrad je prevzelo gradnjo posebne šo le v Črnomlju. Po pogodbi ključ v roke bo šola do grajena 15. septembra letos Za izvedbo prvega dela načrta so sredstva zagotovljena Še Ho Smuške luže Občani Semiča in zaselkov na gori želijo, da bi letos nadaljevali z gradnjo ceste od Tajčbirta do Smuške luže Cesta Je bila do Smuka zgrajena lani, potrebno pa bi jo bilo podaljšati zarad: lažjega spravila lesa iz obširnih gozdov, pa tudi iz turističnih razlogov. Pri delih te pripravljena sodelova-, ti semiška krajevna skupnost, investicijo pa naj bi prevzelo Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Predvideno je, da bo cesta gotova v letu 1971, ko bo na Smuku velika proslava ob 30-lletnici vstaje. d TEMPERATURA 25 STOPINJ — V soboto in nedeljo se je tudi v Beli krajini naglo otoplilo. Temperatura je v senci znašala 25 stopinj. Cez noč je vse ozelenelo marelice in češnje pa so v pol nem cvetju. ■ PEVCI SO GOSTOVALI -Pevski zbor osnovne šole Črnomelj je pod vodstvom Franca Zupančiča v soboto nastopal v Cr-mošnjicah, v nedeljo pa so mladi pevci gostovali v Starem trgu. Zbor tekmuje v 2upančičevem natečaju. ■ SLAB OBISK VEČNIH LO VISC — Igralska družina DP Miran Jarc iz Črnomlja je v soboto zaigrala domačemu občinstvu sodobno komedijo Mire štafanec »Večna lovišča«. Delo so naštudirali pod težkimi pogoji, ker se režiser zaradi bolezni vaj v zadnjem času ni mogel udeleževati Kljub temu so se igralci dobro odrezali, saj je bilo na predstavi le neka) tehničnih pomanjkljivo- Končno sc vzklila večlet na prizadevanja, da bi belo Kranjskim otrokom, mote nim v duševnem in teles nem razvoju omogočili pri merno šolanje Dognano je da je v črnomaljski občini sti. Skoda, da je bil slab obisk ■ SNEGULJČICA V SEMIČU -Pod vodstvom učitelja Milana Pir. ša je Igralska družina osnovne šole v Semiču v nedeljo zaigrala dr. Ivana Laha mladinsko igro Sneguljčica. Igra je bila režijsko in scensko dobro pripravljena. ■ JURJEVANJE BO PRESTAVLJENO — Priprave za vsakoletno JurJevanje v Črnomlju dobro po tekajo, organizatorji pa so skle nili letos izjemoma prireditev organizirati 13. in 14. Junija namesto prvo junijsko nedeljo. Glavni razlog je ta, da bo 7. junija zbor aktivistov v Dolenjskih Toplicah. ■ HVALEŽNO OBČINSTVO NA BUTORAJU — Igralska skupina iz Butoraja je v nedeljo nastopila na domačem odru z veseloigro »Dnevi naše sreče«. V režiji Katice Švajger so pripravili vaščanom le po popoldne. V tej vasi Je občin-stvo zelo hvaležno za vsako prireditev. to pa je igralcem torti lepa nagrada za vloženi trud 151, v metliški pa 46 otrok potrebnih posebnega šolanja. Zdaj se iz občine Črnomelj samo 53 kategoriziranih otro« šola v posebnih šolah v * Ka mni gorici Celju in Novem mestu, vsi drugi čakajo do ma ali obiskujejo redne osnovne šole. Šolanje drugje ze- lo veliko stane, razen tega se starši branijo poslati otroke daleč jd doma. Kako mučno je prizadetim sedeti v klopeh z zdravimi otroki, kako mučno je za učitelje tn sošolce si lahkA mislimo. Otroci, mo tem v normalnem razvoju, nikakor ne morejo slediti rednemu pouku, lahko pa končajo osemletko v poseb m šoli, kjer je učni načrt prilagojen njihovim zmožnostim. faradi tega, ker je zda; v betokranjskih šolah toliko du ševno ' motenih otrok, je tudi učni uspeh slabši. Se bolj žalostno pa )e. da prizadeti otroci ne zmorejo pririniti dlje kot do 4 a!’ 5. razreda redne šole. Navadno presedijo leta do konča ne učne obveznosti, potem ostajajo loma Brez osem let.ke jim je težko najti za poslitev pa tudi ročne spretnosti jim delajo težave. S tem da bo letos začela delovati v Črnomlju poseb na šola, bo rešenih več problemov šolstva hkrati. Zaenkrat bo šola sprejela le 60 učencev, postopoma pa se bo širila Letos bo zgrajena samo prva etapa gradnje: 6 učilnic s pomožnimi prostori. Za gradnjo ,'e denar zagotovljen Črnomaljci so dobili posojilo pri več repub liških organih prispevek pa so dali tud1 občinska skupščina Metlika, republiško društvo iuševno prizadetih in temeljna izobraževalna skupnost Črnomelj Prvo leto poslovanja bo posebna šola delala kot oddelek osnovne šole. kasneje .pa je predvidena osamosto-jitev Strokovni kader je zagotovljen, saj TIS štipendira R dpfpktnlosov. od teh jih bo nekaj do leseni že končalo študiie Mislili so tudi na oddaljene otroke: v Šolo tfh bodo vozili z avtobusi, nekate re pa bodo namestili v inter natu Gotovo je. da brez začet mh težav pri organizaciji posebne šole ne bo šlo. Vse oomanlkUivosti. ki jih lahko oričaku>emo, pa ne bodo odtehtale dobrih lastnosti šole Naivažneiše je. da duševno moten* otroci ne bodo več ostajali doma v bre-m*> staram in tem- neč da iih bo šola usnoso-hila za samostojno življenje. ČRNOMALJSKI DROBIR Na Vinici ima 10 ciganskih družin svoje hiše du so celo tako pridni, da Se 39 prebivalcev ciganskih družin živi na viniškem koncu, vsi pa se bistveno razlikujejo od kanižarskih rojakov da jih z novomeškimi sploh .ie primerjamo. Vi-niški Cigani ima/o svoje hiše, najbolj lepo opremljerio stanovanje pa ima Ludvik Hudorovac na Drenovcu Lani si je Ludvik napeljal elek triko, kupil je radio, pri njem pa ^e tudi vedno čisto in pospravljeno. Po večini so viniški Cigani kar čedno oblečeni, umiti in olikan njihova slaba stran se kaže le v tem. da se nekateri ,še izmikajo zaposlitvi. Med vsemi je sanio sedem zaposlenih, od teh sta dva v I'Jemčiji. Vsi ciganski otroci redno hodijo v šolo. kar je velik uspeh Nekateri otroci oiganskega ro- so dobili v šoli že javne pohvale m nagrade Do pred kratkim so se vsi viniški Cigani pisali Hudorovac, zdaj pa jih je osem spremenilo priimke. Po uradnem postopku so prosi- li za spremembo, češ da jim stari priimek dela težave, kjerkoli se pojavijo. Čeprav se je življenjska raven ciganskih družin vidno izboljšala, pa se tu in tam kak okoliški kmetovalec še vedno Dritoži da so mu Cigani naredili škodo. Ne gre za večje stvari, le kokoši še vedno spustijo na njive, hodijo po posevkih ali pa izmaknejo kako suho lato Ce bi se še tega odvadili, bi bi- li res taki, kot so drugi občani. F. P. Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga, konfekcije ali preprog se vam izplača brezobvezen ogled v poslovalnici Navdušenje za bralno značko v letošnjem šolskem letu je na viniški osemletki veliko zanimanje za tekmovanje v bralni znački. Kar 70 odstotkov vseh učencev tekmuje, medtem ko je bilo lani samo 30 odstotkov prijavljenih. Ob podelitvi bralnih značk imajo v načrtu lepo slovesnost, predlagajo pa, da bi značko Otona Zupančiča najlepše počastili z množičnim obiskom Vinice. Lepo bi bilo, če bi' vse znač-karje iz črnomaljske občine pripeljali na viniški kamp, kjer bi lahko organizirali prijetno srečanje z več slovenskimi književniki. Vprašanje je le, kdo bi plačal prevoz. 243 šoferskih kandidatov Takega navala na avto-mo-to šolo v Beli krajini še ni bilo, kakršno je zadnje tedne. AMD Črnomelj je moralo organizirati kar tri vozniške tečaje hkrati: v Čr- nomlju, Semiču in Metliki. Tečaje obiskuje 243 šoferskih kandidatov, kar je več, kot so jih imeli prej v vsem letu. Avto-moto društvo je moralo zaradi takega navala kupiti še dva avtomobila, tako da so zdaj vsi štirje fički ves dan na cesti. To veliko zanimanje za šofira-nje ni naključno, pač pa je posledica bojazni, da bodo izpiti p>o 1. juliju veliko bolj zahtevni. Cigani spreminjajo priimke Aktivistom O F Aktivisti OF, ki se želijo z avtobusi udeležiti zbora v Dol. Toplicah 7. junija letos, naj se najpozneje do 5. maja prijavijo predsedniku krajevne organizacije SZDL ali pri občinski konferenci SZDL v Črnomlju, na Glavnem trgu 2 (tel. 76-010). Ce ne bo pravočasnih prijav, ne bo mogoče zagotoviti prevoza. Sindikat v semiški Iskri ima v delu kaj pokazati - Trenutno se ukvarja s statutom, novim pravilnikom o nagrajevanju in s pripravami na gradnjo počitniške hišice v Primostku na Kolpi Franc Moljk, ki že šest let dela v Iskri, je predsednik sindikalne organizacije v kolektivu. Ima polne roke dela, kajti v tem podjetju sindikat ni nikak privesek in organizacija zaradi lepšega. — Kakšne so pri vas priprave na novi statut in druge samoupravne akte? — Izdelava statuta je v končni obdelavi. Obetajo se precejšnje spremembe. Istočasno pripravljamo reorganizacijo posilovanja v podjetju, pri čemer nam strokovno pomaga Zavod za organizacijo dela v Ljubljani. Ob novem ovrednotenju delovnih mest bo tudi nov pravilnik o nagrajevanju. — Katere so bistvene novosti novega statuta? — Predvideli smo ukinitev upravnega odbora v pod- jetju, namesto tega pa bo delalo 6 popolnoma samostojnih komisij, ki bodo za svoje delo odgovorne le delavskemu svetu. Imeli bomo komisijo za delovna razmerja, komisijo za osebne dohodke, komisijo za izmene in tehnične izboljšave, komisijo za družbeni standard, komisijo za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti in odbor za narodno obrambo. V novem statutu bo tudi veliko večji poudarek na obveščanju kolektiva. Točno bo določeno, kdo je odgovoren za obveščanje na oglasnih deskah, za ustno obveščanje in za pisanje v našem glasilu. Prizadevali si bomo tudi za boljše sodelovanje z javnimi sredstvi obveščanja. — Na kakšen način skrbi vaš sindikat za oddih? — Običajno gre vsako leto 60 članov kolektiva na morje, letos pa smo skleni- li postaviti pri Primostku ob Kolpi svojo počitniško hišico. Delavski svet je v ta namen odobril 40.000 din. V letu 1970 bomo poskrbeli za načrte m dokumentacijo, prihodnje leto pa bo do proslave 20-letnice tovarne gradnja končana. — Skrb za človeka je obrabljena fraza, pa vendar: je tudi pri vas ta skrb bolj načelna kot praktična? — Predvsem praktična. Pomagamo r borcem, zaposle-njim, ki imajo nižje osebne dohodke, in zdravstveno ogroženim. ysako leto pošljemo na oddih vsaj 20 takih članov kolektiva. Fi- / Članstvo narašča Društvo Bela krajina, Id je bilo pred kratkim ustanovljeno v Ljubljani, ima svoj sedež v dvorani krajevne skupnosti v Kidričevi ulici 11. Število članstva še vedno narašča, sekcija tega društva pa je bila ustanovljena tudi v Novem mestu. Prvi sestanek članstva je bil sklican 24. aprila. Pri Školniku je čisto Odkar je viniški zasebni gostilničar »školnik« — piše se Kazimir Malič — začel urejati svoje lokale, da bi bili za turiste bolj privlačni, so tudi sanitarije povsem drugačne. Prejšnja leta je imela sanitarna inšpekcija vedno pripombe na račun stranišča, zdaj je tudi tu zgledna čistoča. Vse sanitarne prostore je školnik obložil s keramičnimi ploščicami, povsod je tekoča voda, v predprostoru pa je namestil umivalnik z ogledalom m papir za brisanje rok. Preti le bojazen, da bo ob poletni suši izpraznjen vodnjak, čeprav je velik. Letos namerava Školnik urediti še lično teraso za goste. F. P/ 54 plačnikov davka Na črnomaljski davčni upravi so ugotovili, da bo od 164 občanov, ki so morali prijaviti lanske osebne dohodke nad 20.000 din, samo 54 plačnikov prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja. Zdaj še ugotavljajo če je kdo dohodke zatajil ali pa predloži’ netočne podatke o zaslužkih. Prejšnji četrtek je imela semiška šola športni dan. Prvi malo toplejši dan v letošnji pomladi je še povečal dobro razpoloženje otrok. Na igrišču in na travniku za šolo je bilo živahno, da je kaj. (Foto: R. Bačer) V ISKRINEM statutu bo precej sprememb nančno pomagamo semiške-mu Partizanu, kjer sodeluje veliko naših, podpiramo kulturno dejavnost, mladinsko organizacijo in folkloro. Pred kratkim smo. sklenili, da bomo prevzeli še patronat nad semiškim oktetom. Vsako leto za 22. december pošljemo depamo pomoč našim fantom, ki so pri vojakih, za praznike obiskujemo obolele člane kolektiva v bolnišnicah, enkrat na leto pa povabimo v tovarno svoje upokojence. Razen tega smo na športnem polju prvi! Za sodelovanje v občinski delavskih športnih igrah smo 5 let zapovrstjo odnesli pokal množičnosti R. B. »OeleteUsfil •• ČRNOMELJ „Nisem se trka! po pr$ih“ Marko Bajuk iz Železnikov je bil leta 1941 med prvimi, ki so začeli pomagati OF Bajuk je v mlajših letih živel na Radoviči. Leta 1941 je bil star 29 let, ko so se začeli vaški fantje in možje zbirati in razpravljati o tem, da bodo pomagali v boju proti okupatorju. Od 9. januar- ja 1941 ima Bajuk priznano dvojno delovno dobo. Vse njegovo delovanje je na kratko opisano tudi na popisnici za aktiviste. — Bi mi povedali, kakšno delo ste imeli aktivisti najprej? — Začeli smo z zbiranjem starih jugoslovanskih uniform in orožja, ki so ga prinesli domov naši ljudje ob razpadu Jugo- slavije. Kasneje smo se pripravljali že na razorožitev italijanske postojanke na Ostrižu. Zasledovali smo jih na vsakem koraku, nekega večera pa se nas je 30 moških odpravilo v akcijo. Ni nam u-spelo! Italijani so bili do zob oboroženi v gostilni, postojanka fašistov pa je bila blizu. Nas je bilo premalo in orožja ni bilo dovolj, da bi se lahko spustili v boj. — Kje ste se zbirali na sestankih? — Na čimbolj samotnih krajih. Pogovarjali smo se, kot bi bilo to mimo grede: na vrtu, v gozdu, pri zidanici. 