Edini slcvcnsld dnevnik v Zjcdinjcnih državah, tehaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. GLAS NARODA last atowmskKh delavcev v Ameriki L The only Slovenic dafcr in the United States Issued every* da/* Sundays and Holiday, TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 142. — ŠTEV. 142. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 18, 1909. — PETEK 18. ROŽNIKA, 1909. VOLUME XVEL — LETNIK XVTL Washingtonske novosti. Taftovi načrti. FREDS T APT JE PREPRIČAN, DA BODE NJEGOV PREDLOG GLEDE DOHODNINSKEGA DAVKA SPREJET. Dpoaldtja nima upanja, da bi vspe-la, kajti kongres j« za predlog. OBDAVČENJE KORPORAOIJ. Washington, 17. janija. Predlog predsednika Tafta, kteri je v evo-jej poslanici, ktero je priposlal te dni kongresa, priporočal, da se uvede dohodninski davek, kakor tudi davek na korporacije, bode po zatrdila republikanskih vodij prav gotovo sprejet in sicer z dvanajstimi glasovi večine. V to svrho bode treba, kakor smo že javili, spremeniti u^ta-▼o. V petek ae bode pričelo o tem v senatu a posvetovanjem in tem povodom bode nastopila tudi opozicija, ktera ae pa bode, kakor se zatrjuje, ▼ kratkem razbila. Demokratični člani senata se dane« o teh vprašanjih posvetujejo, da sklenejo, kako jim je pri tej stvari oa&topati, zlasti še, ako bi prodrl predlog za obdavčenje korporacij. Posamezne države bodo brezdvomno z veliko večino glasovale za spreme-nitev ustave. O poslanici so se tudi v kabinetu poevetovali, predno so jo poslali senata. Se preje se je pa vršilo posvetovanje med raznimi pravniki, kteri so vriužbeni pri vladi. Predlog glede obdavčenja korporacij in s prem e-nitve ustave, je izdelal generalni pravnik. -o- SLOVENSKE NOVICE. Slovenski župnik v La Salle, H]., zlorablja prižnico in greši v cer-, k vi proti veri. Iz La Salle, 111., se nam javlja, da •e je tamoŠnji slovenski župnik mi-nolo nedeljo spozabil tako daleč, da ni uvaževal " Pastoralis niti dostojanstva cerkve in svojega poklica, ter da je na prižnici (v cerkvi!) napadal naš list, ker smo na splošno zahtevo ameriških Slovencev nastopili proti napovedanem obisku ljubljanskega škofa v svrho kolekte za njegove nepotrebne zavode. Dotieni župnik je bil v nedeljo morda slabo razpoložen, ker inače bi na tak način gotovo ne grešil in poleg tega še v cerkvi, kjer bi moral rojake podučevati le o veri in o cerkvi, nikakor pa ne zlorabiti cerkev v napade na naš list in na našega rojaka Frank Sakserja. — Ne dvomimo, da bi mu "Paataralia" ae bil poznan, toda kljub temu bi mu bilo priporočiti, d* m Javi pil najem škofu, kteri ga zamore podučiti o vsebini '' Pastoralis'' na temeljit način... Poleg tega bi mu svetovali, da čita nektere odstavke iz Ameriškega kazenskega zakonika. Vse to naj velja tndi za eventuel-ne njegove posnemovalce: with apologies te Lorain, Ohio. Denarje v staro domeviM poUJamo: m $ iejf............ ■a tom............ 100 m 41.10 ............ 000 m 101.71 ............ MO m 206.00 ............ 1000 kron, m 1020.00 ............ 6000 kron. Fottarina je všteta pri teh svotah. Dona ae nakazane »vote popolno— iaplačajo bres vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat ve izplačuje a kr. poštni hranilni urad v 1L do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprffi*-SMja Jo 036.00 v gotovini v pripon-aH registriranem pismu, večje po dum satis Postal Money OHm aH pa JUw Tsrk Bank Draft. Pennsylv. republikanci. Nominacije in platforma. REPUBLIKANSKA DifcŽ. KONVENCIJA V PENNSYLVA-NIJI IN IMENOVANJE KANDIDATOV. Pričetek nripravljanja za letošnje novemberske volitve. ZA REVIZIJO TARIFA Harrisburg, Pa., 17. junija. Včeraj se je tukaj vršila državna republikanska konvencija, pri kteri so se odbrali in določili kandidatje za no-vemberske volitve in sicer: za generalnega auditorja, državni senator Arthur E. Sisson iz Erie; za blagajnika drž. zaklada, bivši drž. senator J. A. Stober iz Lancastra; za sodnika višjega sodišča, sodnik Robert Mo^chisker, sedanji sodnik v Phila-delphiji. — Sodnik nad sodišča uradu je 21 let, dočim uradujeta druga dva imenovana uradnika le po dve leti. H konvenciji sta prišla tudi zvezina senatorja Penrose in Oliver; prvi je prišel kot zastopnik mesta Philadelphije. V platformi se trdi, da bode republikanska stranka izvršila svojo obljubo glede revizije tarifa, ktera pa mora biti prava in resnična revizija ki zamore v resnici čuvati ameriško industrijo in ameriške delavce. Nikakor pa revizija tarifa ne sme biti navaden poskus povišati ali pa znižati carino aa uvozno in izvozno blago. OBRAVNAVA PROTI PUSTOLOVCU. Hallen je ogoljufal vlado v Nicaragua za $11,000 Pred sodnikom Malone v New Yorku se je pričela v sredo obravnava proti James D. Hallenu, pustolovcu, ki je ogoljufal nicaraguaško vlado za $11.000. Hallena dolže ve-letatvine, t<»da jetnik pravi, da obtožba ni utemeljena in je naznanil za-govorništvu, da je denar sicer prejel, kterega bi inoral porabiti za nakup orožja, da bi se rabilo proti vladi v Guatemali. Dalje bode trdil, da je bil tajni agent Guatemale in da je z denarjem prepreči«! od vlade v Nicaragui željeno namero. Hallen ima za seboj jako burno preteklost. Bil je odvetnik, a leta j898 je bil izključen iz stanu odvetnikov. ker je bil obsojen radi tatvine $16,500 na osem let ječe. Potepal se je dolgo let po Južni Ameriki, se tam seznanil z vplivnimi ljudmi, tudi z Raymonom Echesarotte, tukajšnjim agentom nicaraguaške vlade. Leta 1907 je zvedel, da hoče Echesarette kupiti 1,100,000 patro-nov. Posrečilo se mu je, da je dobil naročilo za dobavo patron in je obljubil, da jih* bode za $11,000 oddal na pieru št. 25 North River v New Yorku. Toda namesto patron je prebrisani Ilallen odposlal 1100 z železnimi odpadki napolnjene zaboje, potegnil denar $11,000 in se odpeljal v Južno Ameriko. Ko so zaboje v Bluefields odprli, so zapazili goljufijo. John F. Mclntyre, zagovornik Hallena, je rekel, da bode dokazal, da so ae Echesarette in drugi zarotili s predsednikom Zelaya iz Nicarague, da bi začeli vojsko proti jugo-ameri-škim državam. Hallen sam bode nastopil kot priča. . - ■"—■-o—— - Ruska vojna mornarica. Petrograd, 17. junija. V prisotnosti nadomestnega mornaričnega ministra, kakor tudi atašejev tukajšnjih poslaništev, so včeraj položili temelj štirim novim oklopnicam modela Dreadnought. Dve oklopnici bodo zgradili v galemajskej in dve na baltiške j ladjedelnici. Oklopnice bodo dolge po 608 in široke po 82 čevljev. Vozile bodo po 20 vozlov na uro in oborožene bodo kar najmodernejše. Glasom pogodbe jih morajo dovršiti tekom treh let. Nove la-dije dobe sledeSa imena: Petropav-lovsk, Sebastopolj, Poltava in Gan-gat. Iz najvišjih krogov. Gouldova pravda. VSLUŽBENCI MRS. GOULDOVE SO PRI SODIŠČU IZPOVE-DALI PROTI NJEJ. Vrt so izjavili, da je bila večkrat pijana; tekom desetih dni je bila le dvakrat trezna. ZANIMIVA ZASLIŠANJA. Odvetniki milijonarja Howard Goulda, kteri toži svojo ženo na ločitev zakona, so te dni zopet zaslišali več prič, da tako preprečajo sodišče, da je bila ^Gouldova večkrat pijana. Te priče so bili večinoma vsluž-benci imenovanega milijonarja in so na navzoče poslušalce napravili dokaj mučen vtis, kajti videti je bilo, da bi se vsi radi prikupili milijonarju s tem, da izpovedo proti njegovej ženi. Vrtnar Harry Turner je povedal, da je videl leta 1906 v juliju ali avgustu Mrs. Gouldovo, ko je bila pijana. Ravno taka je bila tudi dne 6. nov., ko se je prepirala z oskrbnikom Malloyem. Tedaj je bila baje tako pijana, da se je morala nasloniti na steno. Potem so zaslišali dninarja William "Wisonga, ki je delal leta 1902 na Gouldovem posestvu. Ta je prisegel, da je bila pijana, ko se je prepirala z nekim Murphyjem. Priča Gustave Wright je izpovedal, da je vodil dnevnik o vseh dogodkih, ktere je doživel na posestvu Gouldove rodbine na Long Islandu. Tudi ta je izpovedal, da je bila Gouldova dne 5. nov. tako pijana, da se je morala nasloniti na steno. Kočijaž Carlson je izpovedal, da je bila Gouldova nekoč, ko se je peljala na sprehod, tako pijana, da jo je moral držati, ker