2S, otev* IP 6ELJU, öetB-iek, rfne 4, marc a I92O. LETO II. tab»)« v»afc toiP-eta, 4*trt«fc tn •ototo. - Ceoa«Za <*k> Jt to 56 K, 2« pol seta 28 kron, ta čcUt kia 14 K, aa 1 mesec 5 kron. PoMmezM «tovilka «fane 60 vinarfev« Na plsmene naroObe brci po&HJatve deiwfja •« ne moremo oztratl. Naročniht na) pošiljajo naročnhto po poštnl nakainiel. Reklamadje glette lista so poštnine proste. Ne- franklruni doplsl se ne sprejeitm}«. Na dopw« brez podplsn sc ne otira. IZDJUA IN TI9KA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BDB ODGOVORWf UREDNIK VEKOSLAV SPINDLE*. ^^^B ^^^^H ^^^H ^^^M i^^^^^B ^^K ^BB h| fl^B ^HH ^^^V I^^B ^^^1 ^^K ^¦^B Ifretfnl&tro lit «tprLvniAtv« se nabnja v Zves.nl ttskurni v Cclf«, Strosantajerjava ulioa M. S« Og5»sj se n>vuiifljo po porabijenttn proMon» in sk;er•: w navata»e Av.strije, tako jc Ca^tfK) sodelovatt v vladi lastue ciržavc. In priSJo je do tega. da so one iste skupinc, ki nis¦.-, sabotlrale av.stiijskega Varlamenta, da, ko so tam eelo «Iasovale za takozvanc potrebšOine. sabotirale Na- rodno predstavništvo. Po kratki dobi pi- vega DavjdoviCevcga kabiueta, ki je pri- Scl za koncentracijsko vlado. je prislo uo sestava drugega Davidovičevega kabi- ueta, ki ie nrevz-.'I vlado-pod iv)riSel opozicijonalni Wok do vlade in med njegovimi strankami se )c sklenila pogodba, po kateri dobe klcrt- kalci Slovenijo, starčcvičanci Hrvatsko in radikalci Srbtjo v svojo oblast. A kakor so prej kričaii opoztcijonal- ci proti vscm odredbain demokratsko- socijaljstične vlade, so v hipu izpremenl- li svoje prepričanje, ko so prišli na vlado. Namestnik zunanjega ministra Spaiajko- vič je takoj izjavil, da ostane ztitutnja poiltlka naše države uespreme- njena, to je, da ji bo dala isto smer, ki ji k> !e dala demokratska vlada. V vprašan^ vä- Intne reforme so razni hnjskači v opozf- ejjonahieni blokti krfčali, da sc hoče prl zamenjavi za novi denar odteffniti prebf- valstvu tostran Save in Drjfne tri četrtV- nc njegovega imetka, ko pa je priŠla opo- zicija na vlado, je izjavil njen finančni mi- nister dr. JankoviČ, da ostatic valutna relorma takstta, kakor sc je sklenila pod Davidovičevo vlado. Da, še več! Narodnl klub in slo- | venski klerikalci so se celo prilagodlli mnenju ProtiCa in dr. Jankoviča, da bodi rešitev razmcrja med dinarjem in krono 1 : 4 definitlvna, dočim je Davidovičeva vlada to vprašanje pridržala odločitvl parlamcnta. In dr. KoroSec je mahoma u- molknil, dočim je pop/ej najboli kričal. Z njim vred pa molče tudi drugi valutnl ' gromovniki. Zakaj so se tore.i mase dra- žile in hnjskalc proti vladi? Zato, ker o- poziciji ni bilo do tega, da pride do mož- nosti izvesti svoje programe. ampak sa- mo za to, da dob! obtest v svoje roke. S spremembo v ccntralni vladi r»o prišle tudi spremembe pri pokrajinsklh vladah. Za hrvatskega bana in bil imeno- van dr. Matko Laginja, proti katerenw se mora Čutiti dr. Rrejc zapostavlienef^a in degradiranega, ker je hrvatskega ba- na imenoval ministrski predsednlk, dr. Brejcn pa samo notranji minister. Novi ban je izdal posebno poslanico na narod kakor kak suveren. AH ste kdaj čnH, da bi državniki naslovljali poslanice na na- rod? Niti Clemenceau niti kak drugi ml- nistrski predsednik ni tega storll. Samo Mafko I., b«« hrvatski. si uztirpira suvt- renskc pravicc; le ne vemo, odkod in kam scgaio meje njegove oblasti. Demokratska stranka hoče. da se da narodu najšlrša upravna avtonomlja , da pst sc ponolnoma zbrišejo one zgodo- vinske meje, ki so bile umetno začrtane v naše meso, da se zbriše znak našega robstva in ponižanja, znak na5e sramote. Scdajna vlada pa hoče pridržati ta ana- hronizem. V njej ne najdemo nobene izra- viie csebnosti, ne encga strokovnjaka, ne cnega političnega talenta. Skupnega programa sedajne vladne stranke nima- jo: ihie Korošec znači program klerika- lizma, Narodni klub stari hrvaški držav- nopravnl program, Protič pa program reakcije, srbskega ekskluzivizma. — V narodnem predstavniStvu sedajna vlada nima kvoruma, in mislimo, da novi kabl- net 2 narodnim predstavništvom ne bo stal. ampak padel. M} vladi kvoruma ne daroo, ker nimamo volic, podaljSevati življenje tej vladi državi na Skodo, Ves narod je uverjen, da sedajno narodno predstavm- Stvo ni sposobno življenja. Ko Je bil stavljen DavidoviCevi vtedi od zastopnikov Francije in Anglije «Its- mat glede jadranskega vpraSanja, vJada ni bila v dvomu, kako na ultimat odgovo- riti. Znali smo, kako narod misli o ja- dranskem vprašaniu, in odgovorili smo z odlo^nim: ne! Nova vlada pa v vpra- šanjn cinca in odločila se je, da vpraSa narodno prcdstavništvo. kako ono sodlq rešitvi tega vprašanja. Š^ le potem hoC« veljavno skJepati. Nova vlada hoče torej odgovornost odvaliti na parlament. DeJ- sivo Pa je, da je v vseh zapadnih drža- vah vlada odgovorna za vse korake v zunanji politiki in ona sama odločuje v tch vprašanjih, od parlamcnta pa dobiva samo informacije, direktive. Pred kaki- ini 10 meseci ki je dr. Korošec rožljal s sabljo glede zapadnih mej; radovcdnl smo, če bo tudi sedaj nastopil tako ju- naško. Smo narod, ki hoče mir. I^ipravlic- ni smo, da živimo v mini z vsemi sosed). Hočemo medsebojno tekmo na gospo- darsk-em polju. Hno pa izjavljamo odloC- no in glasno: Kar je uaSe, nc damo! Stojimo v usodnem trenutku. Bljz se poslednja faza bitke v vpraSanju na5e juKoslovanske domovine. Bijc se odld: čilna bitka med stranko uazadnja&tva in strai». ko napredka. Mi smo stranka malega tloveka, stranka narodnega cdlnstva. stranka so- cijalnlh reform. Ne priznavamo nikakih privilegijev ne ecrkve, ne plemstva. no^ bene kaste. HoČemo socijalno pravičnost, ekonomsko enakost. NaŠ spas je v stop- ljenju v eiK) veliko ceMno, v cden velik narod vseh treh piemen. Vojski se ni vo- dila za to, da