2e leta 1942 so Italijani sumili, da nekaj kuhamo v vasi. Ko smo bili že precej znani zaradi nagovarjanja fantov, naj gredo v partizane, smo morali .v hosto tudi mi. Od doma se n šel 18. junija 1942. — Kako vam gre danes? — Ne morem se pohva-litti. Spomenice nimam. Prva leta po osvoboditvi se nisem hotel trkati po prsih in ne letati za priznanji, saj se nisem boril zanje. Tako so leta minila, jaz pa sem zamudil rok za prijavo zaslug za spomenico. Zdaj, ko sem starejši, bi mi to prav prišlo, toda bil sem prepozen. R. B. Zaposlovanje za 180 stopinj drugačno Preseneča ugotovitev, da je v metliški občini več prostih delovnih mest, kol pa je mogoče dobiti delavcev - Po dekleta na Hrvaško! Urad medobčinskega zavoda za zaposlovanje v Metliki je imel v začetku aprila 1970 kot nezaposlene prijavljenih samo 16 žensk in 37 moških. Med temi sta pri ženskah samo dve kvalificirani (pletilja in frizerka), ostale so nekvalificirane. Pri moških razen predmetnega učitelja, pletilca, čevljarja in kleparja prav tako ni kvalificirane delovne sile. Tako malo nezaposlenih že dolgo ni bilo na spisku, res pa je, da bo tem težko najti delo. Moški so večinoma starejši ljudje, ki jim . manjka samo kakšno leto službe, da bi si pridobili pokojnino, precej pa je tudi problematičnih, ker radi malo preveč pogledajo v kozarec. Najhujši problem nezaposlenih je bil te dnj rešen: upravni tehnik, ki je štiri leta čakail na službo, je le dobil zaposlitev. Za druge štiri kvalificirane moške in dve ženski trenutno ni mesta. Problematika zaposlovanja Posvet predsednikov 17. aprila so se v Metliki sestali predsedniki krajevnih organizacij SZDL in ZZB NOV iz vse občine. Najprej so obravnavali seminarsko snov, kako je treba voditi sestanke, nato pa razpravljali o akciji za popis aktivistov in sodelovanju med organizacijama. Ob tej priložnosti so predsednike obeh organizacij seznanili tudi z letošnjim težavnim položajem občinskega proračuna. Začetna dela na gradnji metliškega mostu močno mira narasla Kolpa, vseeno pa izvajalec del, podjetje Tehnogratlnja iz Maribora, uspešno kljubuje deroči reki. •' (Foto: R. Bačer) V slogi je moč Ob večkratna ugotovitvi >rgamav občinske konference SZDL in komiteja v Metliki, da sodelovanje med vodstvi občinskih družbeno političnih organizacij in občino nd najboljše, je vzklila pobuda za redne politične kolegije. Že na prvem sestanku, kn je bil prejšnji teden, se je izkazalo, kako je tako sodelovanje koristno. Razpravljali so o trenutnem gospodarskem položaju v občini in proračunu, r> mladinska organizaciji, pripravah na 120-letnico podbe na pihala, o aikcji sa krvodajalstvo in o organizaciji sestanka poslancev dolenjske regije. Na takih sestankih, ki aodo redno vsakih 10 dni, xxlo izoblikovala enotna stališča do najvažnejših ?prašanj, s katerimi bodo lastopali v javnosti. Domačini ne nasedajo Izkušnje metliških vinogradnikov so pripomogle, da sejmarji, ki prodajajo v Metliki trsne sadike, nimajo dosti prometa. Domačini kupujejo raje trsne sadike pri zadrugi, kjer so jih letos prodali že 40.000. Sejmarjem dajejo nekaj zaslužiti le še občani s hrvaške strani. Tam se še ni razvedelo, kakšno blago prodajajo. Vinogradi obdelani Kljub slabemu vremenu, ki je vse do nedavnega oviralo dela v vinogradih, ima metliška zadruga vse svoje nasade na Vinomeru in v Vi-došičih obdelane. Vinograde so tudi že prvič škropili proti trsni pršici. To Škropije-i\je je novost in so ga lani preizkusili samo na delu nasadov, izkazalo pa se je, da je zelo koristno. Neznana roka krade Pretekli teden je v noči od srede na četrtek neznana roka populila sadike vrtnic na vrtu Pepce Brodarič iz Metlike. Lastnica je vrtnice šele letos zasadila in odšitela zanje okoli 50 din.- Lani so po metliških vrtovih krad- li samo cvetje, zdaj pa so nesramneži začeli segati že Po sadikah. Vsi, ki si prizadevajo za olepšavo mesta, naj bi pomagali izslediti zlikovce. J. N. se očitno obrača, če pogledamo še drugo plat, to je prosta delovna mesta. Komu-2ialno podjetje bi potrebova- lo takoj 30 močnih in zdravih moških, a jih na domačem območju ni. Za dekleta je več mest na razpolago v Beti in Novoteksu. Želijo mlajše od 35 let, da bi se iz-šplale, a tudi takih v domači občini ni več 150, kolikor’ jih potrebujejo. Ni drugega izh&da, kot manjkajočo žensko in moško delovno silo poiskati na hrvaški strani. S prostimi delovnimi mesti v Metliki so skušali ustre- či nezaposlervm v sosednji črnomaljski občini, a ne gre. Tam je veliko gospodinj, ki bi se rade zaposlile zaradi izboljšanja družinskega standarda, toda v Metliko se nočejo voziti. Prometne zveze niso ugodne, matere pa ne morejo ostati ves dan zdoma. Iz podatkov, ki smo jih navedli, je mogoče ugotoviti, da za mlajše, zdrave in delavoljne občane v metliški občini ne manjka dela. Vse teže pa je v socialnih razlogov dobiti zaposlitev starejšim in bolehnim. Zakaj kriza v proračunu? Še nobeno leto ni bila metliška občina tako na tesnem z denarjem kot letos - Proračun za leto 1970 še vedno ni usklađen Nedvomno je, da bodo letos v vsakem primeru uporabniki proračuna tako prikrajšani kot še nikoli. Z uskladitvijo dohodkov in izdatkov se na občini ubadajo že več tednov, a kakorko- li številke premetavajo, denarja je premalo. Pobratenje prestavljeno Za 9. maj je bilo v Metliki predvideno pobratenje z avstrijsko občino Wagna, vendar so Avstrijci sporoči- li, da so zaradi volitev zadržani do 13. junija. Novi datum obiska avstrijske delegacije še nj določen, verjetno pa bodo listine o pobratenju v Metliki podpisa- li v drugi polovici junija. Vse najboljše za 50 let! V krogu svojih najbližjih je sredi marca v Metliki slavil 50-letnico življenja upokojeni oficir JLA in borec Franc Levstek-Miloš. Rodil se je v Kočevju, kot skojevec pa je takoj začel delati za narodnoosvobodilno borbo. V začetku 1942 je stopil v III. grupo partizanskih odredov Slovenije. Med prvimi partizani je prišel v Poljansko dolino, decembra 1942 pa je bil ob napadu na vlak pri Trebnjem hudo ranjen. Sredi 1942 se je spet vrnil v borbene enote in vse do konca vojne opravljal razne vojaške in politične dolžnosti. Po vojni je bil član jugoslovanske vojne misije na Dunaju in v Pragi, zatem- pa je v domovini opravljal odgovorne funkcije. Za svoje delo je bil odlikovan s partizansko spomeni- V najboljšem primeru bi lahko zbrali na domačem področju 3,505.318 din dohodkov. K temu je prišteti še republiško dotacijo za priznavalnine 340.000 din, kar da skupno 3,845.318 din dohodkov. Nujnih izdatkov, največ vezanih na pogodbeno delovanje, so naračunali 4,682,281 din. Tako manjka kar 836.963 dinarjev. Kako, da je letos taka stiska? Za šolstvo oziroma temeljno izobraževalno skupnost je dal lani proračun 170.000 din, letos pa mora odšteti 960.000 dinarjev ali 5,6-krat več kot lani. Pri tem ne gre za povečanje sredstev, ki bi ga terjalo izobraževanje v domači občini, temveč za nov način delitve republiških sredstev izobraževalne skupnosti. Po lanskih merilih je metliška občina precej dobila od republike, po letošnjih pa veliko manj. Metličani so napeli vse sile, da bi še kje izvrtali, kak dinar, toda ne gre. Dohodke bodo morali uskladiti z izdatki, šolstvo bo moralo dobiti svoje, zato bodo preostali uporabniki proračuna hudo okleščeni. Odborniki občinske skupščine bodo o proračunu razpravljali še ta mesec. Letošnje izjemno sušno leto bo treba nekako prestati, dolgoročno rešitev za vsakoletna prosjačenja republike pa so nakazali že zadnjič z besedami:- Krepiti lastno gospodarsko moč! 3. maja štafeta v Metliki Metličani se skrbno pripravljajo na letošnji sprejem Titove štafete, štafetno palico bodo sprejeli od hrvaške mladine 3. meja na metliškem mostu, kjer „o bo pričakala mladina v narodnih nošah, gasilskih in pionirskih uniformah in športnih dresih. • štafetno palico z voščili maršalu Titu bodo ponesli na Trg svobode, kjer bo pred spomenikom kulturni program, v katerem bodo nastopali učenci osemletke, godba na pihala in igralska skupina »Osip Šest«, štafeto bodo Metličani na Jugorju predali Novomeščanom. - ni Naročenih je 15 kosilnic Letos gre kmetijska mehanizacija veliko bolje v promet kot preo.. Metliška zadruga je navadno prodala po 2 traktorja na leto, letos je naročenih že 10, dobili pa so jih komaj polovico. Tudi za kosilnice s priključki zanimanje raste. Domači kmetje so pri zadrugi naročili že 15 takih strojev, a so bili doslej samo trije tako srečni, da so kosilnice že dobili-Povedati pa velja, da niti eden od teh ni denarja prislužil s kmetovanjem doma, temveč je večina prišla do denarja z zaslužkom v tujini ali s kupčijo. Polovico kupne cene plačajo kmetje takoj, za ostanek pa dobe posojilo pri banki. V soboto skupščina ZZB Za soboto, 25. aprila, je v Metliki sklicana redna letna skupščina Zveze zdruzenj borcev NOV občine Metlika, ki bo ob 9. uri v kino dvorani. Po poročilu O’ dosedanjem delu in smernicah za bodoče bo razprava, nato pa bodo delegati razreši- li stari odbor in izvolili novo vodstvo občinske organizacije ZZB NOV. Za piščance več zanimanja Na metliškem območju je vsako leto več naročil za piščance iz ljubljanske valil* nice. Pred dvema letoma je zadruga razprodala komaj 5000 piščancev, letos pa so jih prodali že 40.000 in še hodijo stranke z naročili. Ker je po vsej Sloveniji zanimanja za piščance več, je dobava neredna. SPREHOD PO METLIKI En mesec v zaostanku Lepo in toplo vreme, ki je nastopilo prejšnji teden, je pripomoglo božakovskim kmetom, da so opravili spomladansko oranje. Posejali so peso in začeli saditi krompir. Ta dela so letos za mesec dni v zaostanku. J. N. co, prejel pa je vrsto drugih visokih odlikovanj. Ob upokojitvi si je tovariš Levstek Metliko izbral 'aa drugi dom. Želimo mu, da bi med prijaznimi Belokranjci doživel še mnogo lepih dni. ■ V METLIKI NA HRIBU je bila pri odcepu na Zvirkov vrh lani nameščena