LETO XXIII. — Številka 32 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA LISTIĆNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sobota, 25. IV. 1970 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. jaruarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in si -er ob sredah ln sobotah ZA GORENJSKO m Ob stoletnici Leninovega rojstva 3. maja Osrednja proslava v Ajdovščini 3. maja bodo v Ajdovščini slovesno proslavili 25. obletnico osvoboditve in ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Ob tej priliki bo osrednja proslava ob 9. uri dopoldne v kinodvorani v Ajdovščini. Na slavnostni seji se bosta sestala republiški izvršni svet in občinska skupščina Ajdovščina. Na seji bo govoril predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, sprejeli bodo sklep Qj> zgraditvi spomenika prvemu predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču, preživelim članom predsedstva SNOS in prve slovenske vlade pa bodo podelili naslov častnega občana občine Ajdovščina. ' Ta dan bo na množičnem zborovanju, ki bo ob 11.. uri na Policah v Ajdovščini, govoril tudi podpredsednik zvezne skupščine Marjan Brecelj. Razen nekaterih drugih prireditev pa bo popoldne na letališču v Ajdovščini tudi velik letalski miting. Ker bo proslava v Ajdovščini hkrati osrednja slovenska proslava, vabi pripravljalni odbor za proslavitev 25. obletnice prve slovenske vlade, da se prireditve udeleži tudi čimveč prebivalcev z Gorenjske. A. 2. Naslednja številka bo izšla v četrtek, 30. aprila Teoretik marksizma, arhitekt revolucije, človek..« Naj pišemo o Leninu kot humanistu, skromnem človeku, ki se je bal, da bi ga začeli častiti in slaviti? Nekoč je rekel tovarišem, da se ne bo udeležil seje, dokler mu ne bodo zagotovili, da ne bodo praznovali njegovega rojstnega dneva. Filmskega reporlcrja je vprašal: Kaj hočete? Ko je snemalec odgovoril, da ga bo snemal za zgodovino je Lenin odgovoril: Za danes bo zgodovina počakala ... Imamo važnejše delo! Toda samo zaradi osebnih lastnosti Lenin ne bi prišel v zgodovino. Nekaj drugega, daleč pomembnejšega je, kar je ovekovečilo Leninovo misel. To je njegovo nemirno raziskovanje življenja, pogojev razvoja, sposobnosti sil, ki si naj naložijo na ramena odgovornost' revolucije. Pri tem je znal mojstrsko uporabljati čudovito orodje za iskanje resnice o človeku in družbi — marksizem. V njem ni videl katekizma, zbirke večnih resnic, temveč napotilo za akcijo. In tudi sam je oplajal marksizem z novimi spoznanji, z odkrivanjem novih resnic. Zanj je bil marksizem večno živo drevo, ki nenehno-' raste in ki daje vedno nove cvetove. Strpen in načelen Lenin je bil po Arhimedu prvi, ki si je drznil dvigniti zemeljsko kroglo. Bil je lokomotiva revolucije. Njegovo ime se je rodilo kot val viharja v orlovskem gnezdu viharjev. Z zmago oktobrske revolucije je odprl novo poglavje v zgodovini človeštva ... Takšna in podobna gesla poskušajo simbolično izraziti vso veličino Leninove osebnosti, njegove misli in njegovih zgodovinskih dejanj. V tem času je tedaj Leninov ustvarjalen prispevek marksizmu? Morda je najpomembnejše to, da je marksizem kot navodilo za akcijo tako uspešno preizkusil v posebnem času in prostoru: na tleh zaostale, nerazvite carske Rusije in v dvajsetem stoletju. Morebiti je njegov prispevek v spoznanju, da je mogoče uspešno izvršiti revolucijo tudi v eni sami deželi. Prispevek so tudi njegova spoznanja pri proučevanju vprašanj razrednega boja, revolucije, države v socializmu, diktature proleta-riata, demokracije, samoupravljanja itd. Lenin je obvladoval vse oblike, sposoben je bil prilagajati taktiko naglim spremembam v družbi, ne da bi izgubil smer razvoja. Nikoli ni imel idiličnih predstav o socializmu. Žalostilo ga je, ko je videl, da birokratizem prodira povsod, toda zato se ni vdajal malodušju, saj je vedel, v kakšnih zaostalih razmerah nastaja mlada sovjetska država. Lenin ni nikoli monopoliziral teoretične misli, ni je, kot kasneje Stalin, uveljavljal z močjo oblasti. Bil je strpen do pogledov drugih, četudi so bili drugačni, da, celo povsem nasprotni, a hkrati je bil idejno načelen in dosleden, ostro je nasprotoval vsakršni koaliciji z marksizmu tujimi pojmovanji. Oblike sodelovanja delavcev v upravljanju je Lenin različno imenoval, čeprav je bil namen isti. Nekoč ga je delegacija delavcev prosila, da jih oprosti upravljanja, ki ga niso vajeni. Lenin je odgovoril: »Tudi sam še nikdar nisem vodil države.« Bil je odločno proti temu, da bi delavce najprej izobrazili in jim šele potem dovolili sodelovanje v upravljanju. Rekel je: »S šolanjem in upravljanjem je treba začeti takoj!« Na to misel pozabljajo tisti, ki se sicer radi sklicujejo na Lenina, a ko gre za jugoslovansko samoupravljanje, ga uvrščajo v vrsto raznih »krivih ver« in »revizio- Lenin in nacionalno vprašanje Leninov pogled na nacionalno vprašanje se najlepše kaže v nekaterih praktičnih* dejanjih mlade sovjetske države: v priznanju pravice neruskih narodov do samoodločbe in celo do ustanovitve samostojne države. To se je zgodilo v času, ko je bila Sovjetska zveza obkoljona. Po njegovem je bila pravica narodov do samoodločbe bistven problem sodobnega zgodovinskega gibanja in proletarske revolucije. Samo-opredelitev, samostojnost, popolna enakopravnost vseh narodov, vključno malih, tudi najmanjših — to je bil temeljni kamen Leninovega pojmovanja internacionalizma, Povsem drugače, kakor se kaže pojmovanje internacionalizma v luči teorije omejene suverenosti, ki pozna najprej zvestobo Sovjetski zvezi in šele potem samostojnost in enakopravnost vsakega naroda. Lenin takšne teorije celo v razmerah državljanske vojne ne bi priznal. Tistim posameznikom, ki očitajo komunistom, češ da postavljajo v ospredje inter-- nacionalne dolžnosti, pri tem pa zanemarjajo nacionalne interese, je treba reši tole: komunistov ni treba enačiti s stalinskimi deformacijamil Zgodovina delavskega gibanja — Leninovo in Titovo obdobje — kaže, da so prav komunisti tisti, ki pravilno rešujejo nacionalno vprašanje. Teze o miroljubnem sodelovanju Lenin je bil proti vsiljevanju socializma od zunaj, najmanj z bajoneti Rdeče armade. Dejal je, da se z gorjačo ne da osrečevati ljudi. Komunizma ni mogoče ukore-niniti z nasiljem. Čeprav so bile v Leninovih časih razmere drugačne kot danes, je že takrat izdelal teze o miroljubnem sodelovanju. Dopuščal je možnost sodelovanja s kapitalističnimi državami, Anglijo, Francijo in drugimi, na raznih področjih. To je bil zametek aktivne koeksistence. Zato ni naključje, da se Edvard Kardelj v svojem znanem delu »Socializem in vojna« tako pogosto vrača nazaj k Leninu, k njegovim stališčem do miroljubnega sodelovanja, do vojne in miru itd. To samo pomeni, da so Leninovi pogledi na ta vprašanja vedno aktualni. (Nadalj. na 32. str.) KRANJ V prostorih občinske skupščine je bila v sredo popoldne prva seja skupščine stanovalcev podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Razen poslovnika so na skupščini razpravljali tudi o poslovanju Podjetja, o gospodarjenju s ■kladom hiš, stanovanjski gradnji in smernicah za sestavo programa investicijskega vzdrževanja hiš. Sedem članov skupsti ih stanovalcev pa so izvolili v delavski svet podjetja za Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. V razpravi so na skupščini največ govorili o odnosu stanovalcev do stanovanja, o možnostih in oblikah sodelovanja stanovalcev s hišnimi sveti, o sporih med etažnimi lastniki in najemniki stanovanj. Pri slednjem so predlagali, da bi v prihodnje stremeli, da bi bih v posameznih stanovanjskih stavbah etažni lastniki skupaj, ne pa skupaj z najemniki stanovanj. Govorili so tudi o amortizacijski dobi in poudarili, da jc v starejših stanovanjskih stavbah premalo denarja za tekoče vzdrževanje. V četrtek popoldne pa se je sestal tudi zbor vlagateljev podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo. Na zbo ru so izvolili 7 članov oziroma predstavnikov vlagateljev v delavski svet podjetja. Tako ima Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo sedaj 31 članski delavski svet. A. Z. \ četrtek so se predstavniki občinske skupščine in drugi pogovarjali v Kranju z županom mesta Amberg in direktorjem mestnega prometa o organizaciji Kranjskoga tedna v Ambcr-gu, s katerim Kranj že nekaj časa prijateljsko sodeluje. Dogovorili so se, da bo kranjski teden v Ambergu od 22. do 30. maja. Ob tej priliki bodo v Ambergu nastopili tudi kranjski plavalci in lolkloina skupina i/ Save. Nia Kranjskem tednu bodo razstavljala in prodajala kranjska podjetja in Gorenjski sejem. A. Z. Profesor pravne fakultete v Regensburgu dr. F. Maver, ki se je v torek zvečer v Ljubljani pogovarjal s predstavniki univerze in inštituta za javno upravo o aktualnih problemih javne uprave v Zvezni republiki Nemčiji, je v sredo obiskal Kranj. Sprejel ga je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. A. Z. RADOVLJICA Po sprejemu sklepa o podelitvi 'priznanj OF so v sredo popoldne v Radovljici na drugi seji občinske konference SZDL razpravljali o kulturni problematiki v občini. Ugotovili so, da so v občini potrebe po ustanovitvi kulturne skupnosti vse večje in je zato treba čimprej pripraviti vse potrebno za ustanovitev. Menili so, da z ustanovitvijo kulturne skupnosti ne bi rešili le vprašanja financiranja kulture v občini, marveč bi laže obravnavali tudi nekatera kadrovska in druga vpsttta-nja v kulturi. Občinski skupščini so potem predlagali, da imenuje iniciativni odbor, ki bi pripravil vse potrebno za ustanovitveno sejo skupščine kulturne skupnosti. Le-ta naj bi bila oktobra letos. Do ustanovitve kulturne skupnosti pa bo iniciativni odbor pripravil ključ in kriterije za volitev članov ustanovne skupščine. Pripravili bodo tudi širšo analizo kulturnega položaja in potreb v občini. A. Z. TRŽIČ Včeraj popoldne je bila razširjena seja občinske konference ZK Tržič ob 100-Ietnici Leninovega rojstva. Poleg članov konference so slavnosli prisostvovali tudi zastopniki ostalih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Referat o življenju in delu velikega revolucionarja Vladi-mirja Iljiča Lenina je podala predsednica idejne komisije pri občinski konferenci ZK tovarišica Zinka Srpčičeva. Kulturni program v počastitev Leninove obletnice so izvedli recitatorji in združeni pevski zbor obeh tržiških osnovnih šol. Ob zaključku jc bil svečan sprejem novih članov ZK, ki so bili sicei že sprejeti v to organizacijo v zadnjem letu v okviru ©snovnih organizacij. Poleg partijskih knjižnic je novincem sekretar občinske konference podelil tudi marksistično literaturo. — ok Kurirji vez isti! Odbor sekcij bivših partizanskih kurirjev in vezistov NOV vabi vse preživele borce teh služb in enot, da se udeležijo letošnjega srečanja ob jubilejni 25. obletnici osvoboditve. Zbor udeležencev bo v soboto, 9. maja, ob 7. uri pred Starim Tišlcr jem v Ljubljani in zatem odhod z avtobusi na Suhor, v Metliko in v Črnomelj, kjer bo sprejem s kulturno in zabavno prireditvijo. S povratkom v Ljubljano naslednjega dne, 10. maja, ob 11. uri pa se bodo udeleženci priključili slovesnosti pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«. Udeleženci, ki nimajo lastnega prevoza in želijo potovati z avtobusi, naj se prijavijo Odboru kurirjev in vezistov pri Glavnem odboru NOV Slovenije, Ljubljana, Beethovnova 10, najkasneje do 1. omaja. Jutri na Okroglem Jutri, v nedeljo, 26. april« ob 14. url bo pri okrogelski jami pri Naklem tradicionalna proslava v počastitev herojske borbe trinajsterice partizanov v tej pečini pred 28. leti. Proslava bo imela letos še poseben pomen spričo 25. obletnice osvoboditve ki obletnice ustanovitve osvobi-dilne fronte 27. aprila 1941. leta. ' V sodelovanju z občinskim odborom ZZB Kranj so tudi letos neposredni organizatorji te prireditve krajevne organizacije v Naklem, zlasti borci in mladina. Na proslavi bo govoril predsednik občinske konference SZDL Kranj tov. Tone Volčič. Ob tem ni odveč znova obuditi spomin na veličino zgodovinskega boja v okrogelski jami. Po celodnevnem krvavem boju s premočnim in do zob oboroženim in opremljenim sovražnikom v Udin borštu se je 52 borcev kokrške čete, med katerimi je bilo mnogo ranjenih, razdelilo v tri skupšne. Najmočnejši skupini pod vodstvom komisarja Stefeta se jc posrečilo ponoči prč*.iti iz nem- Prvomajske slovesnosti v Škof ji Lojti Osrednja proslava praznika dela v školji Loki bo SO. aprila ob 20. uri, in sicer pred stavbo -občinske skupščine. Program je zelo, pester. Po slavnostnem govoru podpredsednika republiškega izvršnega sveta inž. Toneta Tribušo-na se bodo občinstvu predstavili recitatorji gimnazije Skof.ja Loka, pihalni orkester domaČe glasbene šole, pevski zbor iz Virniaš, folklorna skupina iz Škofje Loke in dramski igralec Jože Logar. 1. maja ob 13. uri se v Ho-tavijah pri Gorenji vasi začne velika parada, v kateri bo sodelovalo prek 300 domačinov, pripadnikov JLA in bivših partizanov. Na slovesnosti bo govoril tudi republiški poslanec Ivan Fran-ko-Iztok. Skofjek)ški taborniki bodo 29. maja krenili na tridnevni partizanski pohod, ki se ga bo udeležilo več pripadnikov TLA in članov ZB. Slednji nameravajo mladincem govoriti o bitkah, v katerih so sodelovali. Občinski sindikalni svet prireja 30. aprila ob 17 JO tradicionalni rek po ulicah Škofje Loke, zvefler istega dne pa bo na Mestnem trgu promenad ni koncert. Proslave bodo imeli tudi v več kraj« Selške in Poljanske doline. 4g Škega obroča. Vsi •© Iskali rešitve. Tako se je trinajst borcev zateklo v imenovane duplino v strmi pečini nad Savo. Med njimi je bil tudi hudo ranjen Stane Žagar, sin narodnega heroja. Zaradi izdajstva so jih Nemci zjutraj 21. aprila 1942. obkolili. Toda borci, med njimi je bilo večina mladih, so se borili. Nemci z vsemi silami niso bili kos tej tri-najsterici. Polna dva dni se je nadaljeval boj in Nemci so morali uporabiti topništvo, plin in drago, da so končno vdrli v jamo. Toda našli so le negibna mrtva trupla ki le nekaj onesvesčcnih. Za vse je bil konec Rešil se Je -samo eden, ki je tisto usodno jutro šel po vodo za ostale tovariše. Nemoč nemškega jekla nad hrabrostjo naših partizanov je bila tudi ob okrogelski jami velika sramota in moralni udarec za Hitlerjevo vojsko. Zato so skušali to prikrivati pred svojimi vojaki in še posebno pred našimi ljudmi. Z udeležbo na proslavi počastimo spomin teh junakov! K. L. Preskrbite si zastave! Koordinacijski odbor za proslave 25-letnicc osvoboditve, obletnice OF in 1. maja pri občinski konferenci SZDL Kranj obvešča, da občani, družbenopolitične in delovne organizacije, hišni sveti, krajevne skupnosti in drugi lahko pred bližnjimi prazniki po ugodnih cenah nabavijo državne, slovenske in zastave ZKJ v prodajalni Modne konfekcije Krim (prej Obrtnik) na Koroški cesti 14 v Kranju (pokojninski zavod). Poskrbimo, da bo mesto za praznike lepo okrašeno. Odlok o izobešanju zastav je na eni izmed sej sprejela tudi kranjska občinska skupščina. Odbor za proslave jc na zadnji seji ugotovil, da v občini primanjkuje zastav, večina pa jc precej iztrošenih. Zato se pravočasno oskrbite z njimi. GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED »JESENICE* KRANJ« RADOVLJICA* ŠKOFJA LOKA'TRZIĆ VEUNO HAGRAĐN0 ŽREBANJE Zrn vUsoaMlJi ki v Času 06 1 II 1970 do 31 VI! 1970 Viol« n. hr.nU«o fcnjlllčo ■>• davlfnl •> u- 19.8.1970 na JESENICAM X» v..t. nfcv.d.n polog « tl.ifco-' S Hranilne vloge obrestujemo: — vezane nad I leto 7 — vezane iidd i iot. 7,b/. Sredstv? n* T-Hevcnih racunm obrestujemo: — navadil 5/. v devizah 1 v dinarjih — vezana nad 1 leto 7/ v devir.it ^1 ioo i NAGRAD prva nagrada I • »•<■•• • M '»bi. ■i puliv1 itn iGoreni'1 hI,. i/ *Gr: i b koles Poriv »Rojjii 10 traruistuijiiv »Bled« UKW ■j elekli ii'ii"vjloiH» nUkia. Iinunikn. »Iskra sintantii 10 BMtritttl iGirmi 1'Mtau 'i i potoVataMt M lk 10 jušniti servisov 10 garnitur brisač 10 jedilnih priboiov 10 el lik.ilnikov »Ronvenlđ'i m Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj razglaša za svoje poslovalnice v Žireh prosta delovna mesta: poslovodje in dveh pomočnikov-pomočnic Pogoji za sprejem: za poslovodjo: visoko kvalificiran delavec v trgovini tekstilno-galanterijske stroke s sposobnostjo organizacije in vodenja ali kvalificirani delavec v trgovini tekstilno-galanterijske stroke z nekajletnimi izkušnjami in sposobnostjo organizacije vodenja; za pomočnike: kvalificiran delavec v" trgovini. Osćbiil dohodki po I redpisih podjetja. Nastop službe takoj aziroma po dogovoru. Prijave sprejema uprava podjetja Kranj, Poštna 1. Naglo razvijajočemu se škofjeloškemu gospodarstvu primanjkuje delovne sile Jelovica »snubi« učence Pisali smo že v »poletu«, ki ga zadnje čase doživlja škofjeloško gospodarstvo. Tovarne naglo širijo proizvodnjo, odpirajo nove obrate in modernizirajo stare. Analiza tržišč kaže, da se tempo rasti tudi v prihodnje ne bo zmanjšal. Edini črn oblak na sicer rožnatem obzorju je hudo pomanjkanje delovne sile. Občutijo ga zlasti velika podjetja, ki so v »dirki« za ljudmi začela posegati celo prek občinskih meja, na Notranjsko in Primorsko (Alples Železniki). Vsa zadeva bi niti ne bila tako čudna, če ne bi brezposelnost še pred poldrugim letom predstavljala eno največjih tegob komune. Takrat sta problem obravnavala tudi oba zbora občinske skupščine. Pozvala sta gospodarske organizacije, naj odprejo nekaj dodatnih delovnih mest. Danes je položaj ravno obraten. Praznih delovnih mest imajo povsod več kot dovolj, delavcev, ki bi jih zasedli, pa ni. Tovarne mrzlično iščejo rešitev. Nekatere — kot rečeno — snubijo prebivalce sosednjih občin; drugje uvajajo izjemne ugodnosti, s katerimi bi ,radi privabili obča- ne, ki so zaposleni v sosednjih krajih; tretji se zatekajo k politiki štipendiranja vendar je odziv navadno klavrn. Občinske službe bodo sicer izdelale seznam najbolj iskanih poklicev in jih posre-ddvale osnovnim ter srednjim šolam — osebjo le-teh naj bi potem vplivalo na gojence in jim pomagalo pri izbiri nadaljnje življenjske poti — vendar gre za dolgoročen ukrep, ki ne more izboljšati trenutnega stanja. Kljub temu posamezne gospodarske organizacije skušajo izkoristiti bližnji konec pouka in Alzaška delegacija v Tržiču V sredo popoldne je obiskala Tržič 18 članska alzaška gospodarska delegacija, ki jo je vodil J. H. Gros, spremljali pa so jo predsednik gospodardske zbornice SRS Leopold Krese, jugoslovanski konzul v Sirasbourgu Tone Lah in predstavnik zvezne gospodarske zbornice v Parizu Drago Dolinšek. Delegacija, ki se je v Beogradu in drugih gospodarskih središčih v Jugoslaviji raTgovarjala o ekonomskih odnosih med Francijo In Jugoslavijo, je prišla v Tržič predvsem na prijateljski obisk. Člani delegacije so obiskali nekdanje ljubeljsko taborišče in se poklonili umrlim Francozom in drugim jetnikom pri spomeniku, nato pa so obiskali največji tržiški podjetji BPT in Peko. V obeh podjetjih so se razen za proizvodne rezultate (v Alzaciji je znana tekstilna industrija) zanimali predvsem za samo- upravljanje in so v razgovoru s predsednikom delavskega sveta BPT predvsem želeli odgovore o konkretnih oblikah samoupravljanja in o razmerju med samoupravnimi organi in vodstvi podjetij. Predstavniki občinske skupščine Tržič in gospodarskih organizacij so člane delegacije tudi podrobno informirali o prijateljskih odnosih med alza-škim mestom Ste Marie aux Mineš In TržiČem. — ok Veletrgovina Špecerija Bled sporoča: Pripravljamo pomembno združitev Delavska sveta Mesarskega podjetja Radovljica in Veletrgovine Špecerija Bled sta pred kratkim sprejela sklep, da se Mesarsko podjetje priključi špeceriji. O tem pa bodo dokončno odločili člani obeh kolektivov na referendumu, ki bo 25. maja. O priključitvi so začeli razmišljati, ker bi Mesarsko podjetje, ki je danes znano po predelovanju mesa v mesne izdelke, na ta način močno povečalo prodajno mrežo. Znano je namreč, da ima veletrgovina Špecerija Bled več prodajaln v radovljiški občini in tudi na Jesenicah. Če se bodo člani obeh kolektivov odločili za predlagano priključitev, bodo z manjšimi sredstvi vse prodajalne veletrgovine Spw.cn je preuredili tako, da bodo v njih lahko prodajali pakii UlO in tako imenovano konfekcionirano meso ter mesne izdelke. Prva trgovina, v kateri bodo prodajali različne vrste mesa in mesnih izdelkov, bo nova trgovina v naselju Dobe na Bledu, ki jo bo veletrgovina Špecerija Bled odprla konec maja. , V prihodnje pa bi bil bodoči obrat veletrgovine špecerija Bled usmerjen v prede- lavo in pakiranje mesa. Tako ima Mesarsko podjetje že izdelan program za gradnjo nove hladilnice in pakirnice mesa. V obeh radovljiških podjet- jih so prepričani, da bi po priključitvi imeli največjo korist prebivalci, ki bi v prihodnje na več krajih v občini lahko dobili* sveže meso in različne mesne izdelke. Višje cene na drobno Po statističnih podatkih so v Sloveniji v marcu cene na drobno v primerjavi s februarjem narasle za 0,3 odstotka. Najbolj so se povečale cene storitvam, medtem ko so se cene industrijskim izdelkom povečale le malo. V primerjavi s februarjem so se živila podražila za 0,6 odstotka. Najbolj so se podražile vrtnine — za 13 odstotkov in sadje — za 2 odstotka. Med industrijskimi izdel- ki so najbolj narasle cene umetnim gnojilom in škropivom, pohištvu ter tekstilnim izdelkom. V primerjavi s cenami v februarju jc bila v marcu cenejša le kurjava in razsvetljava, nekaj tudi gradbeni material in kulturne storitve. pridobiti čim več učencev, ki letos zapuščajo osnovnošolske klopi. Obiskali smo lesnoindustrijsko podjetje Jelovica in se pozanimali, kaj pripravlja. Tovarni primanjkuje kvalificirane delovne sile, zato je stopila v stik z delavsko univerzo in osemletkami. Ljudem, ki nimajo končanih osem razredov, bo financirala tečaje DU — seveda, če so pripravljeni kasneje priti v Jelovico. Učonoi s popolno osnovnošolsko izobrazbo, ki bi hoteli postati samostojni