GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., St. 16 - CENA 10 DIN_ _.* _SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1960 Posvetovanje o letošnjem družbenem načrtu Letošnji družbeni plan nalaga političnim organizacijam v pod-letjih, občinah in v okraju precej konkretnih nalog. Predvsem bo treba se povečati delovno storilnost. Najti bo treba še spodbud-nejše načine nagrajevanja. Hkrati se bo moralo še dosledneje kot prejšnje leto omejevati dodatno Zaposlovanje v industriji in v nekaterih drugih gospodarskih panogah. Morebitno pomanjkanje ljudi v proizvodnji pa reševati z racionalizacijami in avtomatizacijo. Na nekatere stvari pa bodo posebno v občinah morali še zlasti paziti. In sicer v prvi vrsti na vztrajno in dosledno odstranjevanje lokalizma in stanovske zaprtosti pri razdeljevanju finančnih sredstev. Že stara stvar je, da bi Vsakdo rad na svojem področju in na svojem delovnem območju kar cez noč napravil vse. Žal se doslej konkretno proti takim pojavom nismo dovolj dosledno borili. Zato se nismo vedno smotrno lotevali večjih gradenj in rekonstrukcij. Velike investicije pa je Mogoče uresničiti le s skupnimi močmi, ne pa tako, da si vsak ''".se gradi »spomenike«. Prav zategadelj kaze morda posebej popularizirati pobudo za modernizacijo telefonskega omrežja na Gorenjskem. Ob sodelovanju Okrajnega ljudskega odbora, občinskih ljudskih odoborov, go-spodarskih organizacij in PTT iz Ljubljane, bodo namreč že v letošnjem letu investirali za ureditev telefonskega prometa na Gorenjskem preko 350 milijonov dinarjev. — S tem denarjem bodo predvsem položili nove kable in okrepili zveze med gorenjskimi kraji in z Ljubljano ter lokalna telefonska omrežja. Zgradili bodo tudi novo avtomatsko telefonsko centralo v Radovljici. Takih skupnih akcij naj bi bilo v prihodnje še več! Tudi na področju stanovanjske gradnie čakajo ljudske odbore in politične organizacije v občinah neodložljive naloge. — Ker so v pretekli sezoni povsod gradili precej stanovanj, so močno izčrpali družbena sredstva za stanovanjsko gradnjo. Zaradi spremenjenih pogojev finansiranja stanovanjske gradnje bo skladov za gradjno stanovaj letos manj kot prejšnja leta. Zato bodo ljudski odbori morali dobiti za gradnjo stanovanj tudi denar od prebivalcev. Doslej so o tem skoraj v vseh občinah premalo razmišljali, čeprav je med posamezniki precej veliko zanimanje za nov način stanovanjske gradnje. Če občinski ljudski odbori želijo zgraditi letos prav toliko stanovanj kot lani, bodo morali pač najti nove oblike gradnje. Na Jesenicah so v okviru Zavoda za stanovanjsko gradnjo že ustanovili poseben referat za zadružno gradnjo. V Kranju sta ustanovljeni dve stanovanjski zadrugi. Verjetno so tudi drugje napravili prve korate v tej smeri. — Toda dalo bi se še pohiteti, tako da bi organizacijske oblike lahko sledile zanimanju prebivalstva za gradnjo stanovanj. Povsod, predvsem v industrijskih središčih, manjka stanovanj in je zato veliko ljudi, ki so pri pravljeni prispevati svoj delež, samo da pridejo do stanovanja. Ker gre za nove organizacijske oblike pri zbiranju sredstev za gradnjo stanovanj, ne bi bilo odra' n.i posebnem sestanku izmenjati izkušnje, ki jih posamezne i'n'nie tt imajo. -ik Se večji vzpon kot lani Skupne investicije večje za 37.7 odstotka ■ Obseg proizvodnje bo porastel za 10,5, osebni dohodki pa za 19 odstotkov Na posvetovanju pri Okrajnem komiteju Zveze komunistov Kranj, ki je bilo v sredo, 3. fabruaTJa, so govorili o treh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo naše gospodarske organizacije: o značilnostih letošnjega družbenega načrta v našem okraju, o odnosih v kolektivih in o nagrajevanju. Posvetovanja so se udeležili direktorji, predsedniki sindikalnih organizacij, 'sekretarji organizacij ZK v podjetjih in predstavniki političnih organizacij v občinah. Predsednik Okrajnega odbora SZDL Jakob Žen je govoril o odnosih in v glavnem ugotovil, da nezadostna povezanost med samoupravnimi organi din kolektivi v nekaterih primerih predstavlja resno oviro smotrnemu napredku. Pri tem gre zlasti za slabo obveščanje kolektiva o delu in sklepih samoupravnih organov in o drugih pomembnih vprašanjih. Podpredsednik OLO Sveto Kobal je obrazložil predlog družbenega načrta, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič pa je govoril o nagrajevanju. Njegova osnovna ugotovitev je bila, da morajo gospodarske organizacije stalno izpopolnjevati sistem nagrajevanja. 'Največ diiskutantov je za tem govorilo o nekaterih vprašanjih družbenega načrta. Le-ta namreč predvideva letos še večji porast proizvodnje, kar bo vplivalo tudi na izboljšanje življenjske ravni. Naj zadostuje v kratkem samo nekaj podatkov: Industrijska proizvodnja znaša 75 odstotkov celotne letošnje proizvodnje. Industrijska podjetja so v primerjavi z lanskim letom predlagala povečanje vrednosti pToiz-vodnje za 8 odstotkov, porast števila delavcev za 4,7 odptotka in investicijskih naložb za dve milijardi 120 milijonov dinarjev. Kot je bilo na posvetovanju rečeno, so za povečanje proizvodnje še večje možnosti, tako da bi letos dosegli porast celotne proizvodnje za 10,5 odstotka. Seveda ne bi smeli povišati števila zaposlenih za več kot 2,4 odstotka. Vrednost negospodarskih investicij, ki je že lani presegla pričakovano višino, se bo letos znova dvignila za dobre pol milijarde dinarjev in dosegla 3739 milijonov dinarjev. Skupne investicije pa bi se letos povečale za 37,7 odstotka in dosegle 10 milijard in 599 milijonov dinarjev. Hkrati se bo povečala osebna potrošnja prebivalstva za 7 odstotkov, redne pleče zaposlenih za 10 odstotkov in osebni dohodki prebivalstva za 19 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. V razpravi so navzoči poudarjali zli&ti težavo pri omejevanju delovne sile in nekatere druge pTO-blftme. Direktor jeseniške Železarne ing. Matevž Hafner je govoril o problemu premika proizvodnje v kvaliteto in o potrebi strojev oziroma mehanizacije za povečanje produktivnosti. Direktor Iskre Silvo Hrast je podprl predlog, da bi delavce iz posameznih manj donosnih in zastarelih obratov premeščali v tiste dejavnosti, kjer bi lahko ustvarjali večji dohodek. — Predsednik OLO Vinko Hafner pa je opozoril na pomembnost nadalj njega vlaganja investicij za družbeni standard. Enako velja tudi za sredstva, ki naj jih prispevajo ljudski odbori in gospodarske organizacije za razvoj kmetijstva. Srekretar Okrajnega komiteja ZKS Janko Rudolf pa je v zaključnem govoru poudaril zlasti nujnost uvajanja avtomatizacije. To je življenjska potreba na stopnji gospodarskega razvoja pri nas. Zato tem vprašanjem politični in tehnični kader in pojasnillpraktične koristi 'in nujnost takšnega razvoja. K. M. »Coctail ljubezni!« »Coctail pomladi!'; Tako poaekod v svetu naročajo razne sadne sokove im njih mesarnice. Podobne pijače se vse bolj uveljavljajo tudi pri nas. Kaže, da je naš fotoreporter goste, ki jih vidite na sliki, ujel na film v nekem inozemskem baru. Toda ne! Na sliki so le gostinci, ki so 'imeli te dni ma Bledu »mikserski tečaj«. Direktor OZSZ Ivo Majdič o reorganizaciji socialnega zavarovanja Vključiti komune v sistemi finansiranja Zvedeli smo, da pri Zve nje v Beogradu dela 6 speci organizacijo socialnega zava dvomno zanimal tudi vse na zavarovanje naraščajo iz le Okrajnega zavoda za social Majdiča, naj nam pove nekaj pravlja in o vzrokih, ki so znem zavodu za socialno zavarova-alnih komiisij, ki pripravljajo re-rovanja. Ker bo ta problem nese bralce in ker stroški za socialno ta v leto, smo naprosili direktorja no zavarovanje Kranj tovariša Iva več o reorganizaciji, ki se pri- pripeljali do tega. »Na zasedanju skupščine Zvez- sicer slišali predlog o reorgani- nega zavoda za 'socialno zavaro- zaciji službe socialnega zavarova- vanije v Beogradu,« je začel pri- nja 'in sistema finansiranja te služ- povedovati tovariš Ma'jdič, »smo be, ki je predvideval, da bi zava- Družbeni načrt jeseniške Železarne v razpravi PREDVSEM KVALITETA JESENICE, 4. FEBRUARJA. Včeraj ob 16. uri je bila pri Jelenu na Jesenicah seja Izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Jesenice. Inženir Ivo Arzenšek je vsem prisotnim obrazložil nekatere značilnosti družbenega načrta jeseniške železarne za leto 1960. Družbeni načrt bodo v teh dneh obravnavali še na aktivih Zveze komunistov, v obratnih delavskih svetih, potem pa bo šel na obra vnavo pred centralni delavski svel železarne. Železarna je lani količinsko in po vrednosii .plan izpolnila. Letos ne predvidevajo povečanje količinske proizvodnje, ampak bodo predvsem izboljšali kvaliteto. Kljub temu nameravajo povečati bruto dohodek za približno 2 milijardi, tako da bi celotni plan 'proizvodnje znašal 32,6 milijarde dinarjev. Gledali bodo predvsem, da bodo uvedli tehnološko višjo stopnjo predelave. Pri tem pa jih predvsem ovirajo dobave osnovnih surovin, surovega železa in starega Počitnic je konec in spet so se odprla šolska vrata. Muhasta zima je najmlajše precej priklajšala za zimsko veselje, zato so prosti čas i/koristili na različne načine. Pionirja, ki žagata hlode, smo srečali n.i ŠcmturSkl gori. Slika kaže, da so precej visoko v hribih nad Cerkljami vsi nadvse marljivi, od najmlajših do najstarejših. PTav zato jih bo danes zvečer ob 20. url obiskal kolektiv naše redakcije in priredil na Senturškl gori novinarski večer. železa. Vse težave pri izpolmjeva-ri/ju plana bodo skušali premostiti z odkrivanjem neizkoriščenih zmogljivosti. Zmanjšali bodo zastoje v proizvodnji in hitreje popravljali stroje. Največ težav imajo z delovno silo. Upravi že več lert ni uspelo dobiti dovolj ustrezne delovne sile in je zato izpolnjevanje plana ša toliko težavnefj'še. Večje povečanje proievodnje bodo v jeseniški železarni dosegli, ko bodo dokončno rekonstruirali tiste obrate, ki so stari že 40 do 50 let. M. 2. Uspešno delo poravnalnega sveta Kranj, 7. februarja Poravnalni svet Stanovanjske skupnosti Huje v Kranju je imel včeraj svoj poslovni dan. Od 16. do 20. ure, kolikor so trajale poravnave, se je pred Svetom zvrstilo 5 strank, ozir. spornih vprašanj. Važna je. ugotovitev, da so se poklicani odzvali vabilu tega družbenega organa. Še pomembnejši uspeh pa je, da je poravnalni svet v vseh petih primerih dosegel poravnavo oziroma odstopanje od tožb na sodišču. Večina to-žiteljev in obtožencev je povabljena pred poravnalni svet znova čez mesec dni, da bi tako spremljali uspeh poravnave. 