nova informacijska tabla, ki kaže turistom pot do gostišča Veselica. Stari pločevinasti informacijski pano, ki so ga postavili pred nekaj leti, so takrat z betonskim podstavkom vred izruvali in prevrnili po bregu. Tam rjavi že več kot eno leto. Menda je te pano pred nekaj leti za precej drag denar naročil metliški hotel. Ali ne bi panoja dvignili, ga prepleskali in namestili kje drugje, da bi tujoe opozarjal na metliške gostinske objekte? ■ DVE LETI BOSTA MINILI, odkar so delavci Cestnega podjetja ix Novega mesta položili kanalizacijo in asfaltirali podaljšek Vinogradniške ceste. Ko so odpeljali valjarje in asfaltni stroj, so na obeh straneh ceste ostali kupi kamenja in zemlje. Prebivalci na Hribu so pričakovali, da bodo delavci vsaj prihodnjo pomlad uredili bankine na obeh straneh ceste, toda njihovo pričakovanje je bilo zaman. Vse je ostalo, kot so pustili leta 1968. Toda tako ne more biti. Nekdo bo moral opraviti tudi ta zaključna dela. ■ VODSTVO ŠOLSKEGA VRT- CA sporoča staršem, ki želijo, da njihov otrok obiskoval šolski vrtec od septembra 1970 do Junija 1971, da traja vpis v vrtec do 10. maja. Sprejemajo otroke od 2. leta starosti do vstopa v šolo. Poznejše prijave bodo težko upoštevali. Tisti, ki se zanimajo, lahko dobijo tiskovine za vpis svojih otrok v vrtcu vsak dan od 6. do 15. ure. ■ ARANŽERJI TRGOVSKEGA PODJETJA MERCATOR so v Metliki lepo preuredili izložbe, v katerih so vzbudili pravo spomladansko vzdušje. Privlačna so zlasti izložbena okna v trgovinah s tekstilom, ki nudijo kupcem mnogo novih tkanin v pestrih in modemih vzorcih. ■ TUDI V PRODAJALNI »GO-STURA« (gostinsko - turističnega podjetja) pri tovarni BETI so se pripravili na letno sezono. Na policah imajo zelo lepo izbiro vsakovrstnih moških, otroških, zlasti pa ženskih enodelnih, dvodelnih in bikini kopalk v različnih tekstilnih materialih. Bršljnski potok bodo speljali pod zemljo Eno glavnih del splošne vodne skupnosti Dolenjske bo letos gradnja zaprtega betonskega kanala na bršlin-skem potoku v bližini tovarne Novoteks. Dokončali bodo tudi urejevanje okrog 260 m dolge struge potoka. Glavni investitor bo tovarna Novoteks, ki bo s tem pridobila prostor za razširitev. Veliko izletnikov v dolini Krke Minulo nedeljo se je v Žužemberku ustavilo več kot 120 osebnih avtomobilov, med njimi nekateri s celjsko, kranjsko in zagrebško registracijo V obeh gostiščih so stregli goste tudi • na prostem. Več obiskovalcev bi si rado ogledalo ruševine žužem-berškegrt gradu, ki so žal še zaprte, ker niso označena nekatera nevarna mesta. Precej gostov je obiskalo tudi spomenik na C vibi ju. Obiskali so Ljubljano in Begunje Predavatelji na šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu so 18. aprila obiskali v Ljubljani višjo šolo za zdravstvene delavce ter bolnišnico za duševne bolnike in muzej v Begunjah. Poučna ekskurzija je bila zelo koristna in je v celoti uspela. Socialni delavci na strokovni ekskurziji Pretekli teden so socialni delavci iz Dolenjske bili na strokovni ekskurziji v Radečah in Impoljci pri Sevnici V Radečah so obiskali mladinski vzgojno-poboljševalni dom, na Impoljci pa dom počitka. Ob tej priložnosti so imeli z vodilnimi ljudmi v teh dveh ustanovah razgovo re, v katerih so se podrobno seznanili z življenjem tamkajšnjih stanovalcev. Čudne želje in ljudje V vzgojnovarstveni ustanovi novomeške osemletke je zazvonil telefon. Mati, ki je bila onstran žice, je naročila vzgojiteljici, naj pelje njenega otroka k verouku, ker je ona zadržana in ga ne more. In spet drug primer: fantka ni bilo v vzgojnovarstveno ustanovo. Ko ga je drugega dne tovarišica vprašala, kje je bil, je povedal, da hodi k verouku ker bo šel k birmi. Učiteljica mu je rekla, naj prinese od staršev opravičilo. Drugega dne je prinesel list, na katerem je oče napisal, da sina ni bilo v šolo, ker je bil bolan ... V prvem primeru si je mati dovolila vsekakor preveč in vzgojiteljica ji je temu primemo odgovorila. V drugem primeru je bilo očeta v hlačah manj kot njegovega sina šolarčka. Srečanje rezervnega kadra z aktivnimi starešinami Preteklo soboto se ie večie število rezervnih oficirjev in podoficirjev srečalo v vojašnici novomeške garnizije JLA z aktivnimi oficirji na zanimi- vi vojaški vaji. Za začetek jim je spregovoril komandant garnizije polkovnik Jože Ne-gode, ki je seznanil zbrane o sodobni oborožitvi naše ljudske armade. Sledil je praktičen ogled orožja in naprav, ki so ga zaključili s krajšo strelsko vajo. Taka vaja je bila pred kratkim, ponovila pa se bo za druge rezervne oficirje to soboto, nato pa spet v maju. Koga sprejeti v šolsko varstvo? Zaradi velikega navala bodo sprejemali letos po posebnih merilih Poročali smo že o veliki gneči v oddelku za šolsko varstvo novomeške osnovne šole. V premajhnih prostorih v stavbi v Kettejevem drevoredu se stiska že 60 otrok več kot dovoljujejo normativi. Svet šole je zato imenoval posebno začasno komisijo, bo pregledala prošnje staršev in po dogovorjenih merilih izbrala tiste, ki bodo dobili prostor v oddelku za podaljšano bivanje v šoli, kot zadnje čase imenujejo ta oddelek. Člani komisije so: Anton Lavrič, član sveta KS Novo mesto, Nika Lapajne, članica sveta za zdravstvo in socialno varstvo piri ObS, Danijela Troha, učiteljica in članica sveta šole, Irena Adamič, socialna delavka na šoli, Silva Mencin, vodja oddelka za podaljšano bivanje učencev, Brigita Picek, vzgojiteljica v tem oddelku in Nada Gostič, ravnateljica šole. Komisija je sklenila, da bo šola zaradi velikega navala sprejemaia učence v podaljšano bivanje po naslednjih merilih: 1. otroci mater, sa mohranilk. oziroma očetov sa mohranilcev 2. ogroženi otro- ci, ki jih predlaga za sprejem učiteljsk: zbor, socialna delavka šole ali center za socialno delo, ne glede na leto šolanja, 3 otroci statev drugih narodnosti, ki so se preselili v Novo mesto vsaj j} mesece pred vpisovanjem v varstvo, 4 otroci obeh zaposlenih staršev (prednost imajo tisti z manjšimi skupnimi osebnim: dohodki) in 5. splošno prednost imajo učenci nižjih razredov. Vpisovanje v oddelek za podaljšano bivanje učencev osnovne šole Katja Rupena bo od 1. do 3. junija od 8. do 14. ure. Vpisati se mora- lo tudi otroci, ki so že v var- stvu. Starši oziroma otroci na; k vpisu prineso prošnje s temeljito obrazložitvijo, da bi komisija lahko po sprejetih merilih odločala o sprejemu. Otroci, ki so pogojno vpisani v prvi razred osnovne šole v šoiskem letu 1970/71, naj ne izstopajo iz vrtca, dokler ne dobe obvestila, da so sprejeti v naš oddelek. Pred sprejemom otroka v varstvo bodo morali starši podpisati izjavo, da bo otrok prihajal v varstvo brez prekinitev razen če bo bolan. Takšni ukrepi so bili nujno potrebni zato šola prosi, naj jih starši sprejmejo z razumevanjem. NADA GOSTIC ravnateljica Za banjaluško porodnišnico smo odprtih rok in src darovali dinar V novomeški občini je lepo uspela akcija zbiranja pomoči za banjaluško porodnišnico. Največ zaslug za to ima konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki je za to akcijo dala pobudo, in občinska konferenca SZDL, ki j’e delovne in druge organizacije spodbujala k udeležbi. Akcija ;e bila zaključena do konca marca in večino denarja je že zbranega. Čeprav so nekatera podjetja že prej prispevala kolektivno pomoč za Banjaluko, je bil vendar lep odziv tudi v tej akciji. Znamkice so prodaja- li v 60 delovnih in družbenopolitičnih organizacijah. Posebno se je izkazalo podjetje Novoteks, kjer so prodali 1600 znamkic in ves de- nar tudi že nakazali. V No-volesu so prodali 1200 znamkic, pri Pionirj’u 800, v Krki 1000, pri PTT podjetju 660, v Labodu in Iskri — Žužemberk pa 400, v bolnici in Iskri — Šentjernej po 500, v šoli za zdravstvene delavce, v ekonomski šoli, zavarovalnici Sava, krajevni organizaciji Mali Slafcnik in pri Dominvestu pa so jih prodali kar po 300. Denarja niso zbrali samo še v osmih delovnih organizacijah. Zdravilišče šmarješke Toplice še ni sporoči- lo, ali so prodali 100 znamkic, v Industriji motornih vozil in nekaterih manjših organizacijah pa se za to dobrodelno akcijo sploh niso odločili. A. V. Delavke bodo same odločale ZA VARNEJŠO VOŽNJO V NOVEM MESTU Novi prometni znaki v mestu Načrti za urejanje kandijskega križišča in križišča pri tovarni obutve Naročena je študija o prometni ureditvi Novega mesta V mirnopeški »Beti« so zaposlene dekleta in žene - Nekatere prihajajo, druge odhajajo Pred nedavnim so se po Mimi peči razširile čudne govorice, ki so razburile duhove. Mirnopeški obrat »Beti«, v katerem Je našlo stalno zaposlitev 80 deklet in žena iz Mimopeške doline naj bi se preselil v Trebnje, delavke pa bi se morale na delo voziti z avtobusi ali vlakom. Koliko resnice je v teh govoricah, nam je povedala Anica Popovič, obratovodja v mirnopeški »Beti«. — Je res, da se bo vaš obrat preselil v Trebnje in se priključil Modnim oblačilom? »Slišala sem za te govorice, v njih pa Je le pol resnice. Generalni direktor Pe- ter Vujčič je predsednici sindikalne podružnice pred nekaj meseci svetoval, naj razmišljamo o tem, kakšno bodočnost ima naš obrat v Mirni peči, daleč od sodobne ceste in železnice. Razširitev obrata je nujna, vprašanje pa je če bi bil razširjen obrat v Mimi peči tako donosen kot drugje Omenil je Trebnje kor vem, pa Je izključil vsakrtno združitev z Modnimi oblačili. Delavke so naredile pravi preplah Ra sumljivo je. da bi nastale za radi premestitve obrata velike težave. Najprej prevozi, potem prehrana in nazadnje še nerešeno otroško varstvo O premestitvi obrata bi v vsakem primeru odločal delovni kolektiv Mislim, da je bil nenadni preplah, ki se je razširi) po Mimi peči, nepotreben.« — Ali imate z metliško »Beti« dobre stike? »Stalno in dobro sodeluje mo med seboj. Naše izdelke — mesečno izdelamo, 100.000 kosov otroškega, moškega tn ženskega perila — odprem-ljamo v centralno skladišče odkoder jin pošiljajo na trg. Tudi osebni dohodki so približno tako visoko kot v Me tliki.« Za celotno območje, ki ga zajema urbanistični načrt Novega mesta, je naročena študija prometne ureditve. Doslej so ugotovili, da je prometnih poti v mestu premalo. Predlog dopolnitev je že tudi na , rejen in so ga dali strokovnjakom, ki bodo nove predloge upoštevali v svoji študiji. Računajo, da bo študija, ki jo dela ista skupina kot načrt za slovenske hitre ceste, pripravila načrt za naslednjih 20 let. študijo bodo naredili pri ljubljanskem urbanističnem zavodu do maja, potem pa bodo pripravili gradivo za natečaj za ureditev kandijskega križišča. ja pa bodo začeli krpati še luknje v asialtu. Prav gotovo bodo uničeni asfalt popravili že v maju, takoj nato pa bodo prišli na vrsto prometni znaki. Denar so zagotovili iz komunalnega sklada občinske skupščine. Nedvomno bo z novimi prometnimi znaki lahko bolje uredili promet v mestu, kjer že zmanjkuje prostora tako za parkirišča kot tudi za varno vožnjo. Kaj pa avtomobilisti? Krajevna skupnost Brusnice je že plačala začetna dela za popravljanje ceste Brusnice—Kalce—Dolnji Suhadol in so letos nameravali delo nadaljevati. Toda prebivalci niso pripravljeni še naprej pomagati s prostovoljnimi de- li, ker čutijo premajhno pomoč voznikov osebnih avtomobilov.. Zato so sklenili, da oodo cesto skušali le vzdrževati, ne bodo pa je temeljiteje popravljali. Kandijsko Križišče bodo najprej morali prometno urediti, v natečaju pa bodo avtorji morali najti tudi arhitektonsko rešitev koliko in kakšne objekte bo mogoče graditi ob urejenem križi šču. Natečaj bo končan do oktobra etos. Skoraj je narejen tudi načrt za rekonstrukcijo križišča pri tovarni obutve. Nje- Maja začetek sezone V Dolenjskih Toplicah pomeni začetek turistične sezone dan, ko odprejo zunanji bazen. Letos ga bodo odprli 1. maja. V začetku najbrž ne bo veliko kopalcev, ker vreme gostincem nagaja že ves april, pričakujejo pa, ''da bodo pr.hajali kopalci v Toplice že sredj maja. V sredini prihodnjega meseca pričakujejo tudi veliko šolaj rev, ki bodo prihajali na majske izlete, svoj obisk pa je napovedala tudi skupina turistov iz Koroške. PREUSMERITEV V PROIZVODNJO MESA IN MLEKA Prvi bo Darovčev iz Ločne! Zanimanje za preusmeritev kmetij je veliko MM ..... ..... . 