inače bi padla iz kočije. Tudi vsi drugi vslužbenci so v jednakem smislu izpovedali. Lakaj James Lauritzen je izpovedal, da je bila nekega večera leta 190t tako pijana, da je potem, ko se je vračala iz hotela Waldorf Astoria v New Yorku, padla iz kočije. — Sluga Trotter je izpovedal, da je bila na Gouldovem gradu v Virginiji vsak drug dan pijana. Hlapci so izpovedali, da je prišla nekoč pijana v hlev in da je ukazala vseh deset konj odgnati na dvorišče. Trotter je tudi povedal, da jo je tekom desetih dni le dvakrat videl trezno. Cestni rop pri belem dnevu. Brezmejno predrzen cestni rop se je prigodil v sredo pri belem dnevu na Plaza Williamsburskega mosta v Brooklyn Borought v New Yorku. Pred litavsko Marijino cerkvijo na južni 4. in Roebling ulici so napadli trije postopači rudarji Andreja Miller iz Homestead, Pa., kteremu so najbrže sledili že iz Manhattan Borough, ga pobili na tla in ga oropali za gotovino $180 ter mu odvzeli tudi uro. Policista ni bilo nobenega nikjer videti in lopovi so odšli nemoteno s svojim plenom. Oropanega so prepeljali nezavestnega v bolniš- Podrta tribuna. V Devil's Lake, N. Dak., je ta-mtošnje prebivalstvo priredilo neko parado in pri tem se je podrla velika tribuna, ki je bila polna ljudi. Osem osob je bilo pri tem nevarno poškodovanih. Mož skoraj prerezan. 37 let stari Bruno Nestor iz štev. 2488 Atlantic Avenue Brooklyn Borough v New Yorku je spodrsnil v sredo popoldne na Avenue O in izt. 17 ulici, Sheepshead Bay. V naslednjem trenotku ga je povozila z železom obložena kara Long Island železnice. Nesrečnik je obležal mrtev. Nestor je bil vslužbenec železniške družbe. Razstrelba v Ooloradu. Denver, Colo., If- junija. V poslopju Denver Gas ft Electric Co. se je včeraj pripetili, razstrelba, pri kterej so bili štirje delavci na mestu ubiti in Štirje nevarno ranjeni. Poslopje je zelo poSkodovano. Kako se ravna z Japonci na otočju Hawaii. Z JAPONSKIMI KUUJI SE RAVNA NA NASADIH OTOČJA HAWAII, KAKOR Z ŽIVINO. Lastniki nasadov ne marajo za bele delavce, ker so Japonci cenejši. V KONGRESU. Južne republike. Intrige v Honduras. bivši preds. bonttitia namerava sedanjega predsednika republike honduras pregnati. Revolucijonarno gibanje v republiki Honduras se zelo razširja. pogreb brazilskega predsednika. Washington, 17. junija. Državni oddelek bode zahteval od oddelka za notranje zadeve, da mu dopošlje natančno poročilo o položaju na otočju Hawaii. Dosedaj je dobil le poročilo o štrajku tamošnjih japonskih kuli-jev in o aretaciji tamošnjih urednikov dveh japonskih časopisov, kteri so bili baje tudi v zvezi s sedanjim štrajkom. Japonsko ministjrstvo ino-stranih del, dosedaj še ni posredovalo pri naši vladi v prid svojih državljanov. Victor Murdock, ki zastopa v kongresu državo Kansas, je danes izjavil, da je po njegovem mnenju iskati vzroke dogodkom na otočju Hawaii pred vsem pri lastnikih tamošnjih nasadov. Imenovani zastopnik se je mudil pred petimi leti na imenovanem otočju in sioer pred vsem radi tega, da spozna tamošnje razmere. In ono kar je tedaj videl na hawaiijskih nasadih, je bilo tako, da se mora radi tega še danes zgražati. Potem pripoveduje Murdock doslov-no: "Lastniki nasadov, ki so zajedno tudi lastniki skoraj vsega zemljišča na tamošnjih otoicih, imajo skoraj izključno le japonske delavce, ki so cenejši, kakor beli. Belim delavcem pripravljajo vse mogoče potežkoče in tudi manjšim lastnikom plantaž prirejajo vedno neprilike, tako, da so končno prisiljeni svoja posestva prodati. Bogati lastniki nasadov žele imeti le japonske kulije, nikakor pa ne ljudi, kterim ne morejo razbijati s'lav. kakor to postopajo z Japonci. Na nasadih sem opaževal paznike, kteri so s svojimi delavci postopali tako, da bi se Simon Legree obrnil celo v grobu, ako bi kaj tace-ga videl. Več let so Japonci kljub takemu postopanju molčali in vse potrpeli, tako da so lastniki nasadov končno mislili, da bodo zamogli z Japonci za vedno tako ravnati. Jaz niti malo ne dvomim, da je sedanji štrajk nastal vsled razmer, kakor-šnje sem našel na imenovanem otočju pred petimi leti. Najbrže so uredniki japonskih listov pričeli objavljati proteste svojih rojakov in radi tega so morali sedaj v ječo brez zapornega povelja. Vse oblasti so pa na otočju v nekakej kontroli bogatih lastnikov nasadov, kteri nečejo zgubiti svoje japonske delavce, ki so cenejši, kakor drugi." Murdock tudi trdi, da je vedno pričakoval kako poročilo iz otočja Hawaii, ktero bi javilo, da so pričeli tamošnji Japonci z ustajo, v kterej bodo vse bele pognali v morje, kar bi prav lahko storili. Honolulu. Hawaii, 17. junija. Urednike japonskih listov Ji Ji in Nipu, kakor tudi ostale aretovane Japonce so danes izpustili, ker so položili jamčevino. Obravnava proti aretovancem se prične dne 18. junija, oziroma jutri. Štrajkarji so po svojem uredniku Negoro poslali japonskemu poslaniku Takahiri v Washington pritožbo, na ktero pa dosedaj še niso dobili odgovora. Štrajkarji so tudi brzoja-vili svojim rojakom v Californiji in drugih pacifičnih državah za moralno in finaneijelno pomoč. Iz vseh krajev so dobili povoljne odgovore, a kterimi se naznanja, da se je že pričelo nabirati denarne prispevke za pomoč japonskim štrajkarjem na otočju Hawaii. New Orleans, La., 17. junija. Iz republike Honduras se poroča, da je tamkaj v kratkem pričakovati novo ustajo. Po vseh severnih pokrajinah zlasti pa ob obrežju se je pričelo o-čitno revolucijonarno gibanje. Tamošnji revolucijonarji so poslali svoje odposlance v New Orleans, da pregovore nekdanjega predsednika Bo-nilla, da bi prišel nazaj v Honduras in prevzel vodstvo ustašev, s kterih pomočjo bi pregnal sedanjo vlado predsednika Davilla. Sedanja hondurska vlada je naznanila washingtonski vladi o revolucionarnem gibanju, vsled česar se je ameriška topnicarka Paducah na potila pred hondursko luko Ceiba. Rio de Janeiro, Brazil, 17. junija. Včeraj so tukaj z velikimi slavno-stmi pokopali v minolem tednu umrlega brazilskega predsednika dr. Penna. Pogrebu je prisostvovalo na tisoče ljudi. Špalir je tvorilo osemti soč vojakov. Pri pogrebu je bila zastopana tudi vojna mornarica, kakor tudi zastopniki diplomatičnih za stopstev inozemstva. Obsojeni člani La Mano Here. Fairmont, W. Va., 18. junija. Tukajšnje sodišče je obsodilo devet članov italijanske organizacije La Mano Nera, vsakega v desetletno ječo. Osem nadaljnih Italijanov je bilo obsojenih v plačilo denarne kazni v zneskih po |200 in vsakega vrhu lega Se v tromeseSno ječo. endeman aretovan. Kakor sam pripozna, je o kradel Jefferson banko za $40,000. Paul Endeman, plačilni klerk Houston Street Branch Jefferson banke v New Yorku, proti kteremu je izdano zaporno povelje radi vele-tatvine, je bil v sredo nedaleč od Broadway v Brooklyn Borough are-tovan in pod varščino $10,000 odpeljan v tombsko policijsko sodišče v Manhattan Borough. Kakor je zagotovil policijski poročnik McCon-ville policijskemu sodniku, je Endeman pripoznal Hermanu Broesel, predsedniku Jefferson banke, da je poneveril $40,000. Endeman, ki je leta 1892 vstopil kot 201etni mladenič pri okradeni banki v službo, je začel poneverjati pred šestimi leti. Glavne knjige Jefferson banke niso vezane, ampak se-stojijo iz listov. Endeman je delal na ta način, da je del njemu vročenega denarja spravil v lastni žep in vložil mesto pravih listov ponarejene v glavno knjigo, kadar so pregledali podružnico na Houston Street. Odkar je sklenila banka podružnico na Houston ulici opustiti, je ponever-jeval Endeman v še večji meri. V ponedeljek zvečer je izginil. Najbrže je dobil veter o tem, da se je izdalo zoper njega zaporno povelje. Najprvo se je obrnil v Philadel-phijo, Pa., a se vrnil v sredo nazaj v Brooklyn Borough v New Yorku. Poneverjeni denar je zapravil deloma v ženski družbi, deloma pa pri stavab. Dobil je tedenske plače $100. Južnoameriška trgovina. Philadelphia, Pa., 17. junija. O priliki štirinajstega letnega zbora National Association of Credit Men je govoril profesor Rowe iz državnega vseučilišča Pennsylvania