m	"E	DNI	1'' ■
Tednik
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
»Tednik« Izhaja pod tem skrajšanim Imenom od 24 nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ln Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo ln uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 156. — St. tek. računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ra tuzemstvo 1000, za inozemstvo 2000 din
Št. 9
PTUJ, dne 6. marca 1964
Letnik XVII,
PRED OSMIM MARCEM
Razvoj terja vzporedno reševanje vprašanj
Včeraj, v četrtek, 5. marca 1964, je bil v Ptuju delovni se- | cialistične odnose brez vsakrš-stanek, ki ga je sklicalo predsedstvo Občinske konference za j nega izkoriščanja človeka po družbeno aktivnost žensk, na katerem so številni navzoči vab- človeku, hkrati pa ugotovitev, Ijeni družbeno politični delavci iz ptujske občine obravnavali | da je končni cilj še daleč, da probleme, ki jih je v svojem referatu iznesla družbeno politična ; je osvobajanje žene nenehen
delavka tov. dr. Nada Pavličeva. Glede na aktualnost problemov, ki jih je iznesla, prinašamo referat skoraj v celoti. Glasi se:
Današnji delovni sestanek v počastitev 8. marca, smo sklenili posvetiti v prvi vrsti problematiki družbene prehrane odraslih, mladine in otrok. Zakaj tako?
Proslava dneva žena je spomin na boje za žensko enakopravnost, potrditev prehojene poti k temu cilju, ko nam ustavna načela in zakon zagotavljajo enakopravnost in so-
Ženska - občan in proizvajalka
Prosfavijanje 8. marca je dam solidarnosti vseh naprednih in svobodoljubnih socialističnih sil.
Njegova zgodovina sega v čas organiziranega boja naprednega delavskega gibanja za mobiiliazcijo vseh delovnih ljudi, ne glede na narodnost, raso in spol v boju za socialistične družbene odnose.
Na poti k temu cilju pa mora postati ženska enakopraven in enakovreden tvorec boljših družbenih odnosov, kajti socializem se tip more odreči polovici prebivalstva, ki bi živelo v zaostalih oblikah individualnega gospodinjstva.
Naša ustava, zivesta ciljem proietarsikega boja proti izkoriščanju človeka po človeku temelji na načelu, da edino delo določa položaj človeka v družbi.
Ce je delo na združenih sredstvih tisto osnovno merilo, ki določa človeku položaj v družbi, potem moramo s tega stališča in stališča današnje stvarnosti presojati položaj ženske v družbi.
V Sloveniji je zaposlenih v družbenem sektorju 37 odstotkov žensk, v naši občini pa 32,6 odst. Podatek pove, da živimo v srednje razviti občina, ki se bori za stopnjo razvitosti, ki je v nekaterih komunah zaradi razvite industrije in terciarnih dejavnosti že dosežena. Od 4022 zaposlenih žensk v družbenem sektorju je že vedno 1609 nepriučenih in nekvalificiranih. Za delo sposobnih v zasebnem kmetijstvu je nad 9800 žensk ki v glavnem nimajo nobenih kvalifikacij, prav toliko pa je doraščajoče ženske mladine, kateri bo po-treibno v prihodnosti dati gotovo strokovno usposobljenost.
S tem, da postaja žensko delo proizvodnji vedno bolj potrebno, je tudi njeno strokovno usposabljanje vedno bolj pomembno. Nezadostna usposobljenost pomeni izredno nizek dohodek za proizvajalca in nizko produktivnost za delovno organizacijo.
Gradnja novih industrijskih, kmetijskih in širitev drugih objektov ter specializacija proizvodnje v družbenem sektorji! in s kooperacijo v zasebnem sektorju pomeni novo možnost zaposlovanja žensk
Večina delovnih mest zahteva kvalificirano delovno silo.
Namesto da gledamo na žensko kot na apriori manj produktivno, kar nd točno, moramo skrbeti, da bo v sestavu proizvajalcev vse manj nekvalificiranih proizvajalk. Posebno pozornost moramo posvetiti usposabljanju žensk, ki predstavljajo še veliko rezervo v delovni sili, in razmeram, ki žensko zaradi preobremenjenosti v domačem gospodinjstvu potiskajo v neenak položaj in zaradi katerih ne more zadovoljivo skrbeti za svoj strokovni napredek.
Na naši stopnji gospodarskega in družbenega razvoja se angažiranje žensk v proizvodnji pojavlja kot ekonomska nuja in ne le kot socialno politična zahteva.
Zaradi osvobajanja proizvajalke je potrebno pospešiti in izpodbujati tudi s strani delovnih organizacij zdravstveno zaščito žene na delovnem mestu, še posebej, kadar je noseča, otroško varstvo in družbeno prehrano. To so osnovni predpogoji za odpravljanje na?-rotij med materinskimi ter družbenimi in proizvodnimi funkcijami ženske.
Od tega pa ima neposredno korist delovna organizacija, saj se višja usposobljenost in večja delovna vnema pozitivno odraža v proizvodnji v individualnem standardu proizvajalca ter v splošnem standardu komune.
Tudi delovne organizacije bi morale proučiti ob iskanju možnosti za večjo usposobljenost svojih proizvajalcev, kje so otroci zaposlenih staršev, medtem ko so oni na delu. V zaskrbljenosti proizvajalcev za otroke, ki v njihovi odsotnosti niiso na varnem, so skrite do 30 odst. rezerve za zvišanje produktivnosti dela. Saj zaskrbljenost .negativno vpliva na usposabljanje, na delovno vnemo in zmanjšuje interes za kvalitetno opravljanje dela. Od tod je potrebno zavzemanje tudi s strani delovnih organizacij, da bi se čimprej in zadovoljivo rešili problemi otroškega varstva in problemi pri urejanju stanovanjskih in drugih življenjskih razmer zaposlenih.
Osmega marca zato ne moremo zamenjati z materinskim dnem, ker bi na ta način podcenjevali našo družbeno smer. S poudarjanjem materinstva kot primarne funkcije žene bi zapirali njeno pot do poklica in dela v družbeni proizvodnji, kar ji edino zagotavlja eksistenco in varnost za bodočnost. Vzgoja in varstvo otrok ni samo nailoga žene, saj je materinstvo življenjsko vprašanje naše družbe, otrok pd je skupno bogastvo staršev in družbe. Samo na tej osnovi se lahko razvijajo novi odnosi v družbi enakopravnih in svobodnih ljudi.
Problemi žensike in družine so problemi vse naše družbe in moramo jih ref^vati pospešeno ter ob pomoči vseh v interesu viš.ie produktivnosti družbenega dela in osebne sreče kovnega človeka	Branko Gorju.p
proces, ki mu je z zakonom priznana enakopravnost samo startna postavka.
Osvoboditev žensk je več kot priznanje političnih pravic. Treba je imeti enake možnosti, da bi koristile te pravice. To navzkrižje prihaja vedno bolj do izraza. Za položaj v socialistični družbi je merilo delo na združenih sredstvih, ekonomska osamosvojitev je podlaga osvoboditvi. Delovna usposobljenost, učinek dela je merilo za veljavo državljana proizvajalca in up razvijalca. Tudi ženske, polovica naših delovnih ljudi ne morejo zaostajati na tem področju, in sicer ne samo zaradi ideoloških vidikov, temveč, ker skupnost njihovo delo potrebuje in ker postaja ženska s vključevanjem v proizvodnjo in v vse kar je s tem v zvezi, bolj sposobna vzgojiteljica svojemu otroku, enakovredna družica možu in zavestna upravljalka.
Kaiko pa se. praktično lahko ženska uveljavi v tem procesu? V načelu so ženam odprte vse šole itn vse možnosti za strokovno usiposablj število kvalificiran Hi ž vendar mnogo počasneje narašča kot njihovo zaposlovanje.
Temeljno je vprašanje odnosa družbe do ženske, ki je pri nas teoretično idejno rešeno, praktično pa še ne izvajamo vseh konsekvenc takega stališča. V interesu družbe je, da ne bo ženska prisiljena koristiti svoje pravice, ki so postale tudi dolžnosti, na škodo materinstvu. Prispevek, ki ga daje ženska družbi, kot mati je neprecenljiv in šele ko zagotavljamo naraščaju polnovreden razvoj v teletsnem in duševnem smislu, bomo vzgojili
sirečno, telesno in duševno zdravo in s tem tudi moralno družbo.	'
Iz vseh bežno navedenih dejstev neizpodbitno sledi, da moramo prispevati k reševanju teh konfliktov, da moramo poskrbeti za pomoč dTužini. Družinsko gospodinjstvo je namreč še vedno prevladujoč način zadovoljevanja potreb ljudi in bremeni v glavnem ženo. Oblika družine se spreminja, postale so ožje, družina tudi ni več proizvajalna enota niti ženine dejavnosti niso več iste, prevzema jih industrija. Dejstvo. da je žena proizvajalka, ni nič novega, saj so to ženske že vedno bile. Nekoč so predle, tkale, oblačile vso družino. Pečenje kruha je tudi dejavnost, ki jo je večina družin opustila. V kmečkih družinah prevzemajo ženske in otroci vedno več del nase, ker je vedno večje število mož zaposlenih v tovarnah, izven doma in pomagajo samo pri težjih delih. Vedno več družin se seli v mesta, tu so v ožjih družinah brez tet in babic, otroci bol j prepuščeni ulici...