19. aprila so v Novem mestu ustanovili občinsko društvo telesnih invalidov. Predsednik iniciativnega odbora Franc Smolič je poudaril, da bodo člani lahko vsi telesni invalidi ne glede na stopnjo okvare. Sprejeli so tudi statut, ki omogoča ustanavljanje podružnic v krajevnih skupnostih. Društvo bo imelo začasne prostore pri občinski strelski zvezi v Partizanovem domu na Loki. Na sliki: invalidi — ustanovitelji novega društva. (Fotoi Ivan Zoran) Pri novomeški kmetijski zadrugi KRKA bodo letos uredili prve vzorčne kmetije. Tisti zasebni kmetovalci, ki so se za napredek odlo- čili tokrat, bodo svoje kmetije preusmerili v proizvod njo mleka ‘n mesa. Bržkone bo svojo kmetijo najprej preuredil Anton Da-rovec iz Ločne- V zadrugi so. dijo, da bo junija že vse na red in da bo Darovčeva kmetija tudi v slovenskem merilu med vzornimi. Anton Da-rovec se Je odločil, da bo kmetijo usmeril predvsem v mlekarstvo, saj bo ime) v hlevu 12 krav molznic, zra- ven pa bo pital še nekaj govedi. Na novo ureja svojo kmetijo tudi Karel Judež iz P ra-proč pri Šentjerneju. Med tistimi, ki bodo preusmerili svoje kmetije v pridobivanje mesa in mleka, so še: Anton Dule iz Hruševca v Straški pošti, Janez Kastelic z Ma- lega vrha pri Mimi peči. Milan Cudovan, Cadraže, pošta Bela cerkev in Anton Bevc, Kij, pošta Otočec- Za preusmeritev kmetij bo. do skušali dobiti pri Dolenj- ski banki in hranilnici v Novem mestu 250.000 dinarjev posojila; da pa bi kmetje plačevali manjšo obrestno mero, bo del denarja v ta namen prispeval tudi sklad za pospeševanje kmetijstva. Načelno obljubo banke so že dobili, hkrati pa v zadrugi razmišljajo, da bi bilo potrebno narediti podobne načrte še za preusmeritev kmetij v gojenje žit ali krompirja. Vse po napovedih Generalni direktor novomeške Industrije motornih vozil Jurij Levičnik je na tiskovni konferenci v Beogradu povedal, da bodo minije začeli delati takrat, ko bodo to dopuščale proizvodne zmogljivosti in kakor bo zahtevalo tržišče. Direktor je kot vedno spretno prehitel novinarje: raje je to povedal prej, preden so začeli postavljati »spretna« vprašanja — in jih je žejne prepeljal preko vode. gova glavna značilnost je v tem, da bodo vozni pasovi ločeni in da bo križišče opre mijeno s semafori. Vprašanje pa je, če bodo križišče uredili še letos. Komisija za vzgojo in varnost v prometu je že predlanskim, nato pa še lani, predlagala vrsto prometnih znakov, s katerimi naj bi uredili promet v Novem mestu. Predlog so sicer sprejeli, vendar je od takrat preteklo že veliko časa, znaki pa še niso postavljeni: najprej so zamudili tisti, ki so znake delali, zdaj pa ima komunalno podjetje veliko dela. Ureja namreč zelenice v mestu, ko ne bo toliko dež- Straška vzgojiteljica 22 otrok v novem otroškem vrtcu v Straži -»Zadovoljna sem z novim delovnim mestom« 1. aprila je prestopilo prag novega otroškega ■vrtca v Straži 22 otrok od dveh do šestih let starosti iz Vavte vasi, Straže in Rumanje vasi. Lepo urejeni prostori že dolgo težko pričakovane tovrstne ustanove so postali njihov novi dom od šestih zujtraj do štirih popoldne Tu se igrajo, razvijajo ročne in govorne spretnosti ter se pri- vajajo na skupinsko obliko del pod skrbnim vodstvom vzgojiteljice Majne Klančičar. Majna je že osem let vzgojiteljica in je bila prej zaposlena v Novem mestu, sedaj pa je postaja P^a Straška vzgojiteljica. O svojem novem delovnem mestu pripoveduje: »V Straži je bil otroški vrtec res potreben, saj sta skoraj prj vseh teh otrocih zaposlena oba starša. Prve dni privajanja otrok na življenje v vrtcu je bilo težko Sedaj je že laže in mislim, da jih bom kmalu lahko navadila na večjo vztrajnost in pozornost. Prostori so svetli in lepi in lahko bi sprejeli še enkrat toliko otrok. Imamo lepo urejeno kuhinjo in naša kuharica pripravlja tople malice in kosila. S čistilke, ki mi pomaga P1^ otrocih, smo v vrtcu zaposlene trj osebe. Vrtec ima tudi lepo o-kolico za igre in sprehode. Z delovnim mestom sem zelo zadovoljna.« A. V. Novomeško društvo upokojencev je imelo preteklo nedeljo redni občni zbor, potem pa so razvili še prapor. V dvorani lđna Krke se je zbralo kar lepo število upokojencev, ki so poslušali poročila o delu društva v zadnjih dveh letih. Ugotovili so, da je društvo dobro delalo. Iz poročila tajnika Poldeta Ciglerja'(na sliki) je bilo razvidno, da sta se najbolj uveljavili komisija za razdeljevanje denarja in komisija za stanovanjska vprašanja. (Foto: J. Splichal) LETOS PRAV GOTOVO NE, MORDA PRIHODNJE LETO: Kdaj se bo BOR preselil? Letos 5-milijonska proizvodnja - Ko bodo preuredili invalidski dom, bodo lahko zaposlili 35 do 40 delavcev in močno povečali proizvodnjo - Pomagala bo Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto BOMO ZAKON SPOŠTOVALI ALI NE? i povsod delajo 42 ur? čevljarji v Dolenjskih Toplicah o odo kmalu začeli proizvodnjo jesenskih vrst obutve. Kolekcija je že v prodaji, podpisujejo pa že tudi pogodbe. Lanska proizvodnja je dosegla vrednost 4,66 milijona dinarjev ali za 660 tisočakov V0č kot leto dni poprej . Letos načrtujejo 5-mi-lijonsko proizvodnjo. Predlanskim so uvedli tekoči trak: lani so se delavci nanj še privajali, letos pa naj bi delali z vso močjo. Na ta način bo 98-članski kolektiv tudi povečal proizvodnjo, ker zaradi premajhnih prostorov nimajo možnosti,, da bi zaposlovali nove delavce. Na povečanje proizvodnje bo vplival tudi dvig cen, čeprav se hkrati dražijo surovine. Letošnji prvi rezultati že kažejo, da bodo v BORU svoje proiavodne načrte lahko uresničili. Vse svoje izdelke prodajo na domači trg: največji odjemalci so ljubljanski GALANT, mariborska ZARJA in druga trgovska podjetja, svoje izdelke pa prodajajo tudi obutveni industriji. Od 46 delovnih organizacij le 26 predlogov V začetku aprila je začel veljati zakon o obveznem 42-umem delovnem tedniku. Kako so se delovne organizacije v novomeški občini pripravile na to novost? Pri občinski skupščini Imajo podatke jamo za tiste delovne organizacije, ki so pripravile svoje načrte, pa }ih Je skupščina potrdila ali pa zavrnila, če niso bili dobri. Zanimivo je, da nobena delovna organizacija ni še enkrat prinesla popravljenega načrta in da mnogo delovnih or-gan'zacij teh načrtov sploh ni naredilo — čeprav je bil zadnji rok za oddajo načrtov že konec 1966. leta! Občinska skupščina je torej dobila 26 predlogov za prehod na 42-umi delovni tednik, precej podjetij pa je imelo tak delovni čas že prej. In kako bo s tistimi delovnimi organizacijami, ki Imajo sezonski značaj dela? V trgovini so tri podjetja, ki imajo sedež v novomeški občini: Dolenjka, Novoteihna In Hmelj nik. Dolenjka in Novotehna imata že potrjena programa, Hmeljnik pa ga sploh ni naredil. Vprašanje pa je, kako bodo na-firte o 42-umem delovnem tedniku uresničili. Strokovne službe občinske skupščine bodo preverile, če ni ta pro- Pijače Tališ na gostinski razstavi § Na dolenjski gostinski raz- §§ stavi so organizirali tudi po- g skušnjo pijač. Posebno veliko §{ zanimanje je bilo za TALI SO- g VE alkoholne in brezalkohol- g ne pijače. TALIŠ izdeluje j§ sedaj že pet vrst različnega H piva. V zadnjem času pa je 1 veliko zanimanje tudi za g PEPSI COLO, ki jo po ame- g riški recepturi izdelujejo v g mariborskem TALISU. gram samo na papirju. Od gostinskih organizacij so svoje načrte predložili samo hotela Kandija in Metropol ter Kolodvorska restavracija, vendar so še te tri predloge zavrnili, ker niso bili popolni. Razumljivo pa je, da delovne organizacije s sezonskim značajem dela lahko svoje delo prilagodijo tako da bodo zaposleni delali več takrat, ko je sezona, izven sezone pa bodo počivali. svoje izdelke samo v Sloveniji, potem pa bodo tržišče razširili na druge naše republike. INSTALACIJSKI MATERIAL V prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu imajo vedno zalogo elektro in vodnoinštalacijskega materiala. Tudi kopalne kadi, sanitarno keramiko, pomivalna korita in drugo opremo za kopalnice dobite v tej prodajalni. Posebno dobro je trgovina založena z elektro inštalacijskim materialom. Na zalogi imajo vse vrste električnih vodnikov, cevi, stikala, števč-ne plošče, varovalke, svetlobna telesa, preklopne ure in drugo. Obiščite ELEKTROTEHNO in oglejte si blago! Predavanje ob dnevu zdravja V Domu kulture v Novem mestu bo 23. aprila ob 19.30 predavanje ob svetovnem dnevu zdravja pod naslovom »Zgodnje odkrivanje raka rešuje življenja«. Predaval bo primarij prof, dr. Oton Bajc. Republiško tekmovanje prve pomoči Prejšnji teden je predsednik RO RK Slovenije Ivan Majdič v spremstvu Adama Griinfelda obiskal tovarno zdravil KRKA, ki je prevzela pokroviteljstvo nad republiškim tekmovanjem ekip prve pomoči. Na tekmovanju, 14. junija v Novem mestu bo sodelovalo 60 občinskih ekip s 360 tekmovalci. Ekipe se bodo na dan tekmovanja zbrale pred prosvetnim domom, odkoder bodo krenile v sprevodu na stadion, kjer bo tekmovanje. Sprevoda se bo udeležil tudi republiški odred prve pomoči z vso opremo. Republiško tekmovanje bo gotovo spodbudilo k hitrejšemu in boljšemu pripravljanju na vseljudsko obrambo v r.išd občini. Tov. Majdič se je na občinskem odboru RK dogovoril o nalogah, ki jih mora v zvezi s tekmovanjem prevzeti naš RK. iZ NOVOMfŠKE« PORODNIŠNICE&IJ® Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Hedvika 2u-pevc s Senovega — Stanislava, Danica Režek iz Vavte vasi — Mojco, Ana Kovačič iz Dolnje Nemške vasi — Petra, Pepca Vide Iz Grobelj — Marijo, Ana Plut iz Metlike — Vojka, Karlina Pirko. vič iz Sela — Marjeto, Marija Ka-Sič iz Brinja — Alojza, Ljudmila Virant iz Zloganja — Zvonka, Marija Saje iz Vinje vasi — deklico, Ana Kralj iz Krasinca — deklico, Lojzka Prešeren iz Ločne — deklico, Ana Janežič iz Dolenjega Gradišča — dečka, Ivana Adlešič iz Adlešičev — dečka in Ana Struna iz Poljan — deklico. — i Čestitamo! $ Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Zadnjih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Jo« Florjančič in Matija Golob, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Ivan Fabjančič in Jože Klobučar, člana IMV Novo mesto; Frančiška Perica, članica Novolesa, Straža; Janez Kuhelj, član osnovne Sole Spntjemej; Danijel Adamič, Vida Konda, Štefka Staniša, Slavica Rajk, člani Ele, Novo mesto; Ignac Sila, Franc Rožanc, Bojan Potočnik, Danica Javornik, Marija Gjurekovič, Martin Pezderšek, Rajko Vukadinovlč, Marjan Jenko, Franc Černe, Braiiko Te-raž, Matjaž Zakrajšek, Avgust F.nk, Marjan Weiss, Jožefa Kirn, Štefka Metelko, Dušan Kecman, Boris Savnik, Franc Vrečko, Iztok Pekolj, Ivan Kočevar, Mavricij Zupančič, Karel Papš in Peter Tomazin, dijaki novomeške gimnazije; Alojz Mavsar, član splošne bolnišnice Novo mesto; Ana