kvalificirani delavci lesne stroke — strojni mizarji, ročni mizarji, stavbni mizarji in tesarji — lahko takoj pri-čno z ukom na lesnoindustrijski šoli škofja Loka, Vse stroške plača podjetje. Med šolanjem, ki traja trikrat po 18 tednov, dobiva gojenec tudi redno mesečno nagrado v znesku 250 do 330 N din (odvisno od učnega uspeha). Naj povemo, da namerava tovarna odpreti dobro opremljeni izobraževalni center, kjer bodo učenci v gospodarstvu utrjevali teoretično znanja. Za to delo bo posameznik dobival še dodatno denarno nagrado, katere višina se določa po njegovi prizadevnosti in po kvaliteti izdelkov. Dijakom iz bolj oddaljenih krajev bi podjetje v času šolanja priskrbelo stanovanje v dijaškem domu. Samostojni kvalificirani de. lavec lahko izbira med celim ducatom delovnih mest. Lahko, na primer, dobi zaposli-tev v obratu stavbnega pohištva, v obratu montažnih stanovanjskih hiš ali pa kot monter pri sestavljanju Je-lovičlnih izdelkov. Poleg naštetega bo tovarna najbolj prizadevnim rade volje omogočila nadaljnji študij na srednjetehnloni šoli, kjer imajo možnost postati bodisi lesnoindustrijski delovodje, bodisi lesnoindustrijski tehniki. Celo če bi kdo zaželel zapustiti podjetje in oditi drugam — tovrstni kadri so namreč zelo iskani — ga ne bi nihče zadrževal. V prihodnjih treh letih bo, kot smo zvedeti, Jelovica potrebovala približno 100 novih KV delavcev. In v ostalih škofjeloških tovarnah ni potreba po delovni moči ni? manjša. I. G. Nove cene Sobota, 25. aprila — Z današnjim dnem veljajo nekatere nove cene. Tako so se podražile cigarete, naravne žgane pijače in nekateri drugi izdelki. Podjetje Elegant Celje priporoča svoje kvalitetne in modne konfekcijske izdelke, ki jih lahko kupite v vseh konfekcijskih trgovinah širom po Sloveniji. Vsem cenjenim odjemalcem čestitamo ob prazniku dela — 1. maju! Organizacija shodila, vendar so koraki prepočasni Ob obisku predsednika CK ZMS Mitja Gorjupa Po obisku Planike, Tekstilne šole in po razgovoru z občinskim političnim aktivom se je v sredo popoldan predsednik centralnega komiteja zveze mladine Slovenije Mitja Gorjup pogovarjal tudi s kranjskim mladinskim političnim aktivofn. Predsednik kranjske mladinske organizacije Zvone Filipovič je v uvodnih besedah orisal mesto mladinske organizacije v občini, njen pomen, težave ter poglede v prihodnost. Dejal je, da je bila za preteklo delo mladinske organizacije v ob-čiiij značilna programska ne-usmerjenost in neusklajenost, pomanjkljiva organizacijska mreža ter premalo, za delo v organizaciji usposobljenih kadrov. Te slabosti so tudi narekovale sedanjo usmerjenost in napore kranjske mladine, ki jih več ali manj uspešno premaguje, na terenu in v gospodarskih organizacijah bolj, v šolah pa manj, saj je ravno zadnja problemska konferenca o srednjih šolah pokazala, da bo treba na srednjih šolah začeti znova in da so še vedno v veljavi stari načini ter več ali manj pre-skušene metode dela. Samoupravni princip dela mladinske organizacije je že delno prodrl v krajevne skupnosti ter delovne organizacije, na srednjih šolah pa ga skoraj ni čutiti. Filipovič je nadalje dejal, da bo v prihodnje treba bolj in tesneje sodelovati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem na področju vzgoje kadra, ustvarjanja pogojev dela za aktivnost mladinske organizacije (predvsem na terenu), večjega vrednotenja mladinskega dela in ustvarjanju pogojev ter vzdušja ob uresničevanju določenih akcij. Predsednik je prav tako podal glavne smernice prihodnjega, tudi jesenskega dela. Idejno, vzgojno in politično delo bo deležno naj- Tudi letos: Škofija Loka na risbah in slikah otrok Najbrž ne bomo pretiravali, če zapišemo, da je škofja Loka že nekaj let nazaj gorenjsko likovno središče številka L Razstave v galeriji na gradu, Groharjeva slikarska kolonija, sklep občinskih odbornikov, ki so razsežno parcelo v Puštalu ob poljanski Sord rezervirali za gradnjo slikarskih in kiparskih ateljejev — vse to menda dovolj trdno podpira našo ugotovitev. A bolj kot omenjeni trije dogodki je ljudi navdušila Mala Groharjeva slikarska kolonija, ki so se je lani udeležili mladi mojstri barv in čopiča iz vse Jugoslavije. Kar 236 jih je prišlo. Zavzeli so mesto pod Lubnikom, ga pretaknili od vrha do tal, upodobili njegove strehe, mostove, ozke ulice, stopnišča, arkade jn dvorišča ter nazadnje priredili razstavo, kakršne v Loki še ni biilo. Prikazana dela si je ogledalo rekordno število obiskovalcev — skoraj 5 tisoč. Konec maja bo nekdanja ' »prestolnica« freisinške posesti znova sprejela najboljše jugoslovanske pionir jc-likov-nike. Tokrat so organizatorji kolonijo priključili akciji »Svetloba izpodriva temo,« ki jo vodi center za rehabilitacijo in Varstvo slepih škofja Loka in katere namen je zbiranje sredstev za gradnjo nove poklicne šole, kjer naj bi se usposabljali očesni invalidi. Izdelki otrok bodo namreč naprodaj, celoten izkupiček pa namerava prireditelj pokloniti slepim. Prve prijave so že prispele. Kot smo zvedeli, utegne biti letošnje srečanje, tretje zapored, še množičnejše od zadnjega, saj je pripravljalni odbor povabil tudi mlade slikarje iz pobratenega italijanskega mesta Medicine in učence iz občine Selo na Koroškem. Udeleženci Male Groharjeve kolonije bodo stanovali pri domačih šolarjih, Ki so si lan; ustvarili sloves odličnih gostiteljev. Prireditev financirata sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti Ljubljana m občinska skupščina. »Vse izdelke bomo razstavili v galeriji na loškem gradu,« je povedal predsednik pripravljalnega odbora prof. Lojze Malovrh. »Najboljše med njimi — izbral jih bo sekretariat FMVJ (mednarodna organizacija pobratenih mest, op. p.) — mislimo poslati v Leningrad, na svetovno razstavo otroških risb.« I. G. KRANJ — V prostorih Prešernovega muzeja so včeraj (petek) zvečer odprli razstavo 25 LET KNJIGE NOB, ki jo je pripravila Studijska knjižnica v Kranju. Razstavljene knjige bodo obiskovalcem na voljo do 6. maja letos. več skrbi, zatem razprava ob sprejemanju srednjeročnega plana (pri tem naj bi organizacija dejansko pokazala svojo moč ter vpliv) ter skrb za še boljši materialni položaj organizacije. Mitja Gorjup se je s Filipo-vičevo oceno strinjal. Prav tako z nakazano potjo, ki je po njegovem mnenju edina možna, vendar bi morala kranjska organizacija po njej hoditi mnogo, mnogo hitreje, za kar ima vse pogoje. Gorjup jc dejal, da mladi v delovnih organizacijah še ne poznajo dobro novega načina dela organizacije, razveseljiva pa je večja povezanost z ostalimi družbenimi ter političnimi organizacijami v podjetju. Mladina se res ukvarja tudi z najosnovneješimi vprašan ji kolektiva, vendar po njegovem mnenju premalo. Preveč se zadovoljuje z danim položajem, takšnim, kakršnega ji prikažejo drugi. Mnoge težave pa se mladini, predvsem vodstvu, zdijo enostavno nepremostljive. Mladinske organizacije v delovnih organizacijah enostavno niso sposobne voditi več bitk hkrati zato bi se morale osredotočiti na nekaj ključnih vprašanj. Po Gorju-pu na naslednja: kadrovska politika v podjetu na eni in v organizaciji na drugi strani, in izobraževanje; prav tako obojestransko. Na tem področju imamo mnogo več možnosti kot si mislimo. Vzncmirjiva pa je bila njegova ocena dela mladinske organizacije na srednjih šolah. Mislil jo na Tekstilno šolo. Med drugim je dejal: »Skoraj nerazumljivo je, da se mišljenje mladinskih aktivistov na srednjih šolah v zadnjih petih letih ni spremenilo. Sprašujemo se, zakaj potem kopica seminarjev in predavanj o delu in samoupravi mladine na srednjih šolah. Mladinci v razgovoru samouprave skoraj omenjal; niso! še pri profesorjih je opazen večji, pozitiven premik.« Omenjene aktiviste b; bilo treba vtiriti v miselni tok, ki ga zagovarja in ga je sprejela republiška organizacija in jih usposobiti, da bodo ta tok tudi nadaljevali. Drugače je vsako delo jalovo. V razpravi so tudi ugotovili, da je za kranjsko mladino značilno to. da ima v glavi dokaj jasen koncept dela, uresničitev tega pa je muka. Nadalje so menili, da je podpora družbenih organizacij mladinski večkrat naključna, da bo potrebna trdnejša naslonitev in sodelovanje z jav-nimj sredstvi obveščanja in da je žalostno, ker prek 500 kranjskih študentov nima svojega kluba! J. Košnjek Priprave za letovanje tržiških otrok Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri občinski skupščini Tržič skupaj z zainteresiranimi organizacijami (DPM in RK) ter šolami vsako leto organizira počitniško letovanje otrok ob morju. V preteklih letih so tržiškl osnovnošolci letovali predvsem na Debelem rtiču, letos pa so se odprle še druge možnosti, zato je računati, da se bo prijavilo še več otrok (lani je bilo na Debelem rtiču 192 mladih Tržičanov). Otroci oziroma njihovi starši lahko izbirajo med 15-dncvnimi počitnicami na Debelem rtiču, Stenjaku in v Pulju. Prav v Pulju bo letovanje najcenejše, saj bodo tu učenci prebivali pod ugodnejšimi pogoji, ki sicer veljajo le za mladino iz SR Hrvatske, kjer družbena .skupnost precej izdatneje sofinancira podobne akcije. Te ugodnosti so rezultat večletnega sodelovanja med občinskima skupščinama, še bolj pa tesnih stikov med osnovnimi šolami obeh mest. Stroški letos niso bistveno večji od prejšnjih let, saj bo del njih za vse otroke na Debelem rtiču krila komisija s Sindikalna ična sola končana Po stotih izobraževalnih urah so v četrtek v Kranju končali politično šolo za mlade sindikalne delavce. Obiskovalo jo je 24 članov, organiziral pa jo je občinski sindikalni svet. Že med predavanji so se slušatelji združili v skupine in potem do konca predavanj pripravljali zaključno nalogo. V četrtek je tako sedem skupin zagovarjalo svoje naloge. Komisija je ugoto-vila, da so bile vse naloge skrbno pripravljene, hkrati pa so slušatelje pohvalili za vztrajno delo in aktivno sodelovanje na predavanjih. Mladi sindikalni delavci, ki so končali šolo bodo v prihodnje lahko prevzeli pomembnejše naloge v samoupravnih organih v delovnih organizacijah in v vodstvih drugih družbenopolitičnih organizacij v podjetjih. A. Ž. Krajevna skupnost Naklo razpisuje delovno mesto HONORARNEGA CESTARJA Plača in ostalo po dogovoru. Nastop službe je možen takoj. Oglasite se osebno ali oddajte pismene ponudbe na tajništvo krajevne skupnosti Naklo sredstvi občinskega odbora DPM. S prevozom vred znašajo od 253 din v Pulju do 353 din na Debelem rtiču. Otroci bodo imeli 5 obrokov hrane dnevno, razporejeni pa bodo v skupine od 10 do 12 (mlajši) in 15 učencev (starejši). Starši imajo možnost plačevanja v obrokih vse do 1. oktobra. S 50 dinarji mesečno, začenši z majem, se družinskemu proračunu ne bo toliko poznalo. Sicer pa bodo socialno šibkejše družine plačale manj. Komisija za letovanja se je odločila za ključ: polovico poprečnega dohodka na družinskega člana. (Samo za primer: če dO« hodki na enega družinskega člana znašajo mesečno 400 din, bodo starši plačali vsega 200 din na otroka, ki bo odšel na letovanje). Finančno pomoč sta ponudila občinski odbor DPM (8000 din) in občinski odbor Rdečega križa (5000 din). -ok ŽITOPROMET SENTA Skladišče Kranj Tavčarjeva 31 razpisuje prosto delovno mesto administratorke Za razpisano delovno mesto je potrebna kvalifikacija administratorke. Nastop takoj ali po dogovoru. Pismene prijave je treba poslati na gornji naslov ali pa se oglasite osebno. „ Jeseni v Škof ji Loki mladinski klub? Pred kratkim je bil v Škof-ji Loki pripravljalni sestanek za ustanovitev mladinskega kluba, ki naj bi se začel delati jeseni. S preselitvijo podjetja Kroj na Trato so mladi dobili možnost, da urede klub v Klobovsovi ulici, občinska konferenca ZMS pa je obljur bila finančno pomoč. Klub bi deloval po sekcijah, zato bodo maja izvedli anketo o tem, kaj mlade zanima. Vsakih štirinajst dni bi priredili mladinski ples, kjer bi se lahko uveljavili mladi ansambli, pesniki in likovniki. V okviru kluba bi deloval tudi disco klub. V nedeljo, 26. aprila, bo drugi pripravljalni sestanek, katerega naj se udeleže predstavniki vseh mladinskih aktivov iz škofjeloškega območja. Sestanek bo v prostorih taborniškega doma. I. Kržišiuk CERKLJE — Prostovoljno gasilsko društvo v Cerkljah je dobilo pred kratkim nov gasilski avto, kar je za samo društvo in prebivalce velika pridobitev, saj bo z njimi moč priti v zelo kratkem času do kraja požara ali druge naravne nesreče. , -an CERKLJE — Avto-moto društvo bo še letos jeseni, seveda če bo šlo vse po sreči, začelo graditi dom AMD. Po načrtih bo stal na zelo lepem prostoru med prostori Kmetijske zadruge in obratom Creina Imel bo delavnice za servisna popravila, garaže, učilnico, pisarno ter stanovanje za hišnika. -an INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO 1. vodja finančne službe in obenem vabi k sodelovanju: 2. več strugarjev 3. več rezkalcev 4. pomožnega delavca in 5. strojepisko Pogoji: Pod 1 : višja izobrazba z daljšo prakso v finančni službi in na analizah; pod 2. in 3.: kvalifikacija ali priučitev; pod 4.: odslužen vojaški rok in pod 5.: delovno razmerje za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve, obvladanje strojepisja. Vloge sprejema Splošna služba podjetja IKOS, Kranj, Savska cesta 22, do 10. maja 1970. POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH VOZIL: L Osebni avto renault R-4, leto izdelave 1968, s prevoženimi 27.000 km. Začetna cena 7000 din. 2. Osebni avto citroen 2 CV A-24, leto izdelave 1970, s prevoženimi 550 km. Začetna cena 9000 din. 3. Osebni avto ford cortina, leto izdelave 1966, s prevoženimi 70.000 km. Začetna cena 8500 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. 4. Osebni avto zastava 750, leto izdelave 1969, s prevoženimi 14.000 km. Začetna cena 4800 din. Ogled vozila je možen vsak dan pri Janezu Tri-lerju, Naklo, Pivka 31. 5. Traktor pasquali, 18 KS, leto izdelave 1968. Začetna cena 3000 din. Ogled vozila je možen vsak dan pri Janku Knifi-cu, Podljubelj 22, Tržič. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Sava PE Kranj do srede, 29, 4. 1970, do 12. ure z 10.% kavcije od začetne cene. Pred gradnjo šol in varstvenih ustanov v kranjski občini Večina je za 1. varianto Pogovor s predsednikom občinskega sindikalnega sveta Kranj Stanetom Božičem Znano je, da bo po dosedanjih razpravah o gradnji šol in vzgojnovarstvenih ustanov o usklajenem programu in načinu financiranja 8. maja razpravljal družbenopolitični zbor občine. Ker so k dosedanjim razpravam precejšen del prispevali tudi sindikati, smo tokrat zaprosili za pogovor predsednika občinskega sindikalnega sveta Kranj tovariša Stanjta Božiča. »Tovariš Božič, vemo, da bi deiovne organizacije pri izgradnji šol in vrtcev sodelovale z dobršnim delom sredstev. Povejte nam, prosim, kaj so pokazale razprave v samoupravnih organih v delovnih organizacijah? Zanimiva pa bi bila tudi vaša ocena, ali je prav, da se ne glede na položaj oziroma nekatere težave v gospodarstvu gre v predvideno akcijo.« »Že v minulih letih so sindikalne organizacije v podjetjih in ustanovah ob različnih prilikah opozarjale, da je v občini zajetih v varstvo • le 8 odstotkov otrok. Problem je toliko večji, ker je v občini zaposlenih kar 48 odstotkov žensk. Po drugi strani pa so vse bolj žive kritike, da vsi otroci v občini nimajo enakih pogojev za osnovno šolanje in da je odstotek mladih, ki ne dokonča osem razredov, prevelik. Vse to je ugotovil tudi občni zbor občinskega sindikalnega sveta, zato je razumljivo, da je občinski svet aktivno sodeloval pri pripravi predloga za gradnjo šol in vrtcev. Delovne organizacije bi s prispevkom na zaposlenega v petih letih prispevale 1265 milijonov oziroma 28 odstotkov od skupnih stroškov. Ta prispevek vsekakor ni majhen. Zato je bil program izgradnje in financiranja poslan v razpravo vsem samoupravnim organom. Na delovskih svetih so razpravljali o potrebnosti gradnje in o tem, kako bo podjetje lahko prispevalo del sredstev. Razprave in sklepi kažejo, da člani delavskih svetov sprejemajo program in so pripravljeni prispevati denar. Pri tem pa predlagajo, naj bo prispevek delovnih organizacij odvisen od položaja podjetja. Večina se opredeljuje za prvo varianto oziroma samoprispevek občanov in prispevek organizacij na zaposlenega. Tudi večina sindikalnih organizacij je podprla prvo varianto (65 odstotkov izvršnih odborov). Posebej pa so opozorili na odgovornost za zbrani denar, dobro izbiro projektov, na funkcionalnost objektov brez eksperimentiranja oziroma na ekonomično gradnjo. Razumljivo je, da nobena gospodarska organizacija nima preveč denarja. Nekatere so tudi v resnih težavah. Zato prav gotovo ni nihče bolj poklican, da presoja možnost delovnih organizacij, da prispevajo denar, kot samoupravni organi. Ti pa so ob sprejemanju sklepov upoštevali, da gre za njihove otroke oziroma otroke vseh zaposlenih in da je investicija v varstvo in znanje najboljša naložba. Pri sklepanju dogovora med občinsko skupščino . in delovno organizacijo o vi- I šini prispevka na zaposlenega pa menim, da bi vendarle morali upoštevati gospodarski položaj delovne organizacije.« »Prav gotovo je bila spodbudna odločitev, da v okviru priprav oziroma razprav izvedete tudi anketo, ki naj bi pokazala politično razpoloženje in hkrati odgovorila, za kakšno obliko financiranja bi se opredelili. Občinski sindikalni svet je do sedaj že nekajkrat svoja stališča preverjal z anketiranjem. Ta oblika je pri nas še več ali manj neobičajna, drugod po svetu pa zelo pogosta. Zakaj ste se odločili prav za anketo?« »Sindikalni svet je predlagal, da bi z anketo ugotovili, ali občani podpirajo ali zavračajo program in financiranje. Podobno smo že ugotavljali mnenje zaposlenih o delu sindikalne organizacije in samoupravnih organov; pred dvema letoma pa tudi mnenje o družbenem standar- I du v delovnih organizacijah. Menim, da bi anketiranje moralo postati redna praksa pri delu družbenopolitičnih organizacij.« »Anketa je torej za nami. Kakšni pa so rezultati?« »Anketa je bila anonimna in je zajela 1100 oseb. Vsi anketirani menijo, da bo udeležba na referendumu visoka, da bo za program glasovalo okrog 60 odstotkov volivcev. Prav tako pa anketiranci menijo, da je dolžnost vseh, da prispevajo h gradnji šol in vrtcev; tako tam, kjer so bili že pred leti zgrajeni podobni objekti, kot tam, kjer je ▼ prihodnje predvidena gradnja. Večina vprašanih torej podpira program in se zavzema za 1-odstotni prispevek na osebni dohodek za pet let. Prav tako se je večina opredelila za prvo varianto — samoprispevek. Pokazalo pa se je tudi, da so prebivalci različno obveščeni o programu. Zato bi jih bilo treba v prihodnje še enkrat seznaniti o njem. Menim namreč, da je prav, da zaposleni zvedo o tem, kako so se odločali samoupravni organi.« »Kako nameravate rezultate ankete porabiti pri nadaljnji politični akciji?« »Najprej je treba občane podrobno seznaniti z rezultat ti ankete. Prav tako so dogovori pomembni za odločitev družbenopolitičnega zbora, ki bo razpravljal o predlogu za razpis referenduma. Mi," sindikati, pa si bomo prizadevali, da bodo o programu obveščeni tudi tisti člani kolektivov, kjer je anketa pokazala, da so zdaj premalo seznanjeni. Predvsem pa nam je anketa pokazala, da smo ravnali prav, ko smo se zavzeli za takšno rešitev otroškega varstva in šolstva. Zato si bomo prizadevali, da mnenje večine uresničimo.