Življenjske prilike se menjajo tako nezadržno hitro, da pravzaprav niti ni časa raz-(Mje. fflabljati o nujnosti sprememb, žeSstv-^ ko že obstoječe spremembe terjajo nujne ukrepe in pomoč. Sploh ni več vprašanje, ali hočemo tako, razvoj gre svojo pot in je problem, da sproti lovimo signale posledic teh preobrazb in poskušamo pravočasno zagotavljati rešitve in preprečevati možno zdravstveno in vzgojno škodo. V tem pa smo prepočasni. Hiter napredek tehnike, industrializacije in mehanizacije nas tako zanese, da ne vidimo dovolj temeljne baze naše zmogljivosti — človeka, da ne skrbimo dovolj za osnovne potrebe dru-(Nadaljevanje na 2. strani,
PRIJATELJSKI OBISK
V četrtek dopoldne je prispel na sedemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo predsednik Demokratične ljudske republike Alžirije Ahmed Ben Bela. »Sklenil sem, da bo Jugoslavija prva evropska dežela, ki jo bom obiskal kot šef alžirske države,« je
i Ko je Ben Bela s skupino tovarišev potoval iz Maroka v Tu-; nis s civilnim letalom na razgo-I vore z drugimi afriškimi prvaki, i so francoski lovci letalo prisilili, da je pristalo v Alžiriji. Policija je Ben Belo in tovariše zaprla. Četudi je bil pozneje v zaporu
visoki gost dejal pired tedni. S j v različnih krajih, je nadaljeval to izjavo je tudi pokazal, kolikš- ! delo. Med drugim je organiziral no prijateljstvo goji do naše dr- i tudi gladovne stavke, žave, ki je osvobodilno gibanje ! Potem ko je Francija po ne-v Alžiriji podpirala gmotno in uspehih v boju z osvobodilnim moralno, po razglasitvi neodvis- gibanjem privolila v sporazum o nosti pa takoj priskočila na po- premirju in v pogajanja, je Ben moč pri obnovi razrušene deže- Belo izpustila. Ta se je vrnil v le.	domovino in nadaljeval politič-
Vsemu svetu je znan mogo- no del° v Fronti nacionalne Cen odpor alžirskega ljudstva osvoboditve (FLN) Alžirska proti francoskim kolonialnim si- skupščina mu je septembra leta lam, ki se je končal z zmago 1962 zaupala mandat za sestavo osvobodilnega gibanja. Sam boj P""5 alžirske vlade, leto dni pa je tesno povezan z alžirskim P°zne.ie Pa ga je izvolila po predsednikom Ben Belo, našim sprejemu nove ustave za prvega sedanjim visokim gostom.	predsed^ka republike.
Mohamed Ben Bela se je rodil P™3 naloga nove vlade je bi-25. decembra leta 1916 v kraju la- da znova požene gospodarsko Marniju (zahodni Alžir) v dru- dejavnost, ki je zaTadi odhoda žini revnega kmeta. Ze kot mla- francoskih priseljencev in zara-denič se je pridružil alžirskim dl dolgoletnega boja silno osla-nacionalistom, ki so videli v, bela- s tem da se je predsednik osvoboditvi domovine svoj edi- naslonil na najširše množice, se
ni cilj. Pozneje se je prostovolj no vključil v enote generala de Gaulla, ker je čutil, da se je treba boriti proti fašizmu.
Ko se je pozneje vrnil iz Italije v domovino, je skupaj s tovariši iz alžirske ljudske stranke zahteval, naj tudi Francija uresniči načela atlantske listine in da Alžiriji neodvisnost. Toda francoske oblasti so demonstracije v tem duhu zatrle v krvi. In tedaj se je revolucionarna alžirska mladina odločila za oborožen boj, ker je spoznala, da si neodvisnosti samo s političnimi metodami ne more priboriti.
Ben Bela je od leta 1949 vodil vojaško organizacijo nacionalnega gibanja za zmago demokratičnih svoboščin. Francoske oblasti so ga zaprle, vendar se mu je posrečilo pobegniti iz zapora. Nato je v ilegali potoval v sosedne dežele in organiziral odporniško gibanje. Leta 1954 je vodilno jedro v Švici tudi skle-
mu je tudi posrečilo uničiti notranjo meščansko opozicijo. Vlada je nacionalizirala imetje tujih doseljencev, posebno zemljo, sedaj pa pripravlja podoben ukrep proti domačim fevdalcem.
Jugoslovansko-alžirski stiki so po razglasitvi neodvisnosti izredno tesni. Naša država je priskočila najprej na pomoč s svojimi kadri, posebno zdravstvenimi in poljedelskimi. Odprla je Alžiriji tudi ugodne kredite za razvoj gospodarstva. Zamenjava predstavnikov družbenega in političnega življenja je vse bolj tesna. In kar je poglavitno: obe deželi imata enake nazore o mednarodnem sodelovanju v okviru politike nevezanosti, o boju proti vsem oblikam kolonia-lizma, o potrebi pomoči nerazvitim in o škodljivosti blokovske politike. Alžirija je krenila tudi po lastni specifični poti graditve socializma. Zato jugoslovanska javnost še toliko bolj pozdravlja visokega gosta in mu želi prijetno bivanje ter uspešne razgovo-
..	—----------—~ Mi.uKijfc.	i j ii, t\. , n. i n.
niio, da bo pričelo oborožen boj. re s predsednikom Titom.
Ostfali dogodki
Medtem ko bodo oči Jugoslovanov te dni uprte v visokega alžirskega gosta, predsednika Ben Belo, ki se bo sedem dni mudil na uradnem obisku v naši državi, gredo dogodki po svetu svojo določeno pot.
Morda bi v zadnjih sedmih dneh opozorili na dve veliki letalski nesreči (pri avstrijskem mestu Innsbruck, kjer je bila
S škodo v Kidričevem zaradi redukcije električne energije seznanjen tudi zvezni izvršni svet
V zadnjem času je Kidričevo glede na tovarno glinice in aluminija Boris Kidrič skupno z drugimi večjimi podjetji v Sloveniji v ospredju pozornosti jugoslovanske skupnosti, vendar ne toliko zaradi uspehov v zvezi s - povečanjem kapacitet v dokončevanju II. faze izgradnje te tovarne kot zaradi škode, ki nastaja v tej tovarni in v drugih tovarnah v Sloveniji zaradi močno omejenega obratovanja vsled redukcije električnega toka.
Razumljivo je, da se je moral s stanjem v Kidričevem med ostalimi pomuditi Zvezni izvršni svet ljudske skupščine SFRJ, da bi našel najboljšo rešitev, kako bi v bodoče v enako težkih položajih ob manjši škodi reševali problem dobave električne energije tovarnam, ki so od nje
najbolj odvisne. Vse namreč ka- | preskrbe tovarn in podjetij z ze, da je danes potrebno in mož- | elektroenergijo, kot je to bilo no drugače reševati vprašanje mogoče doslej, ko so SFRJ vsi-
Predsednik ZIS Petar Stambolič s spremstvom pred ptujskim hotelom »Petovio«
Ijevali posebni pogoji graditev obstoječega elektroenergetskega sistema. Doslej je morala zagotavljati elektrogospodarska skupnost industrijskim podjet-
ziimska olimpiada, je izgubilo življenje 75 potnikov in 8 članov posadke, V ZDA pa na vznožju Siere Navade 85 oseb), odločitev VS glede Cipra, veliko »šepanje« na razorožitvam konferenci v Ženevi in še, doslej brezplodne razgovore ljudske in soicalistič-ne stranke v Avstriji za skupno sodelovanje v vladi po odstopu kanclerja dr. Gorbacha in imenovanju naslednika dr. Klausa.
MEDNARODNE SILE NA CIPER POD NADZORSTVOM OZN!	s
Po daljšem razpravljanju, ki je doživelo tudi prekinitev za ves teden, je Varnostni svet v sredo sprejel resolucijo nestalnih članov sveta. Glavni tajnik OZN U Tant bo poslal na Ciper mednarodne sile in imenoval posredovalca za trajno rešitev ciprskega problema. Te sile bodo pod avtoriteto Združenih narodov.
Ciprski Grki so resolucijo pozdravili, vendar bi tega ne mogli trditi za turško nacionalno skupnost. Kaže, da bi se ta rada odločila za enote Atlantskega pakta, kot so to spočetka predložili Angleži in Američani. Britanska vlada je, kot uradno poročajo, poslala nove okrepitve na Ciper, da bi zavarovale red. Toda atenski krogi ji bržkone ne očitajo kar tja v en dan, da je armada bolj naklonjena turški manjšini, posebno še, ker skuša vplivati na časnikarje, naj bi z otoka poročali enostransko — v korist Turkom. Del zahodnega tiska tudi s svojim pisanjem piše samo o »grškem nasilju« oziroma o nasilju skraj-nežev.
Kakor je dejal sam glavni tajnik, naj bi čete na otoku sestavili iz vojakov Britanske skupnosti narodov in vojakov nevezanih dežel. Resolucija sama pa poziva vse države, naj »se vzdrže vsakršne akcije, ki bi otežkočila položaj suverene
jem potrebno električno energi- ciprske republike«. Grški krogi
TA rv^l flai r\0 Ki « n 4 T rry n V*v rt »T n 1 i	/J« ^ M J« _ _ _ j.____ i	i	•• •
jo, odslej pa bi naj vsebovali investicijski elaborati tudi zagotovila elektroenergije iz lastnih
sodijo, da je s tem londonski in ziiriški sporazum izgubil veljavo. ker resolucija poziva vse dr-
elektrarn, zgrajenih ob čim niž- | žave, torej tudi države podpis-jih investicijskih stroških.
Predsednik ZIS Petar Stambolič s spremstvom ob ogledu tovarne glinice in aluminija v Kidričevem
PREDSEDNIK ZIS PETAR STAMBOLIČ V KIDRIČEVEM
V nedeljo, 1. marca 1964, je obiskal ob 3-dnevnem obisku v
(Nadaljevanje na 2. strani,
mce.
Seveda se bomo morali na ciprski problem znova vrniti, ko bodo enote OZN prevzele svoje naloge.
AVSTRIJSKI VOZEL Vsa povojna leta ima naša severna soseda Avstrija koalicijsko vlado, sestavljeno iz pred-Nadaljevanje na o. strani
Občinska skupščna
o predlogih zborov volivcev
Občim sika skupščina je na | ljala občinska skupščina. Na svoji seji v sredo, dne 4. marca gradnjo pomožne zdravstvene obravnavala predloge zborov I postaje v Trnovski vasi bo tre-volivcev, ki so jih ti sprejeli ba počakati tako dolgo, dokler pri obravnavanju smernic za ne bo dokončno odločeno, kje sestavo družbenega plana občine za to leto. Pravilno je, da občinska skupščina pred sprejetjem dokončnega besedila družbenega plana obravnava predloge zborov in jih skuša, v kolikor so dane možnosti, upoštevati pri dokončni sestavi družbenega plana in proračuna občine za tekoče leto.