Juršič, gospodinja z Dolža; Martin Avbar, član Novoteksa, Novo mesto; Rezka Zevnik, članica Gozdnega obrata, Novo mesto; Alojz Pepel, kmet iz šmarjeških Toplic; Jožefa Pepel, gopodinja iz Šmarjeških Toplic. Anton Marolt, .Danijela Vdam, Slavica Bojič, Majda Vidrih, Marija Lipovec, Ljuba Bašič, Veronika Novak in Jožefa Kobe, člani Ele, Novo mesto; Janez Mislej, član IMV Novo mesto; Ivan Regina, Vinko Klobučar, Ivan Podpečan, Ciril Rahne, Jože Jakše in Ida Tavčar, člani Vodovoda, Novo mesto; Marjeta Valentinčič, članica gimnazije Novo mesto; Ivan Šimenc, član Novoteksa, Novo mesto; Ivan Križan, Ivan Sobar in Ivan Besek, člani Kovinarja, Novo mesto; dr. Nada Cimerman, članica splošne bolnice Novo mesto; Janez Povše, Stane Colarič, Kostja Virant, Draga Strniša in Antonija Zupančič, dijakinja ekonomske šole Novo mesto. Jožefa Turk, Jože Dragman in Fani Cesar, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Pezdirc, Jože Bradač, člana Novolesa, Straža; Ivan Mlinar, Jože Zupančič, Stane Golob,^ Martin Arh, Franc Grm, Pavel Cigler, Anton Pavlič, Jože Gril, Ivan Tršinar, Valentin Malnarič, Franc Božič, Franc Retelj, Josip Abramovič, Miloš Premelč, Venčeslav Mervar, Tone Starč, Alojz Kotnik, Anton Slak, Jože Bele, Anton Lužar, Stefan Gruden, Alojz Golob ln Jože Pavl č, člani Cestnega podjetja Novo mesto; Malči Cujnlk, Anton Judež, Martin Papič, dr. Leopold Morela, Alojz šašek, dr. Jure Cepuder, dr. Andrej Baraga, dr. Boris Ogrizek, dr. Željko Ostojič, dr. Marko Godina, člani Splošne bolnice Novo mesto; Vida Kirn, članica SDK Novo mesto; Alojz Paternost, član Inštalaterja, Novo mesto; Ivo Goršin, član Novotehne, Novo mesto; Franc Spon-dal, činn Krke, tovarne zdravil Novo mesto; Darinka Gajič, gospodinja iz Novega mesta; Jezdimir Gajič, upokojenec iz Novega mesta; Franc Sašek, Anton Miklavčič in Franc Zupančič, člani IMV Novo mesto; Marija Cesar, članica Beti, Mirna peč; Janez Vodopivec, član Cestnega podjetja Novo mesto; Viljem Peterlin in Nada štrbenc, člana osnovne šole Šentjernej, Marija Brginc, članica osnovne šole Otočec. »Ti kar napiši!« Jožef Selič iz Ločne je bil zelo razburjen, ko se je 20 aprila oglasil v uredništvu. Povedal je: »Pred eno uro sem bil v prodajalni KZ Nooo me. sto na Cesti kom. Stane-ta pri Košaku, da bi kupil nitrojoskal za gnojenje. Prodajalec je rekel, da ga nima. Takoj za menoj je vstojcil drug ku-pec in prav tako vprašal za nitrojoskal. Prodajalec mu je postregel. Vprašal sem ga, zakaj gnojila zame ni, in rekel, da ga bom dal v časopis. Dejal je, naj kar napišem.« — Ko smo poizvedeli v KZ, kako je s to stvarjo, so nam povedali, da imajo s tem prodajalcem že dolgo težave. Videti je, da ne ve, zakaj dela v trgovini. Najbrž ga bo izmodrilo šele takrat, ko se bo znašel na cesti. Novomeška kronika Vodovodi na vasi Na zadnji občinski seji so odborniki sprejeli tudi delovni program novomeškega komunalnega podjetja VODOVOD, ki med drugim predvideva pet gradenj vodovodnega omrežja na vasi: prvo etapo gradnje na Dvoru, Vrhpolje, Zalog pri Škocjanu, Gornje in Dolnje Polje in Dolnja Straža (Prapreče). Na predlog odbornika z Otočca so upoštevali še Dolenjo vas iz otoške krajevne skupnosti, če bodo občani kajpak pripravljeni pomagati tako kot drugod, kjer bodo letos gradili. ■ KNJIGA »DRUGA SVETOVNA VOJNA« bo izšla čez dober mesec dni. Tudi Novomeščani se močno zanimajo za nakup te knjige. V mladinski knjigi, k$er sprejemajo naročila, se je doslej oglasilo že približno 150 kupcev. Vse kaže, da bo šla knjiga — njena cena bo v prednaročilu 200 din in jo kupci lahko odplačujejo v obrokih — dobro v denar. Avtor knjige je Sulzbergen komentator pri dnevniku »New York Times«, ki je bil med drugo svetovno vojno dopisnik. ■ OKOLICA SAMOPOSTREŽNE trgovine v Bršlinu je zdaj lepo urejena. Urejani nasadi, pločniki in cvetice ji dajejo lepšo, mestno podobo. 2e lansko leto so se pred bifejem radi ustavljali domači in tuji turisti, letos, ko je okolica bolj privlačna,. Jih pričakujejo še več. ■ KONEC ŠOLSKEGA leta se naglo bliža. Spet bo zapustilo šolske klopi nekaj sto mladih šolarjev. Nekateri se bodo odločili za šolanje v srednjih šolah, drugi bodo šli v uk. Najtežje pa bo za tiste, ki bodo končali osnovnošolsko obveznost v nižjih razredih Novomeška podjetja, ki sprejemajo mlade delavce na priučitev, postavljajo za pogoj končano osemletko, nekateri pa vsaj šest razredov osnovne šole. ■ V CVETLIĆARNI v Ločni prodajajo zadnje čase veliko zemlje in najrazličnejših sadik. Meščani so izkoristili lepo vreme za sajenje lončnic in vrtnih okrasnih rastlin. V cvetličarni imajo bogato izbiro. Vedro zemlje stane 4 din, sadike pa 7 din. ■ ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE je izbral vse potrebne' podatke o prostih delovnih mestih za uk, možnosti priučevanja in štipendiranja za učence osnovnih šol. Ob-šimejšo lnfarmacljo bodo Izdali že konec aprila. ■ NA TRGU so bile cene v ponedeljek take: solata 7 in 9 din, krompir 1,5 in 1,8 din, jabolka 3,5 din, pomaranče 5, limone 5,5 din, fižol 5 din, špinača 8 din, čebula 4,5 din, česen 14 din, zelje 3 din za kg. Jajca so bila po 60 par. Okoliške kmetice so prodale v ponedeljek tudi veliko semen, saj je nastopil čas setve. ■ RODILI STA: Marija Škrbec s Ceste komandanta Staneta 10 — Mojco, Marija Cesar iz Kristanove 10 — dečka. NA TRGU so bile cene take: hruške 5, čebula 4, ohrovt 4, koren 3, solata 4, cvetača 4, pomaranče 4 in 5,5, limone 5, ananas 6.8, banane 5.8, jabolka 3.5, paradižnik 13, por 4 in 3.5, špinača 6, kumarice 9, fižol 5 in 5.5 din za kg. Jajca so bila po 60 in 65 par. RODILI STA: Milena Rozman iz Kristanove 1 — Roberta in Ana Kren iz Ceste herojev 9 — deklico. Bistveno pa ne bodo mogli povečati proizvodnje v Dolenjskih Toplicah vse dotlej, dokler ne bodo adaptirali in dozidali invalidskega doma, kjer bi lahko povečali pro izvodnjo za 60 odstotkov. Idejni načrt je že narejen: računajo, da bi potem lahko zaposlili 35 do 40 novih delavcev, hkrati pa bi lahko zaposlili 35—40 novih delavcev, hkrati pa bi lahko delo bolje organizirali in izpopolnili tehnologijo. Za uresničitev načrtov bi potrebovali 2,14 milijona dinarjev; to pa je odločno preveč, ker nimajo toliko lastnega denarja. Pogovarjajo se z novomeško Dolenjsko banko in hranilnico, ki jim bo skušala omogočiti najetje posojila. Zanimivo je, da čevljarji iz Dolenjskih Toplic nimajo skrbi, kako bodo prodali obutev, čeprav bodo proizvodnjo povečali .za 60 odstotkov. Zdaj namreč prodajajo — Ena gospa je rekla, da no telovadnica v novi šoli lep spomenik našd trmoglavosti, če bo visoka samo šest metrov, ker bodo tako onemogočene vse igre z žogo. Novo vodstvo v ZRD Novo mesto Na zadnjem občnem zboru sveta ZRD Novo mesto so izvolili novo vodstvo; predsednik je Brane Suhy, podpredsednik Emil Žveglič, tajnik Franci Furlan in gospodar dr. Ivo Podergajs. Dobili so 15.000 sulčjih iker Ribiški delavci iz RD Novo mesto so v zadnjih dneh v Krki odlovili več sulcev, ki so prišli na drst. Kljub neugodni vodi in zapozneli drsti so nasmukali 15.000 iker./ Kdaj pri nas muflon? V Lovski zvezi Novo mesto bodo prvi na Dolenjskem poskusili z divjo ovco muflonom. Strokovnjaki so ugotovili, da so na Dolenjskem ugodna klimatski pogoji za življenje muflona. Ribiči ne morejo do vode Na desnem bregu Rinže v Kočevju od cericve do zapornic pridejo ribiči zelo težko do vode. Tu so namreč vrtovi, 1qi so ograjeni, ponekod pa sega bodeča žična ograja celo preko kamnitega brega do vode. Ribiči so tako ograjevanje in onemogočanje dostopa k vodi obsodili. Zahtevajo' naj lastniki vrtov ograde svoje vrtičke vzporedno ■ Rinžo. Tako bodo vrtovi kljub temu zaščiteni, ribičem pa bi ostalo ot> vodi vsaj nekaj neograjenega prostora, da bodo lahko lovili ribe. Sicer pa obstaja predpis, ki prani, da stori kaznivo dejanje vsak, kdor onemogoči ribiču dostop do vode. J. P. Shasta tudi v Krki Novomeški ribiči se navdušujejo za naselitev postrvi shasta (Trutta shasta Jordan iz Mc. Cloud Riverja v Kaliforniji) v Krko. Postrv ša-renka (Trutta iridea Gibbon — jekloglavka), njena predhodnica je zelo hvaležna prebivalka Krke, vendar ima na žalost to slabo lastnost, da se rada seli. Za shasto je znanstveno ugotovijeno, da se drži na istih mestih in ni nagnjena k preseljevanju. Pril nas v Sloveniji smo že imeli shasto, saj jo je v letih 1890 — 1892 prinesel Ivan Franke, vendar se je Izrodila. Ce bo novomeikih ribičem uspelo dobiti zarod ali ikre te ribe, potem bo Krka še bolj pridobila na svojem pomenu. mm m NENAVADNI PREBIVALCI KOČEVJA Prignala sta jo dva volka Teden dni je bila pri Premrlovih na obisku srna, ki je pribežala pred preganjalci Tirolec Hans Cvenkel je 22. marca v sodelovanju z lovci LD Osilnica ustrelil 200 kg težkega medveda. Lovci so ranjenega medveda zasledovali več kot 20 km, saj so morali pešačiti po globokem snegu od Ribjeških planin do Krokarja, da so ga končno pokončali (Foto: F. C.) PRISPEVEK K RAZPRAVI O BELEM AMURJU Še o belem amurju in tolstolobiku Kaj meni ribiški strokovnjak Stojan Jakovljevič o vzreji belega amurja v naših vodah - Poskus v Rinži bo verjetno uspešen - Zaroda belega amurja ni lahko dobiti - Manjše navdušenje za tolstolobika Beli aznur (Ctenoeti za zaslužek, 15 odstotkov, — ljubeznivosti in domačnosti 10 odstotkov, — ljubeznivosti do otrok 10 odstotkov, — tovarištva, ne pa go-spodovalnosti, 10 odstotkov. Torej — čustva, potem pa vse drugo. In mar se Evropo 5 k e kni dosti ločijo od svojih ameriških vrstnic? Kava povečuje koncentracijo alkohola v krvi Med voznika motornih vozil prevladuje mnenje, da je po zaužitem alkoholu priporočljivo popiti skodelico močne kave, ki voznika, ki je pod vplivom alkohola, kmalu razbistri. Nekateri celo menijo, da se po zaužit-Vu’ kave stopnja koncentracije alkohola v krvi zmanjša. Redni profesor na dunajski univerzi dr. Ludwig Pro-kop se že dalj časa ukvarja z raziskovanjem vpliva kave oz. kofeina na človeka, ki je zaužil alkoholne pijače. Na podlagi številnih raziskav in testov je dr. Prokop prišel do spoznanja, da je vpliv kofeina povsem drugačen, kot mnogi menijo. Med testiranjem je devet študentov, ki so bili stari od 20 do 26 let in katerih telesna teža se je gibala od 57 do 89 kilogramov, popilo svoji teži ustrezno količino alkohola oz. toliko, kolikor je bilo pobrebno, da se doseže koncentracija alkohola v krvi 0,8 %0 oziroma 3,5 mililitra na 1 kg teže telesa. Pol ure po zadnji zaužiti količini vinjaka je vsa^ študent dobil skodelico kave z okrog 200 miligrami kofeina. Po točno 90, 135 in 180 minutah je dr. Prokop odvzel vsakemu testirancu kri, da bi ugotovil prisotnost oz. koncentracijo alkohola v lem. Teden dni kasneje je z istimi osebami poskus ponovil, vendar s to razliko, da testiranci niso dobili kave. Podatki, dobljenii s primerjavo rezultatov obeh testov, so bili presenetljivi: Pri drugem poskusu, torej tedaj, ko testiranci niso zaužili kave, je 90 minut po zadnji zaužiti količini vinjaka stopnja koncentracije alkohola v krvi testiranca dosegla — 0,71 %o, po 135 minutah — 0,48 %0 in po 180 minutah — 0,81 Dr. Prokop je dokazal, da kofein pospešuje koncentracijo alkohola v krvi, sočasno pa tudi to, da končen, traci jo alkohola dvigne na najvišjo raven že v eni uri po zaužitem alkoholu. Ker niti policija oziroma prj nas prometna milica niti sodišče pri ugotavljanju stopnje koncentracije alkohola v krvi voznika ne upoštevajo, ali je voznik za-u^il