« Pogovor pripravil: A. žalar Gorenjska — Sneg, ki je zapadel marca, je podaljšal zimo na Gorenjskem daleč v pomlad. Kmetje zato niso mogli delati i na polju in travnikih kot druga leta v tem času. Toplo vreme j zadnje dni pa je le dovolilo, da so začeli drati. Sedaj priprav-j ljnjo njive za sejanje ovsa in drugega jarega žita. Nekateri I hite še z obrezovanjem drevja ter presajanjem. Vrtičkarji so i v glavnem že prekopali svoje vrtove in posejali povrtnino. — B. B. na ogled spomladanskega graškega velesejma 9. maja cena z vstopnino je 75 din odhod ob 6. uri izpred kina Center v Kranju Povratek je predviden do 22. ure številne kulturne znamenitosti Gradca pa si boste lahko ogledali pod vodstvom profesorja Črtomira Zorca Udeležite se prijetnega izleta! HCREinB turistično p r o m etno pod je tj e OBČINSKI SINDIKALNI SVET JESENICE SKUPŠČINA OBČINE JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZKS JESENICE OBČINSKA KONFERENCA SZDL JESENICE ZB NOV JESENICE OBČINSKA KONFERENCA ZMS JESENICE čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želijo prijetno praznovanje. Knjigoveznica Radovljica- čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela in se priporoča s svojimi storit- Združeno p odjetje Slovenske železarne čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim sodelavcem in odjemalcem za praznik dela in jim želi še nadalje veliko delovnih uspehov. ŽELEZARNA JESENICE OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA SZDL TRŽIČ ZB NOV TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZMS TRŽIČ čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želijo veliko delovnih uspehov. Kmetijsko živilski kombinat ■ Kranj z obrati OLJARICA, MLEKARNA, KLAVNICA, KMETIJSTVO IN KZ RADOVLJICA čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela izdeluje načrte za vse vrste' gradenj Projektivno podjetje Kranj čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijate- Cesta JLA 6/1 Ijem za praznik dela. (nebotničnik) Filmski amaterji iz vseh republik Jesenice, 17., 18. in 19. aprila — V organizaciji Ljudske tehnike Jesenice in Filmske skupine Odeon je v veliki dvorani delavskega doma minil tretji amaterski filmski festival, ki so se ga udeležili avtorji iz cele države in pomeni v bistvu neuradno žetev zveznega merila. Žirija (predsednik: Bojan Čebul j in člani: Tine Arko, Ivo Lehpamer, Miha Brun, Slavko Humerca In Jože Perko) je imela težavno nalogo — oceniti prek 140 filmov v kategoriji dokumentarnega, igranega in žanr-skega filma, kar številčno pomeni velik razmah od lanskoletnega festivala. ri ne more biti eksperiment, vsaj ne uspešea ali »dobro mišljen«. Pri tem imam v mislih zagrebški GEFF, ki je s svojim »sicirioznim mrcvarje-njem filmskega medija« tako-rekoč zastrupil mlade filmar-je, ker pač preradi pozabljajo, da je »geffovski« koncept dosledno deziluziranje slike (poskušajo delati filme brez kamere) in njene vsebine, njihovo pojmovanje filmskega medija kot fenomen, pa se sklicuje na.absolutnost ideje, ki ni transformirana niti prek metafore niti alegorije (seve v sestavu filmičnega esteci-zma) da o fabuli (kompromis vsebine in oblike) niti ne govorimo. Dvoje ugotovitev sili v ospredje (že uvodne besede nam dajejo povod za to), namreč množičnost avtorjev in širina klubskih aranžmajev, na drugi strani in predvsem odlična organizacija prizadevnih organizatorjev iz vrst Filmske skupine Odeon, kar potihoma da slutiti, da bo morda že prihodnje leto republiški (celo uradni zvezni) festival gost jeseniških fil-marjev. Omenjeni festival po svoji filmski in idejni ekspanziji potrjuje podobo stanja v jugoslovanskem filmu, zlasti amaterskem, medtem ko imamo na eni strani resnična umetniško navdahnjena dela, so na drugi strani filmi, ki komaj ali sploh ne — zaslužijo to ime. Opaziti je jasno potezo v stranpotje eksperimenta (leta pravzaprav osmišlja amaterski film in avtorsko svobodo), ki je v tej situaciji dobesedno in prav na koncu slepe ulice. Vzrok je enostaven: gre za klišejsko posnemanje! To pa že a prio- Potem imamo amaterje, ki spet posnemajo — posnemajo kakšnega Žiko Pavloviča in snemajo »črne filme«, ki niso nič drugega kot zavestna difuzija realnega stanja, v katerega posegajo avtorji kot »prehlajeni oportunisti«. Še za en eksperiment gre, malo zlobno rečeno: namreč za eksperimentiranje avtorjev z živci »normalne« publike, ki bi bila recimo ob določenih okoliščinah zavezana te filme videti. To je seveda vtis, ki ga človek dobi, ko vidi vse filme, vtis, ki ga ne prevpijejo tudi nekateri zares dobri filmi, zanimivo je, da ti filmi prihajajo iz »periferije« — to je izven centrov kot so Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Beograd pa Split. Žirija je zavzela stališče, da ravno te svetle prebliske podpre, medtem ko na drugi strani »napove vojno« tisti bolehni, patološki, dezin-formativni struji, ki po eni strani skuša na novo odkriti smodnik, na drugi pa si ni na jasnem z montažo, kaclri-ranjem in gradnjo filma, k,ar je predmet prizadevanja vsakogar, ki se vsaj »spogleduje« s filmom. *Zanimivo je še nekaj: to, da se ti filmi ali približujejo teatru, slikarstvu ali popevki in to močno dobro, se vendar kompletnega filmskega projekta (recimo raje »filmskega filma«) ne zasledi ravno na osnovi prejšnjih ugotovitev. Lepe rezultate (tu mislim filmu na vrhu) na tem festivalu je dosegel dokumentarni film, ki je spet pokazal, da je prizadetost naših avtorjev usmerjena v odpor do osrednjih svetovnih dogodkov (Vietnam, Biafra, Bližnji vzhod in češkoslovaška okupacija). Primer te poti je prvonagra-jeni film Živimo za jutri, avtorjev Vasje Herbsta in Mira Kamelja, Ljubljana (film je sicer konkuriral v žanrskem filmu). Igrani film je ostal na ravni, ki jo potrjujejo vsi festivali zadnjih let in se posebej ne bi ustavljali pri njem, pojavlja pa se več vedrine »zraka« in celo humorja (prvo-nagrajeni film Asociacije, avtorja Cibulja Bela iz Suboti-ce). Kot sploh najboljši film festivala pa je bilo delo splitskega avtorja Zvonimirja Bu-ljeviča Na kraju puta — san. To je film izrednih kvalitet: izvrstne barvne fotografije, idejne domiselnosti, senzibilnosti in ne nazadnje čiste filmske gradnje. To je dokumentarni film, za svojo malce melanhonično idejo uporablja predmet, odslužen polomljen čoln v ribiški vasici, s' katerim komparira odmiranje človekove energije, ki pristane v drzno vizionarstvo, kar avtor ponazarja z leti galebov nad večernim morjem. Ena od zanimivosti jeseniškega festivala je udeležba nekaterih že uveljavljenih profesionalnih avtorjev, kot so Žc-limir Žilnik (njegov igrani film Muke je žirija diskvalificirala, ker ni ustrezal festivalskim propozicijam), Viktor Ačimovič (dobil je bronasto medaljo za dokumentarni film Beli golob) in Vladimir Petek, pripadnik GEFFA iz Zagreba. To dejstvo še bolj potrjuje trditev, da v bistvu med profesionalnim in amaterskim filmom razlike ni. .. Ko smo ravno na Gorenjskem, se pornudimo na kratko pri Gorenjcih - filmarjih. Če začnemo pri prestolnici — Kranju, smo razočarani. Filmi kranjskih amaterjev so kaj klavrno nasledstvo Naška Križnarja, čeprav se smešno natančno zgledujejo po njem. Izraženo v prispodobi: »hiša se gradi pri temelju!« V nasprotju pa ti avtorji žele brez poznavanja filma kot takega delati strašno intelektualne filme. Jeseničani so se občutno bolje izkazali kot organizatorji. Znani, odlični jeseniški kinoamater"Janez Hrovat tokrat ni imel kaj pokazati, razen neambicioznega dokumentarca Zadnji šiht, ki prikazuje zadnji delovni dan v stari valjarni. Skoda. Preseneti pa petnajstletni Janez Kerštajn, ki je seve še na začetku poti, vendar je njegovo prizadevanje usmerjeno k pravemu cilju — spoznati filmski medij in začeti z lahkimi idejami (enostavnimi za realizacijo). Tižiški kino klub je bil zastopan z enim filmom in enim avtorjem (Janez Maver, Anatema, posebna pohvala za idejo). III. festival amaterskega filma na Jesenicah je za nami. Predvsem pomeni avtorjem za zgled, kaj naj ne snemajo, kajti razmerje med enim in drugim ekstremom je žal v korist »škodljivega«. Končno pa — »naj se razcvetijo vsi cvetovi, da le osat žlahtnih rož ne pomori«. Žal so bili nekateri »cvetovi« bolj zanimivi za psihiatre kot za publiko, željno filmske kulture, če ji jo takšni festivalski rezultati lahko dajo in če ji je le-ta sposobna prisluhniti. J. Perko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Zdi se nam, da je prehitro minilo teh pet filmskih let. Kot da bi se šele včeraj prvič zbrali ne pa, da je bilo to že pred petimi leti. Kot ob vsaki obletnici tudi mi premlevamo v tem času svoje dosedanje delo. Morda bi se dalo narediti več kot smo a če pogledamo v članske vrste, vidimo, da jih je zelo malo, ki so že doživeli dvajseto pomlad. Tako so nam bile dolgo širše akcije, ki bi zahtevale opore v klubskih članih onemogočene. Kakor pa je tekel čas, tako smo tudi sami dozorevali. In upamo, da je prišel čas, ko lahko razširimo svoje vrste in svoje delo. PRVI KORAKI — ŽOGA JE OKROGLA Zbrala se je skupina zaljubljenih v film. Kdo je takrat vedel, kaj je to film in klub. Vendar želja po skupnem delu je premagala prve ovire. Za vsakega od nas je bilo v tistem trenutku pomembno le to, da nisi sam. Iz te začetne dobe sta starejšim članom ostala v spominu dva filma ki smo ju posneli res »udarniško«, čeprav v ama-. terskem filmskem svetu ne pomenita kdo ve koliko. Bili pa smo takrat sploh srečni, da smo lahko snemal«, čeprav na svoje stroške. Res je, da je bil v tistem času v Kranju neki filmski klub, seveda pa je bil za nas začetnike prezahteven, da bi lahko prišli tja. Sicer pa začeti nekaj novega tudi ni tako hudo. Naprej sta nas gnala radovednost in čas. SKUPINA DOBI IME Takoj ko smo se zbrali, ko se je videlo, da bomo hodili skupno pot, smo morali najti ime za našo skupino. Nismo dolgo oklevali. Nadeli smo si ime: Skupina kranjskih kinoamaterjev in zdel se nam je še dokaj zveneč in kaj lahko smo izdelali tudi emblem 31SK. Posebno obrnjen K nam jc ugajal. Ker takrat še nismo imeli klubskih prostorov, smo se sestajali pri meni — nad kanjonom Kokre (na žalost nas ni bilo več tam, ko se je odtrgala več ton težka skala in zgrmela v mrzlo vodo?!) Naših pet (filmskih) let Zapis ob peti obletnici Skupine kranjskih kinoamaterjev Še pred ustanovitvijo kluba smo izbrali blagajnika (ki ni imel veliko dela) takoj potem pa smo opravili še vse ostale potrebne in tudi nepotrebne ceremonije. Ker nas jc bilo takrat le* sedem (7 veličastnih) je vsak dobil svoje delo. Tudi teme filmov, ki bi jih posneli, smo si v glavnem začrtali že takrat. Ker nas jc bolel takrat vsak problem, ki v večini še danes tare človeštvo, in smo ga še bolj občutili, ker smo bili še mladi (danes smo že privajeni temu) naj bi bila glavna tema naših filmov »Človek kot tak« ter »človek v svetu«, če se nam zdi to sedaj že nekoliko smešno, če že ne otročje, smo takrat res hoteli spremeniti svet. Če smo se tega danes že otresli, pa nam jc žal, da nismo »vzgojili« v prvi vrsti vsaj enega dobrega snemalca, ker ga danes zelo potrebujemo. Tako kot smo rasli, tako se je iz dneva v dan bogatila naša misel, kalila osebnost posameznika. Iskali smo vedno novih, boljših oblik za naše delo, za svojo umetniško izpoved. Seveda pa nismo in ne bomo nikoli pozabili, da mora biti klub odprt za vse in naj nam vsem pomeni več kot le klub. Že od vsega začetka smo delali v tišini. Bilo pa je vedno težje, saj se brez pomoči ni dalo uresničiti vseh želja in načrtov, ki pa se že takrat niso omejili le na snemanje filmov. »9 NADLOG« Dokaj tiho, čeprav koristno, je delal v tistem času tudi Center za estetsko vzgojo pri Ljudski knjižnici Kranj, ki ga je vodil in ga še vodi tova- riš Milan Batista. Svoje skromne prostore ima Center še danes v Delavskem domu. Njegova dejavnost se je opirala predvsem na likovno vzgojo in oder ročnih lutk. Kaj kmalu pa se razširi tudi na jezikovne krožke. Nas so sprejeli v svojo vrste in za našo skupino se je tako začelo novo obdobje dela. Z dotacijo, ki jo je ZKPO dala klubu, se je začel nagel vzpon v našem delu. Z izkušnjami, ki se jih je kljub vsemu le nekaj nabralo, smo začeli s filmsko vzgojo in to pri pionirjih. S tem filmskim krožkom za pionirja do šestnajstega leta starosti smo postavili temelje za današnji oddelek za filmsko vzgojo, ki pričakuje prav v tem letu svoj polni razmah. S tem delom smo skušali pregnati vsaj na skromen način mrtvilo, ki je v tem času vladalo na tem področju, ker je bil prej imenovan,! filmski klub v razpadu. Filmsko vzgojno delo se je v drugih krajih že močno razvilo in nujno jc bilo, da se tudi pri nas prične s takim delom. Razveseljivo pa je bilo, da je tudi osnovna šola France Prešeren obenem z nami organizirala svoj filmski krožek. Tako smo imeli novo delo, ki pa nas je zopet popeljalo nekoliko s poti in je za osebno amatersko filmsko delo ostalo zelo malo če skoraj nič časa. Učili smo mlade prvih filmskih korakov, ki smo jih sami pravkar naredili. Bila pa je to edina možnost, da z lastnimi močmi vzgojimo nove Člane in bomo čez nekaj let z njihovo pomoCjo lahko opravili širše delo. Ostali smo zvesti osnovni misli ob ustanovitvi kluba: ostati odprtih vrat, dati možnost tovrstnega dela vsem, ki jih to veseli ne glede na izobrazbo. Zato nismo nikoli dopustili, da se bi le peščica ljudi šla »veliko umetnost« in sc zaprla med klubske stene, ker v takem vzdušju bi bilo vseeno, če bi vsak ostal doma za svojo pečjo in ne bi bilo potrebno ustanavljati kluba. Ž. Kladnlk (Dalje prihodnjič) Splošno gradbeno podjet S Al Jesenice i m j m opravlja visoke, nizke, in- f M dustri jske, športne in turi- M stične gradnje. Interesenti 1^ Mm za vse vrste gradenj se lah- /XT ko informirajo pri podje- f^kV. tju, ki jim kvalitetno in TJ^A po zmernih cenah zagotav- iJpKffi lja uresničitev gradnje od idejnega projekta do kon- K ca gradnje. v Obenem vsem delovnim NjBJr ljudem čestita za praz- nik dela. Kemična tovarna Podnart specializirana tovarna za galvaniko, fosfatiranje in barvanje. V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela. Tovarna vijakov 4^ plamen m Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela in jim želi veliko delovnih uspehov. OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA ZB NOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS RADOVLJICA čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik dela in jim želijo še nadalje veliko uspehov v izgradnji socializma. Prevozniško podjetje transport z ° ° Radovljica čestita vsem delovnim lju- dem za praznik dela in se priporoča s svojimi storit- vami. Kolektiv splošnega gradbenega podjetja PROJEKT KRANJ čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela. IK ^CENENI^. Za vaš spomladanski nakup mnogo prednosti naše ponudbe Q modna konfekcija, perilo, čevlji, živila itd. % v&c v en! hiši £ naši prodajalci govorijo slovensko Q že znane nizke cene 0 1 dinar — 2 avstrijska šilinga £ samo 15 km od ljubeljskega predora f £ b l A C h - N EB'E ►< DE R K I R C KI TRGOVINA HKometter BOROVLJE-PRI CERKVI Na Jesenicah Ognjeni vihar V gledališču Tone Čufar na Jesenicah bo v nedeljo zvečer slavnostna premiera v počastitev praznika OF in 25. obletnice osvoboditve. Uprizorili bodo dramo hrvaškega dramatika Vojmila Rabadana Ognjeni vihar, ki ji je dal podnaslov hirošimska elegija v štirih slikah. To bo prva slovenska uprizoritev te drame, ki so jo lani že z uspehom igrali na Hrvatskem, uprizorilo pa jo je tudi eno poljskih gledališč v Varšavi. Naslov in podnaslov povesta, da drama obravnava dogodke v zvezi z eksplozijo atomske bombe na Hirošimi, 8. avgusta 1945, s čimer se je tudi usodno končalo največje klanje v zgodovini človeštva — druga svetovna vojna. Vojmil Rabadan, ki je jeseniški publiki znan po komediji Kadar se ženski jezik ne suče in dramatizaciji otroške povesti Heidi, je dogajanje svoje drame postavil nekaj let po končani vojni. V samotno hišo v Hirošimi sc vseli tuj zdravnik, da bi pomagal zdraviti posledice ognjenega viharja — atomske eksplozije. Toda vse kaže, da je prišel tujec v hišo z drugačnimi nameni, zlasti še, ko se okoli hiše začno dogajati tajinstvene stvari, med drugim celo atentat na zdravnika. Situacija sc še bolj zaostri, ko v hišo pride mlada Japonka, ki želi vse življenje posvetiti negi in zdravljenju žrtev ognjenega viharja. Drama se tragično konča s pojasnitvijo vseh skrivnosti, ki razkrijejo ves nesmisel in grozoto vojne. Ognjeni vihar je zanimiva drama, ki izzveni v obsodbe in protest vojne in sovraštva med narodi, in prizadeto opominja, da se kaj podobnega ne sme več dogoditi. Dramo je prevedla in režijsko pripravila Stanka Gerša-kova, sceno pa je zasnoval Jože Bediči Poleg Stanke Ger-šakove v vlogi gospodinje Hanako, nastopata še kot študentka Mičiko Tatjana Koširjeva in kot tujec Bojan čebul j. Ognjeni vihar je za počastitev pomembnih dogodkov naše zgodovine zelo primerno in vredno delo, zato bo nedeljska slavnostna premiera v gledališču pomenila lep začetek praznovanja številnih naših praznikov in obletnic, še posebej pa 25. obletnice osvoboditve. Da bi omogočili obisk predstave čim večjemu številu gledalcev, je gledališče znižalo za nedeljsko premiero ceno vstopnicam za polovico. -■j - Barve in predmet V galeriji Mestne hiše v Kranju je bila odprta razstava slik Miligoja Dominka pod pokroviteljstvom ELEKTROTEHNE - LJUBLJANA Akademski slikar Miligoj Dominko je bil rojen v Ljubljani 17. julija 1932. Študiral in diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1956. Udeleževal se je skupinskih razstav v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Ti-togradu, samostojno pa je razstavljal 1968 v Ljubljani in Cenjene stranke obveščamo, da bo trgovina DELIKATESA Kranj za prvomajske praznike odprta vse dni od 6.—20. ure. Priporočamo se za obisk. V nedeljo, 26. aprila, bo ob 15. uri v Goricah gostovala dramska sekcija DPD Svoboda Prim skovo, s Petričevo komedijo Vozel. Pred tem je dramska skupina z uspehom nastopila že v Besnici, Vodicah in dvakrat na domačem odru. (D. S.) Čateških Toplicah, 1969 v Novi Gorici, Gorici in Trstu; za svoje delo je dobil na Biena-lu mladih na Reki leta 1965, Kajubovo nagrado za knjižno opremo pa leta 1968. Slikar Miligoj Dominko je med študijem *>eveda absolvi-ral ves akad.ruski program, katerega dediščino je izkoriščal v nekaterih realistično zastavljenih delih. Ne da bi skušali pregledati še vsa dela, ki so nastajala po naročilih, lahko razdelimo slikarski opus Dominka na približno tri osnovna poglavja. Če je eno iz.med treh že omenjeno iz akademskega študija pogojeno razdobje, in dela, ki so nastajala po naročilih, potem je drugo razdobje tisto, kjer se je slikar kot ustvarjalec upiral realni formi. To bi tudi lahko imenovali tisto razdobje, ko je Dominko sprejemal vplive abstraktnih pojavov. Seveda se to ni kazalo samo v tehniki slikanja m zapažanja, ampak je šlo bolj za nekatera nerazčiščena vprašanja estetike. Tu je šlo predvsem za stopnjo odvisnosti umetnika od narave, ki se je je hotel otresti z neko obliko abst rakci je, poslužujoč se je kol možnosti pri prebiranju vizualnih elementov. V nadaljnjem razglabljanju bi vse omenjeno ob Dominikovem slikarstvu lahko strnili v ugotovitev, da se je celotna likovna dejavnost strnila v eno samo vprašanje: koliko je umetnost lahko sploh neodvisna od narave in če je že tako, potem je nujno, da ae ji zoperstavlja. To pa pomeni, da je ustvarjanje znotraj omenjenih dilem samo odpor, iz katerega bi lahko odkrili i/.vor in moč Dominkovega slikarstva. Vendar pa se je Dominko v tretji fazi, če jo že tako imenujemo, odločil za kompromis. Ostal je na stališču, da je objektivna podoba tista komponenta, ki vodi njegovo slikarstvo kljub opuščanju rudimentarnih oblik v korist barvitosti v ravnotežje med asociacijo in materijo alti med obliko in motivom. Od časa do časa je mogoče pri Dominku slediti, predvsem pri tihožitjih, barvo, ki s svojo nasilnostjo vzbuja vtis abstrahiranja oblik. Toda «t> takih pojavih še ne smemo delati končnih ugotovitev, ker gre pri tem samo za občas«e barvne digresije. Prav ta bitka za prevladovanje barve je tudi najvišji dosežeor v novem letalu. Očitno je, da ni povsem tako. Drugo plat kritike je v imenu številnih drugih kritikov izrazil dr. Eugene Shoema-ker, ki je odstopil kot glavni geolog lunarne odprave. Dejal je: »Apollo je slab sistem za raziskovanje Lune. Razvili so ga kratko in malo zato, da bi poslali na Luno človeka in ga varno pripeljali nazaj na Zemljo — po možnosti preden bi to storili Rusi.« številni kritiki skratka zamerijo NASA in vladi, da je pri raziskovanju vesolja preveč politike in premalo znanosti, predvsem pa da so stroški astronomski. Sedanji program apollo od začetka do konca bo veljal ZDA kakih 24 milijard dolarjev. Ta vsota znaša približno pol odstotka bruto narodnega dohodka ZDA ali 180 dolarjev na vsakega Američana. Toda 90 odstotkov te vsote so že porabili za prve človekove polete v tirnici okrog Zemlje, za polete brez posadke na Luno in za program apollo do poletja lani. Izdatki za apollo 12 in 13 in vse V galeriji Prešernove hiše v Kranju te dni razstavlja akademski slikar Albin Polajnar. Prikazana dela to doslej vzbudila precejšnjo pozornost. — Foto: F. Perdan tja do apolla 20 so razmeroma »skromni« — 270 milijonov dolarjev vsak polet. Kljub številnim kritikom pa se bo program apolla nadaljeval do konca, čeprav nekoliko previdneje. Strokovnjaki si bodo zdaj natanko ogledali komandni' modul vesoljske ladje, v kateri so se trije astronavti vrnili na Zemljo. Poskušali bodo ugotoviti, kaj vse je bilo narobe, in zavarovati bodoče astronavte pred podobnimi nevšečnostmi. V tem pogledu je bil polet apollo 13 — kljub svoji nesrečni številki — doslej morda najbolj poučen in koristen. Enaindvajsetega aprila so minila tri leta, odkar so z neneadnim državnim udarom prišli na oblast grški polkovniki in vzpostavili diktaturo, ki še traja. Težko je reči, aH je njihova oblast danes trdnejša, kakor je bila pred tremi leti. Pri diktaturah človek nikoli ne ve, kako trdne so, ker ne more vprašati ljudi za mnenje. Ljudje molčijo in Grki niso izjema, četudi so sicer zgovorni ljudje. Jbjudje liv dogodki V treh letih se je marsikaj zgodilo. Kralj Konstantin je moral v izgnanstvo, ko je hotel spodnesti polkovnike in uvesti svojo diktaruro. Javnemu mnenju in časopisom so nataknili nagobčnik. Ustavne pravice so ukinili. Zapore in otoke so napolnili z levičarji, sredinci in desničarji, to je z vsemi tistimi, ki so kakorkoli izrazili svoje nezadovoljstvo z novim režimom. Pogostokrat pa režim celo zapira tiste, ki niso nič storili in nič rekli. Strah vpliva »vzgojno«. Zahodnoevropska zveza s sedežem v Strasburgu je Grčijo izključila iz članstva. Čeprav je imela ta poteza predvsem moralno težo, je vendar precej prizadela grški režim, ki včasih spusti kakega zapornika in mu celo dovoli oditi iz države, da bi vzbudila vtis, da postaja liberalne jša. Tcda to je dosti premalo, da bi prepričalo javnost. • V Kranju v galeriji Mestne hiše razstavlja akademski slikar Ljubo Ravnikar. — Foto: F. Perdan Ob 25-letnici osvoboditve taborišča Buchenivaid (Nadaljevanje) POTOVANJE NA PROSLAVO V BUCHENWALD Iz Ljubljano jo odpeljalo pet avtobusov z napisi Ljubljana — Buchenvvald. Odhod jc bil predviden 8. aprila ob 23. uri. Dež nas spremlja prav do Katschberga. Tu sc spremeni V sneg. Avtobuse opremijo s Snežnimi verigami. Tri ure zamude. Vožnja po Bavarski je bila tiha. Dežela se ni i je zdela Urejena, bahata, a vendar mračna. Morda je vzrok za tak vtis utrujenost. Morda spomini na čase pred 25 leti. Tesnobnega razpoloženja ne more razbiti niti dovtip, ki iz-Veni v prazno. Po tolikih letih Se vračamo v kraje, ki so bili tisočkrat prekleti in od koder nam je pomagala sreča. Ali je to trenutek slabosti? Ali je to dolg, ki ga čutimo do naših tovarišev, ki jim sreča rt, bila naklonjena? Tesnoba v srcu je moreča, kot da se pel jemo na pogreb nam dragega tovariša. Četrtek, 9. aprila, ob 16. uri. Približujemo se Miinchnu, prestolnici Bavarske. Promet je vedno gostejši. Mesto je Popolnoma razrito. Gradi jo Podzemsko železnico, urejajo nadvoze in podvoze. Rušijo cele mestne predele in zidajo nove. Vse je v mrzličnih pri- j Pravah na olimpiado 1972. leta. Po dveh urah vožnje ne uspemo dobiti parkirnega Prostora, zato nadaljujemo Vožnjo proti Niirnbergu. V Niirnbergu so zavdzniki sodili nacizmu in njegovim najvišjim zločincem. Vešala in dolgoletne ječe so komaj omembe vredne kazni za gorje, ki so ga povzročili ti zločinci. Buchenvvald — Cesta narodov Ustavili smo se v manjšem j mestu blizu meje DDR (Nem- j ška Demokratična Republi- . ka), kjer smo zelo ugodno za- j menjali zahodnonemške marke za vzhod nonemške. < Končno prispemo na mejo DDR. Kmalu se je spremenil ves avtobus v pisarno, zakaj j treba je izpolnili cel kup for- I mularjev. Poleg generalij je { treba popisati prtljago, fotoaparate, brivske aparate, zlat- j nino, denar v vseh valutah, | namen obiska in še cel kup vprašanj. No, vse so Nemci opravili po nemško natančno in nas po treh urah spustili v DDR. Tu, en kilometer od meje, nas je čakal tovariš Feiler Baptist, nekdanji kapo pralnice. Spremljal nas je do Er-furta, kjer smo prenočili. Namestili so nas v nekem pedagoškem internatu, kjer imajo ' ležišča v nadstropja. V moji I sobi je bilo devet ležišč, spalo pa nas je v njej šest. Naslednjega dne, II. aprila, so nas zjutraj peljali na zajtrk. Ker pa še niso pospravili restavracije, smo morali čakati do 8. ure, in to zunaj, čeprav je deževalo. Ker nismo še vsega pozabili, kako je bilo včasih, smo na hitro opravili apel. Raport je bil: 250 Jugoslovanov postrojenih za zajrtk. Skupinski grob Po zajtrku smo se odpeljali v 19 kilometrov oddaljeni Buchenvvald. Na »appelpla-tzu« nekdanjega taborišča se je zbralo več kot 15.000 ljudi, državljanov DDR, od tega polovica mladine, nadalje več kot 1000 preživelih interniran- } cev, nato žene in otroci tistih, ki so tu doživeli svoj konec. , Godba igra žalostinke. Narahlo sneži, veter vleče in mraz gre do kosti. Častna tribuna je polna. Tudi dva Jugoslovana sta na njej, in sicer | tov. Filipčič iz Maribora in ; tov. Lalin iz Dalmacije. Med vojno sta bila člana mednarodnega komiteja. Točno, ob enajstih se je slovesnost pričela. Vse navzoče, posebno pa preživele logoraše, je pozdravil podpredsednik mednarodnega komiteja Buchenwald-Dora prof. dr. Bar tel VValter. Delegacije so prišle iz naslednjih držav: Rusije, Poljske, Bolgarije, Romunije, Češkoslovaške, Avstrije, Italije, Španije, Francije, Belgije, Holamdije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Iz njegovega govora naj omenim samo klic mladini: »Mladina! Vidim, da vam je hladno. Vedite, da buchen-vvaldski veter piha vedno in zamislite si, kako je zeblo nas, ki smo stali ure ki ure na tem prostoru goto in bosi. Buchenvvaldski voter govori namesto nas!