Razprava na seji j" bila živahna in so novi odborniki zahtevali dodatna pojasnila k danim odgovorom mnenjem organov
bo novi subgravitacijski center v Pesniški dolini. Po urbanističnem programu je ta center za enkrat predviden v okolici Desenc. Volivci so tudi predlagali, da se letos uredi dvorana v» zadružnem domu. V ta namen bo v letošnjem proračunu občine predviden znesek v višini 1 milijona, vendar ta sredstva ne bodo zadoščala za dokončno ureditev dvorane. Volivci so' prav tako predlagali oziroma i ureditev gostišča v zadružnem občinske ! domu. Predvideno pa je. da bo
skupščine k posamen. m pred- v letošnjem letu to gostišče logom zborov volivcev	11"	1
TRNOVSKA VAS
V Trnovski vasi je bil zbor 9. februarja, ki se ga je udeležilo 1)6 volivcev z območja te krajevne skupnosti. Zbora se je udeležil tudi podpredsednik občinske skupščine, tov. Vladimir Vrečko in direktor Kmetijske zadruge »Jože Lacko« Ptuj, tov. Janko Marčič. Osrednji problem, ki so sa obravnavali na zboru, je bilo vprašanje regulacije Pesnice. Zbor volivcev je spreiel tudi štiri predloge, o katerih je razprav-
uredilo gostinsko podjetje »Ha-loški biser« iz Ptuja. Predlagali so tudi. naj bi avtobusno podjetje uvedlo novo avtobusno progo Trnovska vas—Gočo-va—Lenart—Maribor.
VITOMARCI
Tudi v Vitomarcih so se volivci te krajevne skupnosti sestali na svojem zboru v nedeljo, 9. februarja. Na zboru je bilo navzočih čez 70 volivcev. Med drugim so predlagali, naj se predvidijo sredstva za obnovo šole v Vitomarcih. saj je že
potrebna nujnega popravila. Tej želji volivcev bo moč ustreči šele v naslednjih letih, saj so letošnja investicijska sredstva za šolstvo namenjena dokončni dograditvi osnovne šole v Kidričevem in Ptuju. Volivci so tudi grajali, zakaj kmetijska zadruga Ptuj ne dodela stanovanja v svoji stavbi živrnozdravniku. To stanovanje je bilo v ta namen zgrajeno in je sedaj ■ že skoraj dve leti prazno. Organi občinske skupščine bodo ta predlog zibora volivcev posredovali zadružnemu svetu te zadruge.
POLENŠAK
Tudi na Polenšaku so na zboru volivcev 5. februarja sikrbno proučili smernice za sestavo družbenega plana občine. Pri tem so sprejel; več predlogov, med njimi tudi predlog, da se še letos prične z gradnjo stanovanj za učitelje na Polenšaku. Po predlogu je. pričetek gradnje predviden še v tem letu in sicer v jeseni. Volivci so tudi grajali neurejen način odkupovanja mleka in bodo organi občinske skupščine posredovali kmetija
Delo sprejemne pisarne
pri upravi
občinske skupščine Ptuj
Sprejemna pii9airna uprave občinske skupščine Ptuj je bila ustanovljena 15. januarja 1963. Lansko leto je sprejela več kot 31.000 strank. Od teh je bilo napotenih k referentom le 600. Vse druge stranke šo opravile svoje zadeve v pisarni. Lani je sprejela nad 16.000 vlog, overila 1000 prepisov in podpisov, izdala 1500 živinskih potnih listov ter opravila 3500 prenosov lastništva na živinskah potnih listih.
SPREJEMNA PISARNA sprejema vse vrste pismenih vlog od državljanov, izdaja obrazce za vloge ter navodila za izpolnjevanje, sprejema ustne vloge na zapisnik po zakonu o splošnem upravnem postopku, sprejete vloge komipletira in posreduje glavni pisarni, strankam daje razne informacije, posreduje obisk strank pri referentih, overja prepise, rokopise in podpise, izdaja živinske potne liste ter izvršuje prenos lastništva na živinskih potnih listih, skrbi za raizglasno desko.
V sprejemni pisarni dobijo stranke prepise uradnih aktov občinske skupščine. Tu se prepisujejo tudi akti in listine, ki jih zahtevajo stranke, seveda proti plačilu ustrezne takse. Izdajajo se potrdila po 172. členu
ni. Vendar stranke, ki so povabljene, pa tudi tiste, ki niso vabljene in vedo za pisarne referentov, obščejo le-te brez posredovanja. V pisarni se oglasijo le nove stranke in to take, ki pridejo prvič na občino in ne vedo, kam naj se obrnejo. Ce bi šle skozi sprejemno pisarno vse stranke, ki obiščejo upravne organe občine, kot je bilo prvotno mišljeno, bi bila sprejemna pisarna premajhna oz. bi moral biti en uslužbenec samo zato, da bi izdajal napotnice za referente.
Na zapisnik sprejema pisarna razne pritožbe, ki jih stranke vlagajo na upravne organe občinske skupščine. Največ pritožb napišejo zoper rubežne zapisnike, tu gre za davke, bolniške stroške in gozdni sklad. Pisanje pritožb zoper obveznosti je eno najtežjih opravil. Stranka, ki si sama ne zna napisati pritožbe, navadno tudi ustno ne zna dovolj utemeljiti vzroka. Utemeljitev »ni denarja«, »ni kje vzeti«, »nesreča pri živini« itd. je premalo.
Na zapisnik sprejemajo tudi prijave za poravnalni svet
Stranka, ki odda vlogo v sprejemni pisarni, se pride sem tudi pozanimat, kako je z rešitvijo njene vloge. V teh primerih te-
_______ r	potovanja v inozemstvo, kjer je
skernu kombinatu Ptuj oziroma potrebno posebno preverjanje po
ZUP.Pisama sprejema vloge za lefonično posredujejo pri refe-
vodstvu obrata mlekarne, da to uredijo. Volivci so tudi izrazili željo, naj se poenostavi izdajanje na,potnic za prevoz bolnikov v bolnišnico.
Skoda v Kidričevem
(Nadaljevanje s prve strani) Sloveniji predsednik ZIS Petar Stambolič s svojim spremstvom tudi Kidričevo, kjer si je z velikim zanimanjem ogledal obrate tovarne glinice in aluminija.
V	rekonstruirani tovarni gli-nice so mu tolmačili o proizvodnji, obsegu in namenu rekonstrukcije funkcionarji tovarne.
V	ustavljeni elektrolizi A tovarne aluminija se je predsednik ZIS Petar Stambolič osebno prepričal -o ogromni škodi, nastali skupnosti vsled odvzema električne energije tej tovarni. Z ogromnim delom za ponovno usposobitev peči za obratovanje, z materialno škodo in z izpadom proizvodnje nastaja nad mili-jardna škoda. Visoki gosti so si ogledali še elektrolizo B tovarne aluminija in tovarno anodne mase.
energije. Predstavniki iz Kidričevega so prikazali, da je nujno, da bi imela TGA Kidričevo lasten vir električne energije ali pa da bi ji morala biti povrnjena materialna škoda zaradi odvzema električne energije. S tem predlogom se je strinjal predsednik ZIS Petar Stambolič. Direktor tovarne je poudaril, da je bila proizvodnja aluminija v prejšnjih letih redukcije toka v manjšem obsegu prizadeta kot letos. Na drugi strani je bilo poudarjeno, da bi morali v bodoče že investicijski elaborati vsebovati zagotovila za električno energijo za nemoteno obratovanje novo zgrajenih tovarniških kapacitet; na tretji strani pa še to, da bi morali biti večji industrijski objekti, kot je TGA Kidričevo, neodvisni od elektrogospodarske skupnosti, ki
V upravnem poslopju v dvo- ! jim ne more zagotoviti nemote rani upravnega odbora je bil nega obratovanja tudi v zimskih krajši razgovor. Predsednik ZIS mesecih; imeti bi morala sama Petar Stambolič se je zanimal za svoje elektrarne. Predsednik razna vprašanja v zvezi s tovar- ZIS Petar Stambolič je pouda-no v Kidričevem. Okrog njega ril, da bo moralo biti rešeno so bili zbrani: Viktor Avbelj, vprašanje povračila škode to-predsednik IS SRS, Marin Četi- ! varnam, ki so bila sedaj najbolj
nič, zvezni sekretar za promet, Vujica Gajinovič, podsekretar ZIS, Albert Jakopič-Kajtimir, org. sekretar CK ZKS, Janko Smole, podpredsednik republiškega IS, inž. Marko Kržišnik, predsednik okrajne skupščine Maribor, Tone Kropušek, sekretar OK ZKS Maribor, Lojzka Stropnik, predsednica občinske skupščine Ptuj, in funkcionarji tovarne ter predstavniki tiska, radia in televizije.
Razgovor se je razvijal predvsem okrog bodočega razvoja elektroenergetskega sistema, ki bi moral prerasti doslej vsiljene pogoje za graditev elektrarn. V teh razgovorih se je izkazalo, da so vsi prisotni faktorji od tovarne do republike storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da ne bi prišlo zlasti pri TGA Kidričevo do redukcije električne
prizadeta zaradi odvzema električne energije.
Po teh razgovorih se je dalo razumeti, kako resen problem bo potrebno v bodoče rešiti, da se ne bi več vračali v težek položaj, v katerem se je sedaj poleg drugih tovarn v Sloveniji znašla tudi TGA Kidričevo. Končno se je predsednik ZIS Petar Stambolič zanimal tudi za število prebivalcev v Ptuju in v ptujski občini, za povprečen osebni dohodek v Kidričevem zaposlenih, za strokovnost zaposlenih itd.