1. c. Občni zbor sindikalne podružnice zdravstvenih dalavcev v Tržiču V ponedeljek 1. februarja je bil v Tržiču občni zbor sindakalne podružniice Zdravstvenih delavcev, ki so se ga udeležili vsi člani. Delo sindikalne podružnice v preteklem letu ni bilo posebno plodno, novo izvoljeni odbor pa jamči, da bo letos tudi ta podružnica dobro delala. rovanci prispevali del stroškov za zdravila in usluge, razen tega pa tudi nekatere zožitve .pravic zavarovancev (da bi <>1t ,ili manj še vedno drobno-lastniškcmu kmetijskrmo proizvajalcu in ga na ta način z ekonomskimi ukrepi prisilili, da bo osvo-nl sodobnejše Proizvodne postopke. Gre namreč za Povečanje Pro-r/.voilnie. za izbolišanic Preskrbe našega industrijskega prebivalstva in ne nazadme tudi za Intrrišo socializacijo in modernizacijo go-rcrt'skeca kmetiistva! Po'ilenno najprei republiške podatke Poročilo za VI. redni občni zbor Glavne zadružne zveze ugo- tavlja, da so kmetijske zadruge v preteklih letih kaj slabo izkoriščale možnosti za zakup ali nakup kmetijskih zemljišč. Po nepopolnih podatkih je v letu 1957 le 12 zadrug odkupilo 175 ha zemljišč, v naslednjem letu pa 7 zadrug le 45 ha. Cena zemljišč se je gibala od 30.000 do 300.000 dinarjev za hektar. V celjskem okraju je cena znašala 40.000 do 180 tisoč dinarjev, v koprskem okraju 30.000 do 60.000 dinarjev, v mariborskem od 200.000 do 300.000 dinarjev, v novomeškem pa od 80.000 do 130.000 dinarjev za hektar. Cene zemljišč v kranjskem okraju poročilo sploh ne omeni.t, ker jo zadruge verjetno sploh niso odkupovale. Poročilo nadalje ugotavlja, da bodo zadruge več zemljišč odkupile, predvsem pa vzele v zakup, letos. Ponudba zemljišč, ki je prišla do izraza že.v l. 1958, se je lani nadaljevala in se je na jesen še povečala. Vendar ni povsod opaziti enakomernih teženj. Zato je tudi zakupnina različna; odvisna je zlasti od položaja in kakovosti zemljišč. V kranjskem okraju je razen zemlje kmetijskih posestev v družbeni lasti še 2760 hektarov zemlje. Od tega obdelujejo kmetijske zadruge le 838 ha, 1922 ha pa jo imajo v najemu delavci in kmetje. Občinski ljudski odbori si bodo morali čimprej oskrbeti pregled teh površin, saj niso redki primeri, ko te zemlje sploh nimajo evidentirane. S priključevanjem teh Površin k družbenim posestvom in zadružnim ekonomijam bo treba doseči, da se na zemlji SLP čim Prej organizira sodobna kme-tiiska proizvodnja. Kmetijska posestva in zadruge bo treba usposobiti in zainteresirati za prevzem novih površin, ki lih kmetje ponujajo v zakup ali prodajo, da s tem razbremenilo sebe kot manj produktivno delovno silo in se vključijo kot kmečki Proizvajalci na kmetijskih posestvih ali zadružnih obratih ali pa kje drugje v proizvodnji, kier jim družba nudi boliše materialne pogoje. Vzroki, zaradi katerih se ie povečala Ponudba zemljišč zadrugam in družbenim Posestvom, so frtdvstm v pomanjkanju delovne sile na vasi in v močnejši pre- usmeritvi polkmetov k izdustriji. Za individualne proizvajalce, ki jim bo kmetijstvo tudi v prihodnje osnovni vir dohodkov, pa postaja kmetijska zadruga iz dneva v dan bolj zanimiva. V zadnjem času se vse češče pojavljajo njihove ponudbe celotnih posestev zadrugi, kjer želijo obenem stopiti tudi v redno delovno razmerje. Posebno vprašanje na vasi so spričo vse večjega pomanjkanja delovne sile osameli starejši posestniki. Lc-ti često ne morejo dati zemlje v zakup ali jo prodati, če se jim ne zagotovi njihov na-daljni obstoj. Poprej so izročili posestvo otrokom in si izgovorili preužitek. Danes tega ne mordo, ker posestva noče nihče prevzeti. Zato je nujno, da za te proizvajalce najdemo ustrezno rešitev, ki bo lahko celo boljša kakor je preužitek. Če bi do tega prišlo, lahko računamo, da bodo ti proizvajalci ponujali celotna posestva. Pri vsem tem problemu v zvezi z odkupovanjem zemljišč in formiranjem zametkov večjih in sodobnejših socialističnih obratov, pa se pojavi drug problem — rentabilnost, ki pa kaže samo to, d i smo še zelo na začetku poti in da bo treba pohiteti z ustvarjanjem pogoiev, da bodo kmetijske gospodarske organizacije na podlagi ekonomskega interesa z odkupi čimprej v širšem obsegu začele. Nastaja namreč vprašanje, ali moramo za vsako ceno odkupiti oziroma sprejeti zemljo tudi tam, kier za zdaj še ni pogojev za modernejšo proizvodnjo. (Pri tem naj poudarim, da so na Gorenjskem prve ponudbe prejeli prav iz hribovitih predelov, kjer so ponoii ?.a uvedbo mehanizacije najslabši.) Pri tem ie seveda treba imeti pred očmi ekonomski interes posestva ali zadruge. Obveznosti, ki jih Prevzamejo z zemlio, mo-raio biti namreč na vsak način usklajene z rentabilnostjo uporabe zemUišča. Če pa so Pogoji zakupa aH nakopa ugodni in če so v skladu z ekonomskimi interesi in Pogoji posestev in zadrug, io je trebi brez odlašanja vkhučiti v družbeno proizvodnjo. Zato je treba z vsemi silami podpreti raz-voi ekonomij in raznih predelovalnih obratov pri kmetijskih za- drugah, ker je to osnovni pogoj za gospodarsko krepitev naših zadrug, po drugi strani pa ustvariti pogoje in ekonomsko zainteresirati posestva za prevzem še novih zemljišč. Prve primere priprav za ustanovitev zadružnih obratov oziroma ekonomij, sestavljenih iz zemlje individualnih proizvajalcev, lahko že zasledimo pri nekaterih zadrugah v Poljanski in Selški dolini. To naj bi bili predvsem živinorejski obrati, kjer bi z manjšimi adaptacijami prav kmalu lahko redili do 50 glav živine. Predstavljajo začetke večjih socialističnih obratov, ki bodo s svojo moderno proizvodnjo, možnostmi zaposlitve, spodbudnim nagrajevanjem itd. lahko predstavljali boljšo perspektivo za proizvajalce, ki opuščajo drobnolastniški način proizvodnje. To pa so šele začetki, doka) borni. Problem pa je zelo pereč, vsak dan bolj. Treba bo dosti pomoči subjektivnih družbenih faktorjev, da se premosti to, trenutno precej brezperspektivno stanje. Potrebna bo predvsem pomoč občinskih ljudskih odborov, ki naj bi dajali pobudo za akcijo in ki morajo tudi najti sredstva za ustanavljanje novih družbenih kmetijskih obratov. Potrebna bo materialna in moralna pomoč. In to brez odlašanja. Posebna komisija, ki so jo v ta namen pred časom izvolili Pri Okrajnem ljudskem odboru, bo morala Pohiteti z delom in čimprej predložiti konkretne predloge! A. Triler S kuharskega gostinskega tečaja v' Škof ji Loki mladine, ki se odloči za to stro- gih krajih. Kljub temu jih je ko. Zlasti to velja za Gorenjsko, malo. Letos naj bi jo obiskovalo čeprav je tu gostinstvo in tu- 60 vajencev, a trenutno jih ima- rizem močna gospodarska dejav- jo komaj 14. nost. Zato iščejo vajence po dru- -1. c. Problem družbene prehrane v Škof jI Loki Delavska menza v Škof j i Loki nudi vsak dan kosilo 180 abonentom, 80 pa večerjo. — Razen teh obrokov pripravljajo v menzi tople malice za tovarno »Šešir« in tovarno »Elra«, in to vsak dan po 200 obrokov. Število abonentov iz meseca v mesec narašča, vendar jih morajo odklanjati, ker zmogljivost menze ne ustreza tolikšnemu povpraševanju. Upravnica menze tovarišica Anica Brodar je povedala, da so v menzi zaposlene le 4 o,sebe dn da v zastareli In premajhni kuhinji ni električnih strojev in ostalih sodobnih kuhinjskih pripomočkov. V Škof j i Loki bi bilo torej nujno osnovati nov obrat družbene prehrane, ki bo zadostil potrebam prebivalcev. Občinski ljudski odbor bo letos odobril načrt za gradnjo nove menze, ki bo nudila vsakodnevno hrano 500 abonentom. V tovarnah Motor in Šešir so delavci brez menze, lepo pa imajo v tem pogledu urejeno v tovarnah Jelovica In Predilnica. V. R. Na Količevem pri Domžalah gradijo 113 m dolg in 12 m širok tovarniški objekt za novi kartonski istroj. Doslej so dogradili polovico objekta in ga že o stekli! i, druga polovica pa je v gradnji. Stroji že prihajajo iz Escherwitza iz Avstrije. Stroške za gradnjo in stroje cenijo na eno milijardo in 300 milijonov dinarjev. Upajo, da bodo že avgusta začeli s poskusnim obratovanjem. Stroj bo izdeloval boljše vrste kartona in bo predvsem oskrboval našo industrijo embalaže. 2e sedaj bi bilo treba misliti na zbiranje istarega .papirja za predelavo, ker ga bo tovarna v Količevem potrebovala ogromne količine. Računajo, da po svetu 30 do 40 odstotkov starega papirja zberejo za predelavo, pri nas pa najbrž niti 15 % ne. Široko zasnovana propaganda bi ta odstotek lahko znatno dvignila. Objekt na Količevem med gradnjo DOPISNICA 15 din UPRAVA „GLAS G01ENJSKE" KRANJ p. p. 69 \ V OB' C £ V A L H C MALI OGLASI V nedeljo sem v avtobusu Radovljica—■Kranj izgubil štampiljko. Poštenega najditelja prosim naj jo proti nagradi vrne na naslov, ki je na štampiljki. Svarim pred zlorabo. Jože Sajovic 390 Prodam 6 AZ panjev čebel. — Podreča 46, Smlednik 391 OKRAJNI ODBOR SZDL kupi takoj enodružinsko stanovanjsko hišo v Kranju. Stanovanje mora biti vseljivo najkasneje do julija 1960. Ponudbe pošljite na Okrajni odbor SZDL Kranj. Prodam debelega prašiča 130 kg težkega in nekaj metrov mivke (sipe) — Jezerska 93, Kranj 392 Prodam polovico hiše z vselji-vim dvosobnim stanovanjem v Kranju. Informacije dobite na Škofjeloški cesti 56, Kranj 393 Radio »Triglav« UKV, 'koncertni, 6 cevni, 3 zvočnika prodam. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure v tovarni »Sora«, Medvode 394 Radio »Tesla«, popolnoma nov, 6-cevni, prodam ali zamenjam za gradbeni les ali opeko. Jelenčeva 23, Kranj 395 Prodam kuhinjsko in sobno pohištvo. Naslov v oglasnem oddelku 396 Prodam »Vespo« 125 ccm. Hrastje 25, Šenčur 397 Prodam rezervne dele za motor BMW 750 ccm. Naklo 11 398 Komisija za odpovedovanje in sklepanje delovnih razmerij pri podjetju Elektro-Kranj v Kranju razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Stenodaktilografinjo ali daktilografinjo 2. kvalificiranega šoferja A-B-C kategorije 3. kvalificiran ključavničar ali polkvalificiran 4. Več kvalificiranih, polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev za elektrostroko Za delovno mesto pod točko 1. se zahteva večletna praksa oziroma dokončana administrativna šola. — Za delovna mesta pod točko 2. do 4. se zahteva kvalifikacijo s prakso in odsluženjem kadrovskega roka. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. Komisija za razpis delovnih mest trgovskega podjetja »Krvavec« Cerklje razpisuje naslednji delovni mesti za: 1. Trgovskega pomočnika in 2. 6 vajencev Nastop službe takoj. »•KOVINAR« — tovarna tekstilnih strojev Kranj sprejme naslednje delavce: 1 transportnega delavca 1 strugarja 3 nekvalificirane delavce ali polkvalificirane delavce kovinske stroke. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. Pohitite % naročili! Nagradno žrebanje bo konec februarja na Jesenicah. Ce vplačate vsaj 300 dinarjev naročnine za »Glas Gorenjske«, ki od 1. januarja izhaja vsak drugi dan, v ponedeljek, sredo in soboto, boste lahko sodelovali na velikem tradicionalnem žrebanju. Ce plačate celoletno naročnino, boste lahko pri žrebanju sodelovali s tremi glasovi. Vrednost nagrad znaša preko pol milijona dinarjev. Ce se naročite na »Glas Gorenjske«, lahko dobite Moped Colibri, kolo, radijski sprejemnik itd. Razen tega bo še večje število lepih in praktičnih nagrad in 20 brezplačnih naročnin za leto 1960 za »Glas Gorenjske«. ■ V teh dneh so prispevala nagrade še naslednja podjetja: Šešir iz Škofje Loke — planinske klobučke; Mestna slaščičarna. Kranj — torto, t vrednosti 1200 din; Vino, Kranj — 10 steklenic vina, 1 steklenica likerja, steklenica malinovca v skupni vrednosti 3.300 din; Avtopromet Kranj — 3 vožnje Kranj-Zagreb in obratno; Trgovsko podjetje Kurivo, Kranj — 1 tono premoga v vrednosti 4.300 din; Tapetništvo, Kranj — blazino za stol: Tiska-nina, Kranj — blago za dve jutranji halji, dve pidžami in dve ženski obleki; Cevljarna Storžič, Visoko — 1 par ženskih čevljev; trgovsko podjetje Elita, Kranj — 2 kravati, par ženskih nvlon nogavic in gama.še; Brivsko frizerski salon, Kranj — 2 hladni ondulaciji; trgovsko podjetje Moda, Kranj — damsko torbico in rokavice. Pohitite z naročili! »Glas Gorenjske« vas po novem letu trikrat tedensko seznanja z vsemi najvažnejšimi političnimi, kulturnimi in gospodarskimi dogodki doma in po svetu. Po 1. januarju se je na »Glas Gorenjske« naročilo že preko 900 novih naročnikov. Ugodno prodam skoraj novo furnirano spalnico. Elči Ambrožič, Slaščičarna-kavarna Kranj Prodam plemenskega vola, Sp. Brniki 10, Cerklje 399 Prodam 3000 kilogramov pese in 3000 kilogramov Tepe za krmo. — Naslov v oglasnem oddelku 400 Prodam skoraj novo kitaro. Na-islov v oglasnem oddelku 401 Prodam smrekov otesan les. Naslov v oglasnem oddelku 402 Prodam kompletno kolo za gumi voz 450 X 17 hi svinjo 12 tednov brejo. Vopovlje 8, Cerklje 403 Prodam 3 prašiče po 60 kilogramov težke. Šenčur 278 404 Prodam 10 tednov brejo svinjo in 2 prašiča težka po 50 kilogramov. Pš. Polica 3 405 Rabljeno, dobro ohranjeno moško kolo kupim. Ponudbe poslati Jožetu Aljančiču, Retnje 31, P. Križe 406 Poceni prodam furnirano jedilnico, celo ali po kosih ter otroški športni voziček. Naslov v oglasnem oddelku 407 Prodam kravo, pet mesecev brejo. Štefan Maikuc, 2 i ganja vas 40, Križe 408 Ugodno prodam klavirsko harmoniko »Schnelder« 24 basov is kovčkom. Justi Špiler, Kosovelova 2/11, Radovljica 409 Malo posestvo prodam zaradi starosti. Resni interesenti naj oddajo svoj naslov v oglasni oddelek pod »Ugodno« 410 Starejša zakonca sprejmeta 12 do 14-1 etno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pošljite v upravo 1'ista pod »Poštena« 411 Kupim kosilnico s 16 rezili (Minami) znamke »Banch« št. 21 ali »Krupp«. Naslov v oglasnem oddelku 412 Prodam moped na zaganjač. Zbilje 4, Smlednik 413 Kupim dvosobno stanovanje, vseljivo takoj ali pozneje, v Kranju. Naslov v oglas. odd. 414 Kupim dobro kravo s teličkom ali visoko brejo. Naslov v