« Nato nas je pozdravil predsednik mednarodnega komiteja Buchenvvald-Dora Marcel Paul i/ Pariza. Po pozdravnih govorih smo se delegacije na- potile na cesto narodov k polaganju vencev. Na tej poti imajo vsi narodi, ki so bili v taborišču, .svoja spominska obeležja. Solze. K) koliko solza! Vsi jih imamo v očeh. Samo to vam šc lahko damo tovariši. Počivajte mirno, tesno objeti v skupnih grobiščih, kot ste bi I j objeti in složni, ko ste še žtveli. Umrli ste kot številke, da smo mi postali ljudje. Nemi stojmo. Iz naših src pa nam kriči vprašanje: »človek! Kdaj boš postal človek?« Od tu se napotimo k stolpu, ki ima na vrhu zvonec miru, v notranjosti pa grobnico z žaro. Ogledali smo si še krematorij in muzej. Popoldne sc nas je manjša skupina odpeljala še v Doro, kjer.smo si ogledali krematorij in spomenik, vse ostalo je porušeno. Vodii nas je tov. Ku m p Saša i/ Kranja, ki je V tem taborišču delal. Podzemske delavnice in rovi so imeli dva vhoda, /al oba minirana, zato v notranjost nismo mogli. Po potsdamskern sporazumu so zasedbene oblasti morale uničiti vse vojne objekte. O kakšnih dimenzijah je tu govora, naj pove podatek, da je skoz; prvi vhod vozil vlak. Ker Rusi niso mogli razstreliti hriba, so razsttelili vhode. Pri povratku v Erfurt so preživeli tovarišj iz zloglasne Dore imeji toliko povedati žalostnih in manj žalostnih, da bi celo magnetofon moral sle-nografirati. Mnogi med njimi so se sedaj prvič videli po 25 letih. Sklenili so, da se bodo sedaj sestali vsako leto. Zaželimo jim mnogo zdravja in da bi se jim ta želja res izpolnila. Zvečer smo imeli v tisti znameniti menzi manjšo slovesnost. Jugoslovanski odbor Bu-chenvvald-Dora je izročil nekaterim tovarišem iz taborišča Buchenvvald spominske plakete in zahvalne diplome za zasluge, ki so jih med vojno bili deležni naši jetniki. To so tovariši iz Nemčije, Avstrije in Francije. 2al so trije že umrli in SO plakete prevzele njihove vdove. V imenu odlikovanih se je zahvalil prof. dr. Bartel iz Berlina." Dejal je: »Vi, Jugoslovani, ste pogumen in vesel narod, ker imate Tita!« Spontano je zadonela pesem in se končala s skandiranjem našemu Titu. Piše Stanko Rode <^ Draga, sedal jc boš videla, zakaj sem se moral poročiti s teboj... Doktor, pridite hitro! Po dieti, ki ste jo predpisali možu, je tako čuden ... — žal mi je, toda denar je pri mojem kolegu tamle zadaj . .. — Skrivnostno formulo je skril v eno teh knjig. Samo prelistava te knjige, pa je najina... 1 I I I I 1 I * Sli so za njo in skozi dvorano v čistem tudorskem slogu prišli v knjižnico, dolgo nizko sobo, obloženo s črnim hrastom, na koncu pa je imela okno iz barvanega stekla. Tukaj je bil pripravljen čaj. Odložili so plašče se usedli ih ko jim je gospa Umnevova stregla, so ogledovali knjižnico. ^ • Tedaj je gospa Otisova zagledala na tleh, tik pred kaminom, temno rdečo liso, in ker se ji še sanjalo ni, kaj bi to bilo, je rekla gospe Umnevovi: »Tamle se je menda nekaj razlilo.« »Prav res, madam,« je potiho odgovorila starka. »Na tem mestu se je razlila kri.« »To je vendar grozno!« je vzkliknila gospa Otisova. »Strašansko nerada vidim v stanovanju krvave madeže. To je treba takoj počistiti!« Starka se je nasmehnila in odgovorila spet s tihim, skrivnostnim glasom: »To je kri ladi Eleonore de Canterville, katero je prav na tem mestu leta 1575 umoril njen mož Simon de Canterville. Preživel jo je devet let, nato pa izginil v zelo čudnih okoliščinah. Njegovega trupla niso nikoli našli, toda njegov grešni duh še dandanes blodi po gradu. To krvavo liso turisti in drugi ljudje že od nekdaj jako občudujejo, toda očistiti je ni mogoče.« »Neumnost!« je vzkliknil VVashington ' Otis. »Pinkertonov šampion za odstranjevanje madežev in nenadkriljivi čistilec tole počisti kot bi mignil.« In preden mu je prestrašena gospodinja mogla preprečiti, Drugo poglavje Vso noč je besnel vihar, vendar sc ni zgodilo ničesar, kar bi bilo omembe vredno. Toda ko so zjutraj prišli Otisovi v knjižnico k zajtrku, so spet zagledali na tleh pošastno krvavo liso. »Misliai, da neprenosljivi čistilec ni kriv,« je rekel Wa-sfiington, »saj sem ga preizkusil na vseh mogočih madežih. Kaže', da ima pri tem res prste to grajsko strašilo.« Zdrgnil je madež vdrugič, toda prihodnje jutro so ga spet zagledali. In pojavil se je tudi tretjo jutro, čeprav je gospod Otis zvečer sam zaklenil knjižnico in vzel ključ s seboj. Vsa stvar je začela družino izredno zanimati. Gospod Otis je že pomislil, če ni eksistenco strašil zavračal preveč do-gmatično, gospa Otisova je premišljala, ali se ne bi vpisala v spiritistično društvo, VVashington pa jc nemudoma napisal dolgo pismo firmi Mvers & Podmore o tem »Kako dolgotrajni so krvavi madeži, če izvirajo iz zločina«. Prihodnjo noč pa so bili enkrat za vselej razpršeni vsi dvomi o stvarni eksistenci duhov. Dan je bil topel in sončen, v večernem hladu pa je vsa družina šla na sprehod. Domov so se vrnili že ob devetih Ln si privoščili lahko večerjo. Pogovor se niti malo ni sukal okrog duhov, zatorej ni bilo prav nobene osnove, da bi za te stvari postali dovzetni, kot se tako rado zgodi pred kakimi psihičnimi pojavi. Govorili so, kot sem kasneje zvedel od gospoda Otisa, zgolj o stvareh, ki so značilne za pogovor kulturnih Američanov višjih slojev, na primer o tem, kako nepopisno prekaša go- je pokleknil in vneto podrgnil tla z nekakšno paličico, podobno črnemu ličilu. V trenutkih ni bilo po krvavem madežu ne duha ne sluha. »Saj sem vedel, da sc bo Pinkei ton izkazal,« je zmagoslavno vzkliknil VVashington in pogledal svoje domače, ki so ga občudovali. Komaj pa je to rekel, je mračno sobano osvetlil oster blisk in tako strašno je zagrmelo, da so vsi poskočili, gospa Umnevova pa je omedlela. »Pasje vreme!« jc mirno rekel ameriški poslanik in si prižgal dolgo cigaro. »Po mojem je ta stara dežela že tako preoblju-dena,*da lepega vremena za vsakega sploh ni več. Že od nekdaj sodim, da je za Anglijo rešitev zgolj v emigraciji.« »Ljubi Hiram,« je rekla žena, »kaj naj počnemo z žensko, ki omedleva?« »Odtrgaj ji to od plače kot za razbite stvari,« je odgovoril poslanik, »pa bo hitro nehala omedlevati.« In res, starka se je že po nekaj trenutkih osvestila. Bila je -sicer neznansko in kar neumljivo razburjena in je resno svarila gospoda Otisa, naj bo previden, kajti hišo lahko obišče huda nezgoda. »Gospod, na lastne oči sem videla take stvari,« je rekla, »da so spričo njih slehernemu kristjanu vstali lasje. In včasih vso noč ne zatisnem očesa, take grozote se dogajajo.« Gospod Otis in njegova soproga sta z vso zgovornostjo zatrdila tej pošteni duši, da se nebojita strahov in stara gospodinja je odkrevljala v svojo čumnato. Prej pa je še poprosila Boga, naj blagoslovi njenega novega gospodarja in si tudi zagotovila povišanje plače. spoetična Fahnv Davenportova kot igralka Saro Bernhard; kako težko dobiš mlado kokoš, ajdovo kašo in polento celo v najboljših angleških hišah; kako pomemben jc Boston za razvoj Duše sveta; kako koristne na potovanju z vlakom so ameriško nalepnice na koukih in kako prijeten je. nju.jorški akcent v primeri z zateglo izgovorjavo Londončanov. Črhnili niso o čem nadnaravnem in niti najmanjše omemba ni bilo o siru Simonu de Canterville. Ob enajstih te šla družina spal in ob pol polnoči so že ugasnile vse luči. Cez nekaj časa pa je gospoda Otisa prebudil čuden ropot na hodniku pred njegovo sobo. Slišalo se je kot rožljanje okov in kazalo jc, da se čedalje bolj približuje. Gospod Otis je nemudoma vstal, vprasnil vžigalico in pogledal, koliko je ura. Bila je komaj ena. Gospod Otis je bil docela miren in izmeril si je tudi utrip — srce je tolklo povsem normalno, čudno rožljanje je odmevalo kar naprej in gospod Otis je vmes jasno slišal tudi korake. Nataknil si je copate, vzel iz toaletne omarice podolgovato steklenico in odprl vrata. V motni mesečini je zagledal tik pred seboj starega moža grozotne podobe. Oči so mu sijale kot žareče oglje, po ramah so mu viseli dolgi sivi lasje v skuštranih kitah, obleko starodavnega kroja je imel umazano in strgano, na zapestju in na gležnjih pa je nosil težke okove in zarjavele verige. r Poročila poslušajte vsak dan Ob 3., 6., 7., 10., 12., 13., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob »•deljah pa ob 6 05., 7., 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. SOBOTA 25. APRILA 8.04 Glasbena matineja — ^•05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Čez travnike Zelene — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem J- 10.15 Pri vas doma — 1100 Turistični napotki za tuje Soste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 lz starejše slovenske koncerLne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni ansambel bratov AvsenLk — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena Pravijjjca — 14.25 Vrtiljak z domačimi melodijami — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje sopratniistka Grace Bum-bry _ 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Glasba iz filmov — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.00 AJctuadnosti doma in po svetu ~- 18.15 Dobimo se ob isti «ri — 18.45 S knjižnega trga 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino ~- 21.15 Glasba ne pozna meja — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo v novi teden Drugi spored 14.05 Revija zabavnih zvokov — 15.00 Jazz na drugem Programu — 15.35 Glasbeni variete — 16.40 Sobotni mozaik — 17.35 Naš podlistek — Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun prt SDK * Kranja 515-1-133 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava Usta, naa-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din, cena za eno številko 99 fara. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 1750 Kitara v ritmu — 18.00 Pisana paleta zabavne glasbe — 18.35 Ob lahki glasbi — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Prijeten večer ob popevkah i»n plesnih melodijah — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Vedre minute — 20.30 Okno v svet — 20.45 Samospevi Josipa Ipavca — 21.15 Operni koncert — 22.30 V nočnih urah — 00.05 Iz slovenske poezije NEDELJA 26. APRILA 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Se pomnite tovariši — IT.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih na-pevov — 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim ansamblom Francija Puhar-ja — 14.30 Humoreska tega j tedna — 14.50 Z orkestrom Hans Carste — 15.05 Popevke se vrstijo — 15.45 Nedeljsko športno popoldne — 17.45 Radijska igra — 18.31 Iz domače solistične literature — 19.15' Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Na ples vabi orkester Kookie Freornan — 22.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi spored 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Popevke mediteranskih dežel — 14.00 Plesne melodije z orkestrom Kurt Ede-lha-gen — 14*35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Sem ter tja po Londonu — 17.00 Ples pb petih — 18.00 V svetu operetnih melodij — 18.30 Melodije San Remo 70 — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Ole Mexico — 20.05 Športna dogodki dneva — 20.15 Večerna nedeljska reportaža — 20.25 Kne/. Igor — opera — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 27. APRILA 4.30 Jutranji program za praznik 27. aprila — 8.05 Umetniška pripoved — 8.35 Otroci poj o o svobodi in delu — 9.05 Iz slovenske lahke orkestralne glasbev — 9.25 Med spomini in sedanjostjo — 9.45 Nekaj popevk iz naše preteklosti — 10.05 Samo en cvet, en češnjev cvet;... — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Z domačimi pevci in godci po domovini — 12.10 Iz opernega sveta — 13.30 Uveljavljanje malih narodov v sodobnem svetu — 13.50' Z ansamblom Jožeta Privška — 14.05 Zvoki za ve- selo pomladansko popoldne — 15.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 16.00 Iz operet in glasbenih revij — 17.05 Slovenske narodne in umetne zborovske pesmi — 17.30 Radijska' igra — 18.01 Iz domače ustvarjalnosti lažje simfonične glasbe — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.15 Minute z ansamblom Fantje |fleh dolin — 20.00 Marš bo naš rekviem — 20.40 Slovenska zborovska pesem v revoluciji — 21.00 Razvedrilo za praznik — 22.15 Za ples in dobro voljo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi spored 14.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 14.20 Razvedrilo ob lahki glasbi — 15.00 Lepe me-. I lodije s pop ansambli — 16.40 j Popevke na tekočem traku — 18.10 Naši pevci — vaše melodije — 18.35 Z orkestrom 1 Vzhodnonemškega radia — ' 19.05 Ponedeljkova glasbena skrinja — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Iz Ka- J juhovih pesmi — 20.30 Svet in mi — 20.45 Baletna suita — 21.10 "Literarni večer — 21.35 Vojna in mir — simfonija — 23.00 Igor O/im in Dubrovka Tomšič-Srebotn Jakova — 00.05 Iz slovenske poezije TOREK 29. APRILA 8.04 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z orkestrom MonLematti — 9.45 Slovenske narodne iz štajerske — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste 12.00 Na današnji dan — 12.10 Koncertni koščki za oddih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno ude jstvovanje mladih — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Na potki s kitaro — 15.40 Odlomki iz opere Bank Ban — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.00 Aktualrios»ti doma in po svetu — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.T5 Popevke iz studia radia Beograd — 23 40 Plesni ritmi z orkestrom Ray Conniff DrugI spored 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Ob lahki glasbi — 15.00 Jazz nti drugem programu — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Z orkestrom Savov — 18.06 Vrtiljak s popevkami — 18.35 Z velikimi zabavnimi orkestri — 19.00 Novost na knjižni polici — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 V korak s časom — 20.15 Poslušajmo in pri- ( merjajmo — 21.15 Dirigenti na orkestralnih vajah — 22.15 S francoskih glasbenih festivalov — 23.00 Nočni koncert — 00.05 lz slovenske poezije SREDA 29. APRILA 8.04 Glasbena matineja — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Z orkestrom Ronie Aldrich — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turi Stični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan 12.10 Trije prizori iz opere Partizanka Anka — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital flavtista Borisa Campe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti dorna in po svetu — 18.15 Rad imam glasbo — 13.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke iz studiia radia Zagreb — 23.40 Zaplešimo z orkestrom Jackie Gleasoo Drugi spored 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Plesni zvoki — majhni ansambli — 15.00 S pop ansambli — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Z orkestrom Percy Faith — 18.00 Radi ste jih poslušali — 18.35 Z angleškim orkestrom Jack Wolfc — 19.00 Šoferjem na pot — 19.10 Panorama zabavnih zvokov — 20.05 Na mednarodnih križ-potjib — 20.20 Preludij in liiga v h-molu — 20.30 Mednarodna radijska univerza —• 20.45 Oktet Gallus — 21.15 Divertimento za godala — 21.40 Žive misli — 22.00 Raz-glodi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK 30. APRILA 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dam — 12.10 Uvertura in plesi iz opere Prodana nevesta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12-.40 čez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pesem iz mladifi grl — 14.25 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Enajsta šola — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05" Četrtkovo glasbeno po-poMne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Mo rd* vam bo všeč — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Mi. note z ansamblom Moj mira Šepeta — 20.00 Četrtkov ve* čer domačih pesmi in nape* vov — 21.00 Literarni večen — 21.40 Glasbeni nokturno^ — 22.15 Iz sodobne srbske konce 1 iantske glasbe — 23.05 Glasbeni nokturno — 23.15 Z vedrimi ritmi na predvečer 1. maja Drugi spored 14.05 Popevke za vas — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke> bo\u — 17.35 Lahka glasba — 18.00 Od popevke do popevke — 18.35 Z oikestioni Raphaclc — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Iz baletov Čaj kovnega — 20.30 Pričevanja 0 glasbi — 20.45 Glasba Karola Pahorja — 21.15 Znameniti orkestri in znamen'te partiture — 23.35 Noe turno z novo muzi* ko — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK * 1. MAJA 4.30 Jutranji spored za praznik L maja — 6.50 Danes /.a vas — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.40 Orkestralna glasba — 9.05 Veseli zvoki v prvomajskem jutru — 10.05 Naši najmlajši o pomladi, maju in veselju — 10.30 Osvobojeno delo — reportaža — 11.20 Z domačo pesmijo čez sončne poljane — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Čestitke za praznik — 13.30 Praznujemo 1. maj — 14.05 Naj bo vesel in srečen 1. maj — 15.30 Rdeči mak v ravnici — 16.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 17.05 Naši vokalni ansambli pojo vesele pesmi — 17.30 Radijska igra — 18.30 Najlepše skladbe o ljubezni — 19.00-Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka-Škoberneta — 20.00 S poti po naši domovini — 21.15 Oddaja o morju in. pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Nočni akordi Drugi spored 14.05 Melodije iz filmov* glasbenih revij in musicalov — 15.00 Radi ste jih poslu* šali — 16.40 Popoldne ob-sprejemrukih — 17.35 Ples z majhnimi ansambli — 18.00 Popevke mediteranskih dežel — 18.35 Melodije za razpoloženje — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas —20.05 Radijska igra — 21.10 Bralun-sovc, VVolfove in Ravnik ove pesmi — 21.40 Divertimento s komornimi orkestri — 22.50 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 00.05 Iz slovensltc poezije 25. APRILA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce (RTV Beograd) — 17.10 Obzornik, 17.15 Po domače z ansamblom Otavija Brajka in Goriškim oktetom, 17.40 Svet brez sovraštva — TV igra, 18.45 Mozaik, 18.50 Skupnost enakopravnih narodov, 19.15 Proslava ob obletnici ustanovitve OF, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Festival pevcev — skladateljev (RTV Beograd) — 21.35 3-2-1, 21.40 Rezervirano za risanke, 22.00 Geminus — serijski film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Počila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Narodna glasba — (RTV Beograd) — 18.20 Mladinska igra (RTV Zagreb) — 19.20 Karavana (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) t* 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA 26. APRILA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Pet minut po domaČe, 9.35 Kmetijski razgledi (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Mozaik, 1050 Otroška matineja, 1155 TV kažipot... Športno popoldne 1750 Volk s Prokletij — jugoslovanski film, 19.00 Cikcak (RTV Ljubljana) — 19.15 Nogomet Partizan : Dinamo, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Nadaljevanje nogometnega prenosa (RTV Beograd) — 21.00 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 21.15 Deset zapovedi — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 22.00 Videofon (RTV Zagreb) — 22.15 Športni pregled (JRT), 22.45 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.50 T V dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK 27 .APRILA 1 10.30 Kruhek — mladinska oddaja, 10.45 Nenavadno mesto — ruski film, 16.20 Ne joči Peter — slovenski film, 1750 Deklica in zajček, 18.15 Risanke, 1850 Obzornik, 18.45 Mozaik, 18.50 Božidar Jakac — film, 19.00 Praznični zvoki, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2050 3-2-1, 2055 Srečanje — TV igra, 21.35 Pogled naprej, 22.15 Gozdovi po jo, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 17.20 Napoved sporeda (RTV Zagreb) — 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Deklica in zajček (RTV Ljubljana) — 18.15 TV vrtec (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) — 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK 28. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 17.15 Veselje v glasbi, 18.15 Obzornik, 18.30 Top-pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Otrok — ogledalo staršev, 19.25 Sodobna arhitektura, 19.42 Mesto besed v jezikovnem sistemu, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.00 3-2-1, 20.35 Tudi to jc ljubezen — angleški film, 22.30 400 let slovenske glasbe, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.05 Mali svet, 18.30 Oddaja o prometu, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 29. APRILA 955 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.48 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.50 Ra-stimo (RTV Beograd) — 18.30 Obzornik, 18.35 Obrežje, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) 19.05 Variete (RTV Zagreb) — 19.20 Kaleidoskop, 19.50 Cik cak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.25 Nogometni finale za angleški pokal — Evrovizija, 21.15 3 2-1 (RTV Ljubljana) — 21.20 Bela Krajina, 22.05 La Strada, 23.05 Poročila, 23.10 Nogometni finalni pokal prvakov na Dunaju (RTV Ljubljana) — Drugi »pored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Rastimo, 18.30 Reportaža (RTV Beograd) -» 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 Variete, 19.20 Skrivnosti morja, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK 30. APRILA 955 TV v šoli, 10.30 Nem-ččina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v, šoli, 15.40 Nemščina, 1555 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.40 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Zgodbe s popotovanj, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu, 19.20 Cikcak, 19.30 Pozdrav prazniku, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3*2-1, 20.35 Portret neke gospe — nadaljevanje, 21.20 Kulturne diagonale, 22.00 Zgodbe za vas, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 17.50 Daljnogled (RTV Beograd) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Propagandna oddaja, 19.05 TV servis (RTV Zagreb) — 19.20 Jen v I.cvvis (RTV Beograd) — 19.30 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik — 21.00 Spored italijanske TV PETEK, 1. MAJA 10.05 Praznična čestitka in napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 10.10 Kmet je-pesni-ki — recital (RTV Beograd) — 10.40 Folklorna skupina Tine Rožanc, 11.10 Disnevev svet (RTV Ljubljana) — 12.25 Madžarski T V pregled, 13.20 Prvenstvo Jugoslavije v boksu (RTV Beograd) — 14.30 Košarka Jugoslavija : : Bolgarija in TWA : TV ali speedway v Crikvenici (RTV Zagreb) — 17.45 Poročila, 17.50 David Cooperfield, 18.15 Osvobodilna gibanja v svetu, 18.45 Mozaik (RTV Ljubljana) — 18.50 Portret Miroslava čangaloviča (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.40 S tokom sonca — jugoslovanski lilm, 22.10 Malo jaz, malo ti, 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila, 17.35 Ivanhoe — serijski film, 18.00 Risanke (RTV Zagreb) — 18.25 Samoupravljanje, svet in mi (RTV Beograd) — 18.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 18.50 Portret Miroslava Čangaloviča (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Tržni pregled v Kranju Solata 6 do 8 din, radič 9 do 10 din, špinača 8 din, korenček 2 din, slive 4 din, jabolka 1 do 1,20 din, pomaranče 5 din, limone 550 din, česeft 12 din, čebula 3 din, fižol 4 do 5 din, pesa 2,50 din, čebul-ček 10 do 12 din, surovo maslo 15 do 16 din, smetana 10 din, orehi 22 do 24 din, klobase 5 do 6 din, skuta sir 4 do 5 din,- kislo zelje 1,50 din za kg; kaša 4 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 3,50 din liter, kokoši 15 do 20 din, jajčka 050 do 0,60 din. Izlet v Gradec Bralce rubrike Po Prc- šernovih stopinjah opozar- jamo na izlet v Gradec, ki ga bo 9. maja organizirala Creina. Obiskali bomo tudi grob in spomenik prve slo- venske pisateljice, bližnje rojakinje iz Preddvora, Josi- pine Turnograjske (1833 do 1854). C. Z. Loterija Poročilo o žrebanju 17. ko- la srečk, ki je bilo 23. aprila 1970. . Srečke so zadele s končnicami din 0 6 89000 2.006 85830 506 004430 10.006 015820 10.006 050330 10.006 061910 10.006 61 10 22461 510 33141 1.000 053621 10.000 42 20 62 20 802 50 07422 500 15952 1.000 78342 520 87142 1.020 53 30 96593 500 005613 150.000 429733 10.000 575073 10.000 404 100 13834 2.000 82984 1.000 94104 500 110974 10.000 567114 50.000 5 6 25215 506 116785 10.006 403715 10.006 06 10 1656 200 65686 500 045776 10.000 3459% 10.000 67 10 9817 200 68577 1.000 455857 10.000 8 6 23908 506 89048 506 616808 10.006 19 10 69 10 701269 10.010 752129 10.000 Športne prireditve SOBOTA KRANJ — Ob 15.30 na stadionu Stanka Mlakarja kvalifikacije atletskega prvenstva SRS za področje Gorenjske z nastopom članov in mladincev. Ob 19.30 na stadionu Stanka Mlakarja tekma moške republiške košarkarske lige Triglav : Maribor. KAMNIK — Ob 16. uri v sindikalni dvorani tovarne Titan občinsko prvenstvo za »zlato puščico«. 21RI — Ob 19. uri v telovadnici zadnje kolo republiške judo lige. NEDELJA KRANJ - Ob 8.30 na stadionu Stanka Mlakarja nadaljevanje atletskega kvalifikacijskega tekmovanja. Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Kamnik. Ob 10.30 uri na stadionu Stanka Mlakarja nogometna tekma ZCNL Triglav : Usnjar. POKLJUKA — Ob 10. uri na 45-metrski skakalnici mednarodno tekmovanje za pokal Kranja. Ob 11.30 občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za člane in starejše mladince na 45-metrski skakalnici in za mlajše mladince na 30-metrski skakalnici. JESENICE — ob 10. uri na odbojkarskem igrišču tekma II. zvezne lige Jesenice : Breza. TRŽIČ — Ob 10. uri na igrišču na Zalem Rovtu rokometna tekma republiške moške lige Tržič : Slovan. KRIZE — Ob 10. uri rokometna tekma moške LCRL Križe : Hrastnik. ROKOMET — Razpored tekem v I. gorenjski ligi: Kranjska gora : Sava, Kamnik : Jesenice, Kranj B : Selca, Zahnica : šešir; II. gorenjska liga — Duplje B : Storžič, Kamnik B : Radovljica B, Dijaški dom : Selca B, Zabnica B : Sešir B, Krvavec : Križe B. -dh rrešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 25. aprila ob 18. uri Levstik-Mahnič: MARTIN KRPAN gostovanje v Idriji na republiškem srečanju pionirskih gledaliških skupin Slovenije Rešitev nagradne križanke 1. BRUTUS, 7. ABADAN, 13. REMONT, 14. LATUNA, 15. OMIKA, 16. OBNOSEN, 17. DIKA, 18. OCET, 19. ATA, 20. JOŽE RUS, 23. ALK, 26. PINT, 27. IBAR, 31. BALILLA, 33. STARA, 34. ARETEJ, 35. PLATON, 36. SIROTE, 37. GARANT Rešitve nam je poslalo 96 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrada — 30 din: Dagmar Jeršin, Kranj, Sorlijeva 23, 2. nagrada — 20 din: Purgar Nataša, Kranj, Zupančičeva 11, 3. nagrada — 10 din: Saša Pretnar, Podbrezje 67, p. Duplje. Nagrade bomo izžrebancem poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: L višek dogodkov v drami, romanu itd., 7. nekoč zelo popularna popevka, 12. prebivalci na nasprotni Pohiti Zemlje, 14. tančica, pajčolan, 15. 13. in 8. črka abecede, 16. glavno mesto sosedne države, 18. Ime radijske napovedovalke Korošec, 19. ime gledališkega igralca Ranerja, 21. dedna zasnova, 22. sanitetni pripomoček, 24. gorovje v zvezni državi Missouri (ZDA), 26. indijsko plemensko znamenje, 27. duša, stoječe ogledalo, 28. uradna kratica za eno izmed naših republik,. 29. mati vseh bogov, 31. sindikalno glasilo Srbije, 32. model, kiparski osnutek, 35. kratica za »Slovenska matica«, 36. letoviško mesto na otoku Cresu, 38. slovenski dirigent in *kladatelj (Rado), 40. naklada, število natisnjenih izvodov, 41. pripadnik starega predindoevropskega plemena. NAVPIČNO: L ime junakinje iz časov turških vpadov v nase kraje (Miklova), 2. germanska plemena (Angli, Saši, Juti), ki so prodrla v V. in VI. stoletju v Britanijo in se tam Naselila, 3. kratica »pleno titulo«, 4. oznaka za italijanske lire, 5- kratka duhovita pesem, 6. dan v tednu, 7. japonski denar, oznaka za »srednje glasno«, 9. ime napovedovalca zagrebške televizije Mlakarja, 10. mesto na Dolenjskem, ki so ga Nemci dvakrat močno bombardirali, 11. krščanski verski odpadnik v starem veku, 13. časovna enota, 17. vnet pristaš kake ideje, 20. ime slov. umetnostnega zgodovinarja in. esejista Cankarja (1886—1958), 23. visoka gora v Švici, 25. medmet, 26. nervoza Pred nastopom, 27. šiba, 28. skandinavski naziv za smuči, 30. kemična spojina vodikovega atoma v amoniaku s kovino, 33. starožidovski kralj, 34. glavna ženska oseba v partizanskem r<>manu »Ukana«, 37. keni; znak za radij, 39. kem. znak za »ridij. % Rešitve pošljite do četrtka, 30. aprila, na naslov: Glas, Trg Srevolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: L: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. •aitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiBitiiiiiiiiiiiitiiaitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiiiitiiiiiitiiiiitiiiiiuii GORENJSKI MUZEJ KRANJ - V Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodo-vinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava akad. slikarja Ljuba Ravnikarja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na °gled republiška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in razstava Socialna tematika v predvojnem slikarstvu Ljuba Ravnikarja. V I L'nadstropju je odprta etnografska razstava Planerska kultura na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej. V |aleriji v isti stavbi je na ogled razstava akad. slikarja Albina pola.jnarja. Razstave v galerijah so odprte vsak dan od 10.—12. in od ~f*rrlQ. ure, stalne zbirke pa od 17.—19. ure, ob sobotah, nedeljah, sredah in praznikih pa tudi od 10.—12. ure. Kitio Kranj CENTER 25. aprila angl. barv. film SLED VODI V SOHO ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film ROSEMARIJIN OTROK ob 20. uri, premiera amer. barv. filma PRISILJEN, DA UBIJE ob 22.10. 26. aprila amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 10. uri, angl. barv. film SLED VODI V SOHO ob 14. in 16. uri, amer. barv. CS film ROSEMARIJIN OTROK ob 18. uri, premiera slov. barv: filma SEDMINA ob 20.10., premiera amer. barv. filma PLANET OPIC ob 22. uri 27. aprila amer. film NAJ-BOLI NEUMNI DNEVI STANLIA IN OLIAob 10. uri, amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 14. uri, slov. barv. film SEDMINA ob 16. in 18. uri, premiera Šved. bflTV filma VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN ob 20. uri, premiera angl. zah. nem. barv. filma VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 22. uri 28. aprila amer. barv. film PLANET OPIC ob 16., 18. in 20. uri 29. aprila amer. barv. film PLANET OPIC ob 16., 18, in 20. uri Kranj STORŽIČ 25. aprila amer. film NAJBOLJ NEUMNI DNEVI STANLIA IN OLIA ob 16. uri, amer. barv. CS film ROSEMARIJIN OTROK ob 18. uri, grški barv. f:1m GRŠKI BISERI ob 20.10. 26. aprila jurcosl. barv. film DIVJI ANGELI ob 14. uri, amer. barv. CS film ROSE-MARIJTN OTROK ob 16. uri, grški film GRŠKI BISERI ob 18.10., angl. barv. film SLED VODI V SOHO ob 20. uri 27. aprila ame»\ film NAT-BOL.T NEUMNI. DNEVI STANLIA IN OLIA ob 14. uri, angl. barv. film SLED VODI V SOHO ob 16. uri. trški barv. film GRŠKI BISERI ob 18. uri, amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 20. uri 28. aprila švedski film JAZ ZE*T* I. DEL ob 16., 18, in 20. uri 29. a,prila amer. barv. CS film NAJVEČJI ROP STOLETJA ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 25. aprila amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 20. uri 26. aprila amer. barv. CS film POČITNICE V KALIFORNIJI ob 16. uri Tržič 25. aprila amer. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. CS film DOLGOTRAJNI DVOBOJ ob 15. in 19. uri, pred« premiera angl.-zah. nem. barv. film VROČI PESEK OTOKA SYLT ob 21. uri 29. aprila italij. barv. CS film CEZAR PROTI PIRATOM ob 17. uri t Kamnik DOM 25. aprila premiera zah. nem. barv. film GRBAVEC iz SOHOA ob 18. in 20. uri, premiera angl.-zah. nem. barv. filma VROC1 PES"K OTOKA SYLT ob 22. uri 26. aprila zah. n~m. barv. film GRBAVEC IZ SOIIOA ob 15. in 17. uri 28. aprila amer. barv. film DVOBOJ V, TEKSASU ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 25.—26. aprila amer. barv. film PO SLEDI VELIKE KARAVANE 27. aprila amer. film BIL-LY THE KID 28. —29 aprila angl. barv. film NEDOLŽNA LJUBEZEN Jesenice PLAVŽ 25.—26. aprila angl. barv. film NEDOLŽNA LJUBEZEN 27.-28. aprila amer. barv. film PO SLEDI VELIKE KARAVANE Dovje-Mojstrana 25. aprila italij.-nemški barv. film DNEVI JEZE 26. aprila amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJA Kranjska gora 25. aprila amer.' barv. CS film MC K EN NOVO ZLATO 26. aprila italij. barv. film ŽENE VLADAJO Javornik DELAVSKI DOM 25. aprila amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJA 26. aprila amer. fjlm BIL-LY THE KID, amer. barv. film MC KENNOVO ZLATO Radovljica 25. aprila amer. barv. film REVOLVERAŠ RDEČE REKE ob 18. uri, amer. barv. film PANCA VILA JEZDI ob 20. uri 26. aprila amer. barv. film PANCA VILA JEZDI ob 16. uri, amer. barv. film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 18. uri, amer. barv film REVOLVERAŠ RDEČE REKE ob 20. uri škofja Loka SORA 25. aprila amer. barv. CS film STO PUŠK ob 18. in 20. uri 26. aprila amer. barv. CS film STO PUŠK ob 15., 17. in 20. uri 27. aprila amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJA ob 18. in 20. uri 28. aprila amer. barv. film SINOVI MUŠKETIRJA ob 20. uri, amer. barv. film MEC V KAMNU ob 18. uri 29. aprla amer. V •. film MEC V KAMNU ob 18. uri Črna žena V nedeljo zvečer ob sedmih bodo gostovali v Cerkljah igralci iz Sv. Duha pri škof ji Loki. Predstavili se bodo z znano ljudsko igro s petjem »Crna žena«. Igralce iz Sv. Duha so na vseh dosedanjih gostovanjih sprejeli izredno toplo in upajo, da jih bodo tudi v Cerkljah. -an Nastop Novomesčanov v galeriji Pretekli teden so dijaki novomeške gimnazije pripravili svojim kolegom iz. škofje Loke literarni večer. V polno zasedeni galeriji loškega gradu so mladi literati iz Novega mesta recitirali svoje pesniške prvence. Celoten nastop je bil ubran na probleme človekovega življenja. Prireditev, z naslovom »Živi jen je-absurd« je prikazala tudi drugo plat sicer veselega mladega človeka. A. I. Dalmatinske pesmi in plesi v Cerkljah Danes dopoldne ob desetih bo v Kinu v Cerkljah nastop svetovno znanega umetniškega ansambla Jedinstvo iz Splita, ki se bo gledalcem predstavil z dalmatinskimi plesi in pesmimi. Ansambel šteje 40 članov. To bo za prebivalce Cerkelj in okoliških vasi gotovo veliko doživel ;e. -an Gorenjska rokometna liga — II. razred Dijaški dom še vodi V drugem razredu gorenjske rokometne lige so bila Spomladi odigrana že tri kola. Vsa pa so bila nepopolna, ker je bilo nekaj srečanj preloženih zaradi slabih vremenskih razmer. Doslej pa so bili zabele/eni naslednji rezultati: Križe B : Sešir B' 25:10, Radovljica B : Zabnica B 19:14, Krvavec : Kamnik B 13:24, Zabnica B : Selca B 5:0, Kamnik B : Stor-žič 24:6,.. Šešir : Radovljica B 12:13, Dijaški dom : Krize B 24:18, Duplje B : Krvavec 11:12, Žabnca B : Duplje B 23:13, Radovljica B : Dijaški dom 8:17, Selca B : Šešir B 35:8 Storžič : Krvavec 10:13. VRSTNI RED: Dijaški dom 20, Kamnik B 19, Radov a B 16, Križe B 15, Selca, B t, Krvavec 10, Zabnica B 10, Šešir B 6, Duplje B 5, Storžič brni točke. F. Porenta DROBCI HENRIK ZBIL Ni svoboden, kdor nekoga zveze, saj mora paziti, da se mu ta ne razveže. Z lačnim jc hudo, s presitim še huje. Priznanje da gospodar hlapcu, denar pa obdrži zase. Mnogi ljudje ne nosijo obleke, pač pa ona njih. Ni vse mlado, kar šteje malo let, in tudi ni vse staro, kar šteje veliko let. In« MED S SVOJIMI OBRATI BOHINJSKA BISTRICA, BLED, MOJSTRANA in PODNART nudi svoje preizkušene in renomirane proizvode 0 vrata vseh vrst — stavbno pohištvo O vezane plošče za gradbeništvo O oprema avtomatskih kegljišč % žagan les iglavcev 0 žagan les listavcev # ladijski pod # stropne in stenske obloge O sredice za panel plošče #> lesno moko O lesno ambalažo vseh vrst 0 vse vrste transportnih naprav # čelilnike In 9 gradbiščne omarice Gospod Hanter jc l>il uporen star samec. V predm:-ijo prejel napitm'm. Počasi je stopa! ob jezeru, Z blaženimi pogledi božal labode, ponosno plavajt>ee po }>urni gladini jezera, občudoval lokvanje, vdihaval čudovit svež gorenjski zrak in se sploh počutil, kot še nikoli tako. DofgO se je tako sprehajal, ko pa se je utrudil, je sedel na klopico tik ob jezeru. Ker mu je bilo vroče, si jes zrahljal kravato, si stekel suknjič in ga polotil poleg sebe, potem pa skoraj v trenutku zadremat, kaj zadremal, kar pošteno je zaspal. Svet zrak in dolg sprehod, vse to ga je zdelalo, kakopak, tega pač ni bil navajen. Naneslo je; da je prišel tod mimo nepridiprav s silno dolgimi prsti. Videl jc, kako mota kar sladko spi. videl je suknjič poleg njega, nobene priče v bližini in tako se je- odločil stegniti prste po tuji lastnini. Izginil je v noč s suknjičem in vsem, kar je bilo v njem. Tega pa ni bilo tako malo, v njem je bil skoraj ves denar, kar ga je ponesel s sabo. Ko je postalo hladneje, se je gospod Hanter prebudil: Zadovoljno si je pomet oči, pogledal tja, kjer naj bi bil suknjič, potem pa so mu oči skoraj izstopile iz jamic, kajti suknjiča razumljivo ni bilo. Poskočil je tako kot bi ga pičila osa in nesreča je hotela, da je poskočil preveč in se znašel do kolen v vodi in v blatu. Hitro sc je skobacal na sulto in od razburjenja so mu pričeli popuščati živci. Hitel je proti hotelu in pridušeno klel, da so se ljudje posmehujoče ozirali za njim, pa tudi zato, ker je bilo na njem precej blata. Ko je ZOr gledal hotel, je bil te malo bolj priseben. »Seveda se bo vse uredito,« si je prigovarjal. »Povsod so tatovi in imel sem pač smolo. Vse bo še dobro.« Pa ni bilo. Pred vhodnimi vrati je le videl portirja, kako se jc lomil pri priklanjanju gostom pri vstopanju v hotel. »Kako se bo šele meni klanjal.' si je mislil gospod Hanter in pospešil korak. Bil je prav tisti portir, kateremu jc dal napitnino pred sprehodom. Namesto hlinjenih poklonov pa ga je čakalo vse kaj drugega. »Koga pat želite?« ga je vprašal portir. Gospodu Hantcrju se je zdelo, da nekaj ne bo v redu, ker je portir končal stavek brez tistega »gospod*. »Vaš gost sem,« mu je odgovori računovodja iz Bonna in huče vstopiti. Med vrati pa je stal por-tir in nič ni kazalo, da se hoče odmakniti. »Naš liotel je soliden in pri nas imamo samo solidne goste,« je dejal in pri tem opor zoval človeka brez. suknjiča, v mokrih in blatnih čevljih. Gospođu Hanterju je tak odgovor kajpak zaprl sapo. »Vse kaže, da je tale portir velik šaljivec,« je dejal sam pri sebi in mu na tihem že oprostil to šalo. Na žalost to ni bila šala in portir je gostu obrnil hrbet. »Hej, kaj pa mislite?« se je gospod Hanter razjezil, ko je videl, da gre portir malo preditleč. »Vaš gost sem in mislim, da imam pravico iti v svojo sobo, ki jo pošteno plačam. Portir ga vzvišeno pogleda in de ledeno: »Pozihini naše g0>. ste in veni, da so vsi spoštovanja vredni gospodje, taki kot sle pa vi, so pa pri nas nezaželeni.« Seveda sc gospod Hanter ni dal kar tako in je glasno in odločno protestiral. Dolg je bi! njun dialog in po kakšne polurnem prerekanju sta le ugotoviLi, da jti gospod Hanter res gost hotela in da ima pravico vstopiti tak kot je. Seveda so poklicali tudi šefa hotela. Ko ga je vrli turist zagledal, si je oddahnil in si mislil: »No, končno prihaja in sedaj se mi bo opravičil.« Pa ni bilo tako. Sef ga je resda spoštljivo pozdravil in dejal: »Gospod, prosim vas, če. bi vstopili pri vhodni za delavce, kar tako nespodobno oblečeni ljudje k nam nimajo vstopa.« Gospodu Hanterju je vzeto sapo, a šel je za šefom ne da bi se tega zavedel. Kako je preživel ostali del dopusta ne vem, svoj plan pa je po vsej verjetnosti malo spremenil. Flore Nezaželeni gost sobota — 25. aprila 1970 CT AS * 19. STf Razcestja MIHA KLIMAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Se so težave, Se nejasnosti, ki jih mora štefi 'lr» seveda tudi drugi odborniki sekcije socialistične stranke na Kobariškem) pojasnjevati članom, ki nenehno pozabljajo, kaj je bilo o Slo-l^ncih govorjenega na oktobrskem kongresu stranic v Bologni. Zato vprašujejo vse mogoče, čeprav °i morali vedeti, da je kongres s posebno resolu-°^Jo protestiral proti nasilni italijanski priključitvi ozemlja, naseljenega z neitalijanskim prebivalstvom, in zahteval za prebivalstvo Gornjega ^oadižja in Julijske krajine najširšo pravico do samoodločbe. Člani prihajajo namreč z vprašanji, °, katerih ni težko uganiti, odkod izvirajo, saj jih ^lrUo predvsem ženske, ki ponavljajo, kar so sli-a'e pri Marijini družbi, v dokaz svojih trditev ?a. navajajo v teh časih že kot svet stare stavke iz italijanskih nacionalističnih časnikov, ki so skušali izrabiti združitev slovenskih-in hrvaških Socialistov z italijanskimi kot dokaz socialistične potrditve o priključitvi Primorske in Istre k Italiji. »Ko bi hilo to res,« kaže Stefi italijanske časopise, »bi ti časniki že od jeseni sem ne psovali itali-Jar»skih socialistov z veleizdajalci domovine in •terre italianissime'!