tudi kavo ali ne, iahko z gotovostjo trdimo, da »odrešilna« skodelica kave lahko marsikoga stane tudi vozniško dovoljenje. Ugotovitve dr. Prokopa so ponovno dokazale, da proti alkoholu nimamo nobenega sredstva in da je zato treba strogo spoštovati načelo, da se med vožnjo oziroma pred pričetkom vožnje alkoholne pijače ne smejo uživati. Z demokratično izmenjavo in s soočenjem mnenj usklajujemo svobodno izražene posamezne, področne in druge interese ter odstranjujemo družbena protislovja, hkrati s tem pa se povečuje tudi odgovornost udeležencev javne razprave za izgovorjeno in napisano besedo. Etika javne besede je zato družbena zahteva, ki temelji na zanesljivosti in celovitosti podatkov, na argumentiranosti, poznavanju dejstev, načelnosti, odgovornosti, strpnosti in spoštovanju osebnosti. $ * % * Verjetno veste, da se moda 70 zelo navdušuje nad mladostnimi baretami, saj lepo pristajajo prav vsem dekletom. — Da bo vaša bareta po vseh pravilih letošnje mode, jo popestrite. Kako? Ce ste mojster vezenja, potem si omislite zanimiv narodni motiv in ga uvezite na svojo baretko, ki ste jo nosile že lani. Dela bo res nekoliko več, toda uspeh ne bo izostal. —- Morda pa želite baretko pomladiti kar sedaj? Prav! Vzemite barvne flomastre in si motiv narišite. Ena, dva, tri in čudile se boste pestri in moderni baretki. Da vam bo šlo hitreje od rok, sem vam pripravila tele skice. Vam ugajajo? — še zadnji nasvet: na popoldanski potep vzemite dežnik, da ne bo neprijetnega presenečenja. TATJANA ŠPACAPAN OKROGLE *0 PARTIZANIH Zaklad carja Radovana Izvidnik Milan, borec artilerijske brigade, je na nekem griču v Bosni kopai topniško gnezdo in pri tem delu našel v zemlji neko zarjavelo stvar '>Ka\ vraga, neki je tole?« je vprašal vodjo oddelka, ki je kopal zraven njega. Ta, ki je bil sploh velik šaljivec, si j$ od vseh strani ogledal najdeni predmet, nazadnje pa rekel: »V šoli sem se učil, da so nekoč v tem kraju zakopali zaklad carja Radovana. Vse kaže. da si sedaj odkril ta zakladi«. Milan mv. je iztrgal izrok najdbo in jo vrgel po hribu. »In zakaj si pa odvrgel del tega zaklada?« ga je vprašal vodja oddelka. »Zlodja, saj vendar veš, da sem za republiko in da sploh ne maram carjev pa kraljev,« mu je navihano odgovoril Milan. Vprašajte kuharja Kurir Ibro Esad je bil priljubljeni borec v bataljonu Tretje dalmatinske brigade. Zmeraj prvi v borbi, prizadeven. poln navdušenja, obenem pa suh — sama kost in koža. Na nekem sestanku borcev je kritiziral tovarišico Matildo, da premalo skrbi za higieno v četi. Prisotni komisar ga je pohvalil, ker je načel to važno vprašanje, nato pa ga sočutno vprašal: »Poslušaj, Esad, zakaj si tako suh? Zakaj malo bolj ne skrbiš zase? »Eh, tovariš komisar, to pa ni v moji moči! Zakaj me je sama kost in koža, vprašajte raje kuharja'« Kako sedite in kako bi morali sedeti? 1970 CtNA l DINARJE A Ugotovili ste, da vas dolgo sedenje utruja. Zato na daljših sestankih vstajate, da bi nekaj povedali in hkrati pretegnili noge. že vrsto let zdravniki trdijo, da sedimo neudobno zato, ker se sodobna sedišča (stoli, fotelji, klopi) ne prilagajajo anatomski zgradbi telesa. Zato se dogaja, da medtem, ko sedite, drsite naprej. takO da manjši del telesa, predviden za sedenje, ostane na sedišču. Včasih tudi bedra uporabljamo za sedenje. Medtem ko neugodno sedite, so žile pritisnjene in je oslabljen krvni obtok v nogah. Posledica so razširjene vene, hemeroidi in podobno. Najboljši znak, da sedite neudobno, je odrevenelost nog, i; p Papež: obnoviti obljubo celibata Vsi rimokatoliški duhovniki naj bi vsako leto na veliki četrtek obnovili zaobljubo celibata in poslušnost do škofa. Ta poziv vsebuje pred kratkim objavljen dokument vatikanske kongregacije za duhovščino in pomeni nedvomno nov poizkus papeža, da bi držal duhovščino v pokorščini. Duhovnikom je prepuščeno, da omenjeno zaobljubo sprejmejo »v osamljenosti lastne vesti« ali pa kolektivno pred svojimi škofi. Papež sam je pri avdienci 500 rimskih duhovnikov spregovoril o celibatu. Zagotovil je, da prav zaradi celibata stopa več mladih ljudi v duhovniški stan, kot bi jih stopilo, če bi bila duhovnikom dovoljena ženitev. Med navdušenim aplavzom navzočih duhovnikov je papež Pavel VI. odločno odbil mnenje nekaterih krogov, češ da prepoved ženitve odbija mlade ljudi od duhovniškega stanu. V nasprotju s to papeževo izjavo pa je v Vatikanu nedavno javljena statistika, po kateri je število kandidatov za duhovniški poklic v 41 kalo liških držav v letih od 1965 do 1968 padlo za okoli 12 odst. ki vedno opozarja na zastoj v krvnem obtoku. Ne smemo misliti, da na-hemoroidi in podobno. Naj-slanjalo je v idealnem primeru podpora telesu, kar pomeni, da mora biti v skladu z obliko hrbta. Morda bo kdo ugovarjal, češ da bi potem vsakomur treba vzeti mero, preden napravijo zanj fotelj. To drži, čeprav v življenju ni tako. Pravilo mora biti: na- slonjalo naj bo v skladu z višino in rastjo. Naslonjala morajo imeti deloma prožen naslon, ki se bo upognil, ko Žensk precej več kot moških Zenske v zvezni republiki Nemčiji so bolj zdrave od moških, živijo dalj in naredijo mnogo manj samomorov kot moški. To je razvidno iz poročila zahodnonenv škega ministrstva za zdravstvo, ki so ga pred kratkim objavili v Bonnu. Najvažnejše ■ podrobnosti iz porcčila: , 0 dekle, ki se danes rodi, bo predvidoma živela do leta 2042 in bo torej živela 72 let. Moškim zagotavlja statistika poprečr.o življenje samo do leta 20o7 0 "' bole/jiimi srca in krvnih obtočM umre več moških kot žensk. 0 Tudi pri rakavih obolenjih ženske holje odrežeja; zdaj umre na 100.000 prebivalcev 210 žensk za rakom, za moške znaša ta številka 224. Izjema pri boleznih je sladkorna bolezen: za njo umre mnogo več žensk kot •rfioikih. / # Samomor napravi dvakrat toliko moških kot žensk Na 100 moških samomoril-cev pride 48 žensk, ki so se .naveličale življenja. Samomor v letalu Samomor v potniškem letalu, ki je letel na poti med Denverjem in San Josejem, bd bal skoraj postal usoden za vse potnike. 35-letni J. Thomas je nenadoma izvlekel pištolo iz žepa m se ustrelil v glavo Krogla je prebila glavo samomorilca in zadela v brado nekega drugega potnika, ki je sedel na drugi strani hodnika Ko bi brila krogla prebila šipo, bi prišlo v letalu do ne/amega padca zračnega pritiska. Pilot se je takoj vrnil v Denver in prisilno pristal. Ranjenega potnika so z nevarno poškodbo spravili v bolnišnico. se naslonimo. Ne sme pa bita premehak. Ne dolgo ne kratko sedišče nista dobra, ker se na njih ne da sedeta na vsem sedalu. Prav tako ni dobro previsoko sedišče, če utonete v fotelju, boste zadremali med delovnim časom, krivi pa se vam tudi hrbtenica, pritisk na medenico pa ovira presnavljanje v želodcu in črevesju Torej treba je znati izbrati pravi stol. Dr. J. VOJNOVIČ Ameriški avtomobili brez svinca V bitki proti okuženemu zraku so dosegli v ZDA pomembno zmago: po koncernu General Motors je zdaj tudi drugi ameriški avtomobilski orjak Ford obljubil, da bo pričel v letu 1971 izdelovati avtomobilske motorje, ki jih bo poganjal bencin brez svinca. Prvi avtomobili te vrste bodo prišli na tržišče letošnjo jesen. Podjetja za predelavo nafte so obljubila, da bodo dala bencin brez svinca na tržišče še letošnjo jesen. Tako bo zmanjšana količina zdravju škodljivega svinca v avto-mobilskih izpuhih. Za avtomobilista pa pomeni bencin brez svinca seveda večjo porabo bencina in nekoliko zmanjšan učinek motorja. Prehlajeni tičko Oni dan sva jo mahnila s Fičkom iz Kočevja proti Novemu mestu. Po 10 km vožnje je začel fič-ko nekaj »kašljati« (deževalo jej in »cukati«, potem pa se ie sredi gozda kar na lepem ustavil in kljub prigovarjanju ni hotel ne naprej ne nazaj. Premagal sem strah pred medvedi, stopil ven, odprl pokrov nad motorjem in neumno pogledal v tisti kup železja, cevčic in žic. Seveda sem bil toliko previden. da nisem prijel ničesar. Vrag si ga vedi, lahko bi se spet opekel (kot sem se nekoč ie). lahko bi me kaj streslo ali kaj eksplodiralo. Končno po sem zagledal rešilno bilko! Pravzaprav ni bila bilka, ampak kartonček, ki je visel na vrvici na levi strani vratc. Na njem je nekaj pisalo Za minute oddiha VODORAVNO: 1. zgib, 6. kaos, 11. pavza, 13. zvit konec listja ali veje, s katerim se rastlina opri jemlje in vzpenja, 15. igra na srečo, 16. trd kavčuk, 18. Ljudska milica. 20. vzdevek že umrlega predsednika ZDA Einsemho-verja, 21. omenitev, 22. redkejše žensko ime, 23. kemijski simbol za tantal, 24. izdelovalec cvekov, 25. novica, sloves, 26. preglednik, 28. zraščenost, zrastek, 29. izmeček ognjenika, 30. okrasno in pohištveno blago, 31. podoba, in takrat sem se spomnil, da sem pravzaprav pismen. Primaknil sem nos bliže kartončku m prebral: »Servis opravljen na 17.500 km. Prihodnji ser. vis na 26.000 km. Servisna delavnica Randelj in Hvala — Srečno vožnjo.« — To je pa res srečna vožnja! sem jedko pomislil. Potem pa sem se spomnil, du kočevska mehanika Hvali in Randelj vedno držita besedo in da vsi trdijo, da sta dobra mehanika Hitro sem se umaknil z dežja v avto. obrnil ključ, in glej ga vraga! Motor je takoj vžgal in fičlco me je srečno pripeljal ne le v Novo me. sto. ampak tudi nazaj in še danes vozi v redu! J. PRIMC VRATA OKNA POLKNA NA ribnica KREDIT inles 64 Nemirno je Marija hodila po ječi. Zcpei in zopet so se njene misli vračale k Matiji... »Rešim te, Manja, zaupaj!« Upanje je rastlo v njej, volja do življenja. A bližala se je — smrt. V vratih so zarožljali ključi, tečaji so zacvilili in med vrati je stal — pater Jurij. Vstopu je in ječar je zaprl vrata. »Hvaljen Jezus!« je pozdravil menih. Ni mu odgovorila. Sedla je na klop ob steni, pobrala kožuh s slame v kotu in si zakril*- z njim telo. Za trenutek se ji je stisnilo srce v obupu — uganila je, kaj pomeni ta obisk. A z globokim vzdihom si je odvalila tesnobo s srca. Z zaničljivim posmehom je zavrnila patrov sladko prijazni pogled. »Božja previdnost me je izbrala, da'ti olajšam zadnje ure, nesrečnica. Očisti svojo dušo, da poj deš laže pred stol najvišjega sodnika.« Pogledala ga je, da je povesil oči. »častiti oče so pri sodni obravnavi čuli moje grehe, če me spomnijo še kakšnega ne bom ga tajila.« Predobro je čutil zasmeh v njenih besedah. Rdečica mu je vstajala v koščeno lice, a še se je sladko smehljal. »Priznala si svoje grehe, a pokesala se jih še nisi.« »Oh, -seveda se jih kesam. Zal mi je da sem čarala s hudičevo pomočjo, žal, da sem jehala na metli skozi dimnik, da sem izgrebala rnrliče — za vse mi je žal.« Povesil je oči pred njenim žareče zasmehljivim pogledom. Smehljaj je izginil z njegovega obraza. Posivel je od jeze in sovraštva. »In kesaš se, da sl zapeljala svojega ljubčka — mm ILKA VAŠTFTOVA: , vražje; DEKLE (Zgodovinski roman) ,, meniha v greh?« »Zapeljala? Ali smemo govoriti o zapeljevanju med dvema, ki se ljubita?« »Nisem prišel, da bi se prerekal s teboj nesrečnica. Prišel sem, da se mi izpoveš in pripraviš svojo dušo na zadnjo uro, ki je blizu.« Marija je pomolčala, potem je dejala s trdim glasom: »Izpovedala sem se in moja duša je pripravljena. Če pa njih, gospod oče, teži vest za tisto kar so mi storili, jim povem, da jim odpuščam. Želim, da bi bila njihova smrt tako lahka, kakor bo mo,a.« Pogledal jo je, da ji je mraz zagomazel po nrbtu. »Vidim, da si danes še zakrknjena. Morda ti smrtni strah omehča dušo. Jutri zjutraj, preden te odvedejo na morišče, pridem še enkrat.