oglasnem oddelku 415 Svet stanovanjske skupnosti Stražišče, Kranj, sprejme takoj v službo žensko za pranje perila v servisni pralnici. Prednost imajo ženske z zaposlitvijo in bi bilo delo honorarno. — Plača po dogovoru sveta skupnosti. Poleg tega KUPI rabljen PISALNI STROJ. Informacije se dobijo na Šempeterski oepti 42. Stražišče 416 Iščem službo za kurirja oziroma občinskega slugo. Naslov v oglasnem oddelku 417 V službo sprejmemo pisarniško moč z znanjem strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe poslati na »Zeleznina«, Kranj,. Koroška 11 418 Kmetijsko posestvo Zabnlca sprejme v službo avtomehanika, sposobnega samostojnih del. Plača po dogovoru 419 Trgovsko podjetje »Gorenjka«, Kranj, sprejme nekvalificiranega delavca {mlajšo moč), ki bi vršil tudi posle kurirja. Ponudbe poslati na upravo podjetja 420 Iščem neopremljeno sobo v Kranju (Primskovo ali Zlato polje). — Naslov v oglasnem oddelku 421 Dam 30.000 din nagrade tistemu, ki mi preskrbi enosobmo stanova-nje. (Zakonca brez otrok). Naslov v oglasnem oddelku 422 Iščem sobo s kuhinjo, od Kranja do PreddvoT«. Dam 20.00 din nagrade. Naslov v oglas. odd. 423 Dekle, zaposleno v trgovini, s celodnevno odsotnostjo, nujno išče v bližini Škofje Loke, opremljeno sobico. Informacije pri Ani Homan, pečarstvo, Škofja Loka 424 Potrebuješ Jancr, /,ipu len v pekarni Gorenja vas preklicujetn vse besede, katere sem izrekel o Oblak Albinu, obratovodju pekarne Gorenja vas. Oblak Albin ni nikdar dopuščal, da bi se odpadna moka uporabljala za kruh. V zvezi s tem so vse govorice, ki sem jih iznesel jaz in za menoj širile še druge osebe, neutemeljene. Potrebuješ Janez 425 Prodam skoraj nov avto Fiart 600. Poizve se pri Jelenu, na dvorišču št. 1, Kranj, 42« V centru Kranja prodam hišo, lepo ohranjeno s stanovanjem in poslovnimi prostori. Vseljivo. Naslov v ogl. odd. 427 Prodam prašiča 90 kg težkega. — Golnik 48. 428 Prodam slamoreznico in dam kmetijo v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 429 Prodam električni motor 1,6 KM in 25 m kabla. Naslov v oglasnem oddelku. 430 Prodam poceni avto Fiat 1100 zaradi bolezni. Naslov v oglasnem oddelku. 431 Prodam hišo na novo preurejeno v bližini Kranja. Naslov v ogl. oddelku. 432 Prodam pisalni stroj in moped Colibri v brezhibnem stanju, nov, ali zamenjam za težjega. Naslov v oglasnem oddelku. 433 Prodam šivalni krojaški stroj. — Šiva navadno in cik-eak. Naslov v oglasnem oddelku. 434 Kupim motorno kolo Puch 250 kubični. Naslov v oglasnem oddelku. 435 Zamenjam dvosobno veliko stanovanje na periferiji Kranja z enakim ali nekoliko manjšim dvosobnim stanovanjem v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 436 Opozorilo! V letu 1959 prinesene slike v uokvirjenje, piemične sipe, ogledala, naj lastniki dvignejo do 15. marca 1960, ker bom potem to razprodal in ne odgovarjam. Čolnar Otmar, steklar, Kranj. 437 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel o Deželak Marjanu. Zahvaljujem se mu za od|stopitev od tožbe. Pančur Andrej, Cerklje 47. 438 PGD Gorenja vas priredi veselico s srečolovom 7. februarja ob 16. uri v domu TVD »Partizan«, Gorenja vas. Vabljeni! 439 Žensko zapestno uro s črtnim se-miš pasom sem izgubila od Levič-nika po Prešernovi cesti. Prosim, proti nagradi vrniti na naslov v oglasnem oddelku. OBJAVE. »Almira« tovarna pletenin in nogavic Radovljica sprejme takoj: 1. kvalificiranega mizarja 2. kvalifiiciiranega zidarja 3. ekonoma za družbeno prehrano 4. kuharico Pogoj pod 1 in 2 — zaželena daljša prakfsa. Ponudbe poslati na upravo podjetja »Almira«. OBVESTILO Ter. odbor Zveze borcev NOV Primskovo obvešča vse člane tega terena, da se vrši dežurna služba v Zadružnem domu (pisarna terenskih organizacij) na Primskovem, vsaki drugi ponedeljek ob 16. do 17. ure z četkom 15. februarja 19<50. Člani ZB v tem času lahko dobijo razne informacije, potrdila itd. Odbor Naročilnica Ime in priimek ....... stanujoč (točen naslov) ...................................................------....... pošta .......................................-....... naročam „Glas Gorenjske" in prosim, da mi ga začnete pošiljati dne .--------------------......._..............______...... Naročnino bom poravnal takoj po prejemu položnice. Opomba: Navedite, kaj Vam najbolj ugaja v časopisu in o čem želite, da bi več pisali »~................................._..........................------......-------......-......_.........«......................................... dne ......- (podpis) »RADIO«, Jesenice: 5. februarja italijanski film »RIMUANKA«; 6. do 8. februarja ameriški bervnii cinemaseope film »20.000 MILI POD MORJEM«. »PLAVŽ«, Jesenice: 6. do 8. februarja italijanski film »RIMLIAN-KA«. Žirovnica: 6. februarja fra&C0»k1 film »VELIKA ILUZIJA«, 7. februarja ameriški barvni film »KOMU ZVONI«. Dovje-Mojstrana: C. februarja ameriški barvni film »KOMU ZVONI«, 7. februarja francoski film »VELIKA ILUZIJA«. Koroška Bela: 6, in 7. februar j« jugoslovanski film »VELIKO STOLETJE«. Med: 6. do 8. februarja angleški vistavision barvni film »PLAVO-LASA ZAPELJIVKA« — predstava v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 15., 18. in 20. uri, v p on ©del je'k pa ob 20. uri. Radovljica: 6. februarja ob 20. uri ter 7. februarja ob 16. in 20. uri amerik: film »LJUBEZEN POPOLDNE« ; 7. februarja ob 11. iti 18. uri amer-ški film »KOVINSKA /Vi ZDA«. Kropa: 6. februarja ameriški cinemaseope barvni film »PREKO MNOGIH REK«; 7. februarja francoski vis ta vi si on barvni film »BREZ DRU2INE«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15. in 19.30. »STORZIČ«, Kranj: (». februarja ob 14.30 premiera Walt Dism-ve-ve,,,, filma »PRERIJA, KI IZGI- NJA« — dokumentarni film iz zbirke RESNIČNE ZGODBE ŽIVLJENJA; ob 16., 18. in 20. uri francoski barvni cinemaseope film »LEPOTICA IN CIGAN« ob 22. uri premiera angleškega barvnega nima »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«. 7. februarja ob 9. uri Walt Disneyev film »PRERIJA, KI IZGINJA« — dokumentarni film iz zbirke Resnične zgodbe življenja. Ob 10.30 angleški barvni film »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«, ob 13. uri ameriški kriminalni cinemaseope film »INTERPOL« — igrajo: Anita Ekberg, Victor Mature; ob 15., 17. in 19. uri francoski barvni cinemaseope film »LEPOTICA IN CIGAN«, ob 21. uri pa premiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »ANASTAZIJA« — igrajo: Ingrid Bergman, Jul Briner. Ingrid Bergman je dobila 1958. leta nagrado »Oskar« za najboljšo glavno žensko vlogo, odigrano v tem filmu. »SVOBODA«,. Stražišče: 6. februarja ob 17.30 in 20. uri in 7. februarja ob 16. uri ameriški barvni cinemaseope film »DIRKA ZA SONCEM« — igrajo Richard Wid-mark, Jane Greer. 7. februarja ob 10. uri Walt Disnevev barvni film »PRERIJA, KI IZGINJA«, ob 14., 18. in 20. uri ameriški cinemaseope film »INTERPOL« — igrajo Anita Ekberg, Victor Mature. »TRIGLAV«, Primskovo: 6. februarja ob 17.30 in 19.30 ameriški cinemaseope film »INTERPOL« — igrajo: Anita Ekberg, Victor Mature, ob 21.30 predpremiera ameriškega vistavision filma »KOVINSKA ZVEZDA« — igrajo: Henri Fonda, Antoni Perkins; 7. februarja ob 14., 16., 18. in 20. uri premiera angleškega barvnega filma »NEPRIČAKOVANA LJUBEZEN«. Naklo: 6. februarja ob 19. uri dvojni program: premiera ameriškega barvnega filma »PRERIJA, KI IZGINJA« in predpremiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »ANASTAZIJA«. 7. februarja ob 16. in 19. uri premiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »PLESALKE«. KRVAVEC«, Cerklje: 6. februarja ob 16. uri ter 7. februarja ob 16. in 19. uri premiera ameriškega barvnega cinemaseope filma »SAVO-NARA« — igrajo: Marlon Branko, Miko Taka. Zaradi izredne dc'Mne filma cena vstopnic zvišana za 20 dim. »PREDILEC« Škofja Loka: 6. in 7. februarja ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«. »SORA«, Škofja Loka: 6. in 7. februarja francoski cinemaseope film »BREZ DRU21NE«. »DOM«, Sovodenj: 6. in 7. februarja ameriški film »MOZ IZ KOLORADA« — predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. »SORA«, Poljane: 6. in 7. februarja francoski film »GUBIAH«. Domžale: 6. im 7. februarja ameriški barvni film »KOMU ZVONI« — predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. Duplica pri Kamniku: 6. februarja ob 15., 17. in 19. uri francoski barvni film »FOLIES EERGERE :. Gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Sobota, 6. februarja ob 20. mi občinska GLASBENA REVIJA. Nedelja, 7. februarja ob 10. ari dopoldne URA PRAVLJIC — Priredi dramska sekcija za otroke v starosti od 5. do 12. leta. Nedelja, 7. februarja ob 16. uri Manzciri: NAŠI LJUBI OTROCI — izven. V KRANJU Fižol 70 do 80, ajdova moka 65 do 70, ješprenj 70 do 80, kaša 75 do 80, krma za kokoši, proso in koruza 35 do 40, oves 25, čebul-ček 180 do 200, šalotka 40 do 50, krhlji 40 do 60, orehi 90, mleko 30 in smetana 250 din za liter. Korenček 35 do 50, čebula 35 do 40, krompir 17 do 18, zelje sladko 30 do 40, kislo zelje 50, ohrovt 30 do 40, pesa 40, repa sladka 6, kisla repa 30, redkev 25 do 30, jabolka 70 do 80, zaska 360, sir-skuta 100, surovo maslo 480 do 560, kuhano maslo 650 din za 'kilogram. Jajca 23 do 25 din kos, kokoši 350 do 650 din, klobase 100 din, česen 2 do 15 din glavica, motovileč in radič 30 din merica, por 5 do 15 'din, zelena in peteršilj po 10 din šopek. V ŠKOFJI LOKI Krompir 18, solata 80, kislo zelje 40, fižol 80 do 130 in jabolka 80 din za kilogram. Kisla repa 20 dinarjev merica, jajca 25 din kos, radič 30 din merica, motovileč 25 do 30 din merica in špinača 25 din merica. Sirček 15 din, krvavice 60 dinarjev, smetana 20 din zajemalka. .GIBANJE PREBIVALSTVA V TRŽIČU Rojeni: Jožef Zver, Bistrica in Vincencija Hladnik, Tržič. Poročila sta se: Frančišek Jeko-vec, električar in Alojzija Krohne, tkalka. Umrli so: Sebastijan Primož č, osebni upokojenec in Jakob Primožič, preužitkar. V KRANJU Poročili so se: Stjepan Držan i č, delavec jn Marija L*>t,ro; 15.30 Popularne operne arije; 16.00 Šestdeset nvnut špei l,i in qlasbe; 17,00 Prijatli, obrodile so tih- vince nam .sladko — zbori in samospevi na |i",;mi Fhiiir.-!,, IVešerna; 17.30 Radijska igra - Večer z Antonom P avlo vičem Ccbovtoini 18.45 p. i. Čajkovski: Šlirje plevi; 20.05 l/.be- rite .....lodijo ledna; 21.00 Ob ki pri ,n,išib -;,k ladaleljih — IV. oddaj« — Primož Ramovš; 22. i S Imate čas? — Zaplešite z nami! SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1960 VIII TI 1 D A I HI DDnCVETA »GLAS GORENJSKE« 5 KULIUKA 1 IX KKU9VEI A Naš največji duhovni velikan je bil in ostane dr. France Prešeren. Veličino njegovega umetniškega izraza bo težko kdo dosegel, nenadomestljivo pa je njegovo mesto v slovenski 'zgodovini, ko je v času nadvlade tujcev začel dvigati besedo preprostega slovenskega človeka na raven enakopravnosti z jeziki narodov, ki so si lastili književno in splošno kulturno nadvlado. Prav zato je Prešeren kot umetnik in buditelj narodne zavesti zavzel v zgodovini slovenskega ljudstva tako pomembno mesto, da se še nikomur ni posrečilo niti za drobec zmanjšati njegove svetle slave med ljudmi. Zanimivo posvetilo v Prešernovih poezijah i. Študijska knjižnica v Kranju hrani izvod Prešernovih Poezij iz leta 1847, ki ima na tretji strani s svinčnikom napisano posvetilo: MEINBM PREUNDE HERRN JOH. GUTTMAN Z UM ANDENKEN. — JOS. BLASNIG. Posvetilo je na/pisal lastnoročno znani ljubljanski tiskar Jožef Blaz-nik, ki je med drugim tiskal tudi Poezije. Daroval jih je svojemu prijatelju Janezu Gutmanu. Obda-r o vame c je bil magistralni svetnik v Ljubljani, leta 1848 začasni župan, v naslednjih letih pa županov namestnik. Pokazal je precejšnje razumevanje za slovenske naTodne zadeve in se za njih uresničitev tudi potegoval. Kako je prišlo do posvetila? Blaznlk je dober mesec po Prešernovi smrti odkupil vse še ne-razprodane izvode Poezij in jih nato počasi prodajal in poklanjal prijateljem. Če pomislimo na kako vplivnem mestu je bil Janez Gut-man v tistem ča.su in kako se je potegoval za slovenske zahteve, potem smo upravičeni sklepati, da je Blaznik daroval Poezije Gut- manu leta 1849, ko