« . Toda ljudje še dvomijo in kažejo Šteli stare l'fezke člankov, ki *ih jc čas že ob njihovem •Zidu zanikal. Ne vedo, kaj piše po italijanskih ^asnikih o slovenskih in italijanskih socialistih že mesece. Teh izrezkov jim duhovni očetje m razširjevalci novic o .narodnem izdajstvu' slovenskih socialistov, ki sc že od jeseni imenujejo komunisti, ne dajejo, saj bi ljudje potem vedeli, *ako italijanski nacionalisti pišejo sedaj o •maksimalistično-clekcionističnih' italijanskih so- cialistih kot o ,slavo-boIscevichih', ker ne izločijo iz svojih vrst slovenskih in hrvaških članov, a italijanski socialisti v Trstu jim odgovarjajo: Najprej socialisti, potem Italijani! Najprej socialisti, potem Slovenci! »To je tisto izdajstvo za obojne: za italijanske nacionaliste in nasilnike v Trstu, pa tudi za slovenske nacionaliste ekrog tržaške .Edinosti',« pojasnjuje Sterl. »To pa ne pomeni, da smo proti-narodni. Nasprotno! Kot internacionalisti poudarjamo svojo pripadnost pred narodnostjo, ker verujemo, da bo skorajšnja revolucija v Italiji rešila ne samo socialnega, marveč tudi vprašanje nesvobodnih zatiranih narodov!« Vera v skorajšnjo revolucijo je v štefi nenehno prisotna, čeprav tej njeni veri v ,skoraj-šrijost' oporeka celo Jakob. V domačih pogovorih pae, ker na sejah in shodih noče ubijati te vere v drugih. »Vera premika gore. A šele tedaj, kadar se premikanja gora lotijo verniki z lastnimi rokami in kadar je gora dovolj razrahljana. To pa smo že zamudili. Zamudili že ob prevratu.« Toda štefi ne neha verovati v .skorajšnjost revolucije', čeprav je .zamujenost' ob prevratu sama občutila. Odkar se je prepustila splošnemu toku gibanja, jo sleherno vzvalovanje in sleherna akcija delavstva, o katerih skoro sleherni dan bere v »Delu« in italijanskih strankinih listih, napaja z novo vero, da se bo zganil v revolucijo ne samo italijanski proletariat, marveč pro-letariat vsega sveta in prižgal .strahotno bakljo, s katero bo zažgal hišo laži, hinavščine in razboj-ništva' — trhlo stavbo stare roparske družbe, rabi rada, bodisi pesniške Cankarjeve besede, ali pa Srebrničeve, kakor jih je slišala lani poleti v pogovoru med Srebrničem in učiteljem Žagarjem. Slednji ji je za Novo leto pisal voščilno Jvartico z željami, da bi se kmalu uresničile vse težnje in nrepenenja zatiranega slovenskega ljudstva in vseh zatiranih na svetu. — Bodo se! — je rekla konec decembra, ko je to kartico, prejela. In v to verjame vedno bolj. Kakor da pomlad, ki že diha po dolini Nadi/.e, prinaša z novicami novo pomlad delavskemu gibanju tudi onstran še vedno sporne in pogodbeno nedoločene m.-je, ki jo bo zbrisala revolucija, kakor bo zbrisala vse meje sveta in tudi to mejo, brez dvoma eno izmed najbolj krivičnih meja na svetu. Da, revolucija, skorajšnja revolucija! Slovensko delavstvo se naposled le osvobaja vezi, s katerimi so ga povezali ob prevratu Kristan in drugi. Tudi tam večina komunistično razpoloženega članstva Jugoslovanske socialno demokratične stranke ni mogla večno nasedati Kristanovemu lisjaštvu. Članstvo je ogorčeno. Ogorčilo ga je zlastj Kristanovo zatekanje po pomoč k Žerja-vovi policiji, ki mu jc v času jesenskega zbora JSDS zaprla najbolj nevarna i/voljena delavska delegata Nina Furlana in Dragutina Gustim u a. Samo tako je lahko speljal zbor na lisjaški način na svoj stari tir, nato pa se pripravil, da z vključevanjem svojih somišljenikov v i/vršcvalni odbor dokončno udari po levici, po komunistično mislečem članstvu, oziroma po njihovih najbolj nepomirljivih predstavnikih, terjajočih takojšnjo združitev s komunistično organiziranim jugoslovanskim delavstvom. »Razkol je neizogiben,« je že takrat govoril Srebrnič. Stranka* ne bo mogla večno stati na razeestju. Kreniti bo morala po novi revolucionarni poti, kakor terja že celo leto večina članstva, in pustiti Kristana in njegove v njihovi lastni gnilobi, čeprav živi Kristan v utvari, da je večina slovenskega delavstva za njim. To utvaro razbija slovensko delavstvo prav te dni. Ljubljanska okrožna organizacija je izstopila iz stranke in sklenila, da ustanovi Socialistično delavsko stranko Slovenije, ki naj bi pripravila čimprejšnjo združitev s stranjo jugoslovanskih komunistov. Sprožila je plaz, ki bo odnesel Kristana in njegove oprode, ki so si Še februarja utvarjali, da je delavstvo množično z njimi, zdaj pa morajo razočarani ugotavljati, da gre delavstvo za komunisti, saj so se ljubljanskim delavcem, in socialistom komunistične smeri takoj pridružil.; delavci z Jesenic, Javornika in Blejske Dobrave ter trboveljski rudarji skupaj s sodrugi drugih zasavskih revirjev, nove strankine organizacije pa so vzniknilc še v Kočevju, Kamniku in Kranju in drugih industrijskih krajih. Sv. Lenart pod Krvavcem (7) Kolikor kapel z riuhe, toliko duš iz vic Pr°Ji jutru so šli vsi svat je »beli Jan pet«. Vsi so. šli Iz hiše "a kakšen bližnji hribček in peli narodne pesmi. Drugi so Medtem v hiši vse pospravili in uredili, če je bila v cerkvi ^Ša, so šli potem vsi tudj k maši. To, kdaj se pripravlja ko-svatbe, so svatje vedeli po t>ni> ko so jim prinesli na ,ni/u zadnji obrok hrane — Kuhane češplje ali češnje. 6kli so tudi, da je peč že ^r/la. Največ svatb je bilo anireč v predpustnem času ,n takrat je bilo seveda treba Kuriti v peči. Največje svatbe so trajale . va do tri dni, na njih pa je 0lJo zbranih tudi do 100 ljudi. Običaji ob rojstvu niso bili am> širokega obsega. Sosede Z?. Ji. Če so bile z noVo majico v dobrih odnosih, pri-^ 'e kakšne dobrote, npr. *°koš, maslo, mleko ipd. Ob je imel vsak otrok vča-^ veliko in mak* botro pa še botra. V cerkev sla otroka nesli botri, v cerkvi pri krstu, pa ga je držal v rokah boter. Doma je bila potem majhna pojedina. Za žensko so rekli, ga gre po porodu lahko delat potem, ko prvič nese otroka v cerkev. Pozneje, čez kakšen teden po krstu, sta boter in botrica prinesla otroku 3 ali 4 hlebce kruha, jajca in maslo — vse v košu. Za birmo mora imeti fant moškega botra, dekle pa botro. Včasih so birmancem ob takšnih prilikah podaril; v culi zavezane orehe, kakšne piškote in molitvenik, to pa je bilo tudi vse En boter ali ena botrica lahko veže birmo tudi dvema hkrati. če otrok umre, preden začne hoditi v šolo (včasih: dokler ni šel k prvemu obhajilu), mu je moral boter kupiti krsto in ga nesti k pogrebu. Včasih so rekli, da za botra ne smeš odreči, če ti rečejo. Veljal je pregovor: če se enemu odrečeš, se moraš devetim ponujati! Krstni boter je bil odgovoren tudi za otrokovo pravilno vzgojo, za to, da je prav zakorakal na pot življenja. Pravico jc ime! otroka opozoriti, če je hodil po krivih poteh. Ob smrti so ustaljeni običaji, ki na deželi v glavnem veljajo še danes. Ko nekdo umre, ga morajo sosedje najprej umiti, obriti (če je moški) ter ga obleči v čisto črno obleko. Nekdaj je veljalo pravilo, da je treba človeka dati na mrtvaški oder oblečenega v pt>ročno obleko. To obleko so oblekli res le v najbolj svečanih prilikah, zato je od poroke do smrti ostala skoraj kot nova. Sosedje morajo postaviti tudi mrtvaški oder (»pare«). Prinesejo tudi nabožne slike in kipe, okrog mrliča pa postavijo rože in sveče. Na oder pred mrliča postavijo »kro-plvček« — majhno posodo s soljo in žegnano vodo. žegna-no vodo so imeli na kmetih včasih vedno doma; vsaj po liter jo je imela vsaka hiša. če pa jo je zmanjkalo, so žegnani vodi dolili navadno — in tako je bila vsa žegnana. Mrliča je moral nekdo tudi varovati, če je umrla ženska, jo je varovala ženska, če moški, pa moški. Pravijo, da varuh »na luč merka«. Hkrati varuh tudi »boglonej veleva« — zahvaljuje sc ljudem, ki so prišli pokojnika pokropit. Mrliču zvoni takoj ob smrti »cingelc«, potem pa zjutraj, opoldne in ob avc mari j i »štuke« — vsakokrat po tri. Krsto so nekdaj zabili sosedje. Tisti, ki je varoval, je pobral rože in jih raznosll nazaj po hišah. Pri pogrebu je nesel mežnar »laterno«, kakšen otrok pa križ s smrtjo. »Pare« je treba takoj podreti, ker drugače — tako pravijo — čakajo drugega. Rjuhe, ki so bile zraven, se namočijo v vodi, potem pa jih je treba čimprej obesiti, ne da bi se kaj ožemale. Menijo: Kolikor kapel pade z rjuhe, toliko duš je rešenih iz vic. Pogrebi so bili včasih vedno dopoldne, ker so bile takrat tudi maše dopoldne, če se v kakšnem primeru le nt dalo drugače urediti, je bil pogreb popoldne, toda maša za pokojnika je bila šele naslednji dan zjutraj. Pogrebščiro so jedli in pili v kakšni gostilni ali doma. Osmi dan je šla bližnja žlahta spet v cerkev in hkrati poravnala račune pri župniku. Pravijo, da nekateri ne morejo umreti, čeprav so že čisto pri koncu, ker vidijo odprto nebo. Takega je treba nesti na piano ali k oknu, da lahko izdihne. V Praprot-nem pri škofu so morali dati staro mati k oknu, da je umrla. Tudi pr{ Maležu v Vr-hovljah oče ni mogel drugače umreti, kot da je s svojimi očmi videl nebo, ki se mu je že prej prikazalo. Ivan Sivec . (Naprej prihodnjič) TovarlS Ernest Petrič, član slovenskega Izvršnega sveta, se je nedolgo tega vrnil s 6 tedenskega potovanja po Združenih ameriških državah. Ljubeznivo se je odzval našemu vabilu. V več številkah bomo priobčili njegov razgovor z našimi sodelavci in tako skušali našim bralcem predstaviti Ameriko. Najpomembnejši fe človek... V petem obdobju so uvedli šest odmorov po 5 minut — učinek je nekoliko padel, dekleta pa so tožila, da izgubljajo ritem. V šestem raziskovalnem obdobju so ponovno uvedli dva odmora in enim delavkam razdelili topli obrok na račun podjetja. Učinek je še zrastel. V sedmem obdobju so ob že . znanih pogojih zmanjšali delovni dan za polaire. Učinek se je naglo povečal. V osmem obdobju so skrajšali delavnik Se za pol ure, a učinek je ostal enak kot v obdobju 7 Itd. (Industrijska sociologija Miller). Važna je vloga posameznika v skupini — je ugotovilo podjetje Western Electric. Tako se je v nekem smislu rodila industrijska sociologija. Program Je vsekakor zanimiv. Današnja Amerika posveča veliko pozornost tudi družbenemu raziskovanju: sociološkim, psihološkim, ekonomskim raziskavam itd. Izredno veliko študirajo Afriko, Azijo. Pa ne samo to. Celo naši strokovnjaki so mi pripovedovali, da postajajo ameriški izsledki na področju zgodovine, umetnostne zgodovine ipd. prav tako zelo pomembni. Primer, ki ste ga navedli, kaže na njihov poslovni ekonomski interes — in ta je — o Čemer ste govorili, dal svoje rezultate. Amerika pa ni usmerjena, to mc jc po svoje presenetilo, samo k današnjemu in jutrišnjemu dnevu. Pogosto misli dolgoročno. Mnogo institucij imajo, v katerih znanstveniki razmišljajo o prihodnosti o letu 2000. O prihodnosti — gledano z vojaških, ekonomskih, političnih, znanstvenih, kulturnih vidikov, pa ne razmišljajo samo državni organi, ampak tudi vsako večje podjetje zase. Futu-rologija, kaže, da je sploh .Tioda v ZDA. KAKO ŽIVE... 1\ vejte nam, kako živi poprečen Američan? D poprečjih jc tež! o go-V riti. to ves' e i ikd dobro kot jaz. Poprečja — no to jc odvisno, kje živi, kdo je, kakšna je barva njegove kože. Nekaj rečem le o srednjem sloju — kakor sem ga videl; z vrhnjimi ali najnižjimi sloji nisem prišel v stik. Ameriška družina je v poprečju velika. Imajo 3, 4, 5 ali celo več otrok. Žena je običajno doma. Mož se vrne z dela okrog 18. ure. Potem se igra z otroki. Želja poprečne družine je stanovati na robu mesta. Tu je zelenje in ugodna klima, ki je cestna središča že dolgo več ne poznajo. Tu ni nasilja, kriminala, revščine, črncev, ki so v velikih mestih stisnjeni v mestna središča. Ob sobotah, ki so proste, se zabavajo. Bi dejal, da je naše življenje lepše, mnogo bogatejše in zlasti mnogo bolj osebno. Njihova hiša je običajno polna raznih delovnih priprav, ta sloj ima po navadi dva a\ tomobila.- Seveda vedno ni tako, najnižji sloji žive bedno. Lastnik neke privatne šole v Bostonu mi je pripovedoval, da je vzel v svojo šolo 12 izbranih črnskih deklet — no le štiri so poznale očeta. Posebno so zanimivi odnosi med starši in otroci. Ko slednji odrastejo, žive po svoje in nimajo več posebnih stikov s starši. Dohodki? Niso pretirani. Tisto pa, kar je nenormalno, je podvrženo izrednim davčnim obremenitvam. Značilno za te dežele je, da so vsi industrijski proizvodi zelo poceni, a da je »delo« zlasti pa človekovo znanje zelo drago. V Nevv Yorku me je strigel frizer za 6000 starih dinarjev. Za ta denar bi dobil npr. zelo dobro moško srajco ali dve slabši. Da, delo je drago. Zato so vsepovsod tudi avtomati. Nekdo mi je pripovedoval," da so mu pred dnevi na njegovi parceli podrli drevo. Bilo jc resda nekam zamotano delo, tako da so ga morali žagati po kosih od zgoraj navzdol. Dva delavca sta delala 5 ur — račun 164 dolarjev (okrog 200.000 S din), vse odstraniti pa je moral moj znanec sam. Po Prešernovih stopinjah V okvir zapisov, ki jih veže naslov te rubrike, sodijo gotovo le laka sporočila, ki so v tej ali oni zvezi s Prešernom, predvsem pa z njegovim bivanjem v Kranju. Tako bo povsem prav, če bom v enem prihodnjih zapisov poročal javnosti o novi najdbi — kosu Prešernovega pohištva, ki je bil po pesnikovi smrti prodan v eno od sosednjih hiš. Nekoliko bolj se bomo oddaljili od naslova, ko bomo pisali o Janezu Jalnu, pisatelju, pesnikovem bližnjem rojaku iz Rodin. Pisatelj bi prihodnje leto slavil 80-letni-co rojstva, čc ne bi že 1. 1966 umrl (kot župnik v Ljubnem). Se dlje od Prešerna bomo v zapisu o zaslužnem jezikoslovcu in pisatelju očetu Hi-potilu (1650—1722). Zanj se je doslej trdilo, da je umrl v Kamniku (gl. Slov. biogr. leksikon 3. zvezek, str. 321), naša raziskovanja pa so dognala, da utegne biti podatek očitna pomota in da kosti častitljivega predstavnika sla-rega slovenskega pismenstva prime na starem kranjskem pokopališču. REVOLUCIONAR DR. FtJSTER e dlje časa imam v načrtu, da bi v te prešer-novske zapise vključil tudi besedo o radovljiškem rojaku doktorju Antonu Fii-stru, udeležencu marčne revolucije 1. 1848 na Dunaju. Po sporočilu sodeč, se je Fiister v Ljubljani družil s Prešernom in čopom. Ko je na večer 6. julija 1835 zvedel za tragične Čopovo smrt v Savi se je javno na ulici pred stolnico na gias razjokal. — Že Li dve vest; nam morata vzbuditi zanimanje za tega moža, ki se je po pripovedih sodobnikov »odlikoval po prikupni zunanjosti, simpatičnem nastopu, izrednem govorniškem daru, dobrodušnosti in po nesebični vdanosti svobodnjaški ideji.« Bil pa je Fiister nenavadno nemirnega duha, bolj človek čustva kot intelekta. Že v mladosti se je pričel vnemati za svobodournna politična in kulturna gesla. Očitno je bilo, da je usmerjen v smislu prebujajočega se slovenstva. Takega človeka, kot nam ga predstavljajo te mitsli, si pač lahko predstavljamo kot privrženca, morda celo prijatelja Prešernovega in Čopovega. Zato bo gotovo prav, če se s tem zanimivim rojakom pobliže seznanimo. Anton Fiister se je rodil 5. januarja 1. 1808 v Radovljici, umrl pa je 12. marca 1. 1881 na Dunaju. Gimnazijo in teologijo je študiral v Ljubljani, doktorat pa je napravil na Dunaju. Tu je pote že kmalu po promociji postal profesor na teološki fa-kultoti dunajske univerze. Znanstvena kariera je bila tedaj njegov življenjski smoter. NA DUNAJSKIH BARIKADAH Toda prišlo je revolucij-sko leto 1848. Doktor Fiister, tedaj že štiri-desetletnik, se je ves pomladil in razvnel /.a svobodnjaško miselnost in postal že kar pravi zanesenjak. Živel je sredi dijaštva jn se mlade-niško udeleževal vseh akcij revolucionarnega pokreta. Uprl se je vladi, ki je zahtevala od njega naj s primernimi pridigami pomiri bojevito mladež. Nasprotno šel je na prižnico jn neustrašno pozval dijake in visokošolsko mladino, naj vztrajajo v boju za zmago resnice in da naj jim v ta namen ne bo nobena žrtev pretežka. Z ognjem in močjo svoje besede je klical mladeniče na odpor in jim zagotavljal, da hoče tudi sam z legijo zmagati ali umreti. Ker je potem hrabro šel na barikade, so ga vzljubili tudi dunajski delavci, ki so skupno s študirajočo mladino tvorili jedro borbenih množic v marčni revoluciji. — Omembo vsekakor zasluži tudi sporočilo, ' da se je proiesor Fiister v svojih nagovorih obračal do slovenskih študentov v slovenščini. Prav tako je treba povedati, da se je profesor udeležil ustanovnega prvega slovenskega političnega društva »Slovenije« na Dunaju. IZBRIS IZ SLOVENSKEGA RODU Anjegovi prijatelji, ki so že pričakovali, da se je profesor Fiister vrnil v slovensko kulturno občestvo, so bili globoko razočarani. Iz starih Kmetij sko-rokodol-skih Novic z dne 9. velikega serpana (avgusta) 1848 sem si izpisal zapis na strani 138: »Vse se čudi nad obnašanjem našiga rojaka gospoda profesorja Fistra na Dunaj i. Pa kaj pravimo: našiga rojaka, ki je v vertincu svobod-nosti že davnej Radovljico pozabil! Smešno je brati, kaj de je 7. rožnika Pražkim učencem v dvorani Dunajskega vseučiliša govoril: kot duhovnik imam v mislih bolj človečnost kot narodnost; stremeti moramo k enotnosti in bratstvu med narodi. — Kako je neki to, de bi gospod Fister, ki se v mnoge reči vtikuje in ki je ves goreč za svobodo, ravno za narodnost clo nič ne pora j-tal, ko bi mu Fraukoforl.ska burja prijetniši ne bila kot čista sapa Triglava?« Tako so doktorja Fiistra Bleivveisove Novice izbrisale z lica slovenskega naroda za vselej .., Poslej je šlo z nesrečnim duhovnikom in profesorjem strmo navzdol. Najprej mu je nadškof prepovedal m a sevanje, službo pa je izgubil hkrati s to kaznijo. V strahu, da ga bo še kaj hujšega doletelo — na Dunaju so jeli preganjatj in zapirati nekdanje preglasne revolucionarje — je doktor Fiister dne 6. oktobra 1849. pobegnil v Nemčijo, v Hamburg, Odtod je bežal še naprej v Bruselj in London ter končno v Ameriko. Tu se je poslej bedno preživljal kot zasebni učitelj jezikov. Sele 1. 1876. se je doktor Fiister smel vrniti v Avstrijo. Nekaj časa je živel v Gradcu, smrt pa je dočakal na Dunaju. V sramoti in samoti ... ZA OMILJEN JE SODBE r~m~ akratni Slovenci so nul I zamerili, ker se ni po-kazal za boljšega narodnjaka. Izobčili so ga iz slovenskega občestva... Ta sodba doslej še ni bila omiljena. Vse kaže, da mu tudi domača Radovljica ni odpustila: nobena od mestnih ulic ni imenovana po nesrečnem doktorju Fiistru .. . Tudi kake spominske plošče ne premore njegova nekdanja rojstna hiša. Pa čeprav je veljal Anton Fiister nekoč za znamenitega moža, aktivnega politika in pisatelja mnogih spisov, ki so še vedno važert vir za našo zgodovino. Gledano z drugačnim', manj pristranskimi očmi, bi danes na doktorja Fiistra manj zamerljivo sodili — al' pa ga celo razumeli. Saj j* hotel biti v onih revolucij-skih vrenjih predvsem človek, ne nacionalist. Bolj so ga bolele socialne krivice — kmetje so bili tedaj še tla-čani, delavci brezpravna raja, nasilja in krivic je bilo tedaj v Metternichovi dobi toliko, da je bila najaktualnejša borba za dosego človeškega dostojanstva. Bržčas je doktor Fuster tako mislit ko je stal na barikadah S študenti in delavci raznih narodnosti, ki so tedaj živeli in trpeli na cesarskem Dunaju- KAMNIČAN SMOLNIKAR Ob razmišljanju o Fiistrovi zapleteni usodi, nam misel nehote uide k drugemu Gorenjcu, ki je prav tako moral zaradi svojih idej zapustiti domovino — k utopi' stičnem socialistu Andreju Bernardu Smolnikarju (1795 do 1869). O njem smo nekaj malega zapisali v zvezi s posvetilom, ki mu ga je v knjižico Krst pri Savici lastnoročno napisal pesnik Pre&ereni Bržkone pa bo trrlia ° Smolnikarju, ki se je s svojimi številnimi knjigami, 1*"' dno zapisal v svetovno zgodovino socialističnih gibanj, še kdaj pisati. (Nadaljevanje prihodnjič) Črtomir Zoreč Robota - 25. aprila 1970 GLAS * 21. STRAN Nagradna uganka Tokrat, dragi pionirji, ste me pa resnično razočarali. Tri dni že premišljujem, kaj je bilo narobe s fotografijo pionirskega nogometnega moštva Triglav, ki smo jo objavili minulo soboto. Prejel sem namreč samo dva (2) odgovora: enega pravilnega in enega napačnega. Kaže, da vas obračuni na zelenem polju ne zanimajo Preveč. In vendar so fantje, ki jih prikazuje posnetek, Približno vaših let. V osemletko hodijo, nemara celo v isti razred kot vi, zato mi ni jasno, kako ste mogli Vsi po vrsti zatajiti. No, kar je, je. Upam, da bo prihodnji teden rezultat boljši. In še nekaj! Spričo slabega odziva je žrebanje to pot odpadlo. Dopisnico Martina Voršiča iz Kranja, ki edini ve, kdo so nogometaši na sliki, bomo vtaknili med pravilne rešitve današnje uganke. Pa brez zamere, Martin. Upam, da ti bo sreča mila, da ti bo naklonila nagrado, saj nameravamo zaradi nepredvidenega razpleta dogodkov podeliti kar dve. In zdaj brž k novi »zanki«. Navedite ime, narodnost in poklic moža, o katerem je bilo prav te dni, ko smo slavili stoto obletnico njegovega rojstva, napisanih in izrečenih mnogo besed. S svojimi dejanji je bistveno spremenil podobo sveta in bolj kot karkoli drugega vplival na zgodovino 20. stoletja. Dopisnice pošljite na naslov: Uredništvo Glasa, Kranj, Trg revolucije 1, in sicer najkasneje do srede, 29- aprila. Opremljene morajo biti s pripisom »Nagradna uganka«. UREDNIK Ekskurzija v Škofjo Loko lovski pes in pes čuvaj Nekega dne sta se lovec in *s vračala proti domu, mi-v|0 hiše bogatega kmeta. Ko kmetov čuvaj opazil lov- ca ln njegovega psa, mu je laial v pozdrav in ga obe-etn povabil k sebi. Lovski jS se je vabilu odzval in te e bil pri njem. Pes čuvaj Je ves srečen vprašal: ,e si bil danes s svojim *°*Podarjem?« Lovski pes mu je odgovo-n ■ »Kot vedno sem tudi da- go; na lov m mu P°ma~ 'Pri njegovi slulbi.« Io sa ,e domači Pes ž-a~ n?tno pogledal in rekel: »Me-■ Se zdi, da imaš ti pri svo-U^1 }astniku precej lepše liv-s nle kakor jaz. Vedno se ljlhe^alaš po gozdovih in po-VQn> uživaš prostost, za zaba-Preganjaš divje Hvali in ihVr^« te gospodar tudi ceni ^Poštuje.« p °vsfci pes je presenečeno %'edal svojega prijatelja in mu odgovoril: »Ne rečem, da se mi slabo godi, ni mi pa vedno tako lepo kot misliš. Mpj posel ni ravno zabaven. Samo premisli, kako hudo je, kadar moram teči za preplašenim divjim zajcem, ga prehiteti in zapoditi svojemu gospodarju pred puško. Velikokrat drvim s tako hitrostjo, da mimogrede skoraj izgubim svojo pasjo dušo, toda zajec mi pobegne. V zahvalo pa me gospodar ozmerja.