stvorimo tri male državice, ki bi postale plen močnih sosedo . Tak- Sw tri državjce pa hoče sedajna vlada. In vslcd tega je nujna državna potreba, da pride Cim prej do oblasti 2opet demo- kracija in prepreči te namene. Stojimo brezpogojno na staliSčn: naSa domovJna mora biti veÜka, neraidcljiva? Oremo v Beograd, Ja se čimprel skruši sedanji vladni Wok, da se čimprej ustvari nova sltuacija, da se čimprej !z- voli novi, pravl tkarodttt parlament. Končujem s klicem: Naj umre današ. n|e narodno predstavnKtvo, na$ živl s svobodno voljo naroda izbron* ntuotoü pariametit! RavnateU Anton Jeršinovič: Sola in dom. i. Po vsej širni Jugoslaviji doni danes klic: delo, dek> in zopet ~ delo. Vsak do- ber državljan se danes zaveda, da je v dein spas naše mlade, lepe domovine. — Neše časopisje, kar ga je dobrega in po- Steno mislečega, s hvalevredno dosled- »ostjo bodrl In vzpodbuja Ff —del«. Stro- kovnjaki se združujejo v sniotrene svrhe, wove organizacije stopaio na dan, nova dru^tva in nove družbe s skupnimi cilji se porajajo — vse v znamenju dcla in na- predka, vse v neodoljivi želji po boljSem i» lepšem, bodisi v materijelncm ali du- Sevnem ozirn. Producirati hočemo. kaftl dobro vemo, da produkti naSih rok In produkti na5ega uma nas vodijo do n«- predka in blagostania. Ni se čuditi, da se je v teh bnrnih ča- ^h ki jih preživljamo. polotila tudi na$e wladine koprneča želja po «dejstvova- nJ«. Mladina, ki jo tako radi nazivamo *<:vet naroda«, »dika in ponos«, bodoč- nost naSa« itd., noče in nc sme biti zaci- nja, kadar gre za to, da povzdigncmo ths za na§c Pravice, !n vsigdar, kadar gre za — blagor oCetnjave. Zakai ona je nosltcljica narodovih idealov In stopa na- vdušeno v prvih vrstah naprei v boju zn svobodo in napredek. Kakor pa moramo na eni strani vsa ta stremljenja mladinc iskreno pozdrav- ljati in se jih vesi-liti, tako je na drugi strani dolžnost vseh nas starejSih, da Cn- vamo nad njo in ti dajenio smernlce za življenje. SaJ hočemo in Želimo od nje, da bo enkrat, ko stopi v življenje, boljSa od nas .... Svetovna vojna tudf naši učedi sc mladini ni prizanesla. Glad In mraz, po- manjkanje obleke, pcrila in obutja }e bilo kvarno njenemu telesnemu razvoju. Od- porna sila v slabo rejenem telesu je maj- hna, dovzetnost za razne boleznl, zlasti za tuberkulozo, velika. Oče ali varuh, starej§i bratje v vojski, doma mati sama s kopico neboglenih otrok — brez vod- stva in varstva, pogosto celo begunka — i brez doma. Tako so doraščali oni otroci. , ki hodijo sedaj v ljudsko, pa tudi nteSCan- sko Solo. Pa tudi Sola sama! Kolikokrat so Jo vsled pomanjkanja učnih močJ zaprli, in to ne za kratko dobo, temveč često zn dolge mesece! Pa ne samo, da je manl- kalo učnih močl; mantkalo je tudi kurlva j v zlmskem času, manjkalo je prinravnih i prostorov, ker so se v Soli nastanili voja- ki; nastopUe so epidemične bolezni, in I zopet ie bilo treba Solo zapreti. Otrok pa ' je rast el brez vzgoje in olike, brez var- stva in nadzorstva, neredko prepuSöen ! sam emu sebj ali slabi tovarišiji ali celo J Podiviahi ulici. J Clovek. ki mu Je na sreu blagor mla- : dine in hoče praviino motriti dannSnie I Solskc razmere, ne sme — vsai danes sc I np — pustiti navedenih dejstev iz vidiTca. Klinb pri7.nanfa vrednemu prizarfevanjii na§e vlade in klinb požrtvovalnemti, ' smotrenemu delu našega učiteljstva §e dolgo niso z^icelene rane. k! jih je krva- va vojska vsekala v nežna telesa ra5e bodoče generacije. Nervoznost, nenof- malna utrujenost, težko shvačenje učne- ^a gradiva ,bolehavost pešanje spomina, s'abi naprcdki v izobrazbi ltd. so pojavi, ki jih bistro učiteljevo oko lahko konsta- "ra sleherni dan. in to ne samo v ljudski, temvcč tudi v srednji soli. Vprašanje je. kako temu odpomoČI. In odponioči moiamo termi, ako h;>čeino napredovati, sicer nazadu.iemo. Moj odgovor se glasi: sklenimo ožje ettkc med Solo in domom! Pa poreče kdo: stare stvari pogrc- vaS; to in tako smo že neštetokrat slisa- li in čitali. Res je, da je o tern vpraSanju napisanih že neSteto knjig in knjižic, do- brih in slabih, potrebnih in nepotrebnih, in vendarle je to vpraSanje danes bolj pereče nego je bilo kdaj poprej! Pomisli- mo predvsein samo cnol LjudskoSolski ali srednjeSolski učenec — visoke Sole nimam pri tern flankn v mislih — preživi Dovnrečno 4—6 iir na dan v soli. V tern času je izročen učiteljštvu v varstvo, vx- gojo in izobrazbo; ostalih 18 ür na dan je nrepuSčen staršem ali njih odgovor- nim*) namestnikom, da ne govorim o *) V starih »poučilih« in «instrukci- jah«, ki so jih prejšnje Solske oblasti izda- jalc kot navodila za skupno delo Sole in doma. ČitaS vedno o »starSih ali niih od- govornih naniesfnikih«. Mar starSi nlso vsai naimanj toliko odgovorni za v/.gojo svojih otrok kakor njih namestniki? onih dnevih, ki so docela sole prosti. ka- kor počitnice, nedelje in praznikl. Recl- mo, da bi bilo onih šest iir v šoli vse prav in v redu — kdo to bolj želi nego učitelj sam, ako je na svojem mestu —, kaj pa onih ostalih 18 ur na dan? Sola ne more biti odgovorna; naravno ie, da so odgovorni starši in njih namestniki. Vcm, da bom zopet trčH ob ugovore. Starši se bado zglasili pa porr#xejo: saj se brigamo, koHkor se moremo in koH- kor nam dopuSča čas. Oovorili bodo o težkih časih, o dragin ji, o veliki zaposle- nosti in napornem delu od ranega iutra do pozne noči, o slabem stanovanju, pj-c- tirano dragih učnih kniigah itd. Res je, :n tiKJi to priznavam. Marsikomu je v isti- ni težko, «strcči vsem zahtevam, ki se Maviio do njega PTi vzgoti otrok; rnisllm pa. fla vse te ovfre pri dobri volii, vk- trajnosti, potrpežlflvosti in. če treba, tu- di samozatafcvaTrtu in pritrgovanju nlso ncnremosflMve. In kateri dobri oče all katcra skrbna mati ne bi vstraiala. ne bi "potrfpla, ako gre za dobrobit lastnega otroka? Naj navedem nekaj primerov! UPenec vzame zjutraj Solske knjfge s seboi in odide. V Sols era ni. JutnMsto, ¦pojutranjem isto. U^itclj povprafinje v razredu in zve. da licence-med Solsklm poukom nohaikufe. no nottku pa se yraCa •domov. Tic^n fe očividno na slabi pots. Ufitelj poHitfe namestnika starSev, a ta nc pff«1e, Ce§, o^anc utegne.nima Časa, |e zadrian! Konec prih. ¦V.