o vprašanju: ''Trgovina in kredit v Južni Ameriki". V svojem govoru je naznanil vtise, ktere je zadobil po svojih večkratnih potovanjih po južnoameriških republikah. Naši indu-strijci in eksportni trgovci razumejo jako malo, da bi se prilagodili okusu ljudstva, s kterim so v trgovski zvezi, tako, da so v nevarnosti, da jih eksportni trgovci kontinentalne Evrope prekosijo. Premeniti bi morali tudi kreditni sistem v obratovanju z južnoamerikanskimi republikami in tam oš njim trgovcem dovoljevati tako ' dolgo kredit, kakor to delajo evropski, če hiočejo z zadnjimi rrpelno konkurirati. Nikolaj in Viljem na POVODOM OBISKA NEMŠKEGA CESARJA, JE NEKA RUSKA TORPEDOVKA STRELJALA NA ANGLEŠKI PARNIK Pri tem je bil na angleške} ladiji nek mornar ranjen. SEDEM STRELOV. Viborg, Finska, 18. junija. Semkaj se javlja, da je neka ruska tor-pedovka streljala na parnik North-burg, ki pluje pod angleško zastavo. Streljati so pričeli na parnik, ko se je približal mali luki Wirolahti na otoku Bjoerkoe ob finskem obrežju. Kroglja je prebila neko parno cev in pri tem je bil ^eden mornar na angleškem parniku ranjen. Ta slučaj je sicer obžalovati, zajedno se pa dokazuje, da je glede varnosti carj-a dobro skrbljeno, tudi ako se nahaja na kolikorto!: araem morju. Streljali so iz neke ruske torpedovke, ktera skrbi varnost v zalivu Pit-kipas, kjer se ruski car Nikolaj sestane z nem-kim cesarjem Viljemom. London, IS. junija. Ministerstvo inostranih del dosedaj še ni dobilo potrdila vesti, vsled ktere je neka ruska torpedovka streljala ua nek angleški parnik v bližini mesta Vi-borga. V aneleškib parniških registrih tudi n: vtnjiženega ni jednega parnika imei.- il Northburg iz česar je sklepati, da jt bil dotični parnik last kake druge države in da je le začasno plul poč angleško zastavo. Glasom kasnejšega poročila je bil dotični "parnik baje angleški tovorni parnik imenom Woodburne. Parnik je dokaj poškc-dovan in kurilec Boy-ne je bil ranker na nogi. Oficijelne-ga poročila angleška vlada dosedaj še ni dobila. Iz Avstro-Ogrske, Standard Oil Go. AVSTRIJSKA VLADA SKUSA SEDAJ POSTOPATI PROTI AMERIŠKEJ DRUŽBL Vlada namerava pomagati avstrijskim rafinerijam. NEVIHTE V GALICIJI. Dunaj, 18. junija. Avstrijske rafinerije petrolja so bile prisiljene svojim odjemalcem podeliti razne ugodnosti, ker jim je od strani ameriške Standard Oil Co. pretila velika nevarnost. Pri tem početju jih podpira avstrijska vlada, ki bode posodila podjetnikom potrebni denar, da prepreči amerišk: vpljiv. Dunaj, 18. junija. V sanoškem o-kraju v Galiciji so nevihte napravile velikansko škode* in pri tem je bilo tudi nekoliko ljudi ubitih. Strela je udarila v nek skedenj, v kterem je bilo 50 ljudi. 1'eset jih je strela ubila. Preganjanje kadilcev cigaret. Seattle, Wash, 18. junija. Semkaj je dospel socijalistični agitator W. D. Haywood. Ker je pa kadil cigareto, so ga včeraj dvakrat are-tovali, kajti, kakor znano, je novi zakon proti kadenju cigaret postal dne 9. junija pravomočen. Za vsako cigareto je moral položiti po $15 jamčevine. Sledeči parniki cd Auatro-Ameri-'ana proge odplujejo iz New Torka * Trat in Reko: MARTHA WASHINGTON odpluje dne 83 junija. II temi paniki dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje v svoj rejatni tn* k Hear Terka do: Razne novosti iz inozemstva. RAZNI AMERIŠKI SKOPJE NA OBISKU PRI PAPEŽU; NEW-YORSKI NADŠKOF FARLEY IGRAL BASEBALL. Kolera se v Petro gradu vedno bolj razširja in se je pojavila tudi v Petrovem Dvorcu. MORNARJI PARNIKA SLAVONIC Rim, 17. junija. Papež je sprejel v zasebno avdijenco ameriške škofe Farleya iz New Yorka. M. J. Urbana iz Scranton. Pa. in Maurice F. Burkeja iz St. Joseph. Mo., kakor tudi razne druge goste iz Amerike. Z vsemi se je dalj Ča>a razgovarjal, posebno pa z ne\vyorškiin nadškofom Farleyem, kteri je dan popreje igral v gradu Gondolfo znano ameriško igro Baseball. Papež ga je vprašal, kako se je zabaval in potem mu je nadškof Farley povedal, da je vjel prvo žogo pri igri. Petrograd, 17. junija. Tekom zadnjih 24 ur se je v Petrogradu pripetilo 22 novih slučajev kolere in poleg tega so pripeljali v bolnice tudi 24 ljudi, ki so na sumu, da imajo kolero. Bolezen se je sedaj pojavila tudi v raznih krajih petrogradake o-kolice, tako tndi v Petrovem Dvoren. Ponta Belgada, Azores, 17. junija. Semkaj je dospelo možtvo razbitega Cunardovega parnika Slavonia, ktero se je ukrcalo na portugalski par-nfk Fnflchal, ki je sedaj na poti V Ameriko. Nekoliko mornarjev se j« napotilo v Ameriko s pa mikom Pan-no nia od Cunard Line. Žitomir, Rusija, 17. junija. Blizo Zitomirja je padel na zemljo nemški vojaški zrakoplav, v kterem sta bila dva nemška častnika, kterih jeden je bil r.t-vamo ranjen. Policaj umrl iz strahu. Iz strahu pred steklino je v nekem zdravilišču v Stamfordu, Conn., umrl policaj John H. O'Donnell iz revirne postaje na spodnji Fulton ul. v Brooklyn Borough v New Yorku. Policaja je septembra meseca lansko leto v poslopju Brooklyn Rapid Transit Co. na oglu Fulton in Furman St. ugriznil stekel pes šestnajstkrat, ko ga je hotel ustreliti. Policaj je dobil 60 dni j dopusta in se podal v neko zdravilišče, od koder je bil odpuščen popolnoma ozdravljen. Če tudi ni bilo opaziti niti najmanjšega znaka, je živel vedno v mnenju, do ga bode prej ali slej prijela steklina. Meseca marca se je podal v sanatorij v Stamford, Conn., kjer je od dne do dne bolj hujšal in polagoma hiral do smrti. Umrl je, kakor so izjavili zdravniki, iz strahu. Osveta roparjev. Kijev, Rusija, 18. junija. Večja tolpa roparjev je včeraj obiskala posestvo nekega tukajšnjega veleposestnika, od kterega so roparji zahte« vali, da jim plača večjo svoto denarja. Posestnik v to ni Liotel privoliti in vsled tega so pričeli streljati ranj, na njegovo mater, na tri kmete in slugo, nakar so ušli. Orkan v Missouriju. Joplin, Mo., 18. junija. V mino-lej noči je divjal tukaj orkan, ki je razdejal Andrew McCormickovo hišo, ki je stala 5 milj jugozapadno od Monetta. Veter je odnesel streho daleč od hiše in poleg tega je tudi McCormicka odneslo 125 yardov daleč v njegov ribnik, kjer so ga kasneje našli mrtvega. Pet otrok pokojnika je bilo več ali manj pe»Ško-dovanih. 29 let stara mati desetih dečkov. Winsted, Conn., 18. julija. Mrs. Dorothine Laser Hoarjeva, ki je stara 29 let, in je žena 401etnega Jacob Hoarja v Torringtonu, je včeraj povila svojega desetega dečKa. Poročila se je pred jednajstimi leti. Vseh deset njenih sinov se prav dobro počuti in vsi so pri najboljšem zdravju, £ar velja tudi o njej in njeiem meša. "GLAS NARODA" (Slovenlc Dally.; Owned and published by the Slovenia Publlahlng Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUI8 BEN EDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 * pol leta.........1.50 leto za mesto New York . . . 4.00 ** pol leta za mesto New York . . 2.00 Evropo za vse leto . . . . 4.50 •• " •• pol leU.....2.60 « " " četrt leta 1.75 •ULAfl NARODA" izhaja vsak dan iz- vzem-i nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") every day. except ha imvs tioIkUj*. Subscription yearly $3.0*. Iz takega "pekla" pa prihaja ves denar, kterega dobiva Carnegie in s kterim ustanovlja potem knjižnice po vsem svetu, ne da bi s temi knjižnicami človeštvu kaj koristil. Carnegie ima le malo vzroka hvaliti se radi svoje dobrodelnosti. Dk>pi-i t-rez polpua in asobnosti se M —ti-ni-;" Dsoar naj blatrovoli pošiljati po — Money < »r>ler. Pri spremembi kraja naročnikov Caimo. da tuun proJAnjo vallačo naznani, da hitreje najdo-■o narJovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-*nr : "OLAS NARODA** •Cortlan.lt St, New York City. Telefon 4G87 Cortlandt. Carnegijeve knjižnice. Znani milijonar Andrew Carnegie je v zadnjem izdanju tednika Collier'* Weekly objavil članek, v kte-rem poroča o številu knjižnic, ktere je ustanovil do L januarja t. L Glasom tega poročila je Carnegie tekom časa ustanovil v Zjedinjenih Gižavah, Angliji, Avstraliji in drugi! i deželah, kjer se govori angleščina, lepo število 1800 knjižnic. Prvo mesto med temi deželami zavzemajo Zjedinjene države, kjer je Carnegie ustanovil 959 knjižnic s potrebnimi poslopji in 208 filijalkamL Potem ■lede Anglija s 329 poslopji in 59 11-lijalkami; Škotska in Canada s 105 oe. 86 poslopji in 18 oz. 5 filijalkamL Koliko so te knjižnice veljale, je v tozadevnem poročilu naravno tudi navedeno. in sicer ne radi tega, da bi bila na ta način Carnegiejeva dobrodelnost še bolj razvidna, temveč radi popolnosti poročila. Tako je Carnegie izdal za svoje knjižnice v Zjedinjenih državah 35 milijonov in za Canado ter skotsko po dva milijona dolarjev. Carnegie je toraj po svojem skromnem izpove-danju izdal za razne knjižnice lepo svoto $.