IZ KIDRIČEVEGA ŠE NA RAVNE
Po razgovorih v Kidričevem se je odpeljal predsednik ZIS Petar Stambolič v Maribor, potem pa še na Koroško. Na po-
vratku sikozi Ptuj v Zagreb se je zadržal krajši čas v Ptuju v hotelu »Petovio« in nato še v muzeju. kjer ga je sprejela ravnateljica dr. Iva Miki. Razkazala mu je kulturno zgodovinsko zbirko, kustos etnografskega oddelka Milka Braz in oddelka NOB Vida Rojic pa svoja oddelka. Vse si je z zanimanjem ogledal. Tudi po ogledu muzeja sta ga skupno z ostalim spremstvom
skupščine Ptuj Lojzka Stropnik ter predsednik okrajne skupščine Maribor inž. Marko Kržišnik.
Kidričevo in Ptuj bosta ostala visokemu funkcionarju SFRJ Petru Stamboliču v dobrem spominu, ker ju je pobliže spoznal in se seznanil z njunimi funkcionarji	V J.
osebni izkaznici in vojaški knjižici.
V pisarno prihajajo v največji meri kmetje z raznimi prošnjami ža znižanje oz. odložitev plačila davka, davčne olajšave, plačevanje davka v obrokih, dalje za oprostitev plačila prispevka v gozdni sklad, razrez lesa, sečna dovoljenja, znižanje bolniških stroškov, obnove stanovanjskih in gospodarskih poslopij itd.
Zatem socialno ogroženi, ki prosijo za socialno podporo, podpore za šolanje, kadrovske podpore in slično.
Za vse te zadeve so obrazci, vendar je treba le-te v večini primerov tudi izpolniti. Stranka. ki zahteva obrazec, obenem prosi da se ji ga izpolni. Izdajajo tudi obrazce v zvezi z regi-
spremljala predsednica občinska jjtracijo motornih vozil in vse
Spremembe v 'zvezi s tem. Ker morajo biti ti obrazci izpolnjeni s strojem, opravljajo v pisarni tudi to. Zaenkrat razpolagajo z 51 vrstami raznih obrazcev.
Kot že omenjeno, je bilo k referentom naipotenih le 600 strank, dočdm so druge opravile svoje zadeve v sprejemni pisar-
rentih. Na zahtevo iz te pisarne referent pregleda spis in sporoči. kako daleč je posostopek oz. kdaj bo zadeva rešena.
Iz dosedanjega dela sprejemne pisarne lahko brez težav ugotovimo. da je organizacija le-te v veliki meri olajšala strankam reševanje poslov pri občinski upravi in da so stranke-občani v glavnem z organizacijo sprejemne pisarne zadovoljne, ker lahko hitro in pravilno urejajo svoje zadeve pri občinski upravi in zaradi tega odpade nepotrebno pisarienje za dopolnjevanje vlog, pribavo prilog itd.
Pomanjkljivost je zaenkrat še ta. da je naval ob uradnih dnevih. tj. v torek in petek, prevelik. ker so ljudje navajeni, da prihajajo ob torkih irr petkih« v mesto, čeprav posluje sipreiem-na pisarna za stranke vspiV dan.
večino navedenega dela pa opravljalo tudi krajevni uradi, zaito se občani lahko v vseh navedkih primerih obračajo tudi nanje. Krajevni uradi razpolagajo tud! z vsemi potrph-nimi obrazci, da občanom ni notrebno za vsal^o stvar na občinsko upravo v Ptuj.
.T B.
Prihodnje dni
Izobraževalni centri
9.	marca — Dornava: Mladina in moda (Zofka Kodrič) in zaključno posvetovanje ob 19. uri.
10.	marca — Lovrenc, ob 19. uri: Skriti sovzgojevalci mladine (Gvido Cepin); Leskovec, ob 18. uri: Gospodarski, družbeni in politični razvoj držav Latinske Amerike.
12.	marca — Juršinci, ob 19. uri: Zdrava nosečnost in porod, telesni in duševni razvoj predšolskega otroka (Ljuba dr. Neu-dauer); Lovrenc: Obravnava različnih vzgojnih vprašanj (Karel Sepec, Meta Feldin).
13.	marca — Videm, ob 18. uri: Gospodarski, družbeni in politični razvoj držav Latinske Amerike (Viktor Knez); Mure-tinci, ob 18. uri: Vzgoja otroka, s katerim imamo "težave (Adal-bert Slekovec).
14.	marca — Juršinci, ob 19. uri: Mladina in moda (Z<?fka Kodrič).
Večerna politična šola Ptuj
9.	marca — Statut delovne organizacije. Zaključek šole (Borut Carli).
Večerna politična šola Kidričevo
10.	marca — Strokovne službe (Borut Carli).
12.	marca — Statut delovne organizacije (Borut Carli). Zaključek šole.
Sindikalna politična šola Ptuj
10. marca — Mednarodno sindikalno gibanje (Meta Feldin).
13.	marca — Vloga in naloge sindikatov Jugoslavije v graditvi socialistične družbe (Feliks Bagar).
MESTNI KINO PTUJ predvaja 6., 7. in 8. marca angleški barvni film »POD PLAŠČEM NOCIc, 10. marca ameriški film »TAJNI PARTNER«, 11. in 12. marca jugoslovanski film »DVE NOCI V ENEM DNEVU«.
KINO ORMOŽ predvaja 7. in 8. marca ameriški kinemaskopski film »GROBA SILA«, 11. ij) 12. marca jugoslovanski film »DE2ELAJPE-TII1 KONTINENTOV«.
KINO SRED1SCE predvaja 7. in 8. marca italijanski film »ROCCO IN NJEGOVI BRATJE«.
KINO ZAVRC predvaja 8. marca ruski barvni film »KAMENITI CVET«.
Rnzuo] term vzporedno reševanje vprašani
V sredo sta zasedala zbora občinske skupščine Ptuj
Na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skup: nosti Občinske skupščine Ptuj v sredo, 4. marca 1964 so bili odborniki seznanjeni s problemi sodstva in z delom sodne prakse Občinskega sodišča Ptuj, z delom sodnika za prekrške občine Ptuj v 1963. letu ter z lanskim delom in problemi postaj LM.
O delu sodnika za prekrške imamo v tej številki Tednika poseben članek. Ugotovitve v navedenih poročilih povedo, da je v občini Ptuj nekaj primerov kaznivih dejanj in početij, ki so v škodo 'skupnosti, ni pa njih število v nevarnem odstotnem razmerju s številoma občanov ali s številom zaposlenih, niti ni materialna škoda v nevarnem odstotnem razmer -u s premoženjem skupnosti, .'si primeri pa kažejo na zavest sikupnositi, ki ne dovoli škodljivega delovanja posamez-
V;
nikov ter preprečujejo njihovo početja ob najmanjšem sumu takega početja ali ob prvem odkritju škode.
Skupščina je na tej seji odobrila pripojitev tekstilne tovarne k strojnim delavnicam in sklenila, da se uvede prisilna uprava nad podjetjem »Biroteh-nik« Ptuj ter odstavi direktorja tega podjetja. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Frido Klančnik, načelnik oddelka za družbene službe občinske skupščine Ptuj.
K osnutku statuta okraja Maribor sta dala zbora nekaj pripomb, enako pa tudi k predlogu volilcev k smernicam za sestavo družbenega plana občine Ptuj za 1964. leto.
(Nadaljevanje s 1. strani)
žin v novem okolju, ob novih življenjskih pogojih in zahtevah.
V ptujski občini je od 63.000 prebivalcev aktivnih 60 % in od vseh žensk 57 %. Pri nas je od vsega aktivnega prebivalstva 50 % žena, v okraju Ma* ribor 45 %, v republiki Sloveniji pa še manj. vsega 42.6 %, Družbeni plan je lani predvideval okoli 10.300 zaposlenih, od teh % žensk. S tem v zvezi je ugotovitev, da je kapaciteta naših varstvenih ustanov popolnoma nezadovoljiva in da je nujno načrtneje reševati vprašanja družbene prehrane zaposlenih, otrok od predšolskih do šolskih in mladine, ne samo mestnega področja temveč tudi na podeželju. S koncentracijo mreže šol v mestu in v centrih je vedno več mladine, ki se vozi ali tudi od daleč pešači v šolo. Poman jkl jivosti prehrane ogrožajo zdravje tej mladini se bolj kot drugim skupinam.
Čeprav je mnogo problemov na področju pomoči sodobni družini in se ti med seboj tesno prepletajo, smo za današnji sestanek izbrali enega, ki je sedaj pri nas aktualen in dozorel za rešitev, vsaj delno —j to je družbena prehrana.
Ce je produktivnost dela in njegov učinek naš čili. zakaj to ne velja tudi za delo v gospodinjstvu? Zakaj še vedno dopuščamo tako nizko produktivnost te dejavnosti? Zakaj še vedno toliko žensk v tolikih kuhinjah sočasno oipravlja sko-ro isto delo, brez vsakršne mehanizacije?
To so nekvalificirane žene, bi kdo rekel in zanje nimamo dovolj delovnih mest — delno to drži, čeprav so mnoge, tudi
in" spodbude za izobraževanje, rilnost, v hujših primerih pa
Važno je bilo tudi sklepanje _ visoko kvalificirane., primorarie o merilih z aiuporabo stopenj'" ■ 1 " ~~	" "
dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje in o stopnjah prispevka, ki ga bodo v letu 1964 plačevale organiza
se »peča it i z istimi posli, če pa bomo ostale še naprej tako obremenjevali in če tudi mlade ne bodo imele druge perspektive, bodo tudi ostale nekvali-
(Nadaljevanje na S. strani, ficirane, ne bo jiim ostalo časa
vrteli se bomo v začaranem krogu dalje.