-O.-.- 'J- v^ß-VOUKty S*r»ti 2. »#OVA DOM< .-'•?--v. :s ^ršev^i r-dbor JDS. Jfc imel sejo dne 29. febrüarja popoldne. Čoročala sta bivSi predsednik deielne vtede dr. Gregor 2erjav in bivši ministes dr. Albert Kramer o svojem delovanju. Utrekla se jima je zahvala in zaupanje. Skknile so se sledeče rezolueüe: 1. OdloOno ugovarjamo nameri nove vlade Stojana Protiča, da se zavira alt Celo ukiae izvršitev agrarne reformc. Svarimo io v interesu države pred vsa- kim umikanjem in zahtevamo, da se po načellh prejšnje vlade resno provede agrarna reforma do konca. 2. Odločno protestiramo protl izjavl novega finančnega ministra dr. Vellzara Jahkbviča v Protič-KorošČevem kablne- tti, da je relaclja 1 : 4 me ddlnarjem In *rrono \n pa Izmena definttrvtia. Vztraja- thö na tern, da se nal po izmenjavl starlh tftljegovanih krön s kronsko-dinarsko liovčantčo začne nemudoma pripravijatt ftova končna novčanlca, kl jl bo parla- fftent dolöcil relacljo do krone in dinarja. IVi tem ponovno izjavijamo. da intere- «om narodnega gospodarstva najbolj od- govarja. če se krona zamenja al pari z ftovo, kotično edinlco. Izrekamo svoj Ätud nad hinavsko klerlkalno agitadjo v Valutnem vpraSanju, ki ga je SLS sra- fhötno izdala prvi dan, ko je vstopila v CenUalno vlado, s tem, da je prlstala na čr. Jankovičev program, da je relacifa !n izmena 1 : 4 definitivna. 1 Pozlvijamo finančno upravo, naj pomöveljavno iznlenja domačlnom take tfcflkövce s pötvorjenim kolkom, kl so jlh tfobHI v foke v dobri verl in fih ob navad- nl pazljiv<*stl niso mogll sooznati kot po- tvorjenc IHfcner FfcfcDO LUP$A: Zskaj je Avstro-Ogrska zgubila ugled v S amu? (Konec.) Buddhoya romance- tlgiedni nemški inžener dtvlzQe sJuitiske severne ieleznice se je mnogo , Tet pečal skrivno z nabtranjem Budtfho- i vib statuet in kipov iz starodavne bron- j ce, katere se nahajajo v veltktti mttoil- | |ah po templjlh centralnega in severn«ga j Siama. Za časa vojske se je ta uradnlk r- \ družil z židom, voditeljem ugledne du- oajske firme za uvoz in izvoz blaga. — Zadnji je seveda videl v antiklh prodiik- tlh ugodno sredstvo za svoi postranski aaslužek (v Ameriko). in tako sta ta dva pomnožita skupno dobro organizirano zbiranje teh, siamskemu naroüu dragilt in svetih ostankov starodavnosti. Je-U to podjetje imelo reclno ali nereelno podla- go, ni moj namen tukij razpravljati. Isti- na je, da se je pričelo to poüjetje v taki obllkl, da ni ostalo brez poskdic. Vzbu- dilo je v narodu veükj ogorčenju, ko je namreč zgintio vec pwi.jinbmh in naro^ du dragih Buddhav iz različnih teinpljcv, nekateri so ostali polomljeni. ker üh ihc- sramnežl niso mogli skrivoma odstranltl cel'h in so v\Uy odnesli le posamezne tn važne dele, kakor glave, roke itJ Žbog pritožb naroda ie bila vlada primorana, vmes poseči, in je skušala preprečiti ta ostudno. versko-nravne Cu- te naroda Žaleče dejstvo. Označeni inže- l\er je bil odpuščen iz službe siamske vla- de — a Žid, kot samostojen in neodvisen Avstrilec, se je smejal v pest zbog dobre- fca in dragocenega, mnogo stötisoc tiho- !ov vrediega blaga siamske antike, kate- ro je Imel nakopičeno v svoji lasti, ne fla bi mogla siamska vlada poseči odfočno vmes in preprečiti njegove nadatjne na- mene, ker ga Je vodja avstfo-ogrskega poslanlStva In zastopnik avstro-ogrskih interesov opravlcll — namesto izročif sodbl. ?n kako bi ne? Saj je imel on sam |e dobiček od tega in Je hranl že precej- 5njo množino takih prpduKtov v svoiem stanovanju v poslaniStvu ~. Da siamskemu narodu in siamsM vladl, kjer je Buddhizem državna In n^- rodna vera, to ostudno dejstvo ni ugala- lo, to je samoobsebl razumijivo. Premt- slimo, ako bi pri§el kak tutec v na§e Vr»- Je in W začel zbiratl iz naSih cerkva ftve- te podobe in druge versko-nravne stm- bole In drapocenostl bogočastja, in W na tnk rtas'm onečastii cerkev in vero, kaj bi rekla vlada, kai bi rekel narod? — Tu ni treba odgovora! Slično ie razmerje v Siamu, in opravlčeno je torel tiho ogo»- Cenic naroda in vlade zbog take nesram- nosti. Da je to vpHvalo tieugodno na vsc krlve in nedolfne Nemce in tedajne Av- strijee, to je samoobsebi razumlÜvo. Nm- mesto. da bi zastopnik vlade izrocü take ettmente zashiženi sodbi. jlh je raje ta- govarjal in prikrlval njih krivico — sevc- da ker sam ni bil boljšl! — Se je torej čudltf, da je \1ada in nje kralj zgubil simpatije do Avstro-Ogrske? Karakterlstlka nemlkega značaja. Pred mnoglmi leti je bil ustanovljen »Deutscher Club* v Bangkoku skupno od Nerncev in Avtsrijcev. Toda ni trajalo dolgo, ko so Netnci izpodkopali Avstrijce v tem društvu. Vzeli so jlm najprej pra- vlco v odhorniStvu. in kmalu potem jim ni bilo več dovoljeno voliti. mogll so o- stati lc člani brez volllne pravice. S tem so propadle seveda vse ugodnosti dru- Stvenega živlienja —. Drugače je postalo, ko je priSla voj- ska; tedaj so se nam seveda ti mogočne- ži dobrikall in se nam delali prüaznu in prijatelje, vsakega so vabili v »Club«, hri)disi ud all neud, kajti trebalo je zbirata denar za nemJki rtideči krlž in zu njNi podletja, v prvi vriti za njih ob&irno pro- pagandp. Semkaj spada »Die Kricgszei- tung Umschau«, razSirjanie polltičnlh spU sov v <;iamskein in drugih orljentalnth je- zikih itd. Tudi Iz Kine in Saigona doSli ^>pritepencl«, z mesečnimi podporami do 400 tlkalov, so se žlvell s tem denarjem. Toc'a posebno ti posiUgostk so zakrlvifi velike netigodnosti In vzbudili opraviče- no ogorčenje zavezmkpv /bog njih nc- sramne propaganda Posledica je büa, da to ztvezntfd prlčeli predbaclvati slamski vladi. zakaj dopusti, kot nevtralna, tak polo?