« Pes čuvaj je bil malo presenečen. Ravno, ko mu je hotel zaupati svoje težave, se je oglasila lovska piščal, kar je pomenilo, da lovec kliče svojega psa. Razgovora je bilo konec. »Na svidenje!« je zaklical lovski pes in pokazal pete. V hipu je izginil. Emilija Rogelj, 6. razred os. š. Stane Žagar, Kranj V petek, 27. marca, smo krenili na ekskurzijo v Škofjo Loko. Iz Sovodnja smo smo se peljali po Poljanski dolini. Ob cesti se je vila Polijanščica. Izstopili smo na Spoznal sem prijatelja V sila spoznaš prijatelja, pravi star pregovor. Dober prijatelj je več vreden kot kup zlata, slab pa še počenega groša ne. Imel sem srečo, da sem spoznal res dobrega prijatelja. To je bilo lani, ko sem moral zaradi bolezni v bolnico. Tam sva se srečala z Drago-tom. Čeprav se do takrat še nikdar nisva videla, sem ga brž vzljubil. Ker sem bil hudo bolan in me niso pustili iz postelje, me je vsak dan obiskal iin mi krajšal čas z branjem knjige. Kadar so prišle sestre z iglami, me je bodril in mi pomagal, da sem junaško, brez solz, prenesel njihovo špikanje. Večkrat je ponoči odprl vrata in potihoma vprašal: »Ali si žejen ali kaj potrebuješ ali ti lahko pomagam?« Vedno me je tudi spremljal, če sem moral ma pregled v drugo stavbo. Prišel je dan, ko sva se morala posloviti. Odšla sva vsak na svoj dom. Stisk rok, objem ter komaj izgovorjen »zbogom« je bilo vse, kar sva spravila iz sebe. Za nama so se zaiprla vrata bolnišnice. Bolečine so pozabljene, najino prijateljstvo pa ne bo nikoli. Kondi Pižorn, 5. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor Vaški opekarji so propadli Včasih ni bilo tako lahko priti do kruha *ot danes. Ljudje so morali delati veliko Več, toda plača je bila običajno zelo j^ajhna. Kmetje pozimi niso imeli kaj poleti pa tudi poleti je bil njihov dohodek skromen. Zato so se pogosto zbirali v skupne, pletli košare, rezljali žlice, pripravljali ilovico in podobno. Delo seveda ni D»lo lahko. Opisala bom, kako so včasih pri nas P^kli opeko. V vasi sta delovali samo dve 0Pekarni: prva je bila pri Kračmanu, dru-8a pa pri nas. Opekarjj so že sredi zime začeli kopati ilovico, saj je le-ta morala "iti premrznjena, kajti iz takšne ilovice se iaže oblikuje opeko. Ko se je spomladi nekoliko ogrelo, so jo z bosimi nogami Pregnetli in steptali, se pravi, da so jo berili, šele potem je bila primerna za modeliranje. 2e zmodelirano so sušili na zraku — ce je bilo vreme lepo en mesec, sicer Pa precej dlje. Nato so kose zložili v peč. ^Peke je lahko oblikoval en sam človek, l°da ko so jih zlagali v pečnico, je bilo Potrebnih 6 do 7 ljudi. Ti so ves dan pridno delali. Opeko so postavljali tako, da sta med posamezne zidake prišla dim in ogenj. V peči je moralo goreti 4 do 5 dni. Kurili so dan in noč. Pri tem je pogorelo okrog 30 kubičnih metrov drv. Opeka je bila potem še cel teden v peči. Morala se je namreč dobro ohladiti. Šele nato so jo prodali. Dokler niso poznali strojev, je izdelovanje, opek predstavljalo zelo naporen posel. Stroji pa so vso stvar zelo poenostavili. Odpadlo jt na primer teptanje ilovice. Le sušenja in žganja niso mogli nadomestiti. V naši vasi opeke ne izdelujejo več. S tem so prenehali po vojni, saj si je vsakdo rajši našel zaposlitev v tovarni, kjer je bil zaslužek boljši in delo manj naporno. Deloma so propadu vaških opekarjev krivi tudi večji obrati, katerih zidaki so bili mnogo cenejši. Francka štular, 7. razred os. š. Matija Valjavec, Preddvor škofjeloški avtobusni postaji. Tam smo prestopili na drug avtobus, ki nas je odpeljal na kolodvor na Trati. Na peronu smo malo počakali in si ogledala dva vlaka: potniškega in tovornega. Več ljudi je izstopilo, nekaj pa jih je tudi vstopilo. Na Trati smo videli tovarne Kroj, Jelovica, LTH, Gorenjska predilnica in Termika. Izpred postaje smo se nazadnje odpeljal nazaj v škofjo Loko. V slaščičarni pred Kamini tim mostom smo po-malicali, nato pa krenili proti gradu. Ogledali smo si loški muzej, videli nagačene živali, razne slike, kipe, oro- žje in druge predmete, ki so jih uporabljali včasih. Hoteli smo tudi v muzej NOB, a je bil na žalost zaprt. Z gradu nas je pot vodila na Mestni trg, kjer sta kužno znamenje in vodnjak. Na Spodnjem trgu, kamor smo tudi šli, stoji stara kašea, v bližini pa tovarna šeštr. Nazadnje smo obiskali novo, moderno trgovino Nama. Ekskurzija je bila zelo zanimiva. Videli smo veliko novega. 2aJ nam je nekoliko ponagajal dež. Silva Slabe, 3. razred os. š. Sovodenj Hlačice Bil je pomladni dan. Z bratcem sva šla na sprehod. Pot naju je vodila ob robu gozda. Tam sva zagledala leskov grm. Bil je poln figic. Zraven jc rastel grm z mačicami. Bratec je iz žepa potegnil nož in začela sva rezati veje ter delati šopek. Potem sva se spomnila mamice, ki ima zelo rada zelenje. Takoj sva odhitela proti domu. Ko je mamica odprla vrata ter zagledala Šopek, se -ji je obraz razjasnil in razlezel v nasmeh. Lepo se nama je zahvalila. Nama z bratcem pa je postalo toplo pri srcu, ker sva mamici naredila veselje. Breda Breznik, 4. razred \ os. š. Cvetko Golar, Trata Sprejem kurirčkove pošte 15. aprila dopoldan je naša šola sprejela kurirčkovo torbo. Naši pionirji so jo prevzeli od žabniških pionirjev ter jo prinesli pred šolo, kjer smo imeli prisrčno slovesnost. Najprej je predsednik pionirske organizacije prebral čestitke tovarišu Titu. Zatem so se zvrstile različne deklamacije, ki so jih pripravili učenci nižjih razredov. Po končanem sporedu smo vložili v kurirčkovo torbo še dva najboljša spisa na temo To je moja domovina. Na koncu nam je tov. Miran Jakša-Jurc, ki je sodeloval v pohodu 14. divizije na štajersko, povedal dogodek, ki se mu je pripetil v časih, ko je bil še partizanski kurir. Ko je končal, so člani pevskega zbora naše šole zapeli dve pesmi. S tem je bila svečanost pri kraju. Naslednji dan pa so naši pionirji odnesli kurirčkovo torbo naprej v Škofjo Loko. Janja Stanonlk, 6. razred os. i. Cvetko Golar, Trata Predstavljam vam svoj bodoči poklic »No, kaj boš postala, ko boš velika?« me je nekega dne vprašal očka. »Vzgojiteljica,« sem odločno dejala. »Že, že. Toda če se boš učila tako slabo kot sedaj, si ne boš mogla izbrati poklica vzgojiteljice,« je že bolj resno odgovoril očka. »Vzgojiteljica hočem biti, pa tudi učila se bom!« sem pribila. Očka je odšel iz sobe, ker ga je obiskal prijatelj. Ostala sem sama. Na oknu sem zagledala punčko, ki se mi je smehljala. Ob njej sem si začela umišljati, kako skrbim za gručo otrok, ki me vedno ubogajo. Pripovedujem jim pravljice, ki jih najrajši poslušajo. Z vsemi sem enako prijazna... Toda to so bile samo sanje* za katere bi rada, da bi se uresničile. Resnično, upam, da se md nekoč tudi bodo. Irena Dohar, 6. razred os. š. Stanka Mlakarja, Šenčur S ŠOLSKIH KLOPI Zdravnik svetuje Kako starši pomagajo otroku izbirati poklic? Vsak razred ima tudi nekaj učencev, ki osmi razred končajo s popravnim izpitom. Tako učenec kot tudi starši naj ne pozabijo, da se bo trefta prav tako še isto leto odločiti za poklic. Kljub pričakovanemu neuspehu naj se prijavijo za delovno mesto v podjetje, seveda s potrebnim pojasnilom. Konec avgusta ali v začetku septembra bodo že prišli s pozitivnim spričevalom. Rado se namreč zgodi, da konec avgusta ni več nikjer učnega mesta, kamor "bi si učenec zaželel. Potem se pač odloči za učno mesto, ki je še prosto. Take odločitve pa so največkrat nepravilne. Dobro in prizadevno namreč delamo le tisto, kar radi delarno. Delo, ki nam je naključno navrieno, nam le redko > 12 let? Marta — Narisala sem po vaših željah. Leva oblekca jc talka, da se podnjo lahko nosijo bluze in puloverji. Zelo je primerna za šolo saj jo vaša deklica lahko nosi ves teden, menja pa samo bluzo. Desna obleka ima kratke rokave in podaljšan život s pasom ter gubo. Zapenja se na hrbtni strani. Za obleko lahko sešijete več ovratnikov, ki jih po želji menjale. Pod ovratnikom je lahko pentlja ali kravata. Letošnjo pomlad se moda spet navdušuje za nagubana krila v karo vzorcu. Zraven se nosi dolga jopa iz blaga v barvi, ki se ujema z barvami krila. Ovratnik ima večje moške reverje. Pod jopo je srajčna bluza njen ovratnik sega pogosto čez reverje jope. Kotiček zaa ljubitelje cvetja Več lilij v naših vrtovih PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Spomlad,! sadimo lahko večino okrasnih rastlin, med njimi tudi ene najžlahtnejših cvetic —lilije, ki spadajo gotovo med najlepše vrtne rastline. Pri nas so najbolj razširjene bele lilije, ki napolnijo vrt s prijetnim vonjem. Šele zadnja leta sc dobijo od časa do časa v prodaji tudi druge sorte lilij, ki pa so v naših vrtovih še zelo redke. Pred novimi vrtnimi hibridi, ki jih vidimo na vrtnarskih razstavah, lahko samo strmimo, žal pa jih je tudi zelo težko dobiti. Letos so pri HD Kranj na razpolago le rumene in tigraste lilije. Lilije se najbolje počutijo v svežih, dobro propustnih tleh, bodisi peščeno humskih ali s šoto izboljšanih tleh. Posebno jim prija rastišče, ki je pripravljeno za azaleje in rododen-dron. Z njimi se tudi lepo družijo. Ene najhvaležnejših lilij za vrt so tigraste lilije, ki so podobne našim gorskim lilijam zlatemu jabolku al] zlatemu klobuku. Cvetovi pa so večji, številnejši, žive oranžne barve š črnimi pikami. šopi cvetočih lilij med trajnicami (floks, astra, rudbehija, ostrožnik) in okrasnimi travami pridejo posebno lepo do izraza. V vrtu se dobro množijo z zarodnimi brstiči. Ledvični kamni N on aden n ap ad ledve-nih kolik je reden spremljevalec ledvičnih kamnov. Do napada pride, kadar se ledvični kamen toliko poveča, da ovira normalen odtok seča, ali Pa spremeni svojo lego in začepi enegn od sečnih izvodile. Kamni nastanejo pri razvojnih nakazah ledvic ali ledvičnih čašic in je zaio ovirano iztekanje seča. Na takem mestu s« ob napačni prehrani začno nabirati soli, ki se zlepijo v jedr0 kamna-Okrog jedra sc še naprej odlagajo in lepijo soli in kamen tako raste Oblika kamna je dokaj različna in odvisna od sestave i11 lege v ledvicah. So okro-gLi, gladki, robati, hrapavi, rogljati itd. Včasih na)demo le enega, ilahfco jih je več. če so številni in zelo majhni, govorimo o pesku v ledvicah. V začetku kamen ne dela posebnih težav in g3 zdravnik odkrije slučajno ob pregledu ledvic pr' ponavljajočih se imetjih Običajno pa pride sredi noči in brez posebnega razloga do neinadnih močnih bolečin v desnem aH v levem ledju. Bolnik sc zvija od krčev, često bruha. Tudi naj-krepkejšega moškega te bolečine lahko privedejo do prave zmedenosti. Krči se širijo navzdol proda mehurju *n spolovilu. Bolnika tišči O* vodo. Seč je krvav in sc ga le malo izloči. Ob takem napadu kamen potuje na.vy.dol in če uspc /.d rs niti pd tenkem sečo-vodu v mehur, bolečine /a nekaj časa same P°" nehajo. Tak kamen lahko lahko izločimo, rzato svetujem, da med napadi in po njih vselej odtočite vodo v posodo. Kamen lahko ulovite in Desete na pregled, šele po anali*'-kamna- je mogn,:e svetovati pravilno dieto, da ne pridie do ponovi,ve. Bolnik z napadom ledvičnih kamnov je za zdravni-ka nujen prime ir in ga tako j obišče-Le močna injekcija lahko koliike odpravi. Ce se kamen ne izloči sa»m, je V0' t roben speci al ni pregib pri urologu. dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENK1 Sobota — 25. aprila i\ betoniranje. Senično I?« |S Prodam dobro oMj1^ kombiniran otroški VU* 'ii in STAJICO. Svetina, M ji jeva 22, Kranj ^ Prodam KRAVO. \i FIAT. Strahinj 7, Nak'°x Prodam PUNTE in ?A \l NE. Trstenik 25, Go]fl Za 450 din prodamJL^ otroški VOZIČEK tn 1* Kranj, Kajuhova 28 .'Prodam levi vzidi j iv ŠTEDILNIK, PLINSKI ŠTEDILNIK in POMIVALNO MIZO. Kokrica 78, Kranj 1826 V okolici škofje Loke pro-jjarn LOPO, primerno za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 1827 .Prodam vprežni KULTIVA-JOR in SONCE 3. Sp. Bela 5, Preddvor 1828 Prodam večjo količino njiv-*kega SENA. Poljšica 4, Podprt 1829 Po ugodni ceni prodam ohranjen otroški VOZIČEK drap barve. Proj Pavla, Pev-8. škofja Loka 1830 Prodam GRAHORO in SEMENSKI KROMPIR igor. Praprotna polica 13, Cerklje 1831 Prodam 6 let staro KOBILO, težko nad 500 kg, vajeno tozdnih in poljskih del ter Paajlirano POMIVALNO MI *0. Jesenko Cecilija, Žirovnica 89 1832 Prodam kombiniran globok Otroški VOZIČEK. Kranj. 8kofjeloška 28 1833 Prodam skoraj novo komotno DNEVNO SOBO i/, mahagonija. Petrič, Gosposvet-ska 19, Kranj, telefon 21-257 1834 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Visoko 9, Šenčur 1835 Prodam 170 kg težkega PRAŠIČA za zakol in mlado KRAVO po teletu. Voklo 63, §entur 1836 Prodam SLAMOREZNICO z Verigo in puhalnikom, SADI J-EC za frrompir filfargeret, OBRAČALNIK sonce, MLA-^ILNICO s čistilnimi napfa-Vami in 100-litrski KOTEL za ^nje. Ljubno 12, Podnart , 1837 Prodam 7 tednov stare PSE 'sanici), pasme istrski gonjač, atuilenčice 7, Lesce 1838 .Prodam rabljen STROJ za *?°-ik> opeko (zidake). Zelič ^ane. Sv. Duh 42, škofja Loka 1839 Poceni prodam oziroma dam v najem PARCELO na Labo-r*h. Podboršek, Kranj, Zlato p°lje 6 1840 Prodam nepitanega delovne-j* VOLA. Mohorič Peter, Pr-lovč 4, Železniki 1841 ^ Prodam 8 teti nov starega H1KCA za rejo. Šuštar, Ostri Vrh- 6, Železniki 1842 Prodam drobni KROMPIR j Krmo. Praprot na polica 8, I brklje 1843 I ^Prodam šest tednov stare ^AšICKE. Zg. Brnik 67, Cer- ; *lje ]844 ^ Prodam suha BUKOVA URVA. Zg. Besnica 24 1845 Prodam KRAVO po izbiri in | 14 mesecev starega BIKA. Za- 1 Io8 17, Cerklje 1846 Prodam ZAZIDLJIVO PAR- i ELO. Poizve sc v Cerkljah ' •t. 35 1847 Prodam 1000 kg SENA in UTAVE. Crngrob 11, Zabnica 1848 .Prodajamo JARCKE leg- ] \>°J^, srednje težke, rjave, | obre nesnice, stare od dveh j {Jfcsecev dalje do treh. DO- | f ,TE JIH VSAK DAN do ' j0nca avgusta. Eržen, Okroglo Naklo 1849 Prodam aluminijasti KIOSK 4 X 12 m v Naklem. Informacije na telefon 22-666 Kranj ali v oglasnem oddelku 1850 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO ZAGO joby. Jezer ska cesta 89, Kranj 1851 Prodam 9 let starega KONJA, 200 kg KROMPIRJA de-zire po 50 S din, dva KOMATA — komplet. Zapoge 11, Vodice 1852 Ugodno prodam skoraj nov otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Smkdniška 78 b, Kranj 1853 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor in viktor ter krmilno RŽ. Vopovlje 2, Cerklje 1854 Prodam otroški ŠPORTNI VO/.ICEK. Brešar, Smledni-ška 44, Kranj 1855 Prodam večjo količino KROMPIRJA igor. legat, Ro dine 17, p. Žirovnica 1856 Kupim Kupim 100-litrski BETONSKI MEŠALEC. Naklo 21 1790 Kupim suhe HRASTOVE PLOHE. Močnik, Dvorje 65, Cerklje 18$ Kupim tri PRAŠIČE težke od 50 do 60 kg in vprežne KOMBINIRKE. Naslov v oglasnem oddelku 1858 Kupim 450 do 600 kg težkega VOLA. Ahačič, Sp. Besnica 60 1859 Motorna vozite Prodam MOTORNO KOLO Pl C 11 250 in usnjeno OBLE-KO s čelado, vse za 3800 din. Naslov v oglasnem oddelku 1860 Prodam zelo dobro ohranjen AVTO SIMCA 1000 GLS, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. GOVC, Ko-krica 236, Kranj 1861 AVTO VVARTBURG poceni prodam, tudi na obroke ali ček. Trampnš Marjan, Pi\ ka, Naklo 1862 Prodam MOTOR PRIMO. Snedic Lucijan, Sp. Duplje 18 1863 Prodam FIAT 750. letnik 65. H rastje 68, Kranj (za trgovi no) 1864 Prodam dobro ohranjen FIAT za 7500 din in zadnje KOLO za moped. Naslov v oglasnem oddelku 1865 Prodam AMI 6, letnik 1966. Fielih, Nartnikova 5, Lahore Kranj 1866 Foceni prodani FIAT 600 D, letnik 1959 v voznem slanju. Ogled v gostilni Zarja Trboje 1867 Prodam MOPED T 12. Sv. Duh 59, Škofja Loka 1868 Zelo ugodno prodam karam-boliran AVTO ŠKODA 1000 MB detoc, lesnik 1968. prevoženih 17.000 km. Ogled vsak dan pri Bogataju, Cesta M. Tita 82, Jesenice 1869 Ugodno prodam MOPED kolibri. Potočnik Pavel, Brezje 58 1870 Prodam MOPED na tri prestave in AVTO RENAULT DAUPHINE. Hotemožc 6, Preddvor 1871 Poceni prodam FIAT 600 D. V račun vzamem tudi moped. Vilfan, Dobrepoljc 4, Brezje' 1872 Prodam AMI 6, letnik 67, ogled v soboto ves dan in v nedeljo dopoldne. Kranj, Staneta Žagarja 23, telefon 23-973 1873 Prodam MOPED kolibri. Rozman Franc, Kranj, Ljubljanska 5 1874 Prodam dobro ohranjen MOPED. Podpeskar, Milje 15, Šenčur 1875 Nujno prodam AVTO NSU prinz 4 L, letnik 1964, dobro ohranjen. Lahko tudi na ček. Ogled popoldne. Rogelj, Ljubljanska 32, Kranj 1904 Stanovanja Visoko nagrado nudim za neopremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe oddati pod »solidna« 1876 Prodam takoj \s"I j ivo DVOSOBNO STANOVANJE v Kranju, pet minut od železniške in avtobusne postaje, najugodnejšemu ponudniku. Informacije V Kranju, škofjeloška 27 1877 MENJAM trosobno STANOVANJE za podobnega. Knežević, Kranj, Planina 3 1878 Kjerkoli na Gorenjskem vzamen v NAJEM 2—3 sobno STANOVANJE ali malo HIŠICO. Les jak Vera, Gest ri nova 2, Ljubljana 1879 Solidna uslužbenka s triletno punčko nujno iščem SOBO in KUHINJO, po možnosti opremljeno. Po službi lahko pomagam. Naslov v oglasnem oddelku 1880 Zakonca brez otrok iščeta SOBO v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 1881 V Kranju prodam do prve plošče zgrajeno medetažno HIŠO na sončnem kraju. Sa-bolčič Jože, Kebetova I, Kranj 1882 Takoj oddam neopremljeno SOBO, lahko tudi zakoncema brez otrok. Kranj, .Sorlijeva 25 , j 1883 Oddam dve SOBI proti plačilu dve leti naprej. Smledni-ška 41 a, Kranj 1884 Mlada zakonca nujno potrebujeta v Škot ji Loki ali okolici neopremljeno SOBO in KUHINJO ali samo SOBO za tri leta. Plačata naprej ali dasta 1000 din nagrade. Ponudbe pošljite na upravo pod »mirna« 1885 Prodam dvosobno kuimort-io STANOVANJE v Stra/.seu. prvo nadstropje) poseben vbod, dvorišče, nekaj vrta in garažo. Vseljivo septembra ali oktobra. Ogled v soboto od 16. do 19. ure in nedeljo od 9. do 12. ure. Dolinšek, Kranj, Sempetrska 34/1 1S86 Prodam leseno prazno HIŠICO 5 X 7 z gozdičkom in njivo ob hiši, skupaj 2000 m} zemlje, v bližini Lukovice ob cesti Domžale—Trojane. Ponudbe poslati na upravo pod »16.000« 18*7 Mirna tričlanska družina išče SOBO in KUHINJO v Kranju ali okolici. Nudi 1000 din nagrade. Naslov v oglasnem oddelku 1888 MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA sprejmem. Ogris Andrej, Trojarjeva 9, Kranj (Kalvarija) 1798 Iščem mesto pomožne KUHARICE. Naslov v oglasnem oddelku 1889 Takoj zaposlim k manjši družini brez otrok GOSPODINJSKO POMOČNICO. Lahko mkijša upokojenka. Pogoji ugodni. Boc Franc, Ljubljana, Cargova 4 1890 Privatni mojster kamnosek išče TAJNICO z znanjem italijanskega jezika. Ponudbe s sliko pošljite Kocjančiču Francu, Črnivec, Brezje 1891 Takoj sprejmem KROJAŠKO POMOČNICO. Plačam dobro. Za stanovanje in hrano preskrbljeno in prodam PUNTE. Vidmar Ignac, Kranj, Cesta St. Žagarja 48 1892 PREšIVAl KO v usnjeni galanteriji stalno zaposlim takoj. Okršlar Janez, izdelova-n jeUMiiene galanterije, Kranj, Prešernova 12 1893 MIZARJA za pohištvena dela sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe oddati pod »vodilni mizar« 1894 Sprejmem VAJENCA za oblaganje keramičnih ploščic. Brešar Filip, Smledniška 44, Kranj 1895 Takoj zaposlim AVTOME-HANIKA. Avtomehanična delavnica, Kranj, Ljubljanska cesta 5 1896 Takoj zaposlim MIZARJA ali DELAVCA, ki je že delal v lesni stroki, za nedoločen čas. Plača po dogovoru, stanovanje preskrbi jeno. » Boc Franc, Ljubljana, Cargova 4 1905 Na dom vzamem otroka v popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku 1648 Ostalo ROLETE lesene, plastične, /aluzije naročite zastopniku Spila!*)It, G radni kdva 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom 1761 Prirediteljem veselic in zabavnih večerov priporoča dobro uigran KVINTET s PEVCEM z izvajanjem narodne in zabavne glasbe za PLES. Prodamo OJAČEVALEC za prenos glasbe. Ponudbe pošljite pod »po želji tudi trio« 1765 ANSAMBEL na razpolago za prvomajske praznike. Naslov v oglasnem oddelku 1897 NOVO! DOMAČI CAJ »TAV-ŽENTROZA«. Caj tavžentroža je sestavljen iz 12 vrst znanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Caj TAVŽENTROŽA prijetno osvežuje in krepi ter je prijetnega harmoničnega okusa. Caj TAVZENTROZA pospešil je prebavo, odganja ve-[ trove, čisti črevesje in odvaja vodo. Ta čaj se priporoča tudi pri zlati žili in odvečni debelosti. Caj TAVZENTROZA deluje blagodejno na celo telo in je splošno koristen na zdravje, Caj je analiziral ZZV SRS Ljubljana. Neto 70 g, cena 5 din. Caj pošljem po postnem povzet ju, manj kot tri pakete ne pošiljam po pošti. Pošto plača naročnik. TOMAŽINCIC JOŽEF, predelovanje zdravilnih zelišč IZOLA, Plenčičeva ulica 4 1898 Iščem starejšo osebo z nekaj gotovine za dograditev nove hiše. Nudim stanovanje. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1899 Za več let dam v najem 50 arov travnika pod k. o. Podre-ča. Guzelj, Zg. Senica 3, Med-' vode 1900 Dve VOZOVNICI za IZLET v PARIZ od 1. do 4. maja zaradi bolezni ODSTOPIM. Informacije na telefon 21 374 Kranj pri tov. Vidi od 7. do 14. ure vsak dan 1901 Prireditve GOSTIŠČE pri JANCETU iz Srednje vasi vam čestita za praznik dela in vas vabi v soboto, 25. 4. in 1. ter 2. maja na ZABAVO s PLESOM. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni! 1902 Nedeljski MLADINSKI PLES v DELAVSKEM DOMU vhod 6 od 17. do 21. ure v nedeljo 26. aprila. Igrajo ML NERVE iz Ljubljane 1903 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINA1 KRANJ SKLADIŠČE (bivši Bekscl < obvešča vse cenjene potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi krmila za: kokoši nesnice in piščance, krave molznice in teleta, " koruzo v zrnju, pšenico, tropine itd. Cene zmerne, dostava hitra SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 — telefon 22-053 vam nudi: najkvalitetnejšo belo, ajdovo, rže no in koruzno moko testenine bačvanka vse vrste živinskih krmil po zelo ugodni ceni Umrla je moja najdražja sestra in teta liarolina Petrič gospodinja Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 26. aprila, ob 16.30 izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. , žalujoči: sestra Mara Reš z možem Na- četom, nečaka dr. Marko in dr. Drago Petrič z družinama Kranj, 24. aprila 1970 Nesreče v zadnjih dneh V ponedeljek, 20. aprila, okoli desete ure zvečer se je na cesti prvega reda v Podljubelju pripetita prometna nezgoda-Voznik osebnega avtomobila Franc Kr-istan iz Lesc je pripeljal iz smeri Ljubelj in se zaletel v osebni avtomobil Rajka Starca, k| je stal na cesti. V nesreči je bil sopotnik v Kristanovem avtomobilu huje ranjen in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilih je za 17.000 din. Na cesti med Preddvorom in Belo se je v sredo, 22. aprila« okoli desete ure zvečer zaradi neprimerne hitrosti prevrnil s ceste osebni avtomobil — voznik Džuro Kesič iz Kranja. Voznik je prehitro pripeljal v ovinek, tako da je vozilo od' neslo s ceste. V nesreči je bil voznik huje ranjen, sopotnika v avtomobilu pa laže. Na avtomobilu je škode za 6000 din. Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, sodelavca in dobrega prijatelja Aniona Plevnika se zahvaljujemo vsem svojcem, znancem, sosedom, pevcem, godbenikom in duhovniku, tekstilnemu centru Kranj, Komunalnemu servisu — pogrebni službi, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, okrasili njegov grob s cvetjem in kakorkoli pomagali. Vsem iskrena hvala. Žalujoča družina Plevnik in Mihalinec Kranj, dne 22. aprila 1970 Sporočamo žalostno vest, da nas je po težki in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga sestra in teta Ivanka Jošt Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 27 aprila, ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Naklem. žalujoči: sestre in bratje ter ostalo sorodstvo Naklo. Strahinj, Britof, Mendoza, 24. aprila 1970 Gorenjska kreditna banka Kranj Tudi dojenčki varčujejo Mesec oktober je mesec varčevanja. In lani oktobra je Gorenjska kreditna banka Kranj s poslovnimi enotami na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, škofji Loki in v Tržiču, ki organizira različne oblike varčevanja (navadne hranilne vloge, vezane hranilne vloge, devizni računi, stanovanjsko varčevanje) prijetno presenetila mamice oziroma starše, ki so se jim otroci rodili v mesecu varčevanja. Po podatkih, ki so jih dobili na matičnih uradih, se je oktobra lani rodilo na Gorenjskem 217 deklic in dečkov. V banki so se takrat odločili za posebno akcijo: »Var-c vanje za dojenčke«. Vsem mamicam oziroma staršem, ki so ta mesec praznovali ste ni dogodek, so poslali prijazno pismo, naj'sc oglasijo v Gorenjski kredit ni banki. Tod so jim čestitali in izročili hranilno knjižico z vpisanimi 20 novimi dinarji ter h anilnfle. Akcija je presegla vsa pričakovanja. Vsi starši so pohvalili odločitev Gorenjske kreditne banke in danes, pol leta po tej odločitvi, je le na redkih hranilnih knjižicah ostalo le ob rojstvu vpisanih 20 novih dinarjev. »Nekateri dojenčki oziroma najmlajši prebivalci Gorenjske prav pridno varčujejo. Ce bodo tako nadaljevali (starši seveda) bodo, ko bodo začeli hoditi v šolo, pravi mali »bogataši«. S'c:r pa ne gre toliko za bo- gastvo, kot za svojevrstno pomoč staršem, ko bodo otroci odrasli In bodo izdatki zanje naraščali. Po drugi strani pa bodo mnogi med njimi, ko bodo spoznali, kaj pomeni varčevanje, prav gotovo varčevali naprej .c Domneva je prav gotovo pravilna In pred dnevi so jo potrdili tudi starši oktobrskih novorojenčkov, ko smo jih obiskali. Gordana Erjavec iz Šenčurja 332 pri Kranju je bila rojena 9. oktobra lani. Njene mamice v četrtek zjutraj ni bilo doma. Bila je v službi, očka (Stane Erjavec) pa sprva ni bil nič kaj zgovoren. Gordana Erjavec Šele, ko smo mu povedali, da smo ju prišli obiskat, ker je Gordana dobila hranilno knjižico, jc dejal: »Odločitev Gorenjske kreditne banke je vredna vse pohvale, čeprav sva z ženo vzela posojilo za ureditev stanovanja In zaenkrat ne moreva varčevati, »Upam, da sin, ko bo odra-stcl, ne bo opustil te lepe navade. Do šole pa bo prav gotovo toliko privarčeval, da bodo takrat izdatki manjši.« 6-mesečTii Edi Ogris iz Mencingerjeve ulice v Kranju se je pravkar zbudil, ko smo ga v četrtek dopoldne obiskali. Simon Perč in mamica Gordana prav pridno varčuje. Enkrat je že izpraznila hranilnik v banki, sedaj pa je že spet poln.« Potem pa smo 6-mesečno Gordano zaprosili za fotografijo. Mirno je privolila, da je fotoreporter nekajkrat zabli-skal. Le njen hranilnik je bil prepoln in malce pretežak, da bi ga obdržala. V Podbrezjah 99 pa smo obiskali Simona. Pcrča. čeprav se je rodil 1. oktobra 1969, že kar pridno varčuje. Pa tudi mamica Ivanka varčuje v Gorenjski kreditni banki že tri leta. Mama Marija jc hudomušno dejala: »Edi 3e ne zna V&tce-vati, pač pa mama varčuje zanj. In prav je tako"; Pobuda Gorenjske kreditne banke je res pametna. Saj veste, kako je danes z mladimi. Redki so, ki varčujejo. Morda bodo prav zato tile malčki drugačni, ko odrastejo.« Tako smo se v četrtek dopoldne na lastne oči — kot običajno pravimo — prepričali, da so najmlajši prebivalci Gorenjske pridni in zdravi in da kar pridno varčujejo. Edi Ogris 0 V Gorenjski kreditoj banki v Kranju pa so sepre* kratkim odločili, da bodo * akcijo: Varčevanje za dojenčke nadaljevali in jo razširil'; Sklenili so, da bodo vse, bodo od 1. aprila do konCj» leta na Gorenjskem pokuka na svet, obdarili s hranil^ knjižico s 30 novimi dina'J in hranilni kom. Predvidevajo, da bo takšnih srečnež^ do konca leta na Gorenj skdJ» okrog 2500 in da bodo zanj« odSteli okrog 170 tisoč noV1 dinarjev. Razlika pa bo v te* da bodo te hranilne vlogč V^j zane na 7 let. če bodo sta«" /a to, bodo sedem let vla**J| na hranilno knjižico, ko pa ,; otrok odrastel in začel. n°',j. ti v šolo, privarčevani ^flj. ne bo ravno majhen. Te h'\ nilne vloge bodo narn''1i obrestovali s 7,5 odstotni' obrestmi. 9 Razen tega pa v G0**0! skl kreditni banki P«praVJvi jo še eno presenečenje. N hranilniki bodo namreč PJL cej drugačni od doseda^J in jih bodo otroci prav W tovo vzljubili. Ljubljanska conska rokometna Tiga — ženske Prva točka Kamniku Veliko presenečenje osmega kola ljubljanske conske lige so Pripravile rokometašice Kamnika, ki so odščipnile točko vodeči ekipi — Slovanu B. Rezultati: Kamnik : Slovan B 12:12 (7:5), Sešir : Kranj 7:8 If*), Sava : Borec 11:14 (6:8). Lestvica: Slovan B 8 7 1 0 150:61 15 Kranj 8 i 0 2 103:73 12 Sava 8 3 1 4 86:87 7 fcešir 8 3 0 5 49?83 6 Borec 7 3 0 4 89:87 5 Kr. gora 6 2 1 3 67:85 5 Kamnik 7 0 1 6 70:130 J. Kuhar 1 Ljubljanska conska rokometna liga moški 60 golov v Kranju V nedeljskem kolu ljubljanske conske rokometne lige so fokometaši Dupelj premagali izredno razpoloženo ekipo Krmena ter si tako spet povečali možnost, da osvojijo prvo mesto. Visoko zmago so zabeležili Veterani, ki so nedvomno kandidati za odlično tretje mesto. Rezultati: Duplje : Krnici i 16:15 (11:9), Radeče : Križe 12:10 j9*). Veterani : Usnjar 37:23 (15:11), Radovljica : Mokcrc 12:16 (6:9) in zaostala tekma Radovljica : Križe 11:16 (4:7). lestvica: Radeče 15 12 0 3 272:179 24 Duplje 15 11 0 4 250:199 22 Zagorje 15 8 2 5 226:210 16 Hrastnik 15 8 0 7 230:221 16 Usnjar 15 7 1 7 239:275 15 Veterani 14 7 0 7 276:263 14 Krniclj 14 7 0 7 205:195 14 Krile 15 6 2 7 239:231 14 Mokerc 13 5 0 8 221:248 10 Radovljica 13 5 2 6 210:267 10 Grosuplje 14 4 1 9 257:293 9 Šentvid 14 4 0 10 195:230 J. Kuhar 8 Gorenjska rokometna liga — I. razred %a prvaka še 2 kandidata P ™ 12. kolu GRL I. so bile odigrane spet samo tri tekme. *W)kornctaši iz Kr. gore iz neznanih razlogov niso prišli na ekrno proti Žabnici, kar je vsekakor vredno obsojanja. Naj- Jj°lj je bila zanimiva tekma v Selcah, kjer se je derbi končal neodločeno. Na ostalih tekmah so bili doseženi pričakovani rczultati. Rezultati 12. kola: Selca : Sešir 15:15 (6:9), Zabnica : Kr. *0ra 5:0 b.b., Jesenice : Kranj B 16:11 (9:1), Tržič B : Kamnik <1;36 (8:22). V ostalih do sedaj odigranih tekmah so bili doseženi na-»Jcdnji rezultati: Tržič B : Sešir 4:20, Sava : Kranj B 19:26, goniča : Jesenice 5:0 b.b., Kranj B : Tržič B 17:9, Zabnica : j^'ca 14:11, Kamnik : Sava 29:11, Sešir : Jesenice 23:14; tekma gora : Selca je preložena. Lestvica: Kamnik 10 9 0 1 251:169 18 zabnica 11 9 0 2 192:176 18 Sešir U 7 2 2 172:130 16 Selca 10 6 2 2 186:139 14 Kranj B u 5 0 6 209:196 10 Jesenice (- -D u 3 0 8 169:192 5 Kr. gora (- -D 9 3 0 6 143:200 5 Sava 10 2 0 6 175:214 4 Tržič B (- -2) 11 1 0 10 124:204 F. Porcnta 0 Vaterpolo Za pokal ZMS občine Zimski bazen v Kranju bo med prvomajskimi prazniki prizorišče II. neuradnega zimskega mladinskega državnega prvenstva v vaterpolu. Sedem moštev: Partizan — Beograd, Mladost-Zagreb, Jadran, Mornar ter POSK (vsi Split), Spartak-Subotica in lanski zmagovalec domači Triglav se bo borilo za pokal ZMS občine Kranj. Pokrovitelj mladinskega prvenstva je Gorenjska kreditna banka Kranj. -dh Košarka Spet zmaga za Triglav Med tednom je bilo odigrano redno kolo v moški republiški košarkarski ligi. Kranjski Triglav jc zasluženo premagal Ilirijo z 72:66 (35:32). Visoko zmago pa so dosegli tudi Jeseničani, ići so doma premagali Branik s 116:60. J. J. Začetek kolesarske sezone V nedeljo so na prvi članski in mladinski dirki v SRS med najboljšimi kolesarji iz Slovenije in Hrvatske uspešno tekmovali tudi gorenjski kolesarji. Pri članih sta bila Ribnikar (KK Kranj) 10. in Denko (KK Bled) 22. Ribnikar je na cilju, ki je bil v Jjublj. gradu, v sprintu pustil za seboj tudi Franca škerlja, znanega drž. reprezentanta in zmagovalca dirke »Po Jugoslaviji.« Med mladinci je s 6. mestom presenetil komaj 15-lct-ni Mirko Rakuš (KK Bled), ki je pripeljal na cilj v prvi skupini in samo okvara na kolesu na začetku vzpona na grad jc kriva, da je prišel ob boljšo uvrstitev, ki jo jc glede na napadalno in borbeno vožnjo zaslužil. Bil pa je najmlajši tekmovalec in ima zato še lepo prihodnost. A. P. Izreden uspeh kranjskih jtidšstov -Na odprtem prvenstvu Po-J°jne so nastopili tudi kranj-Trl judoisti. V lahki kategori- ' je Kranjčan Nemec do fi-'a gladko premagal vse ■Uwr° nasPFOln'kc- mec' njimi nosilce višjih pasov kot *a xima sam. V fcnalu se je ^al s članom Šiške in ga v najlepši borbi prvenstva premagal z ipponom. Njegov uspeh ,pa je še večji, ker je bila prav lahka kategorija ■doslej vedno šibka točka Triglava. V težki kategoriji pa je Mravlje v finalu ie dobljeno borbo zaradi kazni iz- gubil in tako zasedel drugo mesto. Na prvenstvu pa je nastopila tudi Pavla Koritnik, ki je vse svoje nasprotnice že v prvih minutah borbe premagala z ipponom in tako osvojila prvo mesto. J. Rojšek Kvalitetna udeležba za Pokal Kranja Pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL Kranj bo jutri ob 10. uri na Pokljuki tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kranja. Po dosedanjih prijavah bodo nastopili vsi najboljši jugoslovanski skakalci (člani in mladinci), poleg tega pa »e Avstrijci in Italijani, svoj prihod pa je najavila tudi ekipa Du-klc iz Banjske Bistrice (CSSR). Tekmovanje bo ekipno in posamezno. To pa bo hkrati tudi zadnja tekma sezone za naše skakalce na domačih skakalnicah. Za udeležence prireditve bo v nedeljo vozil na Pokljuko poseben avtobus z odhodom ob 7. uri izpred kina Center oziroma ob 7.30 izpred avtobusne postaje na Bledu. J. J. Triglav : Lesce 6:1 (3:1} Kranj, četrtek — Stadion Stanka Mlakarja, prvenstvena nogometna tekma ZCNL, gledalcev 150, sodnik Zidan Ljubi jana. TRIGLAV: Bregar, Kita, Ugrica, Andoišek (Bajželj), Ibrišinovič, Zalokar, Šalja-nin (Verbič), Kožar, Kitic, Andrejašič, Goljič. LESCE: Bagi, Podgorelec, Robnik, Lavtar, Turneje, Novak, Por (Pervan), Korič, Gorjanc, Vidic, Rijavec. V zaostali tekmi zahodne, conske nogometne lige jc v gorenjskem derbiju domači Triglav visoko premagal slabe goste. Gole za Triglav so dosegli: Kitic 3, Kožar 2 tet* Golič 1, za goste pa je bil uspešen Tomejc. -dh Začetek v gorenjski košarkarski ligi za člane! V organizaciji tekmovalne skupnosti Gorenjske za košarko, bo levtos nastopilo v članski ligi osem ekip: KK Kropa, KK Radovljica, KK Kladivar-Ziri, K K Medvode, KK Tržič ter Trhle veje in Basket iz Kranja. Največ možnosti za prvo mesto imata ekipi Trhlih vej, za katero nastopajo starejši člani kranjskega Triglava z velikimi izkušnjami ter lansko leto drugouvrščena ekipa KK Kladivarja iz Žirov. Lanskoletni prvak KK Kranj, okrepljen z nekaterimi igralci Triglava, nastopa letos v drugi republiški ligi-zahod. Novo ustanovljena košarkarska kluba Kokrica in Tržič bosta letos prvič nastopala v tej konkurenci in pričakujemo, da ne bosta zaostajala za drugimi klubi. Tekmovanje se je pričelo 20. aprila, potekajo pa bo med tednom. F. S. Judo Tudi pionirji za naslove V Ljubljani je bilo prvo pionirsko slovensko prvenstvo v judu. Triglav je poslal na to tekmovanje dva tekmovalca. San tak je v kategoriji do 60 kg dosegel odlično četrto mesto, Borovnica pa je bil tretji v kategoriji do 65 kg. Na prvenstvu je nastopilo blizu 80 pionirjev. J. Rojšek Visoka zmaga Podbrezi j V nedeljskem kolu gorenjske nogometne lige so vsi trije z vrha tabele zabeležili visoke zmage. Naslov prvaka bo odločen v medsebojnih srečanjih Jesenic, Tržiča in Kranja. Jutri bo na Jesenicah tekma Jesenice : Kranj. Cc bodo Kranjčani izgubili, bodo dokončno izpadli iz konkurence za prvo mesto.. Rezultati: Jesenice : Šenčur 5:1, Naklo : Železniki 2:2, Trboje : Tržič 1:5, Predoslje : Podbrezje 1:6, Kranj : Kropa 4?1, Lesce B : Preddvor 3:0. Lestvica: Tržič 14 12 1 1 69:18 25- Kranj M 12 0 2 65:21 34 Jesenice 13 11 0 2 80:17 22 Železniki 13 4 5 4 40:34 13 Šenčur 13 4 4 5 29:29 12 Trboje m 5 1 8 .29:60 11 Kropa 12 4 2 6 32:39 10 Predoslje 14 4 2 8 24:49 10 •Podbrezje 13 4 0 9 27:65 i Preddvor 13 3 1 9 14:47 7 Naklo H 1 S 9 15.44 5 izven konkurence Lesce B H 5 1 9 31:62 9 V ostalih ligah Gorenjske pa so bili doseženi naslednji k> zultati: mladinci — Šenčur : Jesenice 1:5, Triglav : Kranj 4.1, ■pionirji —Šenčur : Jesenice 1:5, Naklo : Trboje 2:3, Predoslje : Rodbrezjc 4-J2, Kranj : Lesce 6.1, Triglav : LTH 2:0. F. Didič GLAS SOBOTA — 25. APRILA 1970 Ob stoletnici Leninovega rojstva Teoretik marksizma, arhitekt revolucije, človek... (Nadal j .s 1. strani) 9. maja bo v Beogradu velika parada. V njej bodo sodelovale enote JLA, teritorialne enote, vojni veterani, športne in druge organizacije. Na paradi, ki bo simbolizirala revolucionarno rast naših oboroženih sil, bodo sodelovali tudi predstavniki teritorialnih enot Kranja in nekaterih drugih gorenjskih občin. — Foto: F. Perdan ' Podeljena prva priznanja OF V slovenskih občinah bodo te dni na sejah občinskih konferenc socialistične zveze ob 25. obletnici osvoboditve prvič podeljevali občinska priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Prav danes (sobota) pa bodo na podobni slovesnosti v prostorih republiške skupščine v Ljubljani prvič podelili tudi 30 republiških priznanj. Tako bo kot prvi prejel republiško priznanje idejni voditelj slovenskega osvobodilnega boja in ljudske revolucije ter samoupravne socialistične družbe tovariš Edvard Kardelj. Iz gorenjskih občin pa bodo republiška priznanja pre-jeli: Dušan Bavdek iz Kranja za požrtvovalno delo na kultur-no-prosvetnem področju in v drdžbenih organizacijah. Ludvik Kejžar z Jesenic za požrtvovalno delo v delavskem samoupravljanju, SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij, Franc Tolar iz Železnikov za požrtvovalno delo v OF, SZDL, ZK in v kmetijskem zadružništvu in Štefan Urbane iz Tržiča za delo v političnih organizacijah, v občinski samoupravi in na gospodarskem področ-ju. Občinska priznanja OF pa so v sredo popoldne že podelili na drugem zasedanju občinske konference SZDL v Radovljici. Podelili so eno kolektivno priznanje in šest posamičnih. Za dolgoletno požrtvovalno glasbeno in družbeno aktiv- nost v občini je dobila kolektivno občinsko priznanje OF godba na pihala Gorje. Posamična priznanja pa so prejeli: Stanko Tratnik iz * Begunj za nesebično in požrtvovalno delo v krajevni organizaciji SZDL Begunje, Alojz šušteršič z B režij za dolgoletno in vsestransko prizadevnost v krepitvi ljudske oblasti in krajevne samouprave, Peter Kunstelj iz Bohinjske Bele za aktivno in požrtvovalno delo v socialno zdravstvenih zadevah kmečkega prebivalstva, Pa-šan Mehmedinović iz Radovljice za dolgoletno, vztrajno in požrtvovalno družbenopolitično aktivnost v SZDL, dr. Benedik Janko z Bleda za 'uspešno, vzorno in požrtvovalno delo v krepitvi zdravstvene službe v občini in za zasluge v vodenju občinske organizacije rdečega križa in Martin Bevc iz Slamnikov za dolgoletno, vztrajno in požrtvovalno delo in aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah. Včeraj (petek) popoldne pa so po izredni seji občinske konference SZDL v Kranju podelili 11 občinskih priznanj OF: Rajku Mali ju za uspešno družbenopolitično dolo v občini, Mlletu Vozlu za uspešno delo v organizaciji Ljudske tehnike in v družbenopolitičnih organizacijah ter v organih občinske skupščine, Jožetu Katrašniku za družbenopolitično delo v organizacijah na področju krajevne skupnosti Podblica, Hlldi Ra- kovec za delo v krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, Francu Fojkarju za uspešno delo v krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih skupnostih, Francu Medji za uspešno delo v telesnovzgoj-nih in družbenopolitičnih organizacijah v občini, Edu Be-čanu za družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Trstenik, Pavlu Drakslerju za uspešno družbenopolitično delo v krajevni skupnosti Šenčur, Marjanu Skoku za uspešno delo v krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacijah, Antonu Mušicu za družbenopolitično delo na Jezerskem in za uspešno sodelovanje s Slovenci v zamejstvu ter Janezu Ribnikar-ju za uspešno delo v krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Po slovesnosti pa je bila v kinu Center ob 20. uri proslava v počastitev obletnice OF in 1. maja. Nastopili so zbor Franceta Prešerna, recitatorji in folklorni ansambel Jedinstvo iz Splita. A. 2. Lenin je avtor definicij pravične in' nepravične vojne. Zanimiva je tudi tale njegova misel: Napačno je podpirati vojno, četudi je pravična, če rodi reakcionarne posledice. Tisti, ki so za koeksistenco po diktatu, sc pravi z omejenimi pravicami držav, ki se vključujejo vanjo, podrejeni »višjim interesom«, bi se lahko pri Leninu marsikaj naučili. Ustvarjalno ozračje za kulturno in filozofsko misel Lenin je pogosto izjavljal, da ni pristojen za področje umetnosti, a nam je vendar zapustil bogato zakladnico lepih misli. Naj citiram samo eno: »Velik umetnik, ki se ima za umetnika, ima pravico ustvarjati svobodno in v skladu s svojim idealom neodvisno od vsega.« Lenin je pogosto poudarjal, da je treba umetniško pobudo bolj upoštevati, da mora biti veliko prostora za individualna nagnjenja, za misel in fantazijo, za obliko in vsebino. Bil je strpen do raznih spremljevalnih pojavov v umetnosti. Dejal je, da revolucija sprošča sile, dotlej vklenjene, z njimi pa se pojavlja tudi marsikaj nezrelega, zmedenega. Ostro je nasprotoval dekadenci, nihilizmu in podobnim smerem, a nikoli mu ni prišlo na misel, da bi morali proti njim izvajati administrativne konse-kvence. Povedali bj samo polovico resnice, če ne bi zapisali tudi tega, da je Lenin zahteval od komunistov, tudi komunistov umetnikov, da se borijo za svoj družbeni ideal. Bil je odločno proti abstraktnemu pojmovanju svobode, ki je največkrat le voda na mlin buržoaziji. V Leninovem času jc bilo ustvarjalno ozračje: za umetnike, filozofe, znanstvenike itd. Vse se je prebujalo, vse je kipelo. Revolucija se ni bala, če je z velikimi stvaritvami prišel tudi kak slab stranski produkt. Nekoč je Lenin dejal ameriškemu novinarju približno takole: »Ko bodo kapitalistične države dovolile, da bo ideja socializma preplavila cel svet, bomo tudi mi odprli meje boržuaz-ni propagandi. . .« Socializem se ne boji resnice! Nam niso potrebne lakiranke — je rekel Lenin — ,niso nam potrebni prilizovale!, potrebna nam je resnica! Morda je manj znano, da je bil Lenin velik in ustvarjalen tudi kot filozof. Za njegove filozofske beležke, v katerih so raztresene bogate misli in teze, pravijo, da po spoznanjih o dialektiki pomenijo obogatitev dialektičnega ma terjal izma, kot filozofskega temelja marksizma, ma. Globlji smisel , j življenja Lenin je iskal globlji smisel življenja. Nekoč je o tem dejal: »Najdražje, kar ima človek, je življenje. Ker je življenje eno samo, mora človek živeti tako, da se ne bo sramoval svoje bojazljive in pr9-, staške preteklosti, živeti mora tako, da se ne bo leta in leta neplodno mučil, tako da bo ob smrtni uri lahko dejal: ,Vse svoje življenje in vse svoje moči sem žrtvoval 73 najmočnejšo stvar na svetu — za osvoboditev človeštva.'« Tak je bil Lenin. V sebi )? združeval miselno pronicljivost, značajsko trdnost in doslednost. Nikdar ni izgubljal perspektive. Bil je res velik ustvarjalni duh. Okrog njega jc bilo vedno ustvarjalno, a tudi kritično ozračje. Jugoslovani si lahko štejemo v čast, da smo črpali našo moč pri izviru Leninovih misli. Ravnali smo enako kot on: njegovih stališč, veljavnih zar ruski prostor in čas, nismo mehanično presajali v naše razmere, kakor tudi on ni Marksovih stališč nekritično prenašal v Rusijo. Na» odnos do lunina je bil ustvarjalen, saj smo v teorij in praksi najprej razvijah njegova stališča do države * socializmu, do samoupravljanja, do demokratičnega tip* partije itd. S tem smo se m« dostojno oddolžili. Naš pregled je lahko 'c skromno pokazal, kako živa in ustvarjalna je še vedno Leninova misel, danes celo še bolj kot včeraj. Leninova osebnost je močno vplivala celo na tiste, ki sicer nis" sledili njegovi ideji. Njegova dela so najbolj brana, saj 90 bila lani po podatki" UNESCA z 222 prevodi v ra* ne jezike na prvem mestu * svetu. Vse mračne sile, v»* banke, vse borze in kapital** stl, vsi trusti In karteli, ki sf kupovali tisk in tanke in Ia* je in generale, niso mogw osramotiti in zlomiti Lenin1*' vega imena, kot Je zapis*1 Miroslav Krleža. Tudi vsa P* čenja in deformacije ma** kslzma in revolucije ga rd*' mogle zasenčiti. Franc Šetinc