jih je pravkar dobil v svojo last. Gurman je hranil darovane pesmi v svoji 'knjižnici, kjer so ostale tudi še po njegovi smrti leta 1875 na Jezerskem. Ko pa se je Hje-gov ,sin Emil preselil v Gorico leta 1897, je hkrati e večjo zbirko 163 knjig daroval tudi očetove Poezije gimnaziji v Kranju. Tam so jih dali vezati v navadno vezavo. Med nemško okupacijo Gorenjske so Poezije hkrati z drugimi slovenskimi knjigami izločili Iz gimnazijske učiteljske knjižnice in jih odpeljali v drvarnico pri gasilskem domu. Od tam jih je sosednji stanovalec spravil na podstrešje gradu Kieselstein. Tam so dočakale osvoboditev, nakar so bile jeseni 1952 prenesene v Študijsko knjižnico, ki jih sedaj hrani v bogati zbirki svojih prešemian. Takšna je bila v glavnem usoda Prešernovih Poezij. Ta prispevek objavljamo v spomin na 130-letnico Blaznlkove tiskarne in na IT 1 -letnico smrti velikega Prešerna. Stanko Bunc kulturnoprosvetna dejavnost v radovljiški občini Tesnejše sodelovanje boljši nspehi Kulturoo-prosvetno življenje radovljiške občine je že od nekdaj dokaj razgibano. Tega sicer ne kaže trditi za bližnjo preteklost, čeprav pri tem ne smemo mimo prizadevanj številnih posameznikov in uspelih odrskih prireditev ter dokaj široke dejavnosti nekaterih društev. Le-teh je na območju radovljiške občine 9. DPD Svobodo Mošnje je lani pokazalo živahno prizadevnost pri razgiban ju kulturno - prosvetnega življenja v svojem kraju. Prav zaradi tega je društvo v okrajnem tekmovanju doseglo tretje mesto in morda doslej največji uspeh. Skoraj nič manjši uspeh so !a- Zanimanje za Prtiim Justin: Prešeren na smrtni postelji Prešeren je bil glasnik tudi, ko so v zadnji svetovni tragediji počile uporniške puške in po naših gozdovih oznanile boj proti kapitalističnemu nasilju in za osvoboditev delovnega proletariata. Zato ni naključje, da si je ena izmed prvih slovenskih brigad zapisala njegovo ime na svoj bojni prapor. Prešernovi verzi pa so bili najljubši spremljevalec slovenskih borcev. Zapišemo lahko, da je med NOB spet vstal Prešernov duh in se boril s svojim ljudstvom, ljudstvom, ki je zmagalo, 2 njim pa tudi on. In narod je postal svoboden, kot je želel M napovedoval veliki poet. Letos, 8. februarja bomo praznovali že 111. obletnico Prešernove smrti in zato je 8. februar hkrati tudi naš največji kulturni praznik. Prav zaradi tega slovensko ljudstvo tudi v tem času podeljuje Prešernove nagrade, največje priznanje, najzaslužnejšim umetnikom in kulturnim delavcem. Kot vsako leto, bodo ob obletnici smrti velikega slovenskega poeta dr. Franceta Prešerna po 'vsej Sloveniji številne proslave, ki bodo imele še posebno svečano obeležje v Vrbi, kjer je tekla zibelka nesmrtnega genija, in v Kranju, kjer je prenehalo utripati pero velikana slovenske poezije. B. F. V preteklem letu je ob obletnici Prešernove smrti izšlo v domovini in na tujem več pomembnih del, ki zgovorno pričajo, kakšno je zanimanje za prvaka slovenskega pesništva. Slovenci smo dobili PREŠERNOVO ZBRANO DELO, ki prinaša vse poetove pesmi, posnažene ljudske pesmi in nemške pesmi ter pisma, torej sploh vse, kar nam je ohranjeno izpod pesnikovega peresa. Za ljubitelje Prešerna so izšle POEZIJE v prikupni miniaturni obliki, ki so p sedanjo 6. izdajo dosegle že 45.000 izvodov. Za študij Prešerna v šolah je Mladinska knjiga izdala PESMI, ki jim je poljudno razlago dodal prireditelj dr. Antom Slodnjak. V bibliofilski izdaji zbirke Večni potniki je bil izdan KRST PRI SAVICI s spremno besedo prireditelja Janka Kosa. Snov, ki jo obdeluje ta največja Prešernova pesnitev, je zamikala tudi pisateljico Mirni Malenškovo, ki je napisala obširen zgodovinski roman ČRTOMIR IN BOGOMILA. Znanstveno podobo Prešerna in njegovih pesmi imamo v matični izdaji ZGODOVINE SLOVENSKEGA SLOVSTVA — II. del. Nemci so dobili zgoščeno podo-SLAVISCHE BIOGRAPHIE, Wies-baden 1959. Za stoletnico rojstva začetnika bo Prešerna v leksikonu KLEINE esperantskega gibanja Ludvika Za-mrohofa je newyorška založba KB pripravila ponatis Krsta pri Savici (Bapto če Savica), ki ga je prevedel Damjan Vahen. — To je že tretja izdaja tega dela v esperantu. Najimenitnejše delo iz prešer-noslovja pa so dobili lani Italijani. Veliki poznavalec jugoslovanskih književnosti profesor Bar-tolomeo Galvs je izdal v Torinu knjigo o italijanskih in latinskih virih pri velikem Prešernu. Knjiga prinaša tudi prevode večine pesmi-koviih pesmi, med drugim v celoti Krst pri Savici, Sonetni venec, Sonete nesreče idr. Navedli smo le nekaj večjih in laže dostopnih del, ki nam govore, da je bilo zanimanje za Prešerna veliko in da še narašča doma in na tujem. Stanko Bunc ', ni dosegli Podnertčani. Le-ti so v okrajnem tekmovanju osvojili peto mesto. Imajo tudi 'likovni krožek. Že dlje pa pripravljajo ustanovitev folklornega krožka. V Lescah imajo razen godbe na pihala, salonskega orkestra, dramskega odseka in knjižnice tudi televizijski klub. Za novo, sodobno obliko kuiturno-prosveloega dela je zlasti med mladimi veliko zanimanje, zato so klubski prostori dvakrat tedensko zasedeni do zadnjega kotička. Dramske sekcija KUD »A. T. Linhart« iz Radovljice je dosegla vsekakor največji uspeh — na tekmovanjih si je priborila pravico do udeležbe na republiškem tekmovanju v Velenju. Najboljši izobraževalni odsek ima že vrsto let DPD Svoboda Kropa. Znano je, da so v Kropi predavanja iz raznih področij zaželena in vedno dobro obiskana. Člani Svobode pa se že dlje pripravljajo za leto'šnie praznovanje ob 90. letnici prve slovenske knjižnice na Gorenjskem. Rezultata, ki sta jih dosegli dru-\' štvi na Lancovem im v Kropi, sta zadovoljiva, vendar bi ju še zdaleč ne mogli primerjati ,s kulturno-pro^svetno dejavnostjo prejšnjih let. Zelo težavne delovne pogoje imajo v Begunjah, zato o Begunj-čanih tudi ne bi mogli zapisati kaj več. Posebno priznanje pa gre najmlajšemu društvu, in sicer Svobodi na Brezijah. To društvo ima razen sekcij, ki jih imajo običajno vsa društva, tudi likovni krožek in modelarje. IN ŠTEVILKE . .. Statistična služba pri občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev v zadnjem času zelo skrbno spremlja vse podatke na svojem področju. Številke, ki jih bomo navedli, pa že same po sebi veliko povedo. V zadnji sezoni (1958-59) so imela društva 144 prireditev, ki jih je obiskalo nad 20.000 gledalcev ali poslušalcev. Od omenjenih prireditev je bilo: 14 predavanj^!), 11 pevskih koncertov, 8 instrumentalnih koncertov, 6 zabavno glasbenih koncertov, 64 dramskih predstav in 32 akademij (v večini v počastitev 40. obletnice KPJ. Za 'kulturno-prosvetno dejavnost po porabili nad 2 milijona dinarjev. Svoje domove imajo le tri društva, medtem ko je na območju občine 8 dvoran s skupno 1700 sedeži. Odre imajo vsa društva, le sedem pa jih ima tudi garderobe,-pevski sobi sta dve, prav tako imata le dve društvi tudi klubske prostore, eno društvo pa pisarno. V devetih društvih je 27 sekcij, v katere je vključeno 1045 članov. Med vsemi številkami sta najbolj zanimivi dve, in sicer število članov ter predavanrj! Medtem ko prvo lahko opravičujejo številni objektivni razlogi: kadri, denaT in prostori, drugega ni moč opravičiti. Predavanja so vsekakor najcenejše prireditve, hkrati pa imajo lahko najboljše rezultate pri izobraževanju širokih množic, Na splošno pa moramo zapisati, da je zanimanje za kulturno-prosvetno delo zlasti med mladino večje kot to pokažejo številke. Na celotnem območju občine manjka ljudi, ki bi vodili in vzgajali mladino. Še večji problem je pomanjkanje denarja. Izhod bi morda kazalo Izkazati v tesnejšem sodelovanju med delovnimi kolektivi oziroma sindikati in kultumo-pro-svetnimi društvi. Tesno sodelovanje bi vsekakor omogočilo bolj razgibano dejavnost zlasti isedaj, ko tudi na kulturno-prosvetmem področju iščemo in vse bolj uveljavljamo nove oblike dela. B. F. Razgovor s predsednikom ObSS Kranj Jožetom Benčičem Še letos do strehe Delavske univerze imajo pri svojem začetnem delu največ težav _L zaradi pomanjkanja prostorov. V Ob četrti premieri v Prešernovem gledališču IV. Manzari: Naši ljubi otroci V Prešernovem gledališču v Kranju se je v letošnji sezoni že četrtič odprla zavesa. Četrtič so se prižgale odrske luči in prav tolikokrat je bila pre- »CELJSKI GROFJE« V KHAN.ISKI GORI Člani igralske družine DPD Svoboda »Slavko Černe« Kranjska gora so 30. in 31. januarja uprizorili Kreftove »Celjske grofe«. Režiral in osnutek za sceno je izdelal režiser Ivan Marinko, v vlogah pa so se predstavili stari, rutinirani igralci, med katerimi je bilo le nekaj novih obrazov. Predstavo bodo v prihodnjem tednu Se ponovili za šolsko mladino ter udeležence drž. prvenstva v alpski)] disciplinah, 7. februarja bodo pa gostovali v Gorjah pri Bledu. Morda bodo šli z njo gostovat tudi v Cufarjevo gledališče na Jesenicah. micrska predstava polno zasedena z gledališkim občinstvom, ki je tudi tokrat z zanimanjem sledilo Manzarijevi komediji NASI LJUBI OTROCI. Čeprav velja Nikola Manzari za enega najpopularnejših in najbolj igranih sodobnih italijanskih komediografov, mu vseeno ne bi storili krivice, če bi mu očitali, da delo ni napisano z kdo ve kakšnim umetniškim peresom. Vsekakor pa je komedija napisana z originalnim knmcdijantstvom, katerega namen je sneti krinko vzgoje z nališpanih obrazov staromodnih malomeščanskih staršev in jim postaviti nasproti bistre, d< uaščajoče otroke. Pro- r £ Mednarodna glasbena nagradil »londonske fondacije Arrlet Cohen« je hibi ;>•' I nedavnim podel jena d'ii igeiilu beograjske opore Oskarju Danonu. Danon jo prejel nagrado za u-ipebe, ki jih je lani dosegel v svojem dirigentskem delu. Prejšnjo leto so to nagrado prejeti štirje znani dirigenti iz Velike Britanije m Belgijo. V_J V spomin Ivana Preglja Ob priliki smrti doktorja Ivana l're(|lja, pomembnega slovenske^« pisatelja iz d',be pred drugo svetovno vojno in prvaka ekspro-slonistlčno umetniško smeri na Slovi m ,'.em, je Studijska knjižnica v Kranju v počastitev njegovega IfrMTOfl n v spomin na večletnega profesorja kranjske gimnazije priredila knjižno razstavo pokojnikovi del. V skoraj 25-lotnem pisateljevanju je Pregelj napisal okoli 20 iamotftojnlih knjlrj In 10 zvezkov 1/.burnih spisov. Vse to prte,i o 1 > i > r j, 11 111111' 11 n , k . u !vat 11 blem odnosov med starši in do-raščajočimi otroci je prikazan neposredno, brez dolgovezno-sti, in je, čeprav nekoliko delikatno zasnovan, poučen tako za starše kot za mladino. Režija Milana Stanteta iz Ljubljane je bila domiselna, uporabil je vse izrazne možnosti, da je dal komediji plastično podobo. Delo je bilo v režijskem pogledu vsekakor ubrano na pravo mero, ki ni dopuščala zastoja v dinamiki igre. Tudi igralci so vložili veliko truda, znanja in invencije. Bili so sproščeni, neposredni in prisrčni. Irena Hadžiomerovičeva je v vlogi advokata Marilde pravilno združila avtoritativnost s pretirano nežno ljubeznijo do svojega sina Ririja. Ing. Marka je podal Bogdan Fajon in s tem tudi izbrušen lik očeta. — Vlogo hčerke Grazie, ljubko in otroško naivno, podajata v alternaciji Slavica Brzinova in Marija Bogatajeva. Prepričljivi so bili tudi Peter Ambrož v vlogi pobalinskega Ririja, Nace Reš, ki nam je odlično podal predsednika sodišča in. Magda Kotlovškova v posrečeno zaigrani vlogi hišne Giul-liete . K celovitosti predstave je pripomogla tudi nevsiljiva in funkcionalna scena scenografa Saše Kumpa. In za konec: kranjsko, sicer hladno občinstvo, je predstavo navdušeno sprejelo. M. F. Korenova Vohunka v Podbrezjah KUD »Tabor« Podbrezje je uprizorilo preteklo nedelja v svojem domu igro »Vohunka 907«. Vsebina drame sicer nima literarnih vrednot, pač pa je zaradi dramskega dogajanja zelo iskana igra amaterskih odrov. Igralci (Marta Logar, Jože Drino-vec, Stane Tonkli, Mirko Peternel) so z disciplino in pod veščo roko režiserja Mirka Cegnarja iz Kranja postavili na oder predstavo, s ka- tero so bili gledalci zelo zadovoljni, čeprav se še nekateri niso otresli zardevanja in nepotrebnega u hl tanja ob ljubezenskih prizorih, Scena je bila prilagojena dinamični igri in je s preprostostjo dobro podprla mračno vohunsko zgodbo iz druge svetovne vojne. KUD »Tabor« v Podbrezjah je lahko ponosen na predstavo; ima pa še veliko lepih načrtov, zato se bomo v prihodnji sobotni številki — še povrnili k njemu. Ado Kranju, kot smo že poročali, so začeli s pripravami za gradnjo stavbe, ki bo služila potrebam Delavske univerze. Vodstvo gradbenega odbora je prevzel predsednik Občinskega sindikalnega sveta, tovariš Jože Benčič. Zato smo ga to pot povprašali o nekaterih podrobnostih v zvezi s tem sme'im načrtom. »Zakaj ste prevzeli vodstvo gradbenega odbora? Kakšne potrebe po tej stavbi ima vaša organizacija?