« Potrkal je na vrata. Tečaji so zaškripali, temna kuta je zaplahutala in ječar je zopet zaklenil vrata. Jutri zjutraj! Marija je nepremično obsedela na klopi in strmela predse. Kožuh ji je zdrknil iz naročja na tla. Jutri zjutraj! V poznem popoldnevu so zopet zarožljali ključi v vratih. Marija se ni ozrla, ko so vrata zacvilila, čemu jo motijo v njenih zadnjih urah! Vrata so se zaprla. Marija je čutila, da nekdo stoji v poltemi. Počasi se je okrenila: menih-g vardi jan. »Velečastiti!« je zašepetala. Gvardijan je pristopil korak bliže. »Gospa Marija, ne bodite nevoljni, da sem prišel!« Stresla je z glavo. »Prišli so, da me tolažijo — vem A jaz sem popolnoma mirna. Vem, da moram Čez nekaj ur umreti, a nobene solze nisem potočila. Mislim, da ie tudi ne bom, mislim, da je sploh ni v mojih očeh... Prosim!« Pokazala je na klop poleg sebe. Staret je prisedel, se oprl s komolcem na koleno in si podprl glavo, ki mu je klonila k tlom. Dolgo je molčal, potem je dejal tiho: »Motite se, gospa. Nisem prišel, da vas tolažim. Prišel sem, da — vi potolažile mene.« Pogledala ga je; on pa ni dvignil glave. Razumela je in glasno mu je razodela svo’e misli: »Uboga plemenita duša! Trpi, ker ne more preprečiti zjočinov hudobneža in ker se zaman bori proti ogromni množici bedakov.« Težak vzdih iz njegovih prsi ji je povedal, da se ni motila. »To je groza! Kaj naj storim da odprem ljudem oči? Marija! Tako mladi ste še in —« »Mlada? Ali sem bila sploh kdaj mlada?« Prestrašeno so jo pogledale njegove stare oči. »Razumem vas, Marija. Zgodaj, prezgodaj ste duševno dozoreli. Vaš duh se vzpenja visoko Vzpenja se nad vse, ki ste jih spoznali. Po duhu se vam zdimo vsi otročji, nerazviti. Vem, za stoletja ste pred nami. Premnogokrat sem to občutil, že rajni Valvasor je rastel v prihodnjo generacijo, vi pa — ne vem, kdaj vas doseže človeštvo, mater spiritualis.« risba, 33- kraj severovzhodno od Ljubljane, kjer so večja nahajališča kremenčevega peska, 36. del noge, 37. prevleka za na zid, 38. okrajšava za »od začetka« (da capo), 40. žuželka, katere pik je precej boleč, 41. razvrat, 42. hrvaška reka, 43. svetovna humanitarna organizacija, 44. or, 45. arabski knez, 46. naslov, 48. kontinent, 50. popolna zmaga pri taroku, 51. glavno mesto Senegala. NAVPIČNO: — 1. naše ob morsko letovišče, 2. gavran, 3. reka v grškem mitološkem podzemlju, 4. velika celjska tovarna, 5. italijanski veletok, 6. izdelovalec zvonov, 7. kdor minira, 8. učitelj etike, 9. Društvo inženirjev in tehnikov, 10. kemijski simbol za aktinij, 12. vozama, klonica, 14. drugače, po domače, 17. moško ime, 19. maščoba, 21. južni sadež, 22. oblačilo, 24. kljuka, 25. konjski lasje, 27. izbrana družba, 28. žensko ime, 30. izdelovalec preje, 31 sprtija, sprtost, 32. šiba, . 33. mogočnik, velikaš, 34. mamilo, 35. singular, 37. zaznamovana smer ali lega, 39 drugo ime za ptiča drozga, 41. ujeda, 42. odstop, 44. osvežilna pijača, 45. novomeška tovarna (gospodinjski prčpo močki), 47. okrajšava *a dvojino, 49. ameriško moško ime. J. U. ANTON ČEHOV: Včeraj je bilo videti samo ugašajoče luča zapuščenega pristanišča in nebo, ki je bilo črno kot noč. Pihal je hladen, vlažen veter. Nad sabo smo čutili težke oblake, ki so obljubljali dež. Bilo je soparno, čeprav je pihal veter. Mornarji smo se zbrali na dnu ladje, da bi metali kocko. Odmeval je glasen, pijan smeh veselih pomorščakov, pripovedovali smo si šale, nekdo je celo kikirikal. Od glave do peta me je zgrabila jeza, kot da imam na temenu nekakšno veliko odprtino, iz katere mi po vsem telesu curljajo hladne kapljice. Tresel sem se od mraza in od vsega tega, o čemer vam bom sedaj pripovedoval. Po mojem mnenju je človek na splošno pogin, mornar pa, to je treba priznati, je včasih bolj poganski kot vse na svetu, bolj odvraten od najbolj poganske živali, ki ima vendar lahko opravičilo, ker živi zgolj nagonsko. Morda se motim, ker ne poznam dovolj življenja, vendar se mi zdi, da ima mornar več razlogov za odvratnost in sovraštvo kot katerikoli drug človek. Človek, ki lahko vsak trenutek z jambora strmoglavi v morje in ga za vedno pogoltnejo valovi, tega človeka nihče in nič na svetu ne briga, njemu Se zaradi ničesar ne mudi na kopno. Dosti pijemo žganje, živimo razvratno, ker ne vemo komu in zakaj so potrebne vrline. Dvaindvajset nas, ki smo že prestali stražo, smo metali kocko. Samo dva bosta tako srečna, da se bosta naslajala ob redkem prizoru. »Kabina za mladoporočence« na naši ladji je nocmj dobila svoje goste, na zidovih te kabine pa sta bili samo.dve luknjici, ki smo jih lahko izkoriščali. Eno luknjico sem zvrtal prav jaz s svedrom in tanko žago, drugo pa je z nožem izdolbel eden mojih tovarišev.- Oba sva se s tem ukvarjala več kot teden dni. »Ena luknjica je tvoja!« »Cdgava?« Pokazal je name. »In druga?« »Tvojega očeta!« Moj oče, star grbav pomorščak, z obrazom podobnim pečenemu jabolku, je pristopil in me potrepljal po ramenu. »Danes, sinko, sva midva srečna. Ali slišiš? Sreča je istočasno doletela tebe in mene. To mora nekaj pomeniti.« Kabina za mladoporočence Wx 'A Nestrpno je vprašal, koiiko Je ura. Bilo je šele enajst. Prižgal sem papo in odšel na palubo. Bilo je mračno, lz mojih oči pa je sevalo to, kar se je dogajalo v moji duši, ker sem na črnem ozadju noči prepoznal senco. Videl sem tisto, kar je manjkalo moji takrat še mladi duši, toda že izgubljenem življenju. Okrog polnoči sem mimogrede pogledal v skupno Kabino. Mladi mož, pastor, je sedel za mizo in držal evangelij. Neki starejši, visoki, suhi Angležinji je nekaj razlagal. Njegova mlada, postavna in zelo lepa žena je sedela ob svojem možu pastorju, ne da bi svoje sinje oči odmaknila od njegove svetlolase glave. Fo kabini se je sprehajal neki bančnik, debelušast starček z rdečim, odvratnim obrazom. To je bil mož tiste starejše gospe, s katero se je pastor pogovarjal. »Pastorji imajo navado, da govorijo po cele ure,« sem pomislil. »Ta ne bo končal do zore!« Ob enih po polnoči je k meni pristopil oče, me pocukal za rokav in rekel: »Prišel je čas. Odšli so & skupne kabine.« Kot vihar sem odhitel po stopnicah navzdol k znanemu zidu. Med zidom kabine in ladjo je bil prazen prostor, ki je bil poln saj, vode in miša. Kmalu sem zaslišal težke očetove korake, ko se Je med psovanjem spotikal v vreče in zaboje. Zatipal sem svojo luknjico v zidu kabine, potem pa izvlekel štirioglat zamašek, ki sem ga dolgo rezljal. Zagledal sem tanek, prozoren muslin, skozi katerega Je k meni prihajala nežna rožnata svetloba. Hkrati s svetlobo je k mojemu obrazu prihajal tudi vonj bogataške spalnice. Da bi bolje videl zakonsko posteljo, sem moral malo razmakniti muslin, in to sem tudi storil. Zagledal sem bron, žamet in čipke. Vse je sijalo v rožna/ti svetlobi. Korak ali dva pred menoj je sitala postelja. »Spusti me k tvoji odprtini,« je rekel oče in me nestrpno drezal v rebra. »Skozi tvojo se bolj vidi.« »Počasi,« sem rekel. »Ne kriči, lahko bi naju slišala!« Nevesta je sedela na robu postelje in njene nožice so se naslanjale na krmo. S povešenimi očmi je gledala nekaj na tleh. Pred njo je stal ruj en mož, mladi pastor. Govoril ji je, toda ne vem kaj, ker je bil ropot ladijskih strojev premočan. Pastor je govoril ognjevito, s svetlimi očmi in mahajoč z rokami. Ona ga je poslušala in odkimavala z glavo. »K vragu, ugriznila me je miš!« je zamrmral moj oče. še bolj sem se stisnil k zidu, kot da bi se bal, da mi bo razneslo srce. V glavi sem čutil nekakšen ogenj. Mladoporočenca sta dolgo nekaj živahno razpravljala. Nazadnje je pastor padel na kolena in jo, stegujoč roke proti njej, začel prositi. Ona pa je spet odkimala. Tedaj je vstal in začel hoditi po sobi. Po izrazu na njegovem obrazu in po gibdh rok sem sklepal, da ji preti. Mlada pastorjeva žena je vstala iz postelje, se počasi napotila proti zaidu, kjer sem stal jaz in se ustavila prav pred mojo odprtino. Stala Je nepremično in razmišljala, jaz pa sem z očmi požiral njen obraz. Zdelo se mi je, da ji je zelo hudo, da se bori sama s seboj, da se ne more odločiti, medtem ko ji je z obraza sevala jeza. Nisem mogel razumeti, za kaj gre Tako siva stala z obrazom proti obrazu verjetno pet minut. Potem se je vrnila na sredo kabine, pokimala z glavo svojemu pastorju, kar je bil vsekakor znak za pristanek. On se je veselo nasmehnil, ji poljubil roko in zapustil spalnico. čez tri minute so se vrata zopet odprla an v spalnico je vstopil pastor, za njim pa tisti stari, debelušni Anglež, o katerem sem prej pripovedoval. Anglež se je približal postelji in nekaj vprašati lepotico. Ona je bleda in ne da bj ga pogledala, prikimala. Tedaj je Anglež izvlekel iz žepa nekakšen sveženj, verjetno denar, in ga dal pastorju. Ta ga je pregledal, preštel, potem pa se priklonil in odšel. Stari Anglež je za njim zaklenil vrata. Odskočil sem od zida, kot bi se spekel. Ustrašil sem se. Zdelo se mi je, da je veter razbil našo ladjo in da tonemo v morske globine. Moj oče, ta pijani, razvratni človek, me je prijel za roko in rekel: »Pojdiva odtod! Tega tebi ni treba gledati. Ti si še otrok ...« Komaj je stal na nogah. Pomagal sem mu po strmih, polžasto zavitih stopnicah na krov ladje, kjer je že padal prvi jesenski dež. »sVtPk v zameystvo 1 % 21. Marsikaj je že letelo po zraku, od coprnic pa do letečih krožnikov, krava in Klara na zimskem nebu pa sta vendarle predstavljali malo posebnost- Množica dobrodušnežev iz vseh dežel, ki je v planinah preganjala svoj dolgčas, je stala pred hotelom in uživala ob nenavadnem prizoru. Klara in njena kravica sta lopnili v sneg, množica je zaploskala! Ni še jasno, ali je bil udarec skakalk v sneg tako močan ali pa je burno ploskanje razgibalo hotelsko zgradbo; poročamo vam, - dragi bralci - lahko le to, da je v tem trenutku mogočna streha hotela spustila na gručo svojih gostov plaz snega! Kletvice v vseh jezikih so odmevale izpod bele gore pred hotelom . . . Medtem, ko je hotelsko osebje z lopatami reševalo svoj devizni priliv, sta Paradižnik in Paradižnica odšla na podstrešje, v svojo sobo. S čajčkom sta zdravila strah, žulj na nogi in in utrujenost. Tih v«čer se je slednjič spustil na bele hribe in na razsvetljeno poslopje hotela; zakonca iz Košate lipe pa sta si naložila polen v kamin - med poleni bi ostro repoterjevo oko zlahka opazilo zlomljene Klarine smuči ... 29 DOLENJSKI LIST * TEDNIK* VESTNIK•* vsak četrtek 60.000 izvodov! Pridružite se /W\ j . modernim ljudem,^™ J ki pijejo J CYNAR Na podlagi sklepa DS podjetja bo ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE prodalo NA JAVNI LICITACIJI dne 5. maja 1970 nepotrebna osnovna sredstva iz sklada skupne porabe, in sicer med ostalim: osebno vozilo Zastava 1500 terenski vozili Zastava - Compagnola traktorja Zadrugar traktorje Ferguson 35 traktor Ferguson 65 1 traktor Landini 1 traktorsko krožno žago 3 traktorske prikolice 7 motorne kosilnice BCS 127 cm 1 kotel Trika 1 kultivator 1 cisterno za gorivo 5000 I 1 ročno črpalko za gorivo 1 motorni priklopnik »Benassi« 2 vrtalnika (stoječa) gospodarska poslopja na območju Struge in Koprivnik več tranzistorjev in televizorjev. Pričetek licitacije ob 8. uri za družbeni sektor, eno uro kasneje za ostale interesente. Pred licitacijo je položiti 10% kavcije od izklicne cene osnovnega sredstva. MOTEL PUTNIK - TREBNJE razpisuje prosta delovna mesta za: 1. kvalificirano kuharico ali kuharja 2. ekonoma 3. natakarico 4. dve sezonski delavki Za vse velja poizkusna doba enega meseca. — Pismene porjudbe pošljite na naslov: Putnik — motel, Trebnje. VETERINARSKA POSTAJA NOVO MESTO obvešča kmetovalce, da bo sejem za prašičke v torek, 28. aprila, in ne v ponedeljek. Vab/ BREŽICE LASTNIKI MOTORNIH VOZIL | POZOR! 