V zadnjih letih smo tudi pri nas na prelomnici odnosa do družbene prehrane, vedno več kolektivov je pristopilo samoiniciativno, iz lastnih potreb k ustanavljanju menz in tako zagotavljajo svojim delavcem toplo malioo, enolončnico ali tudi več. Miselnost, ki se je branila »skupnega lonca«, se vedno bolj izgublja, vedno bolj se z zgledi uveljavlja prednost take prehrane.
Dovolite nekaj osnovnih ugotovitev, da bi lažje doumeli bistvo družbene prehrane. Čeprav je vloga prehrane za zdravje in sposobnosti človeka tako važna in tako podrobno proučena, večina o vprašanju, kako je treba urediti _ vsakodnevno hrano, da bi bila pravilna, prav malo ve. Domača hrana je sestavljena po izkušnjah in navadah, ki so se izoblikovale v dolgih obdobjih in v glavnem zadovoljuje pod pogojem naravnih, nespremenjenih življenjskih prilik in da niso preveč omejene možnosti. Pogosto pa ne zadovoljuje, ne samo po količini, vendar posledice te pomanjkljivosti ^niso vedno pravilno tolmačene. Družbena prehrana je organizirana prehrana prebivalcev, kolektiva ali skupin, združenih po starostni dobi ali delovni obremenjenosti itd. in upošteva vse lastnosti hranil, njihovo biološko vrednost, kuharsko vrednost, higiensko epidemiološke vidike, torej vse lastnosti živi.l in končni efekt, energetski in zaščitni.
Ni dovolj, da hrana poteši glad in daje občutek sitosti. Od nje pričakujemo mnogo več. Ustrezna hrana mora omogočiti človeku obstoj, rast, zdravje in čim večjo storilnost. Neustrezna prehrana pa človeku zmanjšuje odpornost proti boleznim, ovira njegov telesni in v neki meri tudi duševni razvoj, zmanjšuje njegovo sto-
povzroča bolezni, značilne za pomanjkljivo prehrano. Prehrano presojamo z dveh vidikov: 1. ali vsebuje dovolj hranil v pravilnem sorazmerju beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, rudnin in vitaminov in 2. ustrezno število kalorij. Nikakor ni dovolj, če hrana vsebuje le dovolj kalorij. V tem primeru človek strada pri polnem želodcu. Na splošno potrebuje ročni delavec več kalorij kot umski, do 4.500 dnevno, moški več kot ženska, pri 8-urni srednji obremenitvi zdravih ljudi moiki 3200, ženska 2500, doraščajoči mladinec več kot njegov oče ali mladinka, fant 16—20 let 3800, dekle 2600, žena v drugi polovici nosečnosti in doječa mati več kot druge ženske.
Doraščajoča mladina rabi za svojo rast zlasti beljakovine in od teh najmanj K živalskega izvora. Otroku ne smemo dajati preveč ogljikovih hidratov v obliki testenin, sladkarij, te ga hitro nasitijo in se otroci na tako hrano hitro privadijo in zanemarijo hrano, ki jim daje nujno potrebne vitamine, ieljakovme in rudnine, ki so v mesu. jajcih, ribi, maslu, sveži zelenjavi, grahu in sadju. Maščobe so potrebne v večjih količinah pozimi, ker dajejo toploto. V živalskih maščobah je tudi mnogo vitaminov, ki so neobhodni za pravilno rast — maslo, rumenjak, smetana so neobhodni v otroški hrani. Potreb po vitaminih so že siplošno znane, pri rudninah pa bi se zadržali morda samo pri kalciju. Kalcij rabi telo za rast kosti, te pa rastejo do 35 leta, pozneje pa za njihovo vzdrževanje. Odraisla oseba rabi dnevno 800 mgr kalcija, dojenček v devetem mesecu prav tolikb, otrok do 10 let 1 gr dnevno, do pubertete pa fantje celo 1,4 gr in dekleta 1,3 gr. Katera hrana ga vsebuje? V fflavnnm mleko in mlečni proizvodi! To je eden od glavnih
vzrokov, da ne moremo dovolj poudariti potrebo po rednem dnevnem obroku mleka. 100 gr mleka vsebuje 119 mgr kalcija, mleko, ki ga pripravljamo iz mleka v prahu pri šolskih malicah v Y\ litru 336,4 mgr. Bogat na kalciju je trdi sir. 1000 mgr v 100 gx, skuita 315 mgr, fižol 137 mgr, orehi 100 mgr, ovsena kaša 56 mgr itd. Navedla seim samo nekaj osnovnih principov prehrane, da bi videli, koliko različnih dejstev je treba v v tem pogledu upoštevati. Ker družbena prehrana ni občasna kot je to na primer masovna prehrana ob zletih ali zborih velikega »števila ljudi ali ob elementarnih nezgodah, temveč je stalen način prehrane, je nje organizacija zelo odgovorno delo. Posebno občutljiva je masovna prehrana otrok zaradi intenzivne rasti. Otrokom moramo zagotoviti nujno neobhoden minimum zaščitnih snovi, v mlečnih kuhinjah mleko, sir, maslo itd.
Kaj imamo v občini v smislu družbene prehrane? Posamezna podjetja so samoiniciativno začela urejevati prehrano; v okviru svojih možnosti so urejevali kuhinje, shrambe, jedilnice, adaptirali so podstrešja, pisarne itd. Ne malo truda, domiselnosti in tudi sredstev je bilo potrebno vložiti v to delo, preden je menza stekla in vsaka zahteva tudi stalno sodelovanje sindikata - in vodstva obratov. Kaj nam to dokazuje? Pomeni, da so kolektivi te menze rabili, da so se prepričali o njihovi koristi. Taki zgledi in nabrane izkušnje pomenijo več kot vsako teoretično prepričevanje.
Po zbranih podatkih imamo v Ptuju 9 menz, in sicer pri podjetjih Gradnje, Agrotraris-port, Elektrokovinar, Železniške delavnice. Perutnina, Novi svet, Žaga na Rogoznici, Mlekarna, Slovenske gorice izven Ptuja pa še 6 — Kidričevo — menza kombinata, Majšperk, (Nadaljevanje na S. strani,
Letna konferenca članov ZB
Pred dnevi je bila letna konferenca članov Zveze borcev mesta Ptuj, katereo se je udeležilo 180 članov. Predsednik mestne organizacije tov. Franc Prime je v svojem referatu prikazal delo članstva v minulem letu. Mestno združenje je pripravilo več proslav ob državnih praznikih. Tako so se člani udeležili večje proslave v Cir-ku lamah, sodelovali v partizanski patrulji, udeležili so se odkritja spomenika Borisu Kidriču v Mariboru, skupina članov združenja se je udeležila partizanske slavnosti v Kočevju itd. V Ptuju je bil na dan borca odkrit doprsni kip narodnemu heroju Jožetu Lacku v Ekonomski srednji šoli v Ptuju.
Mestno združenje je pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ptuju zagotovilo sredstva za specialni zdravniški pregled 170 članov že letos v marcu.
Pod skrbstvom združenja je še 9 otrok padlih borcev, ki jim je zagotovljeno šolanje. Ugotovljeno je, da ima 14 članov združenja neprimerna stanovanja. pregledati pa je potrebno še 32 stanovanj, v katerih stanujejo člani. Posebna komisija pri združenju bo v sodelovanju s stanovanjskimi organi skušala v najkrajšem času urediti stanovanjska vprašanja za članstvo.
V letu 1963 je mestno zdru-
Karel Koren šestdeset-
letnife
Nekateri ljudje lahko skrijejo evoja leta. Tako si menda marsikdo ne bi mogel misliti, da je Karel Koren, tajnik ptujske občinske zveze Svobod in prosvetnih društev, že star šestdeset let. Njegova, skoraj bi rekel, m lade-niška hoja. njegova delavnost in ekspeditivnost v reševanju nalog in premnogih tekočih vprašanj v tej naši osrednji kulturni organizaciji, njegovih let ne izdajajo. Zaito ni nič čudnega, da
ženje podelilo 15 zaslužnim rod. Organizirali bodo literar-članom priznavalnine v skup- ne partizanske večere, borci pa nem znesku 219.000 dinarjev bodo v šolah pripovedovali o — povprečno na člana 14.500; dogodkih iz partizanskih let dinarjev mesečno. Dalje je i O prenašanju tradicij na bilo podeljeno ob dnevu borca ! mladino bo posebna komisija 370.000 dinarjev enokratni.h j pri združenju pripravila še po-priiznavalnin 24 članom in 4 drobnejši program dela in ga
otrokom padlih borcev.
V delovnem načrtu za leto 1964 je poudarjeno, da bodo morali borci več delati z mladino in tako prenašati tradicije osvobodilnega boja na mlajši
posredovala vsem šolam v kraju. V ta namen bo potrebno tudi več pisati o teh spominih v lokalnem časopisu in radiu Ptuj.
Angelca Ziberna
Občni zbori RK Ormož
NA OBMOČJU OBČINE JE 19 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ RK Z 2366 ČLANI. ŠTEVILO ČLANSTVA JE TREBA POVEČATI. RDEČEMU KRIŽU NAJ V NJEGOVI HUMANI AKCIJI PRISKOČIJO NA POMOČ KRAJEVNE SKUPNOSTI.
Občni zbori RK na območju občine Ormož bodo končani v tem mesecu. Na njih so sodelovali tudi člani občinskega odbora RK, ki so pojasnili številne nejasnosti, in se poleg prisotnih članov RK zavzeli za povečanje števila članstva. Od 19.810 prebivalcev v občini je samo 2366 članov RK, kar je zelo malo, in je treba število članov povečati s vsestranskim prepričevanjem tistih nečlanov, ki imajo za sprejem vse pogoje. Vedeti je treba, da je RK humana organizacija, ki služi delovnemu človeku in njegovi družini.
Naloge RK zahtevajo sedaj ob kadrovanju sposobne in politično dorasle predstavnike organizacije, take, ki bodo lahko koristili družbi in posameznikom. Vsaka krajevna organizacija RK bo izvolila 9- do 12-članski odbor, ki bo imel specifične naloge dela glede na razvitost področja. Le-te pa niso majhne, saj je dobro znano, da na za ost alej-ših področjih mora odigrati RK
nizacijo, toda zadovoljiv uspeh pri tem ni bil dosežen.