« »Občinski sindikalni svet združuje nad 16.000 delavcev in uslužbencev. Zato je tudi poklican, da bolj kot vsaka druga organizacija razvije sistem delavskega izobraževanja in vsestranskega izpopolnjevanja ter usposabljanja svojih članov za delovno in družbeno upravljanje. To je naša dolžnost. Delavci to tudi zahtevajo. To so izrazili tudi s posebno anketo.« »Kdaj boste začeli z gradnjo?« »Menimo, da bo moč že letos izdelati načrte, določjti prostor ter dograditi stavbo v grobem stanju do podstrešja.« »Kako boste zbirali tolikšna sredstva?« »Okvirni predračun predvideva približno 120 do 150 milijonov dinarjev, in to brez opreme. Upravičeno pričakujemo znatno pomoč iz skladov za kadre v naših podjetjih. Zlasti še, ker so sami delavci i/ra/ili potrebo po tej stavbi. Računamo tudi na sklad za kadre pri OLO, precej pa bodo mogli prispevati kolektivi iz svojih prostih sredstev.« V Prešernov spomin Na slovenski kulturni praznik — obletnico Prešernove smrti — se v Dolini resno pripravljajo. Na Dovjem bo proslava 6. februarja zvečer, v Kranjski gori pa že istega dne dopoldne. Prireja jo samo šolska mladina in je predvsem le-tej tudi namenjena. DRUŽINSKI POMENKI MODA Zimski kostum, ki je zares lep, letos rade oblačimo. Kostumi nikakor niso nepraktični, saj se z obšitiim krznom lahko hitro spremenijo v zgodnji spomladanski kostum. Pri ohlapnih jopicah pa kar mimogrede odpnemo toplo zimsko podlogo. — Na sliki vidite zimski kostum z nekoliko krajšo jopico tipično športnega kroja Hrana starejšega človeka Zajtrk: Mleko, kakao ali čaj z mlekom, različen kruh, morda tudi kruhek z maslom ali vitaminizira-no margarino (temnejšim vrstam kruha dalj te prednost). Marmelada, drobnjak ali drugačen surov namaz ali sveže sadje v ustrezni obliki. Ob zmanjšani sposobnosti dnevne obroke starejšega človeka več — bolje: paradižnik, redkvica, češpljev sok, jabolčna čežana, med in podobno — vendar ne pre-žvečenja zdrobove kaše ali juhe z mlekom, .sadjem ali suhim sadjem, zraven kot dodatek kruh in maslo ali vitaminizirana margarina. Mleko in druga živalska živila, ki vsebujejo beljakovine, kot skuta, nemasten sir, nemastna klobasa, priložnostno eno jajce. Malica: Mleko ali mlečne pLjače, k temu kruh iz debele moke ali prepečenec z maslom ali vitamini-zirano margarino in surova hrana v obliki sadja, r.aribanega korenja, paradižnika, svežih kumaric, zelišč itd. — ali čaj z limono, sadni sok ali sladek mošt, obložen kruh s skuto, nemastnim mazavim sirom, nemastno klobaso itd. ali jogurt ali kislo mleko s sadjem. Kosilo: Surova hrana (t. j. nekaj surovega sadja, najbolje v obliki solate, ki je ni težko prežvečiti, ali v obliki soka) in za spremembo juhe, obogatene z dodatkom surove naribane zelenjave, z zelišči ali s sadjem. •Nemastne mesne jedi (tudi drobovina), ribje ali skutine jedi, jajčne jedi (zadnje ne prepogosto-krat). Kiompir, mlevski izdelki v zmernih količinah, zelenjava in solate pa v obilni meri. Morbitni dodatek po kosilu se ravna po sestavi hranilne vrednosti glavnega obroka, torej mleko, ali skutine jedi, če je glavno kosilo vsebovalo malo beljakovin; škrobne jedi Ie, če ni bilo pri glavnem obroku preveč ogljikovih hidratov, drugače samo kompot. Večerja: Majhni obroki lahko prebavljivih jedi z malo maščobe: zelenjava, krompir, testenine z majhnim dodatkom mesa (klobase), ribe, jajce, skuta, sir ali mleko. Posebno primerni so prav pripravljeni narastki ali cmoki ali jedi iz sadja z mlekom, kislim mlekom ali skuto, k temu nekaj kruha — ali obloženi kruhki z nemastnim narezkom, namazom iz skute, nemastnega mazavega sira ali rib in podobno. Ocvrte jedi na splošno niso priporočljive, ker vsebujejo preveč maščobe in so po navadi zapečene. Ne pozabite na dodatek v obliki svežega sadja ali zelenjave! Kot pijače majhne količine cvetličnega čaja, zeliščnega čaja, sipko vega čaja, sadnega soka ali mlečne pijače. HRANLJIVA MASKA ZA OBRAZ Iz ovsenih kosmičev lahko napravite odlično hranljivo masko za obraz. Pripravite jo lahko na zelo preprost način: jedilno žličko kosmičev dajte v malo hladne vode, nato pa vse skupaj v vrelo vodo. Neprestano mešajte in pustite, da vre pol ure, dokler ne nastane gosta kaša. Se toplo maso dajte v debelem sloju na obraz in jo po 15 minutah s toplo vodo odstranite z obraza. HOLANDSKA KAPICA m s w Potrebujemo 25 gramov modre :n 20 gramov bele volne ter par pletilk št. 2,5. Popis velja za debelino volne, katere 20 petelj v širino meri 6,5 centimetrov in 30 vrst v višino 6,5 centimetrov. Kapico sešijemo iz zgornjega in zadnjega dela. Zgornji del. Z modro volno na-snujemo 111 petelj in spletemo 28 vrst (6 centimetrov) na licu desne, na narobni strani leve. Tako pletenje nadaljujemo. Z vsako vrsto pa se veča na obeh straneh število nepopletenih petelj. Ko imamo po 44 nepopletenih petelj na vsaki strani pletenja, pa delo nadaljujemo tako, da na koncu vsake vrste popletemo po eno nepop'e-teno petljo. Na ta način se nam z vsako vrsto veča število poplete-nih petelj, a na straneh se manjša število nepopletenih petelj. Ko smo vse nepopletene petlje porabile, imamo na pletilki 94 petelj in preko teh spletemo z rdečo volno 5,5 centimetra širok rob: 1 desna, 1 leva — menjaje. Nato po narisu s pletelnim vbodom uvezemo borduro, katero pričnemo v 12. vrsti od rdečega roba. Nato rob kapice zavihamo, na konec kapice pa prišijemo pompon ali čopek. Dalje pletemo po narisu. Motiv ponavljamo v širino in dolžino. Ko napletemo 93 vrst (20 centimetrov, merjeno od nasnutka), snamemo na obeh straneh 7-krat po 4 petlje. Ostalih 55 petelj za-zankamo v eni vrsti. Za zadnji, enobarvni del nasnu-jemo z modro volno 25 petelj in pletemo od tilnika navzgor. Ob straneh, v vsaki 6. vrsti dodamo 6- krat po 1 petljo. Nato pletemo dalje še 2 centimetra in nič ne dodamo. Potem ta del zaokrožimo tako, da v vsaki 2. vrsti snamemo 7- krat po 1 petljo. Preostalih 23 petelj zazankamo v eni vrsti. MLADA RAST PIONIRJI NAM PIŠEJO SMRT TREH PARTIZANOV Izdelava. Pri zgornjem delu za-pognemo na notranji strani 5 centimetrov modrega pletenja in prišijemo ta rob z nevidnimi -vbodi. Nato prišijemo še zgornji del na zadnjega tako, da ga malo presega. Spodaj ob vratu kapico obkvač-kamo z 2 vrstama gostih petelj. — Nato zapognemo in prišijemo še sprednje vogale kapice, kakor vidite na sliki. Ta povest se je zgodila leta 1942, ko so Nemci vdrli v naše kraje, partizani pa so se morali skrivati po gozdovih. Bilo je nekega dopoldne. Na polju smo orali njivo. Na sosednji njivi sta bila tudi dva, ki sta trosila gnoj. Kadar smo vsi hkrati prišli do konca njive, smo malo poklepetali. Nenadoma smo zaslišali iz gozda strele. Kmalu zatem smo videli, kako so Nemci pripodili iz gozda tri partizane in partizanko. Stekli smo na rob gozda, živino pa smo kar pustili na njivi. Ko smo tako vsi prestrašeni obstali, smo zagledali partizanko, ki je tekla proti nam. Pri nas se je vsa izčrpana ustavila. Streli so ponehali. Ozrli smo se okrog sebe in videli pred seboj Tam na hribu n= Tam na hribu za vasjo se otroci sankajo. Čuj! Od jutra do noči smeh se na saneh glasi. Niso lačni, ni jim mraz, v zdravju jim žari' obraz, vozijo se sem in tja zadovoljni, kar se da. In na robu travnika, glej, sneženega moža! Tib in miren mali gost, zavida živo jim mladost. Sam najrajši bi imel gladke sanke, da drvel z njimi bi čez hrib in plan, srečen ves in nasmejan. Ali kaj — ko star, bolan, na mrzla tla je prikovan! T. P. žalosten prizor. Oba partizana, ki smo ju prej videli, sta ležala mrtva na tleh, pa tudi na sosednjem gričku je obležal še en partizan mrtev. Že smo se hoteli premakniti z mesta, ko so prišli za nami Nemci in izpraševali, če smo kaj videli partizanko. — Te seveda ni bilo več med nami, zato smo rekli, da o njej ničesar ne vemo. Partizane smo v vasi pokopali. Bili smo veseli, da smo rešili vsaj partizanko. Zdravko Zižmond Volli in pastir Ne more, pa ne more volk do črede. Saj bi, niti ni tako daleč, pa kaj, ko psi takoj zaženo vik in krik. Razmišlja volk, razmišlja, pa se domisli. Obleče hlače, klobuk na glavo, palico v roke. Tako oblečen se napoti k čredi. Dospe do ovce, vidi; psi drem-Jjejo na soncu. Gleda volk in oči se mu zasvetijo. Ena je lepša od druge. Požira jih z očmi, pa se mu za* blisne v pameti: »Kak bedak sem vendar!« si reče. »Gledam, katero ovco bi pograbil. Kdo ve, če se mi bo kdaj ponudila tako lepa priložnost? Kar vso čredo bom odgnal. Skoz vso zimo mi ne bo primanjkovalo mesa.« Vedel je volk, kako pastir goni ovce in sklene: Zav.pil jim bom kot pastir in šle bodo za menoj! Rečeno, storjeno. Odpre žrelo in zatuli: Uuuu! Poskočili so psi, od nekod je pritekel tudi pastir. Volk pa v beg! Toda joj! Zapletel se je v hlače, padel, psi pa po njem. Tako ,so ga zdelali, da je komaj živ odnesel pete. VRETENO Samo vodoravno: 1. samoglasno uporabljen soglasnik, 2. ljudska republika, 3. varuh domačega ognjišča pri Starih Rimljanih, 4. majhen plug, 5. vrsta cerkvenega petja, 6. obrabljena palica, 7. dragocen vrč (za nagrado pri tekmah), 8. voz, 9. godalna priprava, 9. veznik, U. predlog. ONDAN SEM SE PO daljšem času spet srečal s Petrom. Komaj sem ga spoznal, tako se je potegnil. In tudi pomožatil se je! — Prav nič več ni bil podoben nekdanjemu, porednemu Petru. »No, kako, Peter?« sem ga veselo nagovoril. »Kar gre! V Ljubljani živim; učim se za avtomehanlka,« je zadovoljno pojasnjeval. Pri tem pa ni mogel skriti tistega, malce ironičnega nasmeška, ki je nemalokrat razhudil marsikaterega Petrovega učitelja. Zdelo se mi je, kakor da hoče reči: precejšnje križe so imeli z menoj učitelji in drugi, preden so iz mene vzgojili človeka. Takrat niso spoznali v meni skritih želja in veselja za tehnično delo. Pa vendar sem danes vsem skupaj prav iz srca hvaležen. T1STIKRAT JE PETER obiskoval tretji razred .gimnazije. Očeta ni imel, materi pa je delal precejšnje preglavice, tako da mu dostikrat ni bila kos. Zato je včasih že ma-lodane obupala nad njim. Poskušala je vse, kar se je dalo storiti, toda vse je bilo bob ob steno. — Šolo je izanemarjal, za učenje mu ni bilo mar. Preveč se je počutil samostojnega in samozavestnega. Tudi učiteljev ni maral. Najraje se je potikal okrog potoka, lovil ribe in počel druge nevšečnosti, ali pa se je zaprl v kamro in tam venomer nekaj popravljal, navijal Niso ga razumeli žico, jo napeljeval in podobno. V njegovi kamri se je nabralo polno šare, vendar vse ni bilo nič drugega kot materi v napoto. Končno se je mati zatekla po pomoč v šolo. Tudi tod je bil Peter na slabem glasu. Imel je nekaj dobrih prijateljev, s katerimi se je največ družil. Vsi ostali so se ga nekoliko bali, zraven pa so ga na tihem občudovali, ker je upal pogumno kljubovati učiteljem in se celo drznil postaviti po Tobu ravnatelju zavoda. Zato je bil seveda večkrat kaznovan, vendar brez uspeha. Po materinem obisku v šoli se stanje ni prav nič popravilo. Zato je mati poiskala učitelja Andreja, v katerega je imela največ zaupanja. »Saj ga dobro poznate, našega Petra! Mene nič več ne uboga. — Poskusite, prosim, toda zlepa! Priporočam vam, samo zlepa!