1 Vse rezervo* dele. avto gume, letne In zim- ^ ske, za vaia motorna vozila dobite po kon MS kurenčnib cenah « naši trgovini ^ AVTOMATERIAL | V BREŽICAH. Pod obzidjem 32! ® 6 TRGOVSKO PODJETJE »DOLENJKA« SPOROČA: V ponedeljek, 27. aprila, bodo zaprte vse prodajalne. 0 1. maja bodo zaprte vse prodajalne 0 2. maja bosta odprti prodajalni: SAMOPOSTREŽBA na Glavnem trgu in MARKET v Bršlinu % 3. maja bodfo odprte prodajalne MARKET na Cesti herojev in obe delikatesa na Glavnem trgu PRODAJALNI KRUHA na Glavnem trgu in na Cesti herojev bosta zaprti v ponedeljek, 27. aprila, in 1. maja 2-. maja odprti od 6.30—10. ure 3. maja odprti od 6.30—10. ure V ČRNOMLJU: 0 2. maja bo odprta SAMOPOSTREŽBA od 7. do 10. ure in POTROŠNIK v Semiču od 7. do 10. ure # 3. maja bo odprta DELIKATESA-BIFE od 7. do 11. ure . Od 1. maja 1970 velja LETNI OBRATOVALNI ČAS NOVO MESTO: prodajalne z deljenim delovnim časom bodo odprte od 7.30 do 12. ure in od 16.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob ponedeljkih pa od 8. do 14.30. NONSTOP prodajalne bodo imele nespremenjen delovni čas. OSTALE PRODAJALNE na območju novomeške in trebanjske občine bodo odprte od 7.30 do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do . 14. ure. OBRTNO PODJETJE ELA — NOVO MESTO objavlja prosti delovni mesti: 1. KV ORODJARJA 2. KV STRUGARJA Kandidati naj pošljejo svoje vloge na gornji naslov v 15 dneh po objavi. ••' > ■ f •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• SERVISNI PREGLEDI GARANCIJSKA POPRAVILA NA VOZILIH Fl AT-ZASTAVA RENAULT TAM MAN ZAMENJAVA MOTORJEV KLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO VSA DRUGA DELA OBIŠČITE NAS SERVIS! PRI VARČEVANJU DEVIZ VEČJE UGODNOSTI! % Vaši prihranki deviz doma niso na varnem. Na deviznem računu prt lX)LENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim nima kaj zgoditi. Se več! Dobili boste obresti! 0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke. 9 Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva. 9 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo. 0 Za denar na deviznih računih in nijegovo prosto uporabo jamči država. 0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz, so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku. % S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vašrl najožji sorodniki, če jih pooblastite. UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 «/« v devizah in 1 o/o v dinarjih; z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 % v devizah; z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 % v devizah in 0,5 % v dinarjih. TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU. DBH NDVO MESTO DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO___________________________ s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem PO POTEH PARTIZANSKE LJUBUANE 1970 Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« razpisuje v počastitev 25-leJnice osvoboditve mesta Ljubljane manifestativno tekmovalno prireditev z naslednjim programom: ■ Sobota, 25. april: Manlfesta-tivni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« za moške, ženske in mešane skupine pionirskih odredov osnovnih šol občin Ljubljane. ■ Sobota, U. maj: Tekmovalni pohod »Partizanski marš« na 25.000 m dolgi progi za moško eld pe ozir. na 8.000 m dolgi progi za ženske. »Štafeta zmage« 3x600 m za mladinske ženske ekipe, ter »Tek prijateljstva« na progi 4226 m za moške domače in tuje mestne reprezentance in za posameznike. ■ Nedelja, 10. maj: Manifesta-tivni pohod »Po poteh tovarištva in spominov« na 10.000 m dolgi progi aa moške, ženske in mešane ekipe. Manlfestativni pohod »Po poteh tovarištva ln spominov« na 5000 m dolgi progi za moške, ženske ln mešane ekipe pionirjev in mladine višjih razredov osnovnih Sol (od 5. do 8. razreda). Prijave: VsebovaU morajo ime in priimek In letnico rojstva nastopajočega zdravniško potrdilo, navedbo tekmovalne kategorije. Prijave sprejemajo na naslov: Odbor za pohod »Po poteh tovarištva in spominov«, Ljubljana, Komenskega 7. Prijave bodo sprejemali do 30. aprila. mfelfa RADIO LJUBLJANA ■ PETEK, 24. APRILA: <5.04 Opema matineja 10.15 Prt vas doma. 11.00 Poročila — turistični napotki za tuje goste 12.20 Kmetijski nasveti — inž. Tatjana HliSč — nekaj značilnosti pri pridelovanju lešnikov 13.30 Priporočajo vam . . . 15.35 Glasbeni inter. mezzo. 17.15 Koncert po željah 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Ml nute z ansamblom Vilija Petriča 20.00 V Ljubljani Je pel akademski zbor iz Kaunasa. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih ■ SOBOTA, 25. APRILA: 8 04 Glasbena matineja. 9.35 Gez trav. nike zelene. 10.15 Pri vas doma 11.00. Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Olga Stefula — Ekonomski vidiki obnove v sadjarstvu in vinogradništvu. 12.40 Pihalni orkester bratov Avsenik 13.30 Priporočajo vam . . 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsafe dan za vas. 17.05 Gremo v kino 18.15 Dobimo se ob isti url 19.15 Minute z ansamblom Borisa Fran. ka. 20.00 Spoznavajmo svet in do. movino. 21.00 Glasba ne pozna meja. ■ NEDELJA, 26. APRILA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Veseli tobogan. 9.05 Srečanje v studiu 14. 10.05 še pomnite, tovariši Stane Petelin-Vojko: V bojih za Trst, Gorico in Slovensko Primor. Je. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10 45 —13.00 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 11.50 Pogovor s poslušalci. 14.30 Humoreska tega tedna — Humor iz partizanov. 15.05 Slovenske popevke. 15.45—17.45 Nedeljsko šport, no popoldne. 17.45 Radijska igra — Mile Klopčič: Mati 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Glasbene raa. giednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Na ples vabi orkester Ko-okie Freeman. ■ PONEDELJEK, 27. APRILA: 8.05 Umetniška pripoved — Tone Seliškar: Deklica z junaškim sr. cem 9.25 Med spomin: in seda. njostjo 10.05 »Samo en cvet, en češnjev cvet . . .« 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 11.15 Z domačimi pevci in godci po domovini. 12.10 Iz opernega sveta. 13.30 Drago Košmrlj: Uveljavljanje malih narodov v sodob. nem svetu. 14.05 Zvoki za veselo pomladansko popoldne. 16.00 Iz operet in glasbenih revij. 17.30 Radijska igra — Vasja Ocvirk: Ko bi padli oživeli. 18.35 Mladin, ska oddaja: »Interna 469« 19 00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 »Marš bo naš rekviem« 21.00 Raz. vedrilo za praznik. 22.15 Za ples in dobro voljo. ■ TOREK, 28. APRILA: 8.04 Opema matineja. 9.35 Z orkestrom Montemattl. 10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski na. sveti — inž. Jelka Hočevar: Zatiranje plevela med koruzo še vedno premalo strokovno 12.30 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . 15.30 Glasbeni intermezo, 16.00 Mu nute i ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Prodajalna melodij. 21.30 TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 2«. APRILA ».00 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Pie*.) (Beograd) 9.30 PET MINUT PO DOMAČE (Ljubljana) 9.35 KMETIJSKI RAZGLEDI -(Ljubljana) 10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Be ograd) 10.45 MOZAIK (Ljubljana) 10.50 OTROŠKA MATINEJA: DAVID COPPERFIELD. RISANKE (Ljubljana) 11.35 TV KAŽIPOT (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE 17.30 VOLK S PROKLETIJ — jugoslovanski film (Ljubljana) 19.00 CIKCAK (Ljubljana) 19.15 NOGOMET PARTIZAN : DINAMO — prenos weJom. prijateljem m znancem iz sosednjih vasi to in onstran Kolpe za tako veliko udeležbo pri pogrebu, delavskemu kolektivu GO Črnomelj, sorodnikom za podarjene vence in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam stali ob strani in izrazili sožalje, primariju dr. Smrečniku, medicinski sestri Hermini iz Črnomlja za dolgoletno kontrolo nad njegovim zdravjem. LD Adlešiči za venec in poslovilne besede ob odprtem grobu, častitemu gospodu župniku Miriču za spremstvo. Vsem še^enkrat hvala. Neutolažljivi: žena Milica, sinova Veljko In Zdravko, snahi Ljubica in Milka, vnuki Zdravko, Stevo, Milkica, Marija, Jagoda in Nenad, bratje Niko, Ljubomir in Simo, sestre Mura, Dragica in Marta z družinami, družina Jankovičeva ter drugo sorodstvo. Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in pradeda * JANEZA POTOČARJA Iz Trške gore se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem zdravnikom, ki so mu tako požrtvovalno lajšali trpljenje, učiteljskemu kolektivu V. a razreda osnovne šole Otočec, organizaciji ZB za podarjeni venec, kolektivu pakovalnice tabletnega oddelka tovarne zdravil Krka za udeležbo in venec ter prav vsem, ki so mu pomagali lajšati trpljenje in ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Malka, hčerka Ivanka z družino, Milenka s hčerko in Tone, Potočarjev! In drugo r sorodstvo Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame AVGUSTE KAVČIČ, roj. TOMŠIČ iz Jame pri Dvoru se iskreno zahvaljujemo zdravstvenim delavcem interne bolnišnice v Novem mestu, ki so ji lajšali bolečne; vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, za spremstvo na njeni zadnji poti in za podarjene vence. Posebno se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dvor, prijateljem partizanom K SAB, kolektivu OPREME in žup> niku za poslovilne besede, žalujoči: mož Tone, hčerki štefi in Meta ter sin Branko V 38. letu nas je po težki in hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in brat FRANC BOHTE z Vrduna 5 pri Stopičah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. ki so ga spremili v tako lepem številu na zadnji poti. Prav iskrena hvala tudi dr. Smrečniku za dolgoletno zdravljenje, strežnemu osebju, za nudeno pomoč podjetju NOVOTEKS, za podarjene vence pa podjetju, kolektivu in sindikalni podružnici. Hvala, tudi gospodu župniku za poslovilne besede pri odprtem grobu in vsem še posebej za izraženo sožalje. Žalujoči: žeusi z otroki in drugo sorodstvo. Vsem zdravnikom v Novem mestu, ki so me zdravili, se iskreno zahvaljujem za uspešno zdravljenje v času moje težke bolezni. — Hvaležni pacient Anton Gričar. Iskrena zahvala dr. Hermanu Tep-peyu, primariju oddelka interne brežiške bolnice, za požrtvovalno zdravljenje moje težke bolezni. — Nežka Varl ec, Milavec v a 23. Beži er. ^OBVESTILA I KOVAŠKO DELAVNICO bom odpri s 1. majem. Cenjenim strankam se priporočam za naročila. Kovaštvo Alojz Senica, Meniška vas, Dolenjske Toplice. EKSPRESNO OČISTI oblačila. vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5. TOPLE KOPELI nudi Javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5. Francu Hosti v Kanadi — Za rojstni dan Ti iz srca želimo Se mnogo srečnih, adravih let, ženi in sinku pa pošiljamo lep pozdrav. Oče, teta, brata Gusteij, Peter in sestra Gelca z družinami. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Ctošnlk (glavni ln odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pad ovan, Jože Primc, Jože Spil hal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inoaemstvo: 100 dinarjev or.. 8 ameriških dolarjev (on. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij m vračamo — Tlaka CGP »Delo« v Ljubljani