Kakor v mnogih drugih organizacijah RK so se tudi na Ko-gu množično udeležili občnega zbora. Na njem je bilo ugotovljeno, da so plan odvzema krvi dosegli. Izredno dobro je bil pripravljen občni zbor osnovnih organizacij Vinski vrh, Ključa-rovci in pri Veliki Nedelji. Pri Veliki Nedelji so v preteklem obdobju v osnovni organizaciji RK dosegli precej pomembnih uspehov. Tako je tajnica te organizacije Ivanka Cič na zboru orisala enoletno delo, ki je bilo precej plodno. Lani so izvedli kuharski izobraževalni tečaj, tečaj za nego bolnikov na domu in tečaj prve pomoči. Na opravljenih občnih zborih se je razprava vrtela o malih asanaci-jah, o pomoči ostarelim ljudem, o problemu šolskih mlečnih kuhinj, o alkoholizmu in drugem. Tako je bil lani na pobudo RK v občini in s pomočjo njegovih
Dan žena -osmi marec na ormoškem območju
Da bi v občini Ormož čim lepše proslavili ta pomemben, praznik je občinski odbor SZDL občine Ormož na zadnjem ple-numu razpravljal o tej zadevi. Sklenili so, da bodo proslave dneva žena po vseh krajevnih centrih na območju občine s kulturnim programom. Na slav-nostih bodo govorili o vlogi žena v naši družbi in o stališču družbe do' ženskih vprašanj. Po kulturnem programu, ki ga bodo ponekod priredile šole, se bo proslava spremenila v družabno veselje. Te slavnosti bodo na področju občine prihodnjo soboto in nedeljo, ki jih bodo po krajevnih centrih organizirale krajevne organizacije SZDL.
Delovne organizacije v občini pa bodo napravile po kolektivih sprejem za žene. Pri tem pa je treba omeniti, d^ osmi marec ne sme biiti samo praznik žena, ampak družinski praznik. Na ta dan morajo žene čutiti posebno hvaležnost za njihov trud, delo in Zalaganje ter njeno vlogo v družini, ki ni majhna. Zelo važno je, da se tudi oddaljeni otroci od doma spominjajo svojih mater in jih naj na ta pomemben zgodovinski dan obiskajo. Ženam je treba dati vso priznanje in jim za osmi marec nuditi primerno razvedrilo.
De.ovni ženi in njeni družini vso skrb!
V delovnih kolektivih se'skrbno pripravljajo na dan žena — 8. marec, da bi ženam pripravili čim lepše in prisrčnejše praznovanje. Tu in tam bodo s pozdravnim govorom počastili praznik. Vprašanje pa je, ali je to, že dovolj, kar storimo ob tem dnevu. Vsekakor je to le delček naše pozornosti do delovne žene, tisto najvažnejše pa v marsikateri delovni organizaciji pozabijo in to je, da bi se poglobili v proučevanje problemov, s katerimi se dnevno srečuje delovna žena in njena družina. To pa pomeni, da moramo vnesti v praanovanje dneva žena nekaj novega, predvsem tisto, kar bo delovni ženi pomagalo pri reševanju njenih problemov in v. razbremenjevanju njenih vsakodnevnih skrbi, ki jih ima s svojim gospodinjskim delom, varstvom otrok in podobnim. Naloga sindikalnih podružnic bi predvsem bila, da v teh dneh organizirajo z vsemi ženami v delovnih kolektivih raagovore o njihovih problemih. Najprej bi morali preučiti strokovno usposobljenost žena v delovnih organizacijah in njihovo aktivnost v organih delavskega samoupravljanja, življenjske razmere, v katerih živi in podobno. Podvzeti bi morali vse, da bi ustvarili za vsako delovno ženo takšne pogoje, da se bo lahko strokovno usposabljala za delo na svojem delovnem mestu, kar je osnovni pogoj za njen enakopraven polo-
I. „Teden bratstva in prijateljstva" od 16.-23. maja
poleg ostalih organizacij in dru-	članov v Sardinju asaniran
štev pomembno vlogo pri na-	studenec, letos pa bodo asanirali
predku in razvoju območja, se-	dva zajetja na Zvabu, po enega
veda skladno z načeli naše	pa v Pršetincih in na Lešnici.
družbene stvarnosti. Namen RK je skrbeti za zdra-
Zelo kritični primeri z vodo so tudi na Runču, v Bresnici, v
Predsedstvo medobčinskega'odbora za razvijanje sodelovanja med občinami Cakovec — Ormož — Ptuj — Varaždin. je na svoji prvi redni seji v Cakovcu 29, februarja 1.1. sklenilo, da bo tretji teden bratstva in prijateljstva v času od 16. do 23 maja 1.1 v občini Cakovec. Prvotno je bil teden predviden za čas od 23. do 28. aprila t. 1. in je preložen U razloga, ker je v času od 20. do 25. aprila V kongres zveze sindikatov Jugoslavije in bo to od-dobje v celoti posvečeno razpravam o delu V. kongresa. Predsedstvo je že izdelalo osnutek programa kulturnih in športnih prireditev v okviru tedna. Vanj so
____ . ...	letos prvič vključene tudi kul-
vo prehrano prebivalcev, usta-	Podgorcih in v Vičancih. Glede	turne skupine Svobod iz Ormož*,
navijanje prve pomoči, skrbi za	na. to. da so ta področja precej	Program bo dokončno sestavljen
krvodajalce, skrbi za razna pre- i kritična glede preskrbe s čisto	do konca meseca marca. V okvi-
davanja prve pomoči, delno tudi	ln zdravo pitno vodo, letos za	tedna ^^ v Cakovcu dve
nudi pomoč zdravstvene službe	ureditev teh studencev občinski	ra7Stavi za kateri že zbira
in še drugo. Nekaj pomembnih	odbor RK nima sredstev. Zato	potrebno gradiv0. fotografije in i
n XII____a. * ________ •__ ____1.1 _ io m n n A rto Vvi"\ 4- n 11 virt^l 1 f /v» < nn !	•	J
umetniške slike delo slikarjev —
nje. Predsedstvo je med drugim tudi sklenilo, da se skliče posvetovanje delegatov V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije iž občin Cakovec, Ormož, Ptuj, Varaždin, koncem marca v Cakovcu. Na posvetovanju se bodo dogovorili za stališča o določenih vpra-; šanjih, ki jih bodo obrazložili na V. kongresu. Dogovorili se bodo glede obiska članstva sindikalnih podružnic. Delegati iz Varaždina in Cakovca bodo obiskali nekatere sindikalne podružnice v Ptuju in Ormožu, naši delegati pa sindikalne podružnice v Varaždi-nu irt Cakovcu.	B F
žaj v proizvodnji in v samoupravljanju. Mnoge zaposlene žene se ukvarjajo s problemom, kam z otroci v Času, ko sta oba z možem na delu. O tem problemu si delovne organizacije doslej niso delale skrbi, niti so za to vprašanje kazale znake razumevanja. Delovne organizacije pa bi morale biti v prvi vrsti močno zainteresirane, da bi se skupno s komuno zavzemale za reševanje problemov otroškega varstva in urejanja življenjskih razmer delovne žene in njene družine.
Nadalje je potrebno skrbno proučiti delovne pogoje, ki v njih dela zaposlena žena in zdravstveno zaščito žene na delovnem mestu. Tudi vprašanje servisov v okviru krajevnih skupnosti in družbena prehrana zaslužita pozornost, in ne samo to, temveč konkretne ukrepe in polno razumevanje s strani vseh delovnih organizacij.
Iz vsega tega izhaja, da je naloga sindikalnih podružnic in organov delavskega upravljanja ob letošnjem dnevu žena predvsem v tem, da skrbno preučijo vse možnosti za strokovno usposabljanje proizvajalk in .reševanje njihovih življenjskih prilik. Življenjske razmere nekaterih žena so take, da jim onemogočajo strokovno usposabljanje /za delo na delovnem mestu in doseganje visoke produktivnosti, na drugi strani pa ji onemogočajo polno vključitev v družbeno politično aktivnost, prav iz razloga, ker je preveč preobremenjena s svojim, |e vedno primitivnim gospodinjstvom. "Ce se bomo ob dnevu žena poglobili v preučevanje teh problemov ter jih začeli reševati, bomo s tem najlepše proslavili dan žena.
VII. plenum Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo zasedal 26. marca t. L. bo razpravljal o problemih zaposlene žene-matere, proizvajalke in upravljalke ter njene družine. Plenum bo v celoti dosegel svoj cilj le takrat, če bodo vse sindikalne podružnice temeljito analizirale vse obstoječe probleme, delovne organizacije pa se s čutom družbene odgovornosti lotile urejevanja otroškega varstva, strokovnega izobraževanja, urejanje servisov, družbene prehrane in to vse ob skupnih prizadevanjih krajevnih skupnosti, katerih osnovna naloga je, da zadovoljujejo potrebe zaposlene žene, družine in gospodinjstva.