^j? — Ko le torej trebalo zblrati denar. so bill avstro-ogrski podaniki dobrodoSH go- stl povsod v »Cttibu« ali na nemSkem Po- slaniStvu in prl vseh sestanklh in prked- bah, all pred vojsko so jlh smatrall veC ali manjl nevredne !n kot nepotreben ba- last v svoji drufhi. Navedem se druff sfaČaf. SeyenAJl^ dmska železnica je Wla v rokah Nemcev, in nastavijanje inženerjev ter drugih «- radnikov Je bilo v rokah nemškega rav- natelja. imenovanega od siamske vlade. Kljub temu, da je železnica driavna In da je bila priložnost za službo dana vsem narodnostlm — v smislu siamske željfc — vendar v zadnjem desetletjti nl bllo mo- go^e dobltl shizbt? za kakega avsiro-og»- skc«a inleneii«. Večkrat «em predlagal ravnatelju, naj vsa? enemti Avsirlkrs partement iskal pri zgradbi seveme proge izkuSenega moža za nadzorovanje dela. Toda ta mož, za katerega Nemcl pri severni železnicl niso imeli dela. Je dobil kmalu rartem dobro sluibo pii zgradbi južne siamiütc žele/nice, ki je W- la v angieSkih rokah. — Toral AngleZ, kot državljan tedaj sovtažne süe naspro- ti Avstro-Ogrski, se je pokazal nepri- stranskega na tedaj še nevtratni zem!.?i, ko je Nemcc, kot državUan takozvane prijateljske sile ostai vendarle pristran- ski in ni dal službe Avtsrijcu. To je zna- čflno za Nemce. — ProsMuclia. Avstro-ogTskemu ugledu, m s tern tudi Tigledu centralnc Evrope je Skodo- vala močno razširjena prostituciJa Ev- ror>ejk. Te nesnaere so bile v različnih Ja- sih po glavnih ulicah v Bangkoku tako nesramne, da so se marsftaterl lcrogi *e pričeli i7/>gibatl teh glavnih ulic, in stam- sko ženstvo te bilo po vsej pravici rtix- burjeno zavoljo drznostl in nesramnosti, s katero so nastonall in se kazal? ti de- menti. Mnoeokrat sem s'iSal v ožjih kro- glh sfamskih žensk, da Evropeike, kakor se kaže.io na I7hodu, nimaio srame^lnvo- sti in morale. In kako ne, saj naislab?! e- lementi siam^^eera ženstva niso tako nc- sramni in nemoralifni kakor te nesnaere. Cudno, največ takih eiementov pa je bilo reglstrtranih na avstro-oerskem konzulatu oziroma poslanlStvu. Opozoiil sem svoj fas poslan'ka na to. In mu sve- tova!, da storl potrebne korake v zboll- JaTiie razmer in uplcda, Vaterega so nam kalile te krasotice nePistostl in nesratn- nosri prl doma^m narodn. a rtohll Sem za odjrovor: «Teh kann es ^swh den Leu- ten nicht verbieten . . .« (»Vendar ne morem ttudem te*a prepovedati.«) NerazitmlHvo m\ je torei t>Ho, da r*»- slanlStvo ni motrlo s^oritf koraka v xbolj- fcinje evrapskega *n * tem «vstro-«gf- skega ugleda, ko so se na dfugt strani te^ dajni zastopniki naSHi interesov često- krat meSali v dejstva, kjer ni bilo po- trebno. Ko pa je izbruhnila vojska, tedaj sta vodltelja nemškega in avstro-ogrskega poslantštva seveda uradovala. kakor sta hotela. Preostajalo jlma je zato precej Ca- sa za zabave, in kakor se je slišalo, so li- ma ravno te krasotice nečistosti skrbele čestokrat za zabavo in Wazeni okus. Takih in enakih slučajev bi bilo 5e mnogo, toda smatram, da je bolje, ako no kopljetno Se nadalje po s smrdečimi pllni zavdanem gnoiišču iz časa avstro-ogrske vlade. 2e zgoraj navedeno je dovolj, da spoznamo, zakaj je avstro-ogrska monat- hija zgubila ugled tudi v Siainu. Sednj pa Avstriie ni več — mi smo prosti - - In zato nam je doma najugodnejša prilož- nost, da na njenih razvallnah tudi nadalj- nem Izhodu prifnemo z resnltr cleiom in da pokažemo tudi siamskemu narmlu. c?a mi nlkdar ne bodemo padli v tir. v kate- retn ie bredla tedaj že umiraioča in ctege- nerirana n'onarhün i'i da Sc zavedan«.» k t Ji'goslo»ani svo.ie«ca poklica. blii Ulan civillzacije. Oiein<] torei, Ca se P"kaSe jiigoslovanska zasfava kmnlu tuth v ;!fdj- ni, ixhodni Azlji, in ko se bo to zgodilo, ti:<*?'i naj bodi \zljatom v očividui /r.ak. da :«. ?/.ivt*'t,A\Yc, <;'.•.»¦• dolAuosti v m^U- narodni -kiiptPi/to \>\ da snio prividu, miroljubni in odkritosrčni. in da ne zavl- damo in preziramo Azijatov v nobencm smislu, da spoštujemo njih ohlčaje, šegv in navade, ter da hočemo I njimi prija- teltstvo v svtIio, da se prične čim prej komercljaini In gospodarstveni napredek na obeh straneh. Biato na dr. Zerfcvat Klerlkalna gnojlšča *Sk)venec«, »Večernl List« !n »Straža« so že začela izllvati svojo gnoj- nico po blv^em predsedniku deželne vla- de dr. Žerjavu. V člankih, katerlh stvar- no vsebino pa morajo že takoj drugi dan prekHcdvati. mu hočtjjo natveziti kontp- cijo. Popolnoma praviltio se dr. Zerjav ne spušča v enak osebni boj. ampak mirno predlaga, naj se Izbere častno sodišče, kl naj presoja. Dr. Zerjav izjavlja: če se po- sro^i urn dokaxat^ le en nepoftten all sc- bkSsn čhi tekom 13 roeaeccv. kar K blv v vIimH, se odi>ove Javnemu dein. Beseöo tajo sedaj lastniki kleHkalnlh kloak! Socljalfeti kt narodno nredstavnt- itro. Kakor noroča zagrebški »Ob7X>r«, se bodo socljJallstični poslanci v smislu sklepa kongresa soc. demokratske stran- ke z d«e 20. Jul. 1919 v Novem Sadu ude- leževah sej narodnega predstavniStva. Jfldransko vprašanje. o katerem rasuii časoplsl tm dolgo in Siroko pise jo, je pravraprav na mrtvi točkl. tarn, kjer je Wlo ra^etkom mlrovne konference. - Oovort sc aoptt miiogo o neposrednih pogajRnJlh mod Juposlavlio in Italijo. O<7- vorl so, da se hočeJo Italijani odpovedatt zahtevl po noposrednl zvezl ^Reke z Ha- ltjo, da t>a rahtevajo za to suverenlteto Itirtiie nad Reko In nove ugodnosti v Al- bani.H. Seveda nosijo italHani v žepu se vedno — londcaiski pakt kot nekak «bau- bau«. Wilson ie postal v Rvropo novo noto o jadranskem