« ga je prosila. Učitelj Andrej je menda najbolj poznal Petrove skrite muhe in njegovo vnemo za tehnična opravila. Pa tudi PoteT sam ga je od vseh učiteljev še najbolj cenil. Andrej je poklical Petra nekajkrat na dom in se pogovarjal z njim o različnih stvareh. -— Spočetka je bilo Petru vse skupaj odveč, polagoma pa se je na obiske in razgovore privadil in zanj so začeli postajati zanimivi in zabavni. Mati se je razveselita, ker se je Peter občutno poboljšal tako doma in v šoli. ČESTOKRAT PA JE PETER brez materine in Andrejeve vednosti zašel k svojemu sovrstniku in prijatelju Dolinarjevemu Bojanu. Ta ga je navadno že čakal v veži, od koder sta potem brž smuknila v klet, prostorno in mračno, pa polno zanimivih predmetov in stare šare. Tamkaj sta razvlekla tudi star očetov motor, ga razstavljala in spet sestavljala, napeljevala električni zvonec, »hišni« telefon in še marsikaj drugega. Seveda oče o tem ni s.mel ničesar vedeti, saj bi se prav gotovo hudo razjezil zaradi škode, ki sta jo z »novotarijami« prizadejala. Nekega večera so se Dolinarjevi prej kot običajno vrnili domov. —■ Peter, ki se je to pot spet mudil na obisku pri Bojanu, ni več utegnil odnesti pete. Z Bojanovo pomočjo je ubral kar najkrajšo pot iz kuhinje skozi obe sobi in na,prej čez balkon na dvorišče. Bojan se je v kuhinji potuhnil kot maček in zavzeto reševal matematično nalogo. Starši so bili zadovoljni, ker so ga našli pri delu. — Toda ko je oče stopil v sobo, je skozi balkonska vrata zagledal temno postavo, ki se je pognala v temo in obvisela na šest metrov visokem balkonu. Dolinar je zavpil, njegova žena pa je zagnala tak vrišč, da so zvedavi sosedje kar leteli skupaj. Tisti hip se je postava spustila na dvorišče. — Prisotnim je zastal dih. Nekateri, ki so bili blizu, so se hitro znašli in ponočnjaka zgrabili ter mu posvetili v obraz. »Poglejte tatu! Krasti je hotel!« se je nekdo zadri. Tedaj so spoznali Bašetovega Petra, ki se je besno upiral trdim rokam. Niti do sape ni mogel, da bi opravičil to čudno početje. V tem trenutku ni nihče pomislil na kaj drugega, kakor da je Peter zaradi kraje zlezel na balkon, Bojan pa je iz strahu pred očetom trdovratno molčal. Obsodba, da je hotel krasti, je Petra očitno prizadela. Vzela mu je besedo. V sebi ni čutil volje, da bi zadevo pojasnil.- Nekaj dni se sploh ni prikazal med ljudi. — Končno so učenci morali ponj, da so ga z materino pomočjo spravili v šolo. — Po dogodku pod balkonom se je Petru še posebej slabo godilo, zlasti v šoli. Bil je hudo kaznovan — celo s pretnjo, da ga izključijo. Sicer pa je zavoljo tega prekrška odločitev o nadaljnji Petrovi usodi še ostala odprta. Peter bi vse še nekako prestal. Očitki, da je hotel krasti, ;pa so ga grizli čedalje bolj. Misel na to, da ga je soseska obtožila za tatu, mu je postajala neznosna. Štiri dni po dogodku je Petra ob iiwi!eii i.ni navzočnosti obiskal na domu učitelj Andirej. Peter je stal pred njim žalosten in zarnišljen. »Kako, Peter, da si se tako spozabil?« ga je Andrej vprašujoče pokaral. Po kratkem molku je le-ta mračno in kljubovalno odgovoril, ne da bi Andreja pogledal v obraz: »Krasti pa že nisem namerava!!• Spet je molčal in gledal v tla. — Ob teh besedah in v trdovratnem (Petrovem vedenju je Andrej spoznal da mladenič nekaj skriva in da se zavoljo svoje samozavesti in užaljenega ponosa ne mara razodel i. Andrej je takoj vedel, kaj mu je storiti. Poiskal je Dolinarjeve ga Bojana in se pogovoril z njim o tistem večeru, ko so Petra obdolžili, da je kradel. Sprva je ta trdovratno tajil, končno pa je vse po vrsti priznal: da sta se * Petrom večkrat shaiula v kleti, s čim vso sta se ukvarjala, in da je bil tisti usodni večer Peter spet na obisku pri Bojanu. To je bilo za Andreja dovolj, kajti ravno za tisti večer je bila napovedana konferenca učiteljskega zbora skupaj s člani šolskega odbora. Na dnevnem redu j t I razgovor o slabem uspehu nekaterih dijakov in Petrov »prekršek zoper moralo in javni red«. Na posvetovanje je predsednik šolskega odbora povabil razen učencev s' slabimi ocenami tudi njihove starše. ŽE SO BILI ZBRANI. — Otroci spredaj, med njimi tudi Dolinarjev Bojan, starši pa v klopeh za njimi. Največ je bilo .mater, Bojana pa je to pot zastopal oče. Vstopili so še razredniki, člani šolskega odbora s predsednikom, •ravnatelj zavoda . . . Začelo se je. Besedo so imeli tudi »cvekarji«. Tedaj je bil na vrsti Peter. — Ravno se je .pripravljala ploha, toda takrat se je dvignil Bojan in vse po vrsti povedal, kako sta se s Petrom pogostokrat shajala, kaj sta počela v kleti in na podstrešju, kadar ni bilo nikogar doma, in kar je najvažneje, da je bil tisti večer, ko so ga zgrabili kot tatu pod balkonom, Peter le na obisku pri Bojanu. Brez strahu je pred očetom in pred vsemi izpovedal vse po pravici. Učitelj Andrej, ki je sedel v zadnji klopi, se je razveselil Bojanovega pogumnega dejanja, najbrž tudi Peter, vsi ostali ipa so od začudenja ostrmeli. Bojanovo besede so na vse skupaj napravilo nenadavno močan vtis. Kaj Lakoga niso pričakovali. In da so se tako hudo zmotili o Petrovi poštenosti. Marsikdo je bil na tihein razočaran nad svojimi vzgojnimi izkušnjami. Večinoma pa so bili vsi zadovoljni, da so je tako srečno izteklo. »Tem presnetim fantom pa re,s zlepa ne prideš do živoga!« je ena izmed prisotnih mater pomenljivo dejala sosedi. OD TISTEGA DNE DALJE so se za Petra pričeli boljši časi. Ves se jo spremenil. Nezadostne ocene je kaj kmalu popravil, šolski odbor pa je novo ustanovljenemu tehničnemu krožku, ki ga je vodil Peter, proskrbel potrebno opremo in orodje. — Tako se je začelo. Ustanovljeni so bili še drugi krožki in učenci so se /. vesoljem vključevali in delali v njih. Ob koncu leta je Poter izpolnil osnovnošolsko obveznost. Razred je končal z dobrim uspehom. Občinski ljudski odbor se je na materino prošnjo in na priporočilo šolskega odbora zav/.ol za Petra in mu proskrbel delo v avtomobilski mehanični delavnici. Postal je dober in poslušen vajenec Dola z velikim vesoljem in vnemo, ker se ,e končno vondaile uresničila njegova želja. Mojster ga čostokrut pohvali in je ponosen nanj. Najbolj pa je Petrovoga napredovanja vesela njegova mati. Jožo Bohinc SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1960 »GLAS GORENJSKE« 7 domače Mttimiva$ti_^ PODVOJENA PROIZVODNJA TELEVIZORJEV Telekomunikacije v Ljubljani bodo letos podvojile proizvodnjo televizorjev. Izdelali bodo 45.000 radijskih aparatov, 10.000 tranzistorskih sprejemnikov in 3.000 televizorjev. AVTOMATIČNI NAKLAD ALCI SNEGA Novost na ljubljanskih ulicah dalci snega, ki čistijo ulice. Do-so bili te dni avtomatični nakla-bili so jih iz Sovjetske zveze. Tak nakladalec v 52 sekundah SOVJETSKI FILM O POLETU RAKETE Z ŽIVALMI Sovjetska delegacija je na zasedanju Ameriškega raketnega društva prikazala film o poletu rakete z živalmi skozi vsemirje. Film, ki traja pol ure, je komentiral šef sovjetske delegacije in član Akademije znanosti SSSR profesor Anatolij Blagonravov. — Dejal je, da je bil film posnet v raznih poletih raket med 1951. in 1957. letom. Prvikrat so film prikazali izven Sovjetske zveze. Po prikazovanju filma je profesor Blagonravov dejal, da ima sovjetski program človekovega poleta skozi vesolje za cilj v prvi vrsti, utrditi pogoje za njegov varni polet. — Dejal je, da so sovjetski znanstveniki pokazali, da je tehnično to Povsem mogoče, toda le pod posebnimi pogoji. »Ti pogoji — je rekel profesor Blagonravov — so absolutna varnost za človeka, varnost njegove vrnitve na Zemljo in možnost, da bo človek sam izvrševal naloge, katerih ne morejo opravljati avtomatski kontrolni instrumenti.« LOV CEN FILM SNEMA Film »Zbogom Španija« v produkciji Lovčen-filma že dolgo pripravljajo. Verjetno bodo pričeli s snemanjem marca, leta 1960. Z ozi-lom na obseg priprav in sestavljenost same filmske materije, se lahko zgodi, da. bodo z delom pričeli še kasneje. Kamero so zaupali Miši Stojanoviču, scenografijo pa Miomiru Deniću. Glavne moške vloge bodo podeljene Ljubi Tadiču lrt Pavlu Vujislču, medtem ko je z,a žensko vlogo vprašanje še vedno odprto. Režiser nikakor ne more dobiti igralke, ki bi ustrezala njegovi zamisli lUka mlade španske ciganke. Naravne posnetke bodo napravili na teritoriju od Zelenike do Dubrovnika, ker ti predeli najbolj ustrezajo Španiji. Notranje posnetke bodo posneli v beograjskih filmskih ateljejih. NOV FILM VITTORIJA DE SICE Znani italijanski režiser neorea-listične šole Vlttorio de Sica je zadnja leta nastopal Izključno kot igralec (zlasti velik uspeh je dosegel v Rossellinijevem filmu »General della Rovere«). Sedaj pa režiser pripravlja nov film z naslovom »Dnevnik ncikega človeka«, za katerega je napisal scenarij njegov stalni sodelavec Cesare Zavattini. naloži 6-tonski tovornjak. S tako mehanizacijo so lahko v eni uri zvozili s cest 500 kubičnih metrov snega. REKONSTRUKCIJA V SPLITU V ladjedelnici »Split« v Splitu izvajajo velika rekonstrukcijska dela, ki naj omogočijo izdelavo ladij velikanov do 60.000 ton nosilnosti. KAČJE PIŠČALI V vaseh na obronkih Šar planine, kjer so prebivalci izvrstni živinorejci in proizvajalci ovčjega sira (kačkavalja), so se ohranile »kavale«, pihalni glasbeni inštrument podoben enocevni piščali, le da je daljši, ima več luknjic, ima pa tudi nekoliko drugačen otožno pobarvan zvok. Sar planinci običajno »oblečejo« to piščal v kačjo kožo. Te kože najdejo pastirji spomladi, ko se kače levijo. DRAMATIČNA BORBA Z VOLKOM Pred kratkim so v vasi Burmazi pri Stocu doživeli nekaj nenavadnega. Čredo ovac poljedelca Marka Marica je napadel volk. Razen pastirja sta ovce čuvala tudi dva ovčarska psa. Pričela se je dramatična borba med psema in volkom. Na pomoč sta pritekla Marko Maric in njegov brat. Premagala sta volka, ki je že izgubil moči v borbi s psoma. TONE SVETINA LOVČEVA HČI Riši Milan Batisia 43. Naslednjega dne sta se po polici spustila pod črni previs. Tesno je bilo dekletu, ko se je izvesila nad prepadom v prestopu. Ko pa jo je pod previsom Boštjan prestregel v objem, se je smejala svoji bojazni. Prostor ji je bil tako všeč, da ga je krstila za orlovo gnezdo in dejala Boštjanu, da ju tu ne bi našli, če bi ju tudi podnevi iskali z lučjo. Boštjan se je zleknil v kotanjo, nastlano z vrsjem in vejicami in se smehljal. Sedla je k njemu. Gledal je v nebo in poslušal njeno čebljanje. Boštjan je prinesel v njeno življenje nekaj novega. 44. Dnevi lepe sončne jeseni so potekali kot sanje. Tistega dne sta bila v nekem posebnem razpoloženju. Minkina glava je slonela na Boštjanovi rami. Brez besed sta strmela v bele oblake. Okoli njiju je plesalo orumenelo listje. Nekaj bi si rada povedala pa nista našla besed. Boštjan jo je pobožal po laseh in se zatopil v njene oči. Vprašala ga je: »Čemu si tako zamišljen in mrk? Se tudi ti bojiš, kam bo vse to pripeljalo?-« »-Rad te imam Minka, če smem, ne bom vprašal nikogar.-« Tesno jo je Drivil k sebi. 45. Gozd je umiral in gore so se zavijale v vijoličastem čadu. Predala sta se opoju ljubezni z nekim zatajevanim strahom. Vedela sta, da bo sneg kmalu zamedel polico in zima bo prinesla le bolečino ne-utešenega hrepenenja. Ko ji je bilo nek večer tesno, jo je pospremil skoraj do doma. V mraku sta slo-nega ob drevesu in se menila o njegovi prihodnosti. Zamotila sta se, da nista slišala mačjih korakov Fentovega, ki je včasih lazil za Minko in se jima je, vračajoč se z drvarjenja, tiho približal in poslušal. Po glasovih ju je spoznal in se zlobno nasmejal v pest. Vesoljne nr« z več številčnicami Kemikalije iz nafte S težnjo po potovanju in osvajanju vesolja nastaja problem merjenja časa. Kakor poroča ameriška znanost, postane vesoljski časovni problem aktualen, brž ko se bo človeku posrečilo priti na druge planete. Merjenje časa pri potovanju na Venero ali Mars bi bilo možno z že znanimi urami in krono-metri. Cisto drugače pa bi se ure obnašale v 'bližini sonca; na primer pri potovanju iz Venere na Merkur. Ure bi začele prehitevati za 22,5 % zemeljski čas in se še pri večjem približevanju soncu začele hitro vrteti. Pri velikih oddaj enostih od sonca (večjih od zemlje) pa bi ure tekle počasneje. V področju Neptuna in Plutona bi po mnenju ameriških znanstvenikov merjenje časa z znanimi urami sploh ne bilo več mogoče. Veliko vlogo igra pri tem magnetna moč žarčenja. Okrog 11.000 prebivalcev v predmestju Amsterdama v Holandiji so morali evakuirati zaradi nenadne zrušitve nasipa v stranskem kanalu. Vsa pritlična stanovanja so bila pod vodo in škoda je ogromna. Na sliki vidite, kako so se ceste spremenile v prave kanale. Po fizikalnih in finomehan-skih zaključkih ameriških znanstvenikov bi bilo možno »ve soljni časovni problem« rešiti z vesoljskimi urami z več številčnicami, ki bi kazale »zemeljski čas«, »planetni čas«, zraven kontrolnega »sončnega časa«. Omenjene precizne vesoljske ure bi morale biti zaščitene pred žar-čenjem in bi bile v malem prostoru z določeno atmosfero. Josephine Baker na Broadwayu Slavna francoska pevka Josephine Baker je pred kratkim zaupala novinarjem svojo namero, da bo v začetku februarja pokazala javnosti v brodway-skem gledališču znano revijo »Pariz — moja ljubezen«. Po devetih mesecih neprestanega prikazovanja te revije v pariškem gledališču »Olirnpija« je dvorana še vedno ob vsaki predstavi napolnjena do zadnjega kotička. Mož slavne Josephine bo organiziral prikazovanje te revije na Broadwayu. Umetnica se je zadnjikrat pojavila na Broadwayu pred 22. leti, medtem pa je nastopala v nekaterih newyarških- nočnih lokalih do 1953. leta. Senzacionalni porast uporabe kemikalij iz nafte je v poslednjih petih letih najbolje prikazal v nekem članku L. H. Wil-liams, generalni direktor družbe Shell Chelica Company, ki so ga pred nekaj dnevi objavili v londonskem šasopisu v>Financial Times«. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je proizvodnja kemikalij na osnovi petroleja povečala v Angliji od 184.000 ton na 634.000 ton. Hitrost porasta organskih kemikalij v Angliji je v razdobju 1950/57 znašala 40 % letno, za razliko od 6 % letnega porasta v skupni prejšnji kemijski industriji. Glavni del kemikalij na osnovi petroleja organskega porekla uporabljajo za barve, detergente, plastične mase, sintetična vlakna in kot proizvode za uporabo petrolejske industrije, kot so na primer dodatki lahkega bencina in sestavine proti zmrzovanju goriva. aaa/\a^aaaaaaaaaaa/vaa KRIŽANKA ŠT. 55 Vodoravno: 1. pretirana skrb za čistost v jeziku, 2. moško ime, 8. češka pritrdilnica, 9. zanka, 11. veznik, 12. finsko pristanišče, 14. medmet, 15. .priprava za pletenje, 17. jadranski otok, 19. važno živilo, zlasti pri azijskih narodih, 20. roman Preaihovega Voranca. PLASTIČNI DIMNIK Neka tovarna plastičnih mas v Kanadi je zgradila za svoje potrebe dimnik, ki je ves l7- sintetičnih mas. Visok je okrog 30 metrov in težak 924 kg. Njegova prednost ni le v hitri montaži, marveč tudi v večji odpornosti pred plini, ki skozi njega uhajajo. NAJVEČJE ORGLE V eni izmed moskovskih koncertnih dvoran so sestavili orgle, ki tehtajo 20 ton. Zavzemajo dve nadstropji in imajo 7.800 piščali. Grajene pa so tako, da lahko spretni orglar -sam igra nanje. 1 2 i 4 5 7 / 8 0 10 / H / 12 13 y ~u / 15 16 t7 11 / 10 Navpično: 1. kemična prvina, 2. senčnica, 3. padavina, 4. predlog, 5. števnik, 6. postavljanje, nape-* ljava, 10. otok v otočju Moluki, 13. Madžari, 16. nekdanja univerzitetna čast (okrajšava), 18. začetnici predvojnega predsednika če-ško-slovaške republike. Uaac Asimov 32 e klene kletke »Nikar se zaradi tega ne vznemirjajte, doktor. Zelo pa je zanimivo, kar pripovedujete. Potovanje z letali vam ni všeč, in kaj bi rekli, če bi nekdo odšel iz Mesta peš, doktor Gerrigel?« »Zakaj vendar?- je hkrati presenečeno in prestrašeno vprašal doktor. »To je samo retorično vprašanje. Še malo ne mislim kaj podobnega predlagati vam. Želim samo vedeti, kaj mislite o tem, to jc vse.« »Zelo neugodno je sploh misliti o tem.« »Predstavljajmo si, da morate oditi iz Mesta ponoči in hoditi če/ odprti proslor več kot miljo daleč.« »Mislim, da me na tako pot nihče ne bi mogel prisiliti.« »Brez ozira na to, kakšnega pomena bi bila?« »Ce bi bilo potrebno, da bi si na tak način rešil življenje ali življenje svoje družine, potem bi morda poskušal...« Videti je bil /meden. .►Ali bi smel zvedeti za svrho teh vprašanj, gospod P. a lev?« »Povedal vam bom. Zgodil so je težak zločin, zelo zapleten umor. Podrobnosti vam ne smem povedati. Obstaja pa teorija, da je zločinec, ki je umoril žrtev, opravil prav tako pot, o kakšni sva prej govorila: prehodil je odprti prostor ponoči in popolnoma sam. Mana IM silno zanima, kateri človek bi to naredil?« Doktor Gerrigel je vzdrhlol. »Nihče, kolikor vem. Jaz tega le ne bi naredil. Sicer pa je teoretično mogoče, da je med milijoni ljudi tudi kakšen posameznik, ki bi to naredil.« »Bolj določno BOvejte, ali je zares verjetno, da bi človeško bitje šlo na tako pot?« »Ne, to sploh ni verjetno.« »In vendar moramo temeljito razmisliti o vsakem, še tako malo Verjetnem pojasnilu o zločinu.« Doktor Gerrigel je bil videti še bolj prepaden kot prej. Sedel je popolnoma vzravnano, svoje lepo negovane roke pa je prekrižal v naročju. »Ali imate še kako drugo pojasnilo?« »Da. Pomislil sem tudi na to, da bi na primer robot brez težav prehodil odprti prostor.- Doktor Gerrigel je vstal. »Ah. moj gospod!« »Kaj je narobe?« »Ali mislite, da bi robot mogel narediti zločin?« »Zakaj ne?« »Da bi ubil človeka?« »Da. Prosim vas, doktor, sedite.« Robotičar jc sedel. Potem je odgovoril: »Gospod Baley, kolikor sem vas razumel, sta tu dve dejstvi: prehod čez; odprti prostor in umor, Človeško bitje bi prav lahko opravilo drugo, toda v prvem bi naletelo na nepremostljive ovire. Nasprotno pa bi robot lahko opravil prvo brez težav, toda drugo bi bilo zanj sploh nemogoče. Ce hočete neverjetno teorijo nadomestiti zdaj z nemogočo, potem .. .« »Nemogoče — je težka beseda, doktor.« »Ali ste kdaj slišali za Prvi zakon robotike, gospod Balcy?« »Seveda. Celo citiram vam ga lahko: robot ne more poškodovati človeškega bitja ali z neaktivnostjo dopustiti, da bi se človeško bilje poškodovalo.« Baley je nenadoma uprl prst proti robotičarju in nadaljeval: »Zakaj pa ne bi mogli napraviti robota brez Prvega zakona? Kaj je v tem tako svetega?« Doktor Gerrigel je najprej presenečeno nabral obrvi, potem pa je odkimal z glavo. »Vaš odgovor bi rad slišal.« »Gospod Baley, če veste že toliko o robotiki, bi morali biti seznanjeni tudi z gigantskim naporom v matematičnem in elektronskem pogledu, ki je .potreben za izgradnjo pozitronskih možgan.« »Tudi o tem vem nekaj,« jc odgovoril Balev. Spomnil se je enega svojih obiskov v tovarni robotov. Tam je videl obsežno biblioteko mikrofilmov, v katerih ie bila zabeležena matematična analiza samo enega edinega tipa pozitronskih možgan. Za pregled takega mikrofilma je bilo potrebno, ob normalni hftrosti pregledovanja, več kot eno uro, čeprav so bile oznake na filmu nenavadno zgoščene. Razen tega pa si niti dvoje pozitronskih možgan ni bilo niti malo podobnih, niti ne tedaj, če sta bila konstruiram po najtočnejših in najpodrobnejših specifikacijah. Kolikor je o trm vedel Ralcy, je bila to posledica Hciscnbergovega principa negotovosti. To je pomenilo, da je potrebno slehernemu proračunu dodati nekatere posameznosti, ki potem vedno dajejo možnost variacije. Balev ni mogel oporekati, da je vse to gigantsko delo. Doktor Gerrigel je rekel: »Torej morate razumeti, da je konstruiranje novega tipa pozitronskih možgan — tudi tedaj, čc gre le za minimalne razlike — delo, ki zahteva več časa kot eno samo noč. Običajno prevzame tako delo ena cela tovarna z vsem osebjem in potrebuje za to približno leto dni. Pa tudi tako obsežni napori ne bi bili dovolj, če ne bi obstajala bazična teorija standardiziranih sistemov v robotu, ki so uporabni kot temelj za nadaljnje proračune. Standardna teorija vključuje tri zakone robotike: Prvi zakon ste prej sami citirali. Drugi zakon pravi: .Robot mora ubogati ukaze človeških bitij, če le ne kršijo Prvega zakona' in Tretji zakon, ki določa: .Robot mora čuvati svoj obstoj vse dotlej, dokler čuvanje ne ruši Prvi in Drugi zakon. Razumete?« R. Daneel je vse do zdaj zelo pozorno spremljal ves pogovor, zdaj pa je vpadel v besedo: »Ce dovoliš, Elijah, bi se rad prepričal, če dobro razumem doktorja Gerrigela. To, kar nama želite pojasniti, je, da bi sleherni poskus izgradnje robota, katerega pozitronski možgani ne bi vključevali teh treh zakonov, zahteval najprej postavljanje nove bazične teorije, kar bi zahtevalo več let dela.« Robotičar se je hvaležno nasmehnil: »Prav to sem mislil, gospod . ..« Baley je počakal nekaj časa, potem pa je vljudno predstavil R. Daneela. »To je Daneel Olivavv, doktor Gerrigel.« »Me veseli, gospod Olivavv.« Doktor Gerrigel je ponudil roko in se rokoval z Daneelom. In nadaljeval: »Sodim, da bi potrebovali petdeset let, da bi razvili bazično teorijo nonasenionskih pozitronskih možgan — to je takih, v katere ne bi bilo vgrajeno spoštovanje treh zakonov — in šole potem bi prišli do robotov, podobnih modernim modelom.« »In tega niso nikoli storili?« je vprašal Baley. »Mislim, doktor, da gradimo robote že več tisoč let. V vsem tem času bi se bil lahko našel nekdo ali skupina, ki bi žrtvovala potrebnih petdeset let?« »Seveda,« je dejal robotičar, »vendar to ni delo, ki bi bilo komurkoli všeč.« »To vam težko verjamem. Človeška radovednost nima meja.« »Vendar nihče ni toliko radoveden, da bi hotel videti nonase-nionskega robota. Gospod Baley, človeški rod ima v sebi močan Frankenstein-kompleks.« »Kaj?« »To je splošno znano ime iz srednjeveških romanov in označuje robota, ki se je zoperstavil svojemu ustvarjalcu. Sam nisem nikoli bral tega romana, a to ni važno. Hočem vam le povedati, da robota ni mogoče izdelati brez Prvega zakona.« Te dni po svetu LONDONSKA KONFERENCA ZA OKROGLO MIZO Na pobudo skupine poslancev britanske laburistične stranke je bila sredi preteklega tedna v Londonu neuradna konferenca za okroglo mizo, kd se je je udeležilo nad 500 političnih ir. javnih delavcev iz 14 evropskih dežel, ZDA in Kanade. To je bil nekakšen neuradni sestanek na vrhu. V tridnevni razpravi je jasno prišla do izraza želja (ki je hkrati želja velike večine ljudi v svetu), da je treba prenehati z oboroževanjem in zagotoviti trajen mir. Prav tako so ugotovili, da razdelitev sveta v dva nasprotna vojaška bloka ne more biti osnova za trajen1 mir. V resoluciji, ki so jo sprejeli ob zaključku konference, so udeleženci predvsem zahtevali od predstavnikov velikih sil, naj dosežejo sporazum o razorožitvi in kontroli, hkrati pa, naj dokončno prepovedo poizkuse z atomskim orožjem. Na konferenci so razpravljali tudi o gospodarskih problemih. RAZPLET V FRANCIJI Brž ko se je položaj v Alžiriji uredil, je francoska vlada začela izvajati energične ukrepe proti pobudnikom kolonialistič-nega upora in drugim desničarjem, ki so ta upor podpirali. V sredo je francoska skupščina z veliko večino glasov dala vladi posebna, zelo široko pooblastila. Na podlagi teh pooblastil bo lahko vlada sprejemala odloke z zakonsko veljavo za dobo 14 mesecev. 