Stare pokojnine ne le približati, marveč izenačiti
z novimi
Pod naslovom »STARE POKOJNINE PRIBLIŽATI NO-
značilnosti, uspehov in proble-	-ie nujno, da bo ta ureditev po mov, ki se pojavljajo na pod-	stala ena izmed poglavitnih naročju občine Ormož, povzemamo	lo§ krajevnih skupnosti, ki bi iz opravljenih občnih zborov	na0 za te potrebe priskrbela po
krajevnih organizacij RK
Osnovne organizacije RK se že v mesecu januarju, februarju in marcu na občnih zborih sestajajo in razpravljajo o svojih problemih in uspehih preteklega leta. Največ pozornosti so organizacije na zborih posvetile akcijam za odvzem krvi. Doslej je
trebna sredstva
D. R.
LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED
za čas od nedelje, 8. marca do nedelje, 15. marca 1964
Mlaj bo v soboto, 14. marca,
že bilo" opravljenih""občnih Napoved: od 8. do zakl jučno zborov, ostali pa bodo do druge I0' marca bo dez m sneg. Od polovice marca. Zbori še niso s""ede' H- marca do sobote,
14. marca bo lepo vreme in to-
je tudi nam, njegovim sodelavcem, življenjski jubilej tovariša in prijatelja Karla takorekoč used. Naj nam ne zameri, če mu izrekamo čestitke s precejšnjo
bili v Ivanjkovcih, v Središču, v Zerovincih, v Lahoncih, na Humu, v Bresnici in v Ormožu. Iz poročil in razprav je moč povzeti, da so nekatere osnovne organizacije v preteklem obdobju premalo delale. To se je
zamudo, prepričan pa naj bo, da	Predvsem odrazilo v nedovolj-
mu vsi Ptujčani želimo še mno-	nem sodelovanju osnovnih or-
go zdravih let.	ganizacij RK z ostalimi družbe-
Naš Karel se je rodil v Ro-	no Političnimi organizacijami na
goznici pri Ptuju 11 februarja	sv°iem območju, akcija za da-
1904. Zrastel je v skromni delav-	rwanje krvl ni bila povsod do-
ski družini. Razvil se je od pre-	uspesna Na zborih so me-
prostega ključavničarskega va-	da 'e ena lzmed poglavitnih
nalog članstva RK, da pridobi čimveč krvodajalcev. Uspehi dela članov RK pa le niso majhni, če upoštevamo samo zbiranje pomoči za prizadete prebivalce Skopja itd. Omembe vredno je tudi to, da se je po-
jenca do vodilnega strokovnjaka. Pred štirimi leti je šel kot glavni poslovodja železniških delavnic v Ptuju v pokoj. Karla Korena poznam še izpred vojne. Cesto sva se srečavala pri pevskih vajah v bivši Glasbeni matici, ko se je pod Sedibauerjevim vodstvom priključili tudi žele-zničarski moški pevski zbor. Ptujčani smo v Korenu poznali naprednega človeka. Karla je že takrat odlikovala posebnost, ki i srno jo vsi cenili: skrb za lastno kulturno rast in prizadevanje za kulturno rast svojih tovairi- v .i i ■ sev-delavcev. Leta 1941 je z Mi- , V. nedRei,0nje snovna organi-lošem Zidanškom, Alojzom Ar- /a<-:IJa ,RJ> Des ernik dala ob-niušem, Francem Koscem, Cva.h- rac,u° dela za eto 96Ime!a tetom in Ferdom šeotjurcem	^JJtA*
ustanovil ptujsko Osvobodilno
pleje. Okrog 15. marca se bo vreme ponovno poslabšalo.
Alojz Cestnik
amaterjev Predsedstvo je ugotovilo. da se že zbira gradivo za prvo številko medobčinskega lista »Bratstvo in prijateljstvo«. Ki bo izšla v začetku maja l^tos Fi-latelistično društvo Cakovec pa bo izdalo spominsko pisemsko ovojnico in spominski poštni žig, ki bo odtisnjen na sleherni pisemski pošiljki, ki bo v okviru »Tedna« šla skozi pošto Cakovec.
VI M« je v »DELU« z fine 28. februarja izšel članek." ki I je nastal kot povzetek iz razgovora s predstavnico RO ZSS in zvezno poslanko tov. Dolfko Bošt jančfč.
Ne bom se spuščal v njena izva janja, nanašajoča se na teze novega pokojninskega zakona za bodoče upokojence, marveč bi v zvezi s tem želel izreči le •osnovno in načelno misel glede | bo šele šel v pokoj. Pri vsemu dosedanjih upokojencev, in to temu je treba upoštevati tudi z vsem poudarkom:	"
Dolžnost zveznih poslancev
nje pojmovati kako drugače, bi pomenila odstopanje od ustavne enakopravnosti, in bi tudi sicer ne bilo ? skladu i današnjo socialistično «,tvar-nostjo. Tako rešite* zahteva gre razlikovati delovnega člo-tudi zdrava logika, ker pač ne veka. ki je izpolnil vse potrebne pogoje in se že nahaja ▼ pokoju. — od delovnega človeka z enakim položajem od-nosno enako kvalifikacijo, ki
V izdelavi je tudi simboličen | in vseh ti,stih kj kakorkoli so-
•»tinl.	:_ ______ii _ .
živo resnico, da so dosedanji upokojenci delali v znatno težjih pogojih, da so bili takore-
po
razpravljalo o vsebini dokumen- bila/daodi^noTt^Jo na^sta" ' °8Jobodi^- , *>a f« P™"« tov, ki bodo določali naloge pri-' lišču. da je treba stare pokoj- obriove ln konsolidacije nove stojnosti. pravice in dolžnosti or-' nine ne le približati, marveč Jugoslavije, ganov za medobčinsko sodelova- 1 izenačiti z novimi. To vpraša-	Fran jo Novak Maribor
»Tedna bratstva in prrja- ' odločajo o vsebini bodočega , koč avantgarda v NOB teljstva« Predsedstvo je mnogo - pokojninskega zakona, naj bi f -
PTT služba ne sme zaostajati za ostalim razvojem
Poštno, telegrafska in telefon ska služba PTT pomeni tudi za območje ptujske občine važno komunalno službo, ki ima poslovne stike z vsemj gospodarskimi organizacijami, zavodi, ustanovami, organizacijami, društvi in z vsemi občani v vsakdanjem življenju ob opravljanju denarnoprometnih, paketnih, pi-
mladek RK izkazal pri zbiranju semskih, telegrafskih in telefon-
hrane za šolske mlečne kuhinje, skih uslug ob znanih pogojih in V programu dela je bilo tudi danih možnostih,
čutiti težnje po pridobitvi novih	Prav prijetno je bilo videti
članov v to človekoljubno orga-	zbran ptt kolektiv npr. tudi na
fronto. Zadelo ga je taborišče Dachau, preživel je tam dolga tri leta trpljenja. V njegovem zdravju so ta leta sicer zapustila škodljive posledice, kljub temu pa je takoj po osvoboditvi zavzemal važna mesta političnega in kulturnega aktivista. Po ustanovitvi DPD Svobode v Ptuju je bil njen prvi predsednik, po ustanovitvi občinskega sveta Svobod pa predsednik tega sveta.
Njegova prizadevnost, skrb in vnema za naše kulturnopro-svertno življenje naj bodo vzgled vsem nam!
Drago Hasl
Ur pesno delo RK na Desterniku
karji skupno z osnovno organizacijo organizirali proslavo, prav tako so imeli posebno proslavo s pestrim programom za krvodajalce.
Osnovna organizacija šteje netkaj nad 200 članov, medtem ko je podmladkarjev 432.
Sklenili so, da bodo v tem letu pridobili še več članov, zlasti pa agitirali med mladino za krvodajalsko akcijo.
Za delo in trud, ki so ga vložili v delo v preteklem letu jim je Okrajni odbor RK Maribor podelil priznanje, ki ga je v imenu ObO RK izročil osnovni organizaciji Mirko Majcen.
Zardelo v osnovni organizaciji ima največ zaslug upravni odbor, ki sta ga uspešno vodila predsednica Marica Kožuh in tajnik Franček Simonič.
udeležilo nad 120 članov odraslih in mladine.
Iz poročil je razvidno, da je organizacija delala zelo uspešno, zlasti še na področju krvodajalstva in. zdravstvene vzgoje svojih članov. Prijavljenih je bilo nad 130 krvodajalcev.
V lanskem letu so organizirali tečaj za prvo pomoč, ki ga je obiskovalo 26 deklet in odraslih. Opravili so izpite za prvo pomoč. Za mladino so organizirali poseben tečaj iz programa šola za življenje. Organizirali so tudi kuharski tečaj.
Zelo agilen in delaven je tudi podmladek na šoli Desternik. Ob 100-letnici RK so pomlad-
je delo v minulem letu in kako si zamišljajo izboljšanje svoje službe v zadovoljstvo javnosti.
Pa nekaj podatkov o njih. Težko bi verjeli, da je v podjetju nad 105 zaposlenih, od tega skoraj polovica žensk in da
znašal 610 milijonov dinarjev. V sklade so dali 47 milijonov dinarjev. Stroški poslovanja so se lani povečali za nad 30 %>. Za investicije so porabili 14 milijonov dinarjev.
Izza vseh teh številk in izza
opravlja svoje_ vsakodnevno ; vseh pohval'ter kritik doseda-
uspešno delo večina zaposlenih ki so po svoji kvalifikaciji in osebnih dohodkih na nivoju nižje kvalificiranih delavcev Le 10 zaposlenih je z višjo in visokošolsko izobrazbo. Preseneti vas ugotovitev, da se je .ptt promet v lanskem letu povečal.
Od 101 do 117 °/o in da je tudi lani ostalo povprečje osebnih
sindikalnem občnem zboru 23. tik nad minimumom 25.000 din. , slopja pri sodišču in nove oore-februarja 1964 v poštni zgradbi Dohodek podjetja je znašal pri me zlJsti telefonske centi^e ž funkcionar- ; tarifah iz 1961. leta 1,333 mih-I večjim sLvnom t^efonskTh av-£	!:!l^°c^riIUJf J0,sv,0- I Jonov dinarjev. Cisti dohodek je tematskih zvez kot jih ima Ptuj
sedaj.
Za Ptujem bo potrebno spraviti na dostojno raven tudi pošte na podeželju. Lokali, naprave, strokovnost, obleka itd., skratka 'vse se postopoma ureja in se bo moralo urejati tudi v bodoče, vendar s hitrejšimi koraki glede na možnosti, ki jih odpirajo pr i gospod a r j en a sredstva.
Predsednik sindikata Ciril Mohorko jze prikazal na zboru delo, uspehe in probleme kolektiva. Člani podružnice so povedali svoje mnenje o notranji organizaciji dela, o delu na terenu, o stiku z ljudstvom, o oblekah, o dopustih itd. Na vse misli in predloge so odgovorili: upravnik pošte Ptuj Stane Pre-dovnik, direktor ptt Maribor Martin Prevorčnik in predstavnik občinskega sindikalnega sveta Ptuj Mihca Zunko.