vprašanfu. Protlčev 9trah. Ker so se te dni pri- čakovale velike demonstracije proti Pro- tičevi vladi v Beogradu, je vlada že v nedeljo prepovedala vsak Javen obhod. »Uspebi« nove vlade v Bosol. Bo- sanski begi so takoj, ko je prišla na povr- Jje nova reakcijonarna vlada. ki je prott radikalni agrarni reformi, dvignili svoje glave in so začeli preganjati kmete, ki so v smislu naredb prejSnk vlade že postall lastniki na njihovih posestvlh, Ponekod }e priSlo do krvavih prlzorov. V okolici Beline ie beg Salihaglč planil na kmete « orožjem ter pri tem ubil dva rodbinska očeta. Seveda so se kmeti dvignili protl njeniu in sa ubili. Razburienje v Bosni med kmeti narašča. »Kmečko deiavsko xvezoa, t. j. poti- tično organizacijo malih kmetov in ktne- tljsklh delavcev, vinlčarjev Hd.t Je usta- novila dne I. tin. socijalisticna straska v Ljubljani. VolUve v bolgarsko sobranje $e vr- Je 29. marca. Parlament .se sestane »aj- kasneje do 18. aprila. ^^ Do kdaj mora NemCÖ» tere« sodfto nad vojnlral zločlnd? PariSkl ;Je«»Ps« poroča, da je svet zaveznikov sktenll po- dalj§att rok. do katerega mora Nemčija predložiti sodbe sodiSca v Upskem prott nemSkhn vojnim /Joctncem. na 6 mesc- ccv. Prvötno Jc bU «toločeir rok 3 mete- ocv. Oenertt Hortby — drlavnj uprartifk Ogrske. Ogrska narodna skups^ina je dne 1. tm. v poimenskem irtasovanju iz- volila generala Horthyja s 131 od 141 od- danih glasov za državnega upravnlka Ogrske. Pri občluskih volltvah v Bran due 29. febr. so dobili Cehi 78.149 glasov (61 mandatov) Nemci 35298 glasov (27 man- datov) in židje 2542 glasov (2 mandata), V Nemlift se vrše oWinske vt>Htve. Značilno je, da so v saksonskem kralje- stvu bili komunisti odločilno poraženi. Tudi v Mesenskem so podlegli, istotako v Darmstadtu. Povsod so meSCanske fn kmečke stranke nadvladale. ZnaČilno pa je tudi, da so tudi zmerni soeijalisti sploS- no nazadovali in zgubili do 30% glasov. Ukrallnska republlka. Predsednlk u- krajinske mirovne deleftacije v.Parizu« grof Tiszkiewic, je poslal predsednikw vt- hovnega sveta zaveznikov noto, v kate- ri prosi za priznanje nkrajinske repubtike in povdarja, da Ukrajlna lahko da antan» ti na razpolago žito. sladkor, iajca, koZe, usnje in semenje v znatnlh množit^ah zt ublnženje gospodarskt- krize v zapadni Rvropi. Značlien govor amerlÄke«» deCar- skega vodttelia Qompersa. Intemadlo- nala podlega. Vodja ameriških delavcev, ena izmed naiutrledneiSlh osebtiosti de- lavsklh organizaclj Severne Amerlke. Oompers, je nedavno Kovoril o bodočno- sti komtmlzma. 1/razil se Je zelo pesJmU stlčno. «Tnterfiacljonala je odrekla. Tp se je pokazalo ne le v začetku vojiie. ko je v delavsklh masah vzplamtel brwim»- ren nacijonalnt furor, ki je zagrabil naj- bolj delavske mase entantnlh držav. r^e- uspeh intcrnacijonale dokazuje na najtra- ^ičnejši način vedenje dclavstva tudi se- dai. leto dni potem. ko so ustavljene so- vražnosti. Pri poražt-nih naro'dlh se ka*e na čuden način jrotova sprememba v rajr- rednih odnoSajlli. Stari delavskl profeta- riiat s strogo socijj'.lW^nim miStjenicm in naziranjem je vsled sistematične^a zvlSevanja dclavskih plač preset v ram- rod malomešč.instva Nkgovo-mest'.> Te zavzela nova klasa revežev, kl jnisli pro- tisocljalistično in le didržala svoje naci- jonalno mi?j(nie. Tc vrste se Upopofn«- jejo iz krogov cdpu^cenih častnlkov. u- radnikov fcer iz mno^ine tntelektualcev sploh, katere je revolucija. kl se širi no svet«, vrgla v trfcki gospodarski pöloKaf Komunisti bi sc zelo začudili. če bi da- nes izbruhnila nova revolucija n. or. v Nernčiji. Z grozo hl inorali videti, da se razpoloženje ne razvlja več v levičar- skem praveu delavske diktature. Na>- sprotno se danes razvijajo razmgre ved- no bolj na desno, da, dela se celo za v*- postavijenjc monarhUe ali vsaj voJaSke diktature. Blazni eksperimenti Ljenlna in Bele Kuna so dokazali, kako oddaljen Je svet od padea velckapitalizma in to v njegovi najbolj odvratni obliki. Stari ew ropski kapitalizem. ki je doživel v resnic* močen pretres svojih živcev, k bil vsaj toleranten napram zahtevam delavskega razreda. Na nj«govo mesto stopa se.daj titanski mamut — kapitalizem Amcrike» kl bi rad vse požrl. To je žalostna resnf- ca. Razboritl vodje soeijalizma to vedö in samo nekaj zagrizenlh kotministlčnlh vodij, ki se ne morejo oprostitl starih je društvo tudi z zastavo spremilo h grobu In tarn pod vodstvom tičiteija g. Clrila Preglja zape- lo »Viffred se povrne«. Ko se je občln- stvo vračalo s pokopališča. je šolska mladfež prlžla h grobu svoje dobre učl- tetjk?« In pokrlla ves grob s svežimt Sop- W. Mir biagi pokojnici! Njen spomin o- statie med namj v najkrasirejši Itičl. DramatlčiK) društvo v Celju. Vsled oboienja gled. člana, kl je imel glavno vWo v Sudermannovi drami »Sreča v xatiiju«. se i#ra preloži na poznejši Cas. V prlhodnjih dneh se uprlzorl izvirna no- vost, cjrama ^Norec«, spisal f. Ora- <«Sn!k. OfepSevalna tiruitvo xa Celje. Kot |e bllo poročano v »Nov! Dobi«, se }e u- stanoviio v Celju mesto nemSkega »Ver- schonerun^svereina«, ki so sa Nernci razpustill. OlepSevalno druStvo. IzvoIU sc Je Žc prlpravljalnl odbor. ki }e prevzel vse posle društva do obč. zbora, ki se bo skllcal takoj, ko bodo vse predprl- prave jrotove. Nalosre, ki čakajo novo drnStvo, so ogrromne. Ceto vojno so bile lavnc naprave. zlastl park, /anemarjene. Da sc vse zopet preuredi. Je treba de- narjst. Vemo, da je naŠ narodni davek velik, a vemo tudi, da Je v naših Ijudeh toHko čuta za naravo. da bode vsak prav rad žrtvOval meseČno 1 K za OfepS. dniJtvf), ki bo pač storilo vse. da bode mesto In okoüca nudfta očem kofikor tfiocroče veHk iižitek. Vabimo toraj vse, 1t! Imajo Cut in smisel za lepoto. da prl- stopijo kot člani novemu društvu. Clane sprejemaJo: F. §entinrc. meščanski uct- JeW v Ceiju kot tajn"lk pripravlj. odbora, gnsna Fla dr. Kalanova, gospa Josiplna Kebekova. 