2e naslednji dan, torej v četrtek, je bilo objavljeno sporočilo, da Jacques Soustelle, dosedanji minister v predsedstvu francoske vlade, ni več član vlade. Znano je, da je prav Skoustelle eden izmed tistih francoskih politikov, ki so s simpatijami gledali na početje francoskih skrajnežev v Alžiriji. V Parizu so prav tako izdali že okrog 60 nalogov za aretacije desničarskih elementov. Vodja upora Lagaillard je prav tako že zaprt v jetnišnici »Sante«. Kaže, da predsednik de Gaul-le energično uveljavlja svojo politiko. Pri tem ga trenutno podpira večina Francozov. — Predvsem zato, ker se zavedajo, da je edina možna alternativa sedanje politike — fašistična diktatura. KONČANI TURNEJI Prejšnji teden je zaključil svojo 5-tedensko turnejo po Afriki generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold. Te dri pa zaključuje svojo turnejo po Afriki britanski premier Mac-millan. Oba državnika sta se na poti po Afriki lahko prepričala, da osvobodilna ideja postaja čedalje močnejša materialna sila, ki ruši ostanke kolonialističnih odnosov. Dag Hammarskjold je na tiskovni konferenci po turneji izjavil, da je treba predvsem podpreti gospodarski razvoj afriških držav, zagotoviti za tak razvoj potrebna finančna sredstva, sposobne kadre in dati tem ra-rodom moralno podporo pri njihovem formiranju. Tudi britanski premier Macmillan je hočeš nočeš moral priznati posameznim narodom pravico do samoodločbe, čeprav so bile te njihove izjave včasih rasprotu-joče. Ob koncu svoje turneje pa je v Južnoafriški Uniii povedal parlamentu, da se britanska vlada ne strinja z nekaterimi postopki južnoafriške vlade. Pri tem je mislil predvsem na rasno nestrpnost do temnopoltih prebivalcev. VOLITVE V BURMI To nedeljo bodo v Burmi parlamentarne volitve. Po dveh in pol letih vojaške vlade brez parlamenta pod vodstvom generala Ne Vina, bo torej spet obnovljen v Burmi parlamentarni sistem. Do ustanovitve vojaške vlade je v Burmi prišlo septembra 1958. leta, ko je U Nu prostovoljno odstopil svoja polnomočia generalu Ne Vinu, ker je prišlo do razcepa v Antifašistični fronti. TELESNA KULTURA Šport na hrani s ki gimnaziji Šola in telesna vzgoja sta neločljivi Telovadbo imajo na Gimnaziji v Kranju v zimskem času kar v dveh telovadnicah. Ob lepem vremenu pa se gimnazijci poslužujejo športnih igrišč kranjskega Triglava. Športni aktiv na kranjski gimnaziji združuje res precejšnje število športnikov. Vodi ga dijak 4. razreda gimnazije in hkrati odličen športnik Milan Rus. Seveda pa okoli njega ne manjka še drugih mladih športnikov. Lani so imeli celo vrsto srečanj z najrazličnejšimi šolami, delovnimi kolektivi in garnizoni JLA. Največ tekem so odločili v svojo korist. Seveda pa so z igrišča odšli nekajkrat tudi z neodločenim izidom, pa tudi poraženi. Menda sta odbojka in košarka najbolj priljubljeni športni panogi kranjskih gimnazijcev. Razen teh dveh panog pa gojijo še rokomet, nogomet, namizni tenis, streljanje in šah. Celo vrsto tekmovanj so imeli tudi s šolami izven Kranja. V raznih ekipah na gimnaziji, po večini nastopajo dijaki, ki so med športniki manj znani. Če bi postavili v gimnazijsko ekipo vse najboljše športnike, ki obiskujejo gimnazijo, potem domala ne bi imeli konkurence v vsej državi. Naj naštejemo znana imena med namiznoteni-škimi igralci, hot so Tome, Kna-pova, Lampretova; pri plavalcih Vlada Brinovca, Rebolja; pri teniških igralcih, Mijo Gun-čarjevo itd. Najpomembnejša srečanja lani so bila v Celju, Ljubljani, Sremski Mitrovici, na Jesenicah in Škofji Loki. Povsod so igrali košarko in odbojko, v Sremski Mitrovici pa tudi šah. Tako so osvojili tudi prvo mesto v Sloveniji v košarki med srednjimi šolami. Pa poglejmo nekaj rezultatov, ki so jih dosegli. V odbojki so premagali Tekstilno šolo prvič s 3:0, drugič so premagali Gumarsko industrijsko šolo prav tako s 3:0. V odbojki so gimnazijci sodelovali tudi na tekmovanju v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ, ki ga je priredila sindikalna podružnica tovarne Sava. Tu so dosegli naslednje rezultate: Ekonomsko srednjo šolo so pre- »MLADI JESENIČANI« REPUBLIŠKI PRVAK V HOKEJU NA LEDU Pretekli ponedeljek in torek je bil pod Mežakljo turnir v hokeju na ledu za mladinsko prvenstvo v Sloveniji med moštvi HK Jesenice, HK Ljubljana, H KMaribor in HK Celje. Tekmovanje za naslov najboljšega mladinskega moštva Slovenije je potekalo po izločilnem sistemu. Jeseničani v postavi: Knez. Pire, RRobič L, Jan L, Eržen, Hribar, Mlakar, Horvat, Robič II, Oblak, gale, Svetlin, Razinger in Jan III so bili zmagovalci turnirja in so osvojili prvenstvo za leto 1960. Rezultati: Celje : Ljubljana 11 proti 1, Jesenice : Maribor 15 proti 2, Ljubljana : Maribor 7 proit 2, Jesenice : Celje 11:1. ŠPORTNI DROBIŽ iz Kamnika £ Občni zbor nogometnega kluba Kamnik bo v nedeljo, dne 7. januarja dopoldne. © Na šahovskem prvenstvu Kamnika, na katerem igra 15 igralcev, vodi tri kola pred koncem Mirko Troha (Solidarnost), ki je doslej izgubil samo pol točke. Kamniško drsališče na teniških igriščih pod Skalo, ki ga je nedavra odjuga popolnoma raztopila, so v sredo svet odprli, ker je nova ledena plast že dovolj debela. Morda bodo to pot drsalci le prišli na svoj računč. magali z 2:0. Svobodo Šenčur prav tako z 2:0, Srednjo tehnično tekstilno šolo z 2:1, Gumarsko industrijsko šolo z 2:0, ne organizacije Sava srečanje medtem ko so z ekipo sindikal-izgubili 1:2. V košarki so dosegli najpomembnejše zmage prav gotovo v srečanju s športnim aktivom v Murski Soboti. T uso moški premagali gimnazijce iz Murske Sobote s 84:72, dekleta pa s 60:5. V rokometu so sodelovali v tekmovanju v počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ, ki ga je prav tako organizirala Sava iz Kranja. Tu so na turnirju dobili v9e tri tekme in tako so osvojili pokal. V nogometu so imeli samo eno srečanje, in sicer z Gumarsko šolo, rezultat pa je bil neodločen. V namiznem tenisu so vsa srečanja proti Srednji tehnični tekstilni šoli, GIŠ, tovarni Sava in Mlekarski šoli odločili v svojo korist z rezultatom 5:0. — V streljanju so sodelovali na pe-teroboju, kjer so zasedli 2. mesto s 364 doseženimi krogi. Najboljši strelec na gimnaziji pri moških je Preska r s 159 krogi, pri dekletih pa Puharjeva s 154 krogi. Zanimiva so bila tudi šahovska srečanja. Razen tekmovanj, ki so jih imeli izven šole, so organizirali celo vrsto srečanj med razredi na gimnaziji. Tako v šahu nastopa 11 ekip, odigrali so 3 kola in 15 dvobojev. Na jgtimnazijskem prvenstvu v košarki nastopa 7 ekip, ki so odigrale skupaj 21 tekem in so zasedli razredi naslednja mesta: 1. II. a, 2. IV. b, 3. IV. a in 4. III. c. O Športniki na gimnaziji ima-£ jo v letošnjem letu predvi-(© dena povratna srečanja v © Celju, Škofji Loki, Ljubljani £ in Murski Soboti. Vseh tek-1© movanj se je udeležilo pre-© ko 250 vseh dijakov kranjske © gimnazije. -mž. Košarka je na kramj jbo'j skih Nismo še pozabili dogodkov, ki so se zvrstili v soboto, 31. januarja na ledeni ploskvi pod Me-žaklo na Jesenicah. Tu 30 Jeseničani malone pregazili Ljubljančane, saj so jih premagali s 15 : 2. Obiskali smo fante jeseniškega moštva. Skoraj vsi so zaposleni v Železarni, in sicer v oddelku mehanične delavnice. Krog nas so ise zbrali Kristan, Tišler, Klinar, Ko-rantar in Brun. Težko si predstavljamo, kaj vse zmorejo ti mladi fantje. Dopoldne za stroji v Železarni, zvečer pa navdušujejo na ledeni ploskvi na tisoče in tisoče ljubiteljev hokeja, saj trenirajo kaT štirikrat tedensko. Malo je tekem, da bi razočarali. Seveda pa znajo poraz tudi častno prenesti. Ob tej priložnosti smo postavili priljubljena igra nekaj vprašanj enemu najstarešjih dijakov igralcev Dušanu Brunu. »Zanima nas, xakaj ste letos izgubili tekmo z OFK Beograd?« »Da smo tekmo izgubili, je bilo predvsem krivo slabo vreme, ki ga nismo vajeni. Tako je snežilo, da smo videti komaj 2 metra pred sabo.« »-Kaj menite o letošnjem državnem prvenstvu?« »Letos je prvenstvo bolj pestro, ?aj je še danes odprto drugo mesto na lestvici. Naše moštvo, upam, bo prvo.« »Od kdaj igrate hokej?« »Od leta 1948.« »Kdaj ste bili najbolj veseli in najbolj razočarani v dvanajstih letih igranja hokeja?« »Vsekakor sem bil najbolj vesel leta 1956, ko smo v Beogradu prvič osvojili naslov državnega prvaka. Najbolj razočaran pa sem bil, ko smo leta 1955 v tekmi s Papirnicarjem iz Vevč izpadli za LJUDJE IN DOGODKI Gronchi v Moskvi Včeraj, v petek, 5, Januarja, je z enomesečno zamudo odpotoval v Moskvo predsednik italijanske republike Glovamni Grome hi. Do zamude ie prišlo zaradi predsednikove bolezni, ne pa zaradi takih drugih vzrokov. Zato tudi ne bo bistvenih sprememb glede vsebine rargovorov Vi glede njegovoga bivanja v Sovjetski zvezi. Slej ko prej bodo italijanski črn sovjetski državniki predvsem govorifli o mednarodni pomiritvi in razorožitvi. Zanionivo je, da je prav itali-j?iv«ka diplomacija, oziroma bolje rečeno prav predsednik Gronchi, bil nrvil pobudnik politike pomi- Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. ■rttve in sodelovanja : Sovjetsko zvezo. Vse kaže, da predsednik Gromchi tudi sedaj stoji na tem stališču, čeprav je bil izpostavljeni v zadnjem času Izredno močnim očitkom Vatikana rm pritisku starega nemškega kanclerja Adenauerja, ki je svoj medavni obisk v Italiji uporabil tudi zato, da vodilne italijanske politike prepriča o nužnosti enotnega »trdnega« stališča proti Vzhodu. Kljub izredno ostrim (napadom najvišjih cerkvenih pred slav«"'k o v je predsednik Gronchi odpotoval v Sovje'sko zvezo. Kard:m. u Viipot pri Tržiču je padel .pri sankanju in .si zlomil levo .stegnenico. Vsi so iskali zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu v Kranju. ski ljudski odbor. Popoldar so si upravitelji osnovnih šol in predsedniki šolskih odborov ogledali v Škofji Loki zanimivo razstavo o razvoju živih bitij. Znanstveno razstavo je prisotnim razlagal znani biolog dr. Anton Polenc. Ker je razstava zelo poučna in zanimiva, si jo bod ogledale vse šole v loški občini. V. R. ZAKAJ PRESTOPANJE? Na Turističnem društvu v Kranjski gori so z negodovanjem sprejeli vest, da novi avtobusni zvezi s Kranjsko goro, vpeljani z 31. januarjem, zahtevata na Jesenicah — prestopanje! Na direktnih linijah, kakor je Kranjska gora—Ljubljana, je prestopanje res neobičajno in doslej ni bilo v navadi. Bodice A S kinematografom se je začelo, s prehladom pa jenjalo. Verjemite, tako sem bil prehlajen, da se mi je duša trikrat počez obrnila, in precej mi je šlo za nohte, preden sem jo opravil v pravo lego. Takole se je začelo. — Nekako sredi januarja sem se mudil v Ljubnem in kaj vem, kaj mi je bilo, da m« je tistikrat zaneslo v kino v domu Partizana. »Ne zanikam preteklosti« so vrteli, pa tudi tega ne zanikam, da je bilo preklicano mraz v dvorani. Vseskozi me je spremljal občutek, da sedim v hladilniku. Tako me je pestilo, da mi je proteza v zgornji čeljusti kar šklepetala, pa tudi drugim ,se je precej otepalo. Pa še nekaj! Predstavo si je prišla ogledat tudi domača mačka, ki pa ima glede olike dokaj zmedene pojme. Gledalcem je namreč povzročila precej nevšečnosti. Ko sem zapuščal kino, sem že klhal kot obseden. Nič čudnega', ko pa so zakuri1! dvorano tik pred predstavo. A: Ko sem se kmalu za tem mudil v Dupljah (napol prehlajen seveda), me je zanimalo, kako so tamošnji prebivalci zadovoljni s svojim kinoprojektorjem za ozki film Kaj je bilo Hstikrat na sporedu, se ne spominjam, ker sem imel od filma le bor« malo. — Vse preveč sem se otepal mraza, saj ni bilo dosti topleje pot pod milim nebom. Kakor sem bil opa-zil, peč sploh ni bila zakurjen«. Nočem trditvi, da nimajo kurjave. O, pač, na pretek je je. To pot se j« zataknilo pri kurjaču. V vsem kraju menda' ne najdejo človeka, ki bi skrbel za ogrevanje dvorane. In ko sem tistikrat prišel domov, je bil moj prehlad popoln. — No, kakor vidite, isem se 'konec koncev le skopal iz postelje. A Brž ko sem bil pri močeh, sem jo ubral proti vzhodni plati. — V Cerklje sem se namenil. V Šenčurju sem si zapisal, da na krftti-šču Kranj—Kamnik, Kranj— Cerk'je še vedno ni kažipota. Tega menda ne bi niti opazil, ko bi ne stal prav na križišču avtomobil. Voznik se ni mogel odločiti, po kateri poti bi krenil, da bi prišel do Krvavca. No, pa sem mu pomagal i/, zadrege in mu .povedal, naj jo ubere na levo proti Ccrkljam. Moja informacija je bila toliko vredna, da me je možakar povabil, naj prisedem. Ena, dva, tri in bili smo v Cerkljah. A Ob vhodu «ia pokopališče sem .[.i!i»tet na Lojzeta. Jedelana, ko bi ga videli I Lice je imel povezano z veliko ruto. Aha, sem sklenil sam pri sebi — po zobeh ga daje. Pa preklicano hudo mora biti, ko se kar proti pokopališču ozira. — »Lejga Lojze,« sem ca pozdravi!, mar parcelo 'izbiraš?«' — Možakar pa se je lr namrdnil in podoba je bila, da ga res hudo kljuje po zobeh. Potlej mi je .povedal, da je nekako konec oktobTa potrkal na vrata cerkljanske ambulante, pa p 1 je zobozdravnik odslovil, češ da ga bodo poklicali, brž ko bo p- rl na vrsto. Lojze je čakal in čakal, pa po zobeh ga je ktjuvalo, da nikoli tako. Pred dnevi j« spet potrkal pri zobozdravniku, pa ga je asistentka zavrnila, češ da o njegovi prijavi "vičesar ne ve, P.i ■> to mu je dejala, naj si pomaga, kakor ve in /na. — Zdaj je Lojze sklenil, da ne bo več moledoval pri cerkljanskem zdravniku, temveč bo poiskal pomoč v Kranju. J a/, sem mu I is lik rat numiijti'!. dfl se bo takrat najbolje počutil, ko ne bo imel več svojih zob, etapa k protezo, 'kakor jaz. Pa še eno pie.l-nost ima proteza: kar v rokah jo lahko očistiš, kakor čevlje. Vas pozdravlja Vaš Bodičar 62^5 32^6 92