Direktor ptt podjetja Maribor Martin Prevorčnik je pojasnil glede investicij za stanovanja ptt uslužbencev, o telefonski mreži in naročnikih, o povečanju povprečnega osebnega dohodka na 30.379 din, o planiranju dohodka za 7 let o dvigu kvalitete uslug ptt. o regresu za počitnice in o drugem.
Zbor in gostje so izrekli priznanje kolektivu za opravljeno službeno in politično delo v 1963. letu ter so mu želeli tudi v bodoče mnogo vsestranskih uspe-hovv	VJ
njega prizadevanja kolektiva, ki dela v mestu in na podeželju, pa so povedali sami člani kolekti va, da bj morala ptt služba s hitrejšimi koraki za ostalim napredkom iin bo moraila biti z njim v istem razmerju kot je bila včasih, ko je prednjačila. Ptuj bi obtičal v zaostalosti glede ptt službe, če ne bi prišlo do
dohodkov le na 27.176 din, torej zgraditve novega poštnega po
Upravnik Ptt Ptuj Stane Predovnik govori zbranim na zboru
Ivan Kavčič in Vinko Megla
Za ljudi kmečkega porekla po navadi sodimo, da tudi kot delavci še dolgo zadržijo kmečko miseifldst. 6 cfoeh narodnih junakih Ivanu Kavčiču te Vinku Megli ugotavljamo medtem, da sta bila od prvega dne v svojem novem delavskem okolju bolj zavedna kot marsikateri starejši delavec, zato sta postala vsak n asvojem področju kmalu tudi sindikalna funkcionarja. Ivan Kavčič, ki je bil priučen zidar je imel leta 1936 pomembno vlogo v sindikatu gradbenih delavcev v Ljubljani, kjer se je izkazal kot spreten organizator stavk. Devet let mlajši Vinko Megla, pa se je že kot krojaški vajenec v Zagrebu vključil v delavsko gibanje. Bil je komaj 18 let sitar, ko je že zelo aktivno delal z mladino v naprednih URS-ovih sindikatih. Oba pa sta še uveljavila tudi v političnem delu.
Ivan Kavčič je skupno z nekaterimi drugimi tovariši moral izpolniti vrzel, ki je nastala po dcIhOdu Toma Brejca, ki se je kot Organizator stavk gradbenih delavcev in drugih akcij tako kompromitiral, da je moral zbe-žaiti v Francijo. Kavčič je prijel za vsako delo, s katerim ga je zadolžila partija. Raj&rjal je letake to brošure, organiziral demonstracije in izlete, ki so z rastočo hacističrio lievarnostjo dobivali vse bolj narodno obrambni značaj.
Š takim delom je nadaljeval tudi v vojski, ki so ga poklicali na odslužitev kadrovskega roka leta 1940, kjer ga je zatekla tudi vojna. K6 je spbznal, da je stara vojaka v popolnem razšUlu in da ji preti nevarnost, da bo vsa zajeta to Odpeljana v nemško ujetništvo, se je prebil v Slovenijo, kjer je zaičei aktivno sodelovati pri organizaciji. Osvobodilne fronte in pri pripravljanju upora, to je najprej pfi zbiranju orožja, pri organiziranju salbotažndih skupin to podobno. Sabotažna skupina, ki jo je sam vodil, je povzročila sabotažo v kemični tovarni v Ljubljani.
Ko so po navodilih CK KPS začeli organizirati vojne komiteje, je Ivan Kavčič postal vojaški referent ljubljanskega okrožja. Na tej dolžnosti, ki je zahtevala velilko poguma to sposobnosti pri organiziranju akcij na sovražnikovem terenu, je ostal do januarja 1942. leta. Sovražnik ga je ves ta čas vztrajno zalezoval, saj je vedel, da je Kavčič organizator partizanskih skupin, da zbira za njih orožje iin da ga na najbolj iznajdljive načine vtihotapil j a do teh skupin. O tem njegovem delovanju pričajo dokumenti, ki jih je ohranila tog. Vilma Pirkovič-Ančfca to jih sedaj hrani muzej NOB v Ljutomeru.
Potem, ko se je Kavčič moral umakniti v partizane, je bil najprej politični komisar bataljona, kmalu za tem pa komisar Tom-šžčove brigade. V vseh bojih je bil neustrašen borec in je bil
kmalu tudi hudo ranjen. Ko je okreval, so ga imenOvali za komandanta Zapadnodolenjskega odreda, a decembra 1942 za komandanta Druge notranjske operativne cone. Maja 1943 pa je postal namestnik političnega komisarja Glavnegt štaba Sloveniji. Na tej dolžnosti, ki je bila med najodgovornejšimi v Sloveniji, je padel dne 31. julija 1943 zade tod granate pri vasi Šumberg v napadu ha italijansko posadko star 30 let (rojen 14. decembra 1913 na Desnjaku pri Ljutomeru).
Megla je padel veliko prej, junija 1941. Ze leta 1940 je Megla navajeniški šoli na Kaptolu, ki jo je obiskoval, organiziral revolucionarne skupine. Prvi uspeh svojega dela je zabeležil že 1. maja, ko so na šoli stavkali, tako da je morala intervenirati celo policija. Zaradi stavke so' ga izključili tudi iz šole. Kot dober organizator je postal sedaj član medistavkovnega mladinskega odbora mesta Zagreba. Naloga tega odbora je bila, da povezuje delo mladinskih sindikalnih sekcij raznih strokovnih zvez. Megla se je ves posvetil temu delu in je na nek način sodeloval pri vseh akci-kartt oziroma partija organizirali jah, ki So jih v tem času sindi-v Zagrebu. Tako se je izkazal tudi pri razdeljevanju letakov na Glavnem trgu v Zagrebu, ko
Pismo vojaka
Tov. urednik!
Pred kratkim ste 6bjavili sestavek tov. Albine iž Orešja pri Ptuju, v katerem ste omenili tudi mehe. To me je spodbudila k sklepu, da tudi sam nekaj napišem.
Ze pet mesecev služim vojaški rok v Splitu, prelepem mestu ob Jadranu, in sem zvest bralec Tednika, ki ga redno dobivam.
Lahko mi verjamete, da je lepo biti vojak, posebno sedaj, ko se z vsakdan dnem zboljšuje in modernizira način nažega življenja.
Da nam pri vojakih ne bi bilo dolgčas, so nam predstojniki priskrbeli tovairišice, ki jih moramo bolj negovati kot smo one, ki smo jih pustili doma. Mislim, da ste že uganili na kaj merim. Te tovarišdce so naše puške, naše miljenke, ki jih vedno čistimo, da se svetijo kot sonce.
Kulturno prosvetna dejavnost je v naši enoti zelo živahna. V tem pogledu sodelujemo tudi s splitskimi mladinskimi aktivi. Izmenoma prirejamo razna predavanja, tekmovanja, proslave to zabave. Pri tem pa seveda ne pozabljamo na naše naloge, da bi se čim bolje pripravili, če bi bilo potrebno braniti svobodo te domovino.
Vsem lepe pozdrave!
Milan Slavtaec, VP 1716-17, Split, sicer pa iz Orešja pri Ptuju.
Temeljno listino o medobčinskem sodelovanju bodo sprejele občinske skupščine
Prvi osnutki pravilnikov za delo organov za medobčinsko sodelovanje med občinami Ca-kovec, Ormož, Ptuj, Varazdin, so bili izdelani 19. in 20. avgusta v Ptuju, naito pa so bili predloženi v širšo razpravo. V vseh Občinah so o osnutku razpravljali in tako je bilo predloženih mnogo novih predlogov to zamisli. Razprava in zainteresiranost je prišla posebno do izraza v Cakovcu ta Varaždtau, kjer so se za prve medobčinske dokumente najbolj zanimale občinske skupščine, občinski komiteji ZKH ta ZMH, Socialistične zveze ta ostale organizacije. Rezultat tega zanimanja je bil, da je občinski sindikalni svet Varaž-dita Sklical v preteklem tednu Širšo razpravo o osnutkih, katere se je udeležilo veliko število najvidnejših predstavnikov va-raždtaske občine in družbenopolitičnih organizacij. V razpravi so prišli do zaključka, da je dosedanji razvoj medobčinskega sodelovanja dosegel tisto stopnjo, na kateri se morajo razen družbenopolitičnih organizacij aktivno vključiti v medobčinsko sodelovanje tudi občinske skupščine. Ta ugotovitev je bila zelo spodbudna, zato so zavzeli stališče, da so občinske skupščine tisti organ, ki naj razpravlja in sprejme temeljno listino o medobčinskem sodelovanju. Ta predlog je Varaiždin predložil v razpravo predsedstvu medobčin-rsfcega odbora sodelujočih občin Čaikovec, Ormož, Ptuj, Varaždin v Cakovcu. Predsedstvo je predlog na sobotni seji proučilo ta
ga v celoti sprejelo. Predsedstvo je sklenilo predložiti Občinskim skupščinam, da te razpravljajo in sprejmejo statut medobčinske Skupščine sodelujočih občin. Osnutek statuta bo izdala medobčinska komisija, v kateri bo iz vsake občine po pet članov. Teze osnutka pa bo izdelala ožja komisija, ki se bo v prihodnjih dneh že lotila dela. Iz ptujske občine bo v ožji komisiji sodeloval tovariš Viktor Makovec, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski Skupščini Ptuj, iz občine Ormož pa tajnik občinske skupščine tovariš Zabot.
S posvetovanjem v Varaždtau in z zaključki, ki so bili sprejeti na seji predsedstva medobčinskega odbora v Cakovcu, se pričenja v medobčinskem sodelovanju novo obdobje, obdobje, v katerem bodo imele veliko vlogo občinske skupščine.
Predsedstvo medobčinskega odbora v Cakovcu predlaga, naj bi bile slavnostne seje občinskih skupščin