2re?n hisrosiov. fefez^'CarJev - IHMfndfiiCa CeHc prlredf — k^kor smo ie poro^aM — dne 6. marea "losni ven- cek v ceijskein N^r. d0Tnu So^olufe zna- "».frborna voiaSka jrodba Iz LJnWJane, H smo lo ?,e en^rat letos tak^ rad? pn- sttT^siff. 7a\o ^Tdl ur>ano. da bo «abav» Pryfrrntna; postrežba bo vsestrnnsko popohw. Obljubljen k menda tudi dober komik. Slavnostni odbor sc Je potrudlt, da prostore ttm lepSe uredl, ker Je to doslej prva prireditev narodnih ielezhi- Čarjev v Celju. In ker je sicer sploSno Železničar znan Ie v toHko. kolikor *a obctnstvo spoznava med ve5 ali manj udobno vožnjo po nerazsvetljenih vlakih — zato .ie zanimanje za to prireditev ja- ko Sivahno! Nobcncm« Celiami ne Stoe biti žal, posetiti ta večer. kj ka bo prive- del v dnižbo priznanih boriteljev za ju- goslovanske pravice. Rojake iz vseh de- lov Slovenije boste videli. prave kore- njake, ki so pretrpeli marslkako bridkost v boju za stare narodno pravdo, in to v Trstu, Oradcu. v Tirolah — povsod so bili raztreseni ti pijonirfl ju^oslovanstva. Zdaj pa se jim obeta zopet krasno delo za neodreSeno Primorje! Zato naj vsak- do žrtvuje ta dan svoj «obolus« na oltar domovine. Nov svet se nam odpira------ Sladkor se bo delil v Celju koncem tefca tedna. Cena mu bo. kakor čujemo, 42 K za 1 kK. Razne celjske barabe nemškeKa po- rekla pisariio našernu urednlku ano- nimna prostaška pisma, morda vmnenju, da se irrn bo Jolč razfll — na njihovo vc- liko vcseljte. Naj vzamejo prijazno na znahje, da se on vsemu temu prav oil srea smeje m si «stvaria obenem svojo sodbo o visoki kulturl nemStva, katert stalno poje slavo njihovo m raznih celj- skih boljševlkov Klasilo. celjski nernški listič. Medjlniurskl večer v CeÜu. Opozar- jamo Se enkrat na koncert kmečkega pevskega zbora župnika Lipnjaka Iz Ma- cinec v Medjlmurju, k ise vrSi t ncdeljo, dno 7. marca v vellki dvoraal Nar. do- ma v Celju. »Ravnatefjstvo laine železnice«. Z Of.irom na članek pod tern naslovom v >Novi r>obr«od 21. febr. smo dobiH ins or- maeije, na podlajfi katerlh moramo rc- snlci na IJubo in prizadetim v zadoščenje sledcče objavltl: Obratno ravnateljstvo južne južne železnice je z veljavnostjo od dne 15. febr. dovolilo prevažanje pot- nikov z vlaki 831 in 860, med Maribö- rom in Ljubljano, ne da ty se to v časa to?« PrcJcH smo \n obtav- rjamo: V clanVu »Kaj pa lo?» v »Novf Dobi« z dne 26. febr. se nekdo zeral« nnd tem, da nekl premiVač na celjsketn kolodvoni izkllcu.fe Sievllke tirov v nem- SVem jeziku, Kdor pozna razmere v Ceffn, bi moral pornati tudf zveze med tukaiSmlrrH s«c!fa-fninil rfemo^rati in c(M- skiml nemSVutarjl, t*»r bl sc ne vnraSal. kako ^e ka? tac^ea 16 mesceev po rtreob- ratn mop-ofe. PrlCakovaH p.t bi od na- rodno-?nvedneea dopfsniVa. da bi se bil Poprete potnidH na tnkalSnH kolodvor. k*er h\ se bis Inbko preprff^l. da se te xa uveHavo s!over»sVef:a srnžbeneflra jkwflri dovoli storfio. NIVakor na ne errc. «ta se dela naroemo mlsieee letenričarstvo OÖ- govorno za to, da dak posamezni žetez- ničar-premikač v neopaženlh trenotkih duška v/:)jn!.i socijalisti^no-nem^kut&r- sketnu navdušenju. Obrtolške objave. Kovinarje opozar- jamo, da imanio v zalojfi še nefcaj kova- 5kega premoga, ki vo izjavi strokovnja- kov dobro nadomešča koks. — Ako sc izkaže potrebščina. naročimo prihodnje dni zopet večjo množino tega premoga. Razun tega dobimo v kratkem kovaSko oglje. ObrtnUki sestanck v četrtek dne 4. marca ni pri Zumerju. kakor zadnjikrat objavljeno, inarvcc v hotelu »pri kronl«, Na sestanku predava tokrat g. urednik Spindler o »nalogah moderne komunalne politike s posebnim ozirom na obrtni- št\ro«. Prosimo primerne udeiežbe. Za- četek ob 8. uri zvečer. Napovedano prc- davanje g. dr. Reismana se odloži za pri- hodnji sestanek. Blv&e niesiuo knÜRovoil^tvo, katero je gerent mesta Celja javno v seji mest- nega sosveta označil kot skrajno nered- no, skuša zagovarjati celjski nemSki li- stič. Stori pa to na tako klavern in ponc- srečen način, da vsak pameten bralec more iz zagovora posneti le še hujšo ob- toŽbo. Skoda bi bilo prostora. s tako du- ševno revSčino se prerekati. PodružnJca zveze jugoslovanskln železnlčarlev v Cdjfu prosi vse one, ki bi se hoteli plesnega venčka 6. tm. v Na- rodnern doinu udeležiti. pa po neljtibi po- moti ne bi bill prejeli vabiia. naj je blagr»- volljo zahtevatf prl glavnl blagajni na tn- kajšnjern kolodvoru. Obleka za pies na- vadna. Vstopnlna za nečlane 10 K za osc- ho. Vstopnice se dobe v predprodaji prl Llavni in pri skladlščni blagajni na kolo- dvoru. Vsetn iiivftlldotn na znanje, da se na- haja pisarna poverjeništva org. vo}n. Inv. za Slovenijo v Celju, Qosposka uli- ca gostilna »Qsund«, vhod skozi ve?o. Zamudnikl. kl še niso plačali Članarlne, naj jo takoj poravnajo, sicer bi se jih gla- §om pravil ne upoštevalo kot Člane. Ura- cluje se sanio ob srödah in nederjah od 8.