>1.596,903. Ta svota je v resnici lepa, in da smo pravični, moramo izjaviti, da dvomimo, je li še kedo drugi na svetu izdal toliko denarja za namene, kterib ni nikdar dosegel, kakor Andrew Carnegie. Toda vsa stvar ima vendarle še drugo stran. Kakor znano, je Andrew Carnegie ostavil trgovino in odšel "v pokoj". Njegovi milijonski prihodki prihajajo večinoma v obliki dividend in obresti neštevilnih delnic trusta za jeklo, tako. da so njegovi prihodki velikanski, ne da bi mu bilo treba skrbeti za to ali ono stvar. V njegove ?epe se stakajo milijoni in milijoni neprestano, in sicer iz Pittsburga, Homesteada. South Chicaga in stoterih drugih krajev, v kterih se izdelujejo železni in jekleni izdelki. V vseh krajih delajo stroji noč in dan. Tu je tudi na desettisoče delavcev, kteri morajo skrbeti za to, da se stroji neprestano gibljejo, an prihajajo surogati ali ruda redno iz severja v piavže in da izdelano blago redno odhaja na kraje svojega namena. Pred vsem pa morajo skrbeti za to, da prihaja denar redno v Carnegiejeve žepe. Za desettisoče delavcev, ki delajo v prejšnjih Carnegiejevih plavžili, pa pomenjajo ta mesta pravi pekel. Za sedemdnevno delo v tednu, ki je le po deset dolarjev tedenske plače. Več nego polovico teh delavcev ne zasluži na teden niti $15. Pri takem zaslužku je pa pravo rodbinsko življenje nemogoče, kajti ti delavci imajo jedva dovolj časa, da vidijo svoje rodbine. Domov prihajajo do skrajnosti izmučeni, da se s spanjem nekoliko okrepe za muke. ktere jih čakajo prihodnjega dne. Vendar pa ' to lastnikom plavžev nikakor ne zadostuje in tako oni vedno in vedno spreminjajo delo in moč svojih delavcev v zlato in poleg tega zahtevajo čestokrat še kri in življenje onih. kteri jim prodajajo svoje moči. Samo tekom jodoega leta je bilo v plavžih jednega j edinega okraja, v kterem se pridobiva jeklo, 526 delavoev ubitih in vse polno ranjenih. Slednji redno ne dobe nikake odškodnine. Ako pa kodo dobi odškodnino, je pa taka, da je ni vredno omenjati in znaša k večjem «200. Angleški strahovi pred Nemčijo. Da je krvav koflikt med Nemčijo in Anglijo samo vprašanje Časa, je jasno kakor beli dan. Gre se za go-spodstvo na morju, gre se za vprašanje, ali naj ostane tudi v bodoče Anglija prva trgovska država na svetu, ali jo izpodrine ekspanzivna Nemčija. A to vprašanje bode konečno rešila le puška in topovi. Na Angleškem so v zadnjem času r velikih skrbeh radi varnosti svoje dežele. Lansko leto je izšel celo neki roman, ki je popisoval invazijo Nemcev na Angleško. Fantaziji omenjenega pisatelja so pripisovali ne-kteri angleški politiki toliko resnosti, da so celo v parlamentu interpelirali vlado, če je pripravljena poskrbeti za boljo obrambo dežele. Ne dosti to: celo resni angleški politični listi S3 dokazovali, da Nemčija lahko vrže v nekaj urah 300,000 mož na Angleško s pomočjo — zračne flote. Pred kratkim so nekteri Listi zopet Izročali, da je vozila po reki Temzi rtka nemška ladija z vojaki na krovu. Vse te vesti provzročile so v angleški javnosti pravo pravcato paniko. Strah« pred Nemci je postal na Angleškem že bolezen. V Ports-mouthu se je osnovalo drnštvo, ko-jemu je namen "privatno zastraže-rje" angleškega obrežja in varovanje pred ptujimi špijoni in ppijonskimi ladijami, s čemur se misil seveda le na Nemčijo, ker sicer ne preti Angliji cd nobene strani kaka nevarnost. Najlepše je pa poročilo, ki je prišlo nedavno iz Londona. V seji angleškega parlamenta je namreč stavil poslanec George Barlow na vojnega ministra interpelacijo, v koji vprašuje, če je res, da je na Angleškem 66,000 preoblečenih nemških vojakov in če je res, da se nahaja v srca Londona v neki kleti 50,000 Mavzerjevib pušk ter sedem in pol milijonov nabojev. Omenjena klet — pravi inter-pelant — se greje po zimi. da patrone ne bi zarjavele! Mi bi sicer Nemcem marsikaj zaupali, samo nič dobrega ne, — vendar menimo, da roji onih 66,000 nemških vojakov, 50,000 pušk in 7 in pol milijonov patron le v prestrašenih angleških glavah! (t On" mora biti povsodi zraven. Opozicijski, in posabno soeijalno-demokratični listi v Nemčiji imenujejo cesarja Viljema EL vsakikrat, ko se boje, da bi sicer prišli s kazenskim zakonom v konflikt, z besedico "on". Znano je tudi, da bi nemški cesar Viljem EL hotel igrati nekakega ženija, ki zna vse. "On" bi hotel biti imeniten skladatelj, pesnik, slikar, pisatelj, a pred vsem — govornik. Da je s svojo zgovornostjo večkrat že spravil v zadrego svoje ministre in posebno državnega kancelarja Buelowa. je sploh znano. "On" bi hotel znati vse, umeti vse, in biti — povsod! Leta 1910 se bodo vršile v Atenah na Grškem velike olimpijske igre. Grški kralj, ki bržkone ve, kako manijo ima "On", ki bi hiotel biti povsodi zraven, je povabil tudi "Njega", Viljema II., da se udeleži olimpijskih iger. ki se bodo vršile leta 1910 v Atenah. "On" je seveda z veseljem vsprejel to vabilo, ker mu bode o tej priliki bržkone dana možnost, da pokaže javne svoje — govorniške vrline. Kako v Nemčiji sodijo o njem, pri- ča neki dogodek, ki se je pripetil ne- „;_.______, i- *T~7- JT44avno v nemškem državnem zboru skrajno naporno, dobivajo ti delavci , . v . Nekdo je namreč vrgel med sejo z galerije nekoliko tiskovin, na kterih je bilo priporočilo, naj bi se cesar Viljem podvrgel neke vrste — mrzli kopeli i ! NAZNANILO. V tisku je in v kratkem izide zanimiva knjiga: "KRVAVA NOČ V LJUBLJANI" Zgodovinska narodna drama s petjem v Štirih dejanjih. Živa slika žalostnih septemberskih dogodkov v domovini L 1908. V isti knjigi izide tudi povest iz življenja ameriških Slovencev: "NAJDENO SRCE". Cena 40 eentov. Za Avstrijo £ K in ae sprejemajo tudi avstaffes znamke. Naročila m takoj sprejemajo pri: Jacob Hočevar. 863 E. 73rd St., N E-, (15-6—15—7) Cleveland, Ohio, Z bombami za svobodo. Povest Is »acsdensksga fcivljenja. Piše Nike Niait (Konec.) XXX. Po vsem tem, kar se je bilo dogodilo v zadnjih tednih, je sklepal pop Vasilij, da se pripravlja nekaj izrednega. Husejn-bega hitri povratek, njegovo zažuganje, da se mora čuvati življenje in lastnino raje, in konečno proglas Enver-beja, so bile stvari, ki so mu dajale mislitL A cn je že toliko pretrpel v svojem življenju, da ni pričakoval nič več dobrega. Tolažil se je samo s tem, da slednjič slabše ne more priti. Ipak je mislil, da je konečno najbolje. če se Lazo in Danica takoj združita. Zato je blagoslovil sam, ti-Lo in brez hrupa, srčno zvezo svoje hčerke z učiteljem Lazom Stonaje-vom. Pozabljeno je bilo trpljenje, pozab-' ljene so bile muke in mlada poroien-ca sta živela srečno ter uživala tre-notke sreče in radosti življenja. In videča to srečo mlade dvojice, sta tndi pop in žena mu Jelena še 1 enkrat pomlad ela, pozabivši prestane bridkosti in težave. Tu se je kar naenkrat raznesel od sela do sela, od koče do koče, od brda dc brda glas: — Ustava je dovoljena, svoboda i nam je dana! Po selih in kočah, po brdih in dolinah!, po gozdih in planinah je odmevalo v tisoč in tisoč odmevih: — Živela svoboda, živelo bratstvo, živel narod! Ljudje so se zbirali, pevali, poslušali goslarja in rajali. To, kar je preje spalo v globini ljudske duše, je sedaj izbruhnilo z elementarno silo na dan ter se združevalo v enem samem vzkliku: — Svoboda! Niso poznali dosedaj svobode, zato niso niti prav umeli pojmi te besede. A znali so, da jim ta beseda obeta bolje in srečneje življenje. Zato niso nehali vzklikati: — Živela svoboda! Pozabljene so bile muke, pozablje-n ■ - "S - ^ - m ■ : . oslovanska Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, "MINNESOTA. URADNIKI: Predhodnik: FRANK MEDOS, »483 Ewing Ave., So. Chieago, HL Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. O. 424, Ely, Pomožni tajnik: MAKS KER2ISNIK, L. Box 383, Roci^ Spring, Wjomiaf. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI i v. m ALOJZIJ VIRANT, piedsodnik nadzornega odbora, oor. 10. Ave. & Giobe Street, South Lorain, O. IVAN PRIMOŽIČ, nadzornik, P. O. Box «41, Eveletfc, Minn. HTTTAKT, KLOBUČAR, HL nadzornik, 115 — 7. Street, Calumet, POROTNI ODBOR : IVAN KERZISNTK predsednik porotnega odbora, P. % Box 138, Bardine, Pa. IVAN N. GOSAR, IL porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN lfBRHAR, UL porotnik, Box 05, Ely, m™ Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St, Joliet, UL - Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prememb* u-dov Ln druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 434, Ely, Minn., po svojem tajnikn in nobenem drugem. Denarne pošiljatvo na' pošiljajo krajevna društva na blagajnika : JOHN GOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn , po rvojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani kiajevnih društev Jednote ali posameznikov naj pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZiSNIK, Box 138, Burdine Pa. Pri'»jani morajo biti vsaki natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je 'GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Železničar ponesrečil. Med Laza- mi in Litijo se je vnel gozd. Železničar Grad Pavel je hitel na pomot, sko leto je vstopila pri njem v službo še ne 14 let stara deklica. Pred dopolnjenim 14. letom je ni nadlegoval, komaj pa je spolnila svoje 14. leto, napadel jo je v svoji pohotno-sti neko jutro s silo. Slabotni deklici se ni posrečilo napadovalcu ubra- 2. Nemci ali slovenski klerikalci, v L ftemci. Lahko s tem računamo, da bi imeli Nemci 4 zastopnike ▼ obč. svetu. To število bi se lahko pomnožilo, če bi se Nemcem posrečilo, tudi v 2. razredu prodreti z manjšinjskimi zastopniki. Večino ▼ mestnem svetu bi imeli prej ko slej slovenski liberalci. Ker imajo t dež. zboru slov. klerikalci večino, je zelo verjetno, da so sklenili tako voL preosnovo. Slov. liberalci bi pa najbrž pri razpravi o tozadevnem zakonskem načrtu pričeli z obstrukci-jo.'' To lumparijo torej klerikalci nameravajo, da so pred par dnevi zagnali tak krik o bivši taktični zvezi narodnonapredne stranke z nemškimi veleposestniki, da bi odvrnili pozornost od svojih obstoja čih zvez. Mi smo takoj slutili in tndi pribili, da se nekaj kuha, ker klerikalci tako vpijejo. Pravi tatje navadno kriče, če se hočejo spraviti v varnost: "Držite tata!" Umrli so v Ljubljani: Bogomir Pirnat, paznikov sin; Franja Boben, tesarjeva vdova, 67 let; Dragica Ravnikar, poštarjeva hči, 2 leti; St. Dražil, predstojnikov sin, 13 mes.; Ivan Drašler, posestnikov sin, 5 let; Ivan Potokar, posestnikov sin, 16 let; Antonija Kraje, kajžarjeva hči, 24 let; Marija Čelhar, posestnikova hči, 17 mesecev. ŠTAJERSKE NOVICE. Vojak 27. pešpolka ropar. Vojaškega begunca 27. pešpolka, Mat. Eggerja, ki je vlomil pri posestniku Fr. Strublu v Tihovoju v novomeški okolici in odnesel 700 K, so prijeli orožniki na Zidanem mostu. Pri Eggerju so našli še 639 K 84 vin. Gozdni požar. V Tin j ah je 26. maja vsled nepazljivosti neke dninari-ce začelo goreti v gozdu Ane Thaler. Čeravno je bila takoj požarna bramba na licu mesta, je vendar zgorelo mnogo sena in približno 150 kubičnih metrov smrekovih drv. HRVATSKE NOVICE. Po neprevidnosti padel z okna. V Zagrebu je dijak Miroslav Mautner slonel na oknu svojega stanovanja v prvem nadstropju; pri tem se je predaleč sklonil, izgubil ravnotežje in padel na ulico. Težko ranjenega so prenesli v bolnišnico usmiljenih bratov. Splošen shod anazUator. Lipeko, 2. junija. Tu se je vršil policiji naznanjeni splošni diod anarhistov. Razpravljajo tudi o sindikalizmu. Poslovno poročilo navaja, dm so dobili razni anarhisti zadnji dve leti 19 let zapora, 30 jih je pa bilo izgnanih. Sklenili so delati proti parlamentarizmu. lista "Der Revolu-tionaer" in "Der freie Arbeiter'' se združita. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE TOBATHI-ŠTVO NE KRETANJE PARN1K0V. Sledeči paniki od plujejo is NEW YORKA: j'j-JSg attstro - amerikama proga Martha Washington____junija Argentina .............. 7. julija A h ae ...........«••••»• IL jaiija Laera .................. 98. jelija pri tem je pa padel z neke skale ter ^ .Taki nastoP^ » se ponavljali Parnik na Savi Hrvaški Usti poročajo, da je vlada sklenila, za re- se nevarno poškodoval. Izpred kazenskega sodišča v Ljubljani Trt,« divjaki. V Vrtačnikovi gostilni je bilo za Časa farnega prošče- nja kaj živahno. Tja so prišli med drugimi gosti tudi France Knez, po- nekaj mesecev. Deklica se ni upala zadeve povedati svojim staršem, ker ji je obdolženec grozil, da jo starši ne bodo več marali, če jim to pove. Končno se je pa deklica le ojnnači-la, ter povedala vse svoji materi, nakar jo je ta seveda takoj iz službe vzela. Obdolženec pravi, da de- 19" važno ^mm ZA SLOVENSKE FARMBRJE! Vsled zahjteve nekterih rojakov naročili smo zopet v Ljubljani večje število pravih domačih kos, ktere imamo sedaj v zalogi, in sicer dolge po 70 in 65 cm. Na razpolago imamo tndi dobre BRUSILNE KAMNE (OSLE). Ker je* bilo letos vprašanje po tem blagu tako veliko, da nismo zamogli izvršiti, vseh naročil, svetujemo vsem onim, da se že sedaj preskrbe s tem orodjem za poletje. Glede cen pišite na: FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POZOR ROJAKI! Novolznajdeno garantirano mašile n pleiaste in eolobradce, od katetegk »,l tednih lepi lasie, brki In brada pope! ;tejo I ^evmatizem >li trpaji sestnika sin iz Semenika, Blaž Ura- j klica laže, a njeni bivši vzgojitelji nič in Jože Javoršek, premogarja v j jo opisnjejo kot pošteno in resnico- Lokah. Kmalo se je začel Uranič prepirati z natakarjem zaradi na^ pitka. Pri tem so pa vsi trije obdolženci kar nakrat kot besni začeli tolči stole, posodo in pobijati šipe. V gostilniški lopi so sedeli Jože Paviek s svojo ženo, Jakob Zore, France in Janez Ocepek, ter se mirno pogovarjali. Tudi tja prihrome obdolženci in začno metati polena v lopo. Pavška sta zadela dva polena, jedno na liee drugo na usta. Izbila sta mu dva prednja zoba, pet pa mu ljnbno dekle. Porotnikom je bilo stavljeno le jedno vprašanje, kterega so pa jednoglasno zanikali, nakar je izrekle sodišče oprostilno sodbo. Ustrelil se je pred vežnimi vrati vračaje se v jutru ob 3 iz kavarne trgovski pomočnik V. Leskovič v Ljubljani radi nesrečne ljubezni. Porabil je trenotek, ko je njegov tovariš, kteremu je dal sam ključ, od-klepal vrata. Poskušen umor. Iz Kandije se pi- jih močno omajala. Gostilničar Ja- | se:.Novomeški hlapec France Stare nez Vrtačnik je stopil med nje, da i ie im*] dol=° casa 1Dtirrmo razm*rje bi jih pomiril, a začeli so s poleni L n<*° omozeno žensko Mihelčič iz tudi po njem udrihati. Končno je ! Ko mu Je razodela> bo prihitei še Vrtačnikov bratranec ' treba b?twr Je ,12Javi1 Starc Nace Vozelj, da bi jih pomiril, a tudi tega je udaril Uranič dvakrat s kolom po glavi. Oba pa sta zadobila da to njega ne briga čisto nič in da noče o njej ničesar več vedeti. Ven-' dar je^pa še lazil za njo. Ko mu je k sreči lahne telesne poškodbe. Tudi j pa ona .povedala' da zdaJ ne mara sta dregala Knez in Javoršek s kolini v okno gostilniške sobe, da je razbito steklo letelo na goste. Sodi-ftče je obsodilo Kneza na 6, Uraniča na 4 in Javorfika na 3 mesece težkj ječe. Izprijeni fant. Dne 90. aprila t. 1. je prišel k ljubljanskemu trgovcu Blažu Jesenko 171etni Naee Miklav- čič iz Mokronoga, sedaj delavec v več zanj, ga je to tako vjezilo, da ji je večkrat grozil, da ustreli naj-pred njo, potem pa še sebe. Dne 31. maja je pil zvečer z Mihelčičkinim možem v kavarni. Proti jedni popol-noči je pa šel k Mihelčički na dom ter vstopil v spalnico, ki ni bila zaklenjena. Privil je luč, da je bolje videL Razločil je dobro Mihelčičko in njeno petletno hčerko Angelo, s ktero ste spali skupaj v postelji. Po- Ljubljani. Obdolzene« je bil pred te?nil je revolver ter nstrelil na spe-okolo 4 leti v tuk. salezijanskem i £<0 Mihelčičko, ki je le zatarnala. zavodu, zato so mu bile tudi tamoš- { takoj- na to je drngi{ ustrelil proti nje razmere dobro znane. Pokazal je ponarejeno pismo od ravnatelja tega zavoda, v kterem ga je prosil za dve obleki, naramnike in dva ovratnika. Jesenko je izročil Miklavčiču pet oblek in na izrecno prošnjo še jedne črne hlače. Pri tem je rekel, da se piše Franjo Zanto is Šmarja ter da bo ravnatelj še tekom istega dne dolg poravnal. Isto popoldne je prinesel MIklavčič dve obleki nazaj. Drugi dan je pa zopet prišel, Češ, da ga pošlje ravnatelj po 30 K, ker mu je na kolodvoru slučajno denarja zmanjkalo. Sele ko je Jesenko poslal račim, se je zvedelo, da je Miklav-čič lagal in ga ogoljufal. Obdolženca, ki vse priznava, je obsodilo sodišče na 5 meeeeev jeŠe. ljublj. porotnega sodišča. Antor Sker-v Jaršah, o-aa kaj rad izpod tika ob svoja dekle, smrtm menda tudi zato, kar ma je ftcaa 10 let njej in nato mirno odšel domov, kjer so ga prijeli orožniki. Zadel je Mihelčičko obakrat in sicer enkrat na lice, drugič v trebuh. Rani baje niste nevarni. Veliko krivde se pripisuje možu Mihelčiču, ki je ženo popolnoma zanemarjal in je ni nikoli dal vinarja, sam pa je popival in kvartal cele noči. Nov občinski volilni red za Ljubljano. "Tagespost" prinaša iz Ljubljane sledečo brzojavko: "V krogih slovensko klerikalne večine v drž. zboru se bavijo z načrtom volilne preosnove za mestno občino ljubljansko. Kakor se poroča, nameravajo vložiti predlogo, ki bazira na proporci jo nalnem volilnem sistemu. Tako bi se omogočilo, da bi prišle v občinski svet manjšine, ki so bile dozdaj nezastopane. Predloga volilna pnonere bi imela 4 volilne razrede. V 4. volilnem razredu bi imeli socijalni demokrati maojlinjake zastopnike, v 3. slovenski klerikalci, v gularična dela na Savi dati napraviti poseben parobrod. Delo bo razpisala. Parnik bi vozil kamenje in drugo stavbeno gradivo in bi plul za sedaj le do zagrebškega mostu. To bi bil prvi poizkus parobrodne vožnje na regulirani Savi. BALKANSKE NOVICE. Odvetnik ubil častnika. Bukarešt, 3. junija. Sinoči sta se v Giurgevu sprla neki častnik in neki odvetnik. Odvetnik je častnika ubil. Vsled tega dogodka je prišlo do malega spopada med civilnimi in vojaškimi o-sebami. Pomažarjenje Bosne se sistemati-ško nadaljuje. Zdaj so dobili tudi zavoji za svalčice mažarski napis. To je le na ta način mogoče, da baron Burian dela za hrbtom avstrijske vlade in skupnega ministerstva, slednja dva faktorja pa se tudi nič ne pobrigata, da uveljavita svoj zakoniti vpliv. Seveda — če ima v avstrijskem kabinetu Poljak od izvest-ne žlahte, "vitez" Bilimki, prvo l>esedo, potem se temu nihče ne more čuditi. RAZNOTEROSTL Gimnazijci roparji Dne 2. junija se je pričela pred porotnim sodiščem v Kolomeji razprava proti osem osebam med njimi štiri rnsinski gimnazijci in učiteljiščniki in jeden ljudsko šolski učitelj. Obtoženi so roparskih napadov v minoli ami kakor tudi roparskih vlomov t župni-Seu v Piadykiju pri župniku Pawlu-ku in v Korniczu pri župniku Rusi-nu. Roparji ?o prisilili župnika z revolverji, da sta jim izročila denar in dragocenosti. Nosili so pri svojih roparskih poletih črne krinke. Prič je zaslišalo 24. Sodišče je obsodilo Chonika v Sletn^, Bukojen.skega v 41etno in Welezka v 14mepečno ječo, ostale pa oprostilo. Roparski napad v vlaku. Nedavno se je peljala soproga berolinskega trgovca Hoppe iz Varšave v sprem stvu svojega soproga v Berolin. V Varšavi je dvignila pri neki tamoft-nji banki 23.000 rubljev. Na postaji Gniev je izstopila soproga med od morom iz voza in se ni več vrnila. Mož je mislil, da je žena vlak zan dila, in se peljal naprej. Toda ko je le ni bilo, je stvar naznanil nakar so jo dobili ubito in oropano na postaji Vasilkov. Roparji so bržkotne izvohuniili, da ima denar, se peljali z istim vlakom in porabili priliko, ko je izstopila, da so jo napadli, zvezali in odvedli v svoj voz, kjer so jo otqpali in vrgli pri postaji Vasilko skozi okno. Storilci so neznani. •TAl PROGA AdnfltM • e M Majestie................Ml jmmi* Oceana« ........i.......7. jriija Teutonic ................ 14. jatija Adriatic ................ IL jatfja Majeatla................ S. jaMja v. FRANCOSKA PROGA. ▼ Mavra Li Lorraine .............ML jvaije Le Provence............ L julija La Savoie .............. C. jalija La Tov-aLi«...........15. jalija La Bretagne ............ Ti. jJija La Provence......... '_">. jilij. HAMBURG AMERICAN ' UNX. T Hambarg. CUvelaad .............. M. jmmij* Pnndtmi Grant ........M. jnija SEVERONEMtn U01D. Calaar Wift. dar fl—— . .A jaaija .......»1 jaarija n.......a RED STAR UME. T Aakwerpea. Vaderiand ..............II. jaaija Zealand ................ S. jalija Kroonlaad .............. ml jalijs Laplaad ................ 17. j^tja Vaderiand .............. 94. j^ija Zealand ................ H. jatija AMERICAN UME. St. Lamm .............. M. jauja Philadelphia ............ t. jalija St. Pasi................16l jalija New Yerk .............. 17. jalija St. Loais................M. jalija v nogah, rokah in kri in Vam pe polnoma odstranim. Potne nog«, tur Je oCesa, bradovlce in ozebline Van v S dneh popolnoma odstranim, j< to resnica se jamCl JG00. Upraialtc « ~P" JAKOB VAHCK, P. 0. Box 69« CLEVELAND, O. HOLLAND - AMERICAN UME. T liWnin Načrta. .............. B. jaaija Ryndam ................ jriija New iailirlia ........ .11. j^ija HARMONIKE boaisi kakortoekoli vrste lidelnjem i» popravljam po najniijih cenah, ■ mem kranjske kakor vse druge harmonike te rmCnnam po delu kako riti o Vf r sahteva brez nadalinlh noraSani. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, i . NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dabro črno vise po 50 do 60 ct. galea s posodo vred. Dobro b«la vino od 60 do 70 ct galon s posodo vrad. Izvrstna Vepsvka od $2.60 do $3 galon s posodo vred. Manj nego SO galon naj nihče ne naroča, ker maige količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom Daj gg. naročniki dopoeliejo dettJOV oziroma Money Order Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vena o at St .San Francisco, Cal. Vakaj naj peremo perilo, da postane belo, ^ nakar zadobi sivo barvo vsled slabega škroba (šterke) kakoršnega je dobiti raztresenega po groeerijah? Argo je najboljši škrob za vsakovrstno perilo in se rabi pri pranju z vročo in mrzlo vodo. Kupujte prave Argo zavoje, 5 centov. H Kdor želi čuvati svoj denar, kadar potuje preko New Yorka, naj m zanesljivo obrne na j e d i n o slovenske- H rvatsko gostilno, kjer dobi vsak čas najboljšo postraSba Domača hrana in čiste sobe so rojakom vedno na razpolago. Dobi se vedno dobra pijača ter vsakovrstni avstrijski in herce-govački tobak. Svoji k svojim I Ant. Pličko, 137 Washington St., NEW YORK, IS. Y. Brezplačno se odda 100 sloven, rodbinam. V svrho kolonizacije oddamo 100 lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava i imena in naslove ter svoto $5 v svrhu pokritja pre-pisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po j $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, kerlelimo. da bi se na njih nastanili dobr Slovenci, kteri bi lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom jednega leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00. Mi tudi preskrbimo potrebni denar za gradnjo hiše. Skrbelo se bod tndi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbury Parku, N. J. Ne opustite lepe prilike. Polljite monev order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite: PRINCB REALTY Nassau Street, CO,, New York City. Pozor! Slovenci Pozor ^SALONa' ssmodernim kogljlSČam Sveže pivo v sodičkih in buteljkah fe-druge raznovrstne pijače ter unšjsk,-smodke. Potniki dobe pri meni čeda£ prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovan« ae toplo priporoča Martin Potokar H4 So. Center Ave. Chicago, K »Učitelja angleščine, francoščine in nemščine, omikanega Slovenca zrelih let, kteri je bival zadnja leta kot učitelj na Nemškem, Angleškem in Francoskem in zna seveda tudi pravilno slovenski govoriti in pisati, priporočamo Slovencem. — Ako se v kakej izmed naših slovenskih kolonij zbero rojaki, ki bi se radi učili angleščine, francoščine in nemščine, kar bode le njim v korist, jim svetujemo, da to store kmalo. Naslov učitelja pove Uredništvo "Glas Naroda" 83 Cortlandt St., New York. ^Hjii II qJV ■■ ............I Zdrav ju najprimernejša pijača it- »»LEISY PIVO «8>«c»j ktero je varjeno iz najboljšega importtrar.ega čeSkega hmrla. £ad> tec* | naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi « tre «t i Svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L*elliš z ono besedo take darove, potem ima še več drugih prav posebnih lastnosti." "Ali mi jih hočeš povedati t" "Ne morem se jih takoj zmisliti, ker jih je toliko, da se človek kar moti." "Ali si bil mogoče kedaj sam priča, ko se je storil nevidnega!" "Da, bil sem." "Povej mi!" "Vedel sem, da je sin mojega, nasproti bivajočega soseda bolan, in da pride k njemu stari Mibarek. Moja žena je imela hud glavobol, in hotela je, da ji starec napiše amulet. Zato sem se postavil ob času, ko • !___1 lf !1____i! fvnfn vnAiA/vo i1rnric/>fl TTn nriflA I M miril. "To je ime, po kterem me smejo klieati samo moji dobri prijatelji. Za druge se pa imenujem hadži Halef Omar beo hadži Alml Abbas ibo hadži Davud al Gozara. Zapomni si to!" "Tako dolgega imena si ne more nikdo zapomniti, vsaj jas ne." "To dokazuje, da je tvoja pamet jako kratka. Toda, še slišiš, kako slavno ime nosim, bodeš drugače o meni mislil. Jaz sem pobožen ^ sin svojega preroka; toda vem tudi, da se ni treba vaditi celo življenje ▼ molitvi/ Alah hoče, da se njegovi otroci veselijo. Toraj ni greh, če se kdo šali, če s tem nikomur ne škoduje. Če me pa vsled tabs šale imenuješ nepridiprava, je to pravzaprav raužaljenje, ki se da oprati samo s krvjo. Ker pa si naš gostitelj in ti moramo biti hvaležni, hočem požreti jezo in ti odpustiti.'* To pove tako smešno, da se mora gostilničar smejati. Za toraj tudi ne traja dolgo, pa se sprijaznita. "Ali ima* tudi ti mojo vero za neumno?" me vpraša zadnje ime- novani. (Ml. Cenik: knjig, katere aa dobe ▼ salegi liSLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IV. Y DUŠNA PAŠA (pisal škof Ft. Bar raga,) platno, radeša obrass 764, broširana 601. JEZUS IN MARUA, Tesano viono-kost $1.60, fino vesaao ▼ asnje $1.20, vezano v platno 40e. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vesaao v slonokost $L50. MAT.T DUHOVNI ZAKLAD, lajna, v plat- je imel Mibarek priti, pred vrata mojega dvorišča. Ko pride, ga pokli-Ssn po imenu. On mi pa ne odgovori. Se enkrat ga pokličem, in ko mi tudi sedaj ne odgovori, grem čez cesto k njemu in mu pravim, da potrebuje moja žena njegove pomoči. Pogleda me jezno in me vpraša, za koga ga imam. Ko mu odgovorim, da je sloviti svetnik, se mi je smejal, toda ni dal nobenega odgovora in se podal na dvorišče mojega soseda. Dolgo, dolgo časa sem čakal, a on ne pride. Samo Busra, kruljave«, kterega sploh nisem videl iti k sosedu, je prikrevljal na bergljah. Ko sem šel potem k e-osedu, in ga vprašal po svetniku, mi je rekel, da sploh ni bil pri njemu. Prisegal sem, da sem ga videl iti notri, in on je prisegal, da je bil samo kruljavec pri njemu. Stari Mibarek pa je izginil. Kaj praviš k temu, efendi f" "Nsjprvo čisto nič." "Zakaj najprvof" "Ce bi si hotel vstvariti sodbo, bi moral svetnika dalj časa opazovati. Toda cela stvar se da vendar na prav jednostaven način razložiti." "Kako to, efendi?" "Svetnik je šel k tvojemu sosedu spredaj notri in zadaj zopet ven." "To ni mogoče. Dvorišče leži spredaj, in za hišo ni nobenega vrta in nobenega izhoda. Vrata, skozi ktera sem ga videl iti, so j edina pot, po kterem bi Lahko prišel zopet ven." "Mogoče se je skril?" "Kje neki? Hišica mojega soseda je tako majhna, da se mora vsa-eega, ki bi se hotel skriti, tskoj opaziti." "Potem je >tvar seveda zelo tajinstvena. Jaz si jo ne morem razlagati." "Razloži se jo lahko, in sicer tako, kakor sem že povedal. Mibarek se lahko naredi nevidnega. Ali mogoče ne verjameš?" Vse je seveda pre\ara. Ali pa naj se prepiram z gostilničarjem, ki je drugače sicer pameten, toda zavzet praznoverja orijentalcev? Mogoče je tudi v interesu stvari same, če ga pustim v njegovem mnenju. Zato odgovorim: "Kdor take stvari še ni premišljeval in videl kaj enaeega, ne more vsi« niti da, niti ne." "Toda jaz pravim, da!" doda možko Halef, ki je vse poslušal ter me navihano pogledoval. "Ti? Toraj verjameš? "Kar se le da." "To se mi zdi čudno." "Zakaj, sidi?" "Ker po mojem mnenju tudi ti nisi nobenega poznal, ki bi imel ■noš, se narediti nevidnega." "Jaz? Nobenega poznal? O, sidi, kako se motiš!" "Toraj, kdaj si pa naredil to znanstvo?" "Že večkrat in zadnjič zopet danes." 61ntim, da hoče zopet narediti kako šalo, in zato molčim. Turek je pa takoj v ognju, v mnenju, da je dobil vernega pristaša, ki mu bode potrdil njegovo praznoverje. Zato vpraša hitro: "Danes? Mogoče medpotoma?" "O ne!" i "Potem peš pri meni?" "Uganil si." "Alah! Toraj jm\ m.ni je bil jeden, ki se lahko naredi nevidnega?' "Da, pri tebi." "Ali sem ga tudi jas videl?" "Seveda." "Mogoče je jeden izmed postopačevf" "Ne pade nobenemu ▼ glavo." "No, kdo pa?" "Jajčja jed. Videl si jo prav razločno, ko je prišla k meni, potem pa js naenkrat izginila. Gostilničar napravi uajprvo začuden, potem razočaran in navsezadnje jezen obraz in zakJiše malemu: "Hadži ti praviš, da si bil v Meki, mestu preroka?" "To je istina." "Ne verjamem." "Ali me bošaš racžalitif" "Ne, toda kljub temu ti povem, da ne verjamem." "Vprašaj mojegs sidija! On ve to jako dobro, ker je bil---' Svareče ga pogledam, da neha v sredi svojega govora. Gostilnišar zlata obreza 90^. NEBEŠKE ISKRICE, ve« no 504. OTROŠKA POBOŽNOST, 154 POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 1 dollar. POBOŽNI KRISTJAN, ftme vesaao $1. 20. „ RAJSKI GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO, slate ibim *■» vezana 91.25. SRCE JEZUSOVO, vsa. M4-SV. ROŽNI VENEC, vsa. fl.f* SV. URA. slats obresa, las mm $1.20. VRTEC NEBEŠKI, plates 7*4, ris-nokoet imit. 91-5f. UČNI KNJICUL ABECEDNIK NEMŠKI, Sft* AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 504. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA. 404- BLEIWEIS KUHARICA, *»• vezana $1.80-ČETRTO BERILO, 40* Dimnik: BESEDNJAK SISTEMSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90 EVANGELIJ, vesaa 6*. GRUNDRI8S DER SL6VEN1-SCHEN SPRACHE, vena (L26. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki m, nah S*. HITRI RAČUNAŠ, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE P08TANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV. 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00 PODUK SLOVENCEM ki e koše jo naseliti u Ameriki, M*. RVA NEMŠKA VADNICA, 16*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAK, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežii-Bartel, ftne vecan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežiš-Bartel nova isdaja, fino vezan $S.00. SLOVENSKO - ANGLEŠKI SLOVAR, 90c. SLOVENSKO- ANGLEŠKI SLOVAR »0*. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEM ŠČINE BREZ UČITELJA, 4$*. SPRETNA KUHARICA. ao 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE tfOVE ZA VERE. 66*._ ZBIRKA LJUBA VN1H PISEM 90e. CAS JE ZLAT«, t#*. DAMA S KAMELJAMI, broširana $1.00 DARINKA, MALA CXHMMXi, DETELJICA, fcv$sa$s trek kraaj- skah bratov, Be*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KWEXPU, 60*. DOMA IN NA TUJEM, M*. DVE ČUDOPSLNI PRAVLJICI, ELIZABETA, SO*. ENO LETO MED INDIJANCI, S$*. ENO URO DOKTOR, iak/igrm, M*. ERAZEM PREDJAM8KL IS* ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, $0*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHEN80N, mm as- feanie, 40*. GOLOBČEK EN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveaks skapaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM 20®. GRIZELDA, 10* GROF RADECKL 20* GROF MONTE CHRISTO, svstevas knjižica, 2 knjigi fino vsaaae den-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 101 skupaj $6.50. EULDEGARDA, 20* HEDVIGA, BANDITOVA STA, 20* HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMT, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, »0* IZGUBLJENA SREČA, IZIDOR, poboftni kast, SO* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUftO, 90* JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 svsekov, a- metno vezano, vsak svesek $1.00 KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, l5e KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* LAŽNIVI KLUKEC, 20* MAKSIMUJAN L, essar mekikaa- ski, 20* MALA PESMARICA, SO* MALT VITEZA sveski skupaj «8.16. IN SABAVRE ni nm tAHl BRUCE Je moslero in ni treba, da bi vedel, kakšne doživljaje smo doživeli takrat v svetišču mohamedancev. "In še efendi lahko desetkrat dokaže," odgovori Turek, "ne verjamem kljub tema ne." "Toda sekaj vendar net" "Ker pobožen hadži ne bi vlekel pravovernika na tak našla sa Mislil sem, da si odkritosrčen, dober človek, a sedaj n vidim, de si ki misli samo na kale." "Slniaj ina, ti sin te lepe doline, ali vsi, kako se imenujem!" "Slišel *em." "No, kefco torajt" "Halef." 1 H*> ANDREJ AVSTRIJSKI JFNAKL, aevsa. 70*. AVSTRIJSKA EKflPEDICIJA. tO* BARON TRENK, tt*. BELGRAJSKI BISER, IS*. BENEŠKA VEDRftEVAIJEA, It*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V 8TRAHU, 25*. BURSKA VOJSKA, tt*. BOJTEK V DREVO VPRMtEN VI TEZ, lt*. CAR IN TESAR, tO-). ČRNI BRATJE, tt*. ČRNI JURIJ, «6 A0. CERKVICA HA BEAU, Št*. CESAR FRAN fONF, tO*. CESARICA ELIZABETA, IS*. CIGANOVA OSVETA, tt*. CVETINA BOROGRAJBKA, 00*. CVETKE, tt*. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: nad 30 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: nad 1 milijon kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po ?sem Sleveaskem. Sprejema vloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hraDilniea sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je Je hranilnica, a ne posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod. Bojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Naš zsspslk v Zdražeslh državah je že več let 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. FRANK SAKSER CO. 6104 Saint Clair Ave. N. E. CLEVELAND, O. (T Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj ................ SALOON 107-109 Greenwich St., New York City kjer točim vedno dobro pivo, doma prešana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe....... .............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Paetreiba solidna. Za obilen poset te priporoča.................. FR1DA von KROGE 107-109 Oreeevlck Street. NEW YORK, N. Y. Compagnie Generale Transatlantic. [Francoska parobrodna družba.j -.mm i J MALI SVEZNALEC, 904 MARIJA, HČI POLKOV A, U4 MARJETICA, 504 MATERINA ŽRTEV, 604 MATI BOŽJA Z BLEDA, lftf MIKLOVA ZALA, 404 MIK BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTRNJAKOVIČ, 904 MLADI SAMOTAR, 154 MLINARJEV JANXZ,44M MRTVI GO0TAČ, 994 MTJČKN1KI, A Ašksre, ilipiatno vsa. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCm, OH najdenček, ao4 NA PRERIJI, 204 NARODNE PESMI, fcrovnik. t svs- ski, vas. vsak po 004 NARODNE PRIPOVEDKE, I svsa- ki, vsak po 20# NASELJENCI, 904 N A8EI2HKOVA HCL ON NAŠ DOM. Zbirka povsstL Vsak W04 NA VALOVIH JUftfBGA MORJA, m NEDOLŽNOST PMHAJANA KM POVELIČAMA, W04 NEZGODA NA PALATAEE, ON NIKOLAJ QUNJBK3, W4 OB TIHIH VEČERIH, Oas i—sr. 1000. OB ZORI, 704 ODKRITJE A meaner., 404 PAVLIHA, 204 PARIŠKI ZLATAR, 26«. PESMARICA " CE" POTOVANJE V UUPVt P06LEDEJI MMHKAJDM PRAVLJICE (H^v,) m MATI- PREGOVORI, •FHUX1, PRINC EVe&H, 104 PRIPOVEDKE, PRST BOŽJI, 154 PUD TURŠKIM JARMOM, refootktv, ms ribičev sin, lOf rinaldo rinaldin1, ms robinson, brožiran, Ms rodbinska sreča, 404 rodbina polaneskih, f svsmti $2.50. EOKOVNAČI, narsdaa igra 404 ROAR8KO ŽIVLJENJE, SO4 RUSKA JAPONSKA V«MSKA, ft i veakar 754 SANJSKE BUKVE, velike, 30«. SKNTTJA, 154 SITA, mala ffiaiostanka, 004 SKOZI SUHO fNDIJO, M# SLOVENSKI ŠALJIV EC, 1 rvssks po 204 3pisje, 154 SPOMINSKI LISTKI IZ 178TUJ ske zgodovine, u4 stanley v afrtkt, M4 stezosledec, 204 sto pripovedk, 904 stoletna PRATTKA 70«. strelec 204 STRIC tomova koča, SV. genovefa, 204 SV. motburga, 204 srečolovec, 304 sveta noč, 154 ftALJTVT JAKA, S sv., vsak p« 00* Šaljivi SLOVENEC, 754 S PRESTOLA NA MiORlSCE, 20e. Štiri povesti, *04 TEGETHOF, slavni afenal, 00# TIMOTEJ IN FTLEMON, 104 TIUNG LING, 20^ TISOČ IN ENA NOČ, «1 svsakov 00-50- TRI POVESTI GROFA TOT^TOJA 404 trije mušketirji, svatoma knjiiea Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30.000 konjskih mod ' La Savoie" " " " ..................12,000 " 26 000 «« « La Lorraine" " " " ..................12.000 " 25 000 " " "La Tonraine" " " " ..................10.00G " 12 000 " " "La Bretagne"................................. 8.000 " 9.000 " " "La Gascogne"................................».000 " 9.000 " " G 1 a v o a agencija: 19 STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebrotigh Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoladae iz pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: •LA LORRAINE 04. jaaija 1000 *LA LORRAINE 2». jaBja 1M0. •LA PROVENCE L jaHja 1000 *LA TOURAENE 5. avfnsU 1M0. •LA SAVOIE a julija 1M> *LA SAVOIE 12. avfnsU 1900. •LA TOURAINE 1A j^iija 1Mb La Bretagne 19. avgusta 1909. La Bretagne 22. julija 1900 *LA LORRAINE 26. avg. 1909. POSEBNA PLOVITBA. Parnik CHICAGO ul dva vijaka odpluje dne J. julija ob 3. ari popoldan. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M* W. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, BL NIKDAR VEČ TAKE PRILIKE! URA IN VERIŽICA s priveskom (medaljonom) s pismeno garancijo »a deset let, za ktero morate povsod plačati najmanj $17, btane sedaj pn nas^, SAMO \jra je najnovejše in naimodemejše vTEte s tremi krasno in umetniško izdelanimi pokrovi, ki so s čistim zlatom platirani. Ura ima najbolje in najtočneje idoče kolesje na 7 dragih kamnov (rubinov. ) "ZZZ VERIŽICA 8 priveskom, (medaljonom) je tudi najnovejie in najmodernejše vrste in platira-na s pravim zlatom. Privesek (medalion) v ktere-lahko postavite dve sliki (fotografiji) je okra-Ten s tremi krasno in fino brušenimi kameni. Za uro in veriiico pošljite nam naprej samo $1 in mi vam pošljemo takoj uro in veriiico, kakor tudi pismeno garancijo za 10 let. Ostalih $>3.75 plačate, kadar dobite stvari. Kdor s pošiljatvijo ne bi bil zadovoljen, zamore dobiti takoj svoj denar nazaj. ______Cenike pošiljamo zastonj. Vsa pisma, denar in naročbe adresirajte na naslov: NEW YORK AUCTION CO., 436 Cast 67th"Street, New York, IN. Y. V DELU JE HGteeV, 904 VENČ&K PRIPOVBSn, 904 V GORSKEM ZAKOTJU, 904 VOHUH, 804 VKTOMIBOV HMTAJf, W04 V ZARJI MLADO0H, M4 WTNNETOU, rieS g M sveakd, fL90. ZBIRKA DOMAČIH EDftAfK, ZLATA VAS, m ZLATOROG, $LM. ZMAJ IZ BOSNE, 604 l OGNJEM IN MEČEM, «LM. LENINOVA SKRIVNOST, 99* ŽALOST IN VBSBLJB, 46e. ZEMLJEVID KRANJSKE DEtE lM,w*194 CEMLJEV1D AVSTRO - M18KI veliki 264, mah 104 ZEMLJEVID EVROPE, i»>. maL i 04 ZEMLJEVID ZJEDIN JEN IB D1 ž A V, 264 OPOMBA. Naročilom j« |>riVokit ianarao vredn—t, kodiai v guioviai pofttni nakaaniet aH pdhaak oua kak. Poštnina je pri va»k tok ka viteta. ROJAKI, NAROČAJTE RR HA GLAS NARODA", NAJVEČJI BI :t FOdGOR 1LOVENOI IB KRVATI • Podpisani priporočam vsem pato jočuc rojakom v Chieagi, HI. ia «k lici »voj dobro aragani S A L O O K. Na rajapojago imam tudi kpo ka«r Ijižče. Točim vedno sveče ia Seip pivo, jako dobro domače rasne likerje ter prodaj- n Aa* kg. Poetrelba solidna. Prodajam tudi in pterijAagem pa rob rodne listke sa vae peakaaMsak* Arte po isvirnih eenah. PoMtj»m naeje v staro dom potom po dna v nam karaa. v tem s banko Trmak Bakmr v New Voska. Svoji k