—12. ure dopoldan. Redoa soja poVerfcnlftkega odbora orj?. vo}n. lov. v Celju se vršt dne 6. tm. ob pol 19. url v posebni sobi ^Sokolske- sa doma«. Odbornlkl! Pozlvljate se k polnoštevitol udeležbi. PoverjenlŠtvo org. vojn, inv. v Ce4|u pozivlja vse one, ki imajo kai od org. terjati, da se tekom 14 dni ptsmeno prl- .glasijo, sicer bi se njjh xahteve ne i>po- Stevate. Porotne obravnave v Celht. PoroCI- lo o poteku torkove porotne obravnave prinesemo v prihodn.fi fite\ilkl. —- Na včeraj 3. tm. dploCena porotna obravna- va proti Stefanu Cvahte radi uboja ie bi- la prekHcana, ker se nf posrečilo prijetf \y. ujetnJStva se vmfvSeera obtoženca. Ta razprava bi *e bila morala vrSiti že leta 1914, vendar je Wl obtoženec vpoklican v vojake. Sedai se je vrnil, a io takoj zo- pet popihal v Avstrljo, da se odtepne za- shiženi kazni. — Danes se vrSi ob pol 9. obravnava zoper Jakoba Romih radi hu- dodelstva tatvine, jutri je v enem slučaju detomor, v drutfem tatvina. Dljaškl ktthlnH v Celju so darovati mesto venca umrli gdč. Cmici Lilekovt, učiteljici na dekliški osnovnt šoli v Celju ga. Marta Mravljakova, profesorjeva so- Proga v Celju, 30 K, g. prof. Jos. Koiuh v Celju 50 K, profesorski zbor državne rajlne Kimnazije v Celju 210 K, dijaki drž. realne gimnazije v Celju 203 K. dija- ska organizacija »Sloga« v CeUo 100 K. Mesto venca umrlemu prijatelja dr. Edv. Bret hi, zobozdravniku v Ljubljani, je da- roval isti k tjhinji g. prof. Vinko LeviČnlk v Celju 50 K. Zabavnl večer priredijo v soboto 6. tm. v mali dvorani hotel» »Union* briv- ski pomočniki v Celju. Vstop imajo samo povabljeni. Za dlJaSko kuhlnjo v CclJn }e daro- vala rodbina Lešničar namesto cvetja na krsto jfič. Emice Lilekove 20 K- Najdeno. Dne 30. januarja t. 1. se Je našla na peronu postaje Cel.fe ovratna verižica iz double-zlata; dne 28. istega mesca pa v Oosposki ulici rnjava usnja- ta denarnica z 1 K 50 v in 3 znamkami. Lastfliki dobijo iste pri magistratu. CPodrobno&ti k na?i zadnji notid.) Dne 28. februarja t. 1. okrog 19, ure zvečer pritekla jc po Cankarjevi ulici od fioteta »pri poštl« ženska z v belo reto ovito glavo. Nasproti sta Ji prišla ravno dva ©rožflika, ki sta jo vstavtta, Zasledo- vftl |e ubežnico nadredar Prodaa Oroi- nika sta Žensko prijela in jo Jzročua re- darski postaji St. 1 v Celju. Täm zasÖSa« na, je izpovedala, da se pile »Hermt tdle von Lichtenau«, hči Alberta Karii in Margarete, rojena 1898 v Szolni, prt- stojna v Budimpclto. stanovala zadnft das na Dunaju Nesseldorferstrasse 23 kot privätka. Nadalje je izpovedala, da je svoj Cas privatno Studirala pri neken učitelju Szylacbi-ju predmete za 7. ifi 8, gtmnazijo ter položila maturo v neken prtvatnem zavodu na Dunaju, Martin* gasse. Spričevalo ima na Dunalu. %t mlada, je starišem ušla Studkat. Oče U je umrl v Berlinu leta 1°18, mati pa av- gusta 1914 v Budmipešti. Po materi Je baje podedovala 60.000 K ter si najek ni Dunaju hišo, v kateri ima 2 sobi, drugo ie pa oddala v podnajem. Po maturi je baje odpotovala v shrZbi tvrdke Löwy na Dunaju v Zemun, imela ie 2000 K m©- sečne place. Meseca junija 1919 so Jo v ^etnunu ob njenem prihodu aretirali kot vohunko, vendar se je legitimiraia in bila izpuSčena. Stanovala je potem pri poli- cijskem poveljniku v Zemunu Miloji Ko- ča, kateri ji je preskrbel tudi službo v tvrdki Onuss v Zemunu. Dne 16. 10. 1919 je izvedela, da je njen zaročenec, pomorski kapetan Vladimir Trost ntonil, na kar je zapustila shiŽbo ter blvala pff. vatno pri Koči. Pred božičem bivala k pribHžno 3 tedne v Celju v hotelu »prt poSti« ter odcta potem .ia Dunaj Seda) se je vrnila, da prevzame neke stvari, katere je hranila pri sobarici hotcla »Prt pošti« ter hotela odpotovati ndjprej v Zagreb in potem na Duinj. Pripravfjaje se na odhod je *antevala od sobarice svoje stvari. med drugim tudi ročno tot- bteo. v katerf fe imcla baje 15.000 kron. V sobaričino s-(\po St. 28 si je 51a po svo- fe stvari. Ko se je odpravljala. zdrknfl f[ je zlat prstan s prsta. Iskale ste obe, vendar zaman. Pri iskanhi je pokleknila Lichtenau ob itmivalnlku ter iskala n«- prej: naenkrat pa cuti, da jo nekdo davi na vratu z vrvlco, skočl kviiku, pegrabi blizu ležeče kleSče in ko vMl d;t jo te hotela sobarica zada\'iti ter jo je Se .sum- la, zaCne udrihati s kleščaml po sobaricf, s katero sta sc med tem kregale. ker Ji ie sobarica poknzala fotoprafijo otroka, o katerem jc trdila. da Je otrok njen (UdhtenauJevoV Sobarica ji Je pri tem baje obljubila, da jc ne ba ovadila ako- ravno jo pollcija za.Medaje. Ker jl ie bilo početje sobarJce nernnevtio in ji jc pri tej priliki zmanjknlo tudl T.s.^-O K, » pf- smo in potni list iz Avstrlje. je odhitela na ulico, kjer sta jo ^rUda orožnfka. - ¦ ZasilSana sobarica Neüika Ku/mati pa i?r« pove. da je rpozuala Ticrnto Fdlo von Lichtenau kot Krlstinn f?oth iz OoinWskc- sra, of. kot svojsdobno nastavl.fenko prt tvrdki Zanler v St. Pnvhi ob Savinji. Tu- dJ neka Požencl jo mora poznafl. nadal.fe jf Je neka Cvltter preJ tožiiem povcda- la, da je Hernia Rdle von Lichtenau krl- vo ime; tudi nek trgovec R?ichcnsfc'ti»er iz Ptuja in nek stari gospod iz Zemuna so poznata. Ko je Kuzman Lichtenaujevt recte Rothovi pokazala sliko otroka, Je slednja obledela ter zahtevala sliko za»e. Tega otroka ima Rothova baje pri nekl Prančkovi v Kaplji pri Sv. Pavlu. Scstra Rothove ie baje v Zaklju pri Oomilskem. Nadalje izvaja Kuzmanova, da je videla pri RoA-Lichtenaajevi pred božičein m:- ko stampiljko »kn.-5k. opattisM urad sv. Danijela v Celju«. Kuzmanova odločno taji, da bi bila hotela Rothovo linčati ter povtiarja, da se ie Rothova zbala, da Jo ovadi radi otroka in da je imela namen njo (sobarico) usmrtiti, da bi jo oropata, — Kuzmanovo je dr. Premschak obvezal ter spravil v bolnico, pri Lichtenaujevt pa konstatiral vtiske traka na vratu, khr si je lahko tudi sama naredlla. Rotho\*» so zaprll. Uradna preiskava je dognala zgoraj navedene in ie druge manj važne izpovedbe, vendar je Rothova Se vedno tajila njej inkrimimrana dejstva. Polidja |e odvzela Rothovi poleg prtljage tndi sji- mokres, katerega ji ic daroval baje pred dvemi let! v vojni padli brat Aleksandev, Obenem je izpovedala, da Ü je sobarica rekla, da ima v torbicl v otnarl hranjeno zlat ni no, ki spada nekemu Sajber-ju, ki pa }e zaprt radi sleparije. da pa ga ona (sobarica) ne bo Izdala. Pri hišn» preiska- vi pri sobarici so naSU v peči tudi neka od Rothove pisano. pa raztr^ario pismt». naslovljeno na nekega f Jchtenau-a. pv* tem 14 vteftk na ime Henna Lichtena«, okrog 11.000 K denarJa ter nnslov Milojc Koča, kapetana v Zemunu Denar je baje sobartčin m «ospodarjev. Opattfskl urad Je potrdl!, da m» je oVroR boHCa zvcinita zfforaj opisana Stampiljka. tudl se spomf- ftja osebe, kl Jo predstavlja pokazana ma Stfttn I. t-S O V A D 0 B K* '''¦*'¦' - 1 t sllka. — Vse izpovedbe Rothove kažejo vellkansko zrnedo, nesoglasja in prikrJ- vanje, skoraj nenormalnost. Obencm se ' je izvedelo, da je obstajalo med Lichte- naujevo (Rothovo) in Kuznianovo intim- no razmerjc (seksuolno), našel se Je tudl list neke Lucere Cviter. Vsekakor Je 8tvar zagonetna. Drte 1. tm. zaslišal Je policijski agent Lichtenaujevo v zaporu. Tu mu je pa ta »plemenita« priznala, da ni Herma Edle von Lichtenau, ampak resnično Kristina Rolh, hči Ivana in pok. Jozefe, rojene Kerubjni, rojena 18. dec. 1895 na Oomilskem in t|a pristojna ter da je zadnji čas stanovala na Gomilskem St. 11 pri se.stri Ainaliji Korun. Namena sobarico usmrtiti ter oropati, pravi, da ni imela. — Ker se sre bržkone za kako eksaltirano sleparico in pustolovko, od- stopila je pollcija zagonetni akt državne- mii pravdništvu, ki bo stvar dognalo. — Pripominjamo, naj se občinstvo za stvar zanima ter naznani morebltne znane po- datke oblastl, da se .stvar čimprcj pojas- ni, ker ni izključeno, da je bit kdo po tef osebi oškodovan. DNEVNF KOVKE. *8*>ko!skt vjagfifit«, Te dm se razpO- iAifi ). in 2. ikvilka »Sok. «clasnika« o- nim naročnikom, ki so La prejemali Le Jansko leto. Bratsko jih pozivamo, naj ne vrncjo teh Stevilk. ampak nai ostanejo naročniki še zanap.rej. Slovcnski list ,So- kol1 je vskd iijedinjenja prenehal izhaja- ti in bo torej za nas »Sok. glasnik» za cnkrat cdino jugoslovansko sokolsko glasilo. Leto 1920 obeta mnogo novost! in zanimivosti v sokolskcm gibanju, » katerem mora bit! toOno infonniran vsak naroden Jugoslovan. Ne bodite tore} brez sokolsicega časopisja; naročnfoa je sicer zvišana, pošilja se pa lahko v četrt- Jetnih obrokih po 9 K. Tajništvo CeTjske- ga Sokola. Prvi vseruski kozašM konjayes se }e pričel 29. febr. v Moskvi. Nov viak je vpeljan na progi Beö- grad-Subotica-Sombpr-DaÜja—Osijek. Tečaje za slovanske jezlke ustanov! vseučiliSče Kolumbija v Novem Jorku. Železničarska stavka na Francoskem Je glasom poročila iz Pariza konCana. We*. 6.vr!«wv k-z+u? «jj,.*rtf-.-.v.sJ a r:(rj co'at) r imate nervo^ue bolixiiiu? ObČutck zado- voljstva doprincse Vam Fclltrjev pravi Elza-fluid, 6 dvojnatih uli 2 veliki spe- cijalni steklenici 27 K. Trpite yta počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se oditrani s pravi mi Fellcrjevimi Elza krogljicami 6 škatljic 12 K. Želodec okrppčujoča švedska tinktura, steklenica 12 K. - Evgen V. Feller, Stubioa dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 D 15-5 «INO GABEgJE. Roterbiiržani Senzaciiska drama v petlti defanjiH v sredo 3., cetrleR 4. In peieK 5. marca v Kinu Gaberje Ina oljnate osi, lahek za enega konja. 4—1 Ponudbe na upravi_______3^4 nopol pokrit voz Koza je na prodaj. VpraSa se pri Qolob Oaberje St. 12. 337 1 Pisalni stroj CO co oo (amerikanski sistem) se za IOOO K taki j proda. Ogleda se lahko v uprav. Gostilna Fihl v Zalcu poprei Hotel Virant Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim w traede8jo, 7. marca 9920 v lastni hiši (poprej hotel Virant) mo- derno urejeno J( * l( mm=mm @®S>tUMQ ter bo.m točil vedno prvovrstna pristna vina, sveže piv-o in imel na razpolago gorka in mrzla jedila. V kavarni biljard. Za obilni obisk se rtajvljudneje pnporoča Vran jo PiKl v Zalcu. Opekarski moister sc išče, katert b) iadelo- I vanjt zidne opeke na | poljski peči (delo na roke I in kurienje s premogom) J prev7.ej v akord. Cenjene I ponudbe na 337 , 1 Viktor Müller' I Zagorje ob Savi. i Hlapec ¦a vožnjo dobro izvežban. rav:>o tako več zidarjev in tesarlev e na deto takoj sprejme; dobra >]Rfa eventuetao tudi hrana. Zgiasitl se je pri 99JBLJüT JSL** sementsie tovarne 14 oraSoY lepega bukovega gozda za poseka:i proda 8w. Peter w Sav. del. Mlin in žago z malim posestvom se vaame v najem ali pa se kupi. Ponudbe na upravniStvo Nove Dpbe. 292 3-3 Hup vsako mnoiRQ dvovprežnih koctj (Phaeton), ur kolesa na gumi, vfči* množino lojterskih in mesarskift voxcw in vsako množino i'3bHe?>e konjske oprave. — Cenjene ponudbe z navedbo cene prosim na naslov: Ivan JaKoplič, . Zagreb, r.ica at. 87. Po obvestitvi- piv dem osebno pogledat ?o? 5—*! Q*W&Q*&Gt#& «tt *| L> pripor.oča cenj.gostom najboljš-s domača vina ter vsak čas topk? in mrzlc kuhinjo. 2u ot-Üni obisk 4e pripcroia 99104-16 A. Wotoeb. Sedlarska in tape- tarska delavnica GbIjb, Samostanska ulica šfev. 16. Stole» žimmce, r&zno pohi&tvo in fapetniške izdeike ima v založbi; 287156-52 ffieiila EflumgartsiBP Gosposka uStca 25. l NaroČila &a izvr^iejo točno in selidno. lb i lj a. i» cl I skoraj popolnonia nov s kompletno opravo, starejši model z jako dobro ohranjenim suknom in s sukanimi nogami za 7000 kron. Ogleda se pri mizarju Šviga na Brega pri Celju, ki da potrebne podatke. 323 2—2 RestavroGija „Narodni dom" p Celju priporoča cenjenim Rostom vsakovrstna domača in banatska vina ter prvo- vrstne buteljke. — Topla in mrzla iedila vsaki čas na razpolago. — Sprejemamd tudi abonente. Cenj. meSčanom kot tudi deželanom se priporoča za obilen obisk 23810-9 Ivan Černe. | Knfigarna, ; utnefnine, \ KnuzšRalUe (««•^^«xx'^jrK'X'xrK^ii'jnxxjnt^r^tfv^.unununiri^^jrvow^fnuiXi'X^H^rkxiurxjnununtxv^ ; Zaloga paptrja, pisalnih in risaJnlh potreb&čin na debelo In drobno. ^ SVEČE *= „MIRA** v zavoilh 90 *J**r «ÄVA, VŽIGALICE, MODRA GALICA, ŽVEPLO. KOHUZA, MOKA, OVES in ostale polJsKe pridelke vsake viste prodaja samo «'a.weliko po zmernih eenah . Dumič, Giiv'c & Pilarevlč S. Zagreb, Zrinjevac 15- J yj\ Podruin'ca: ?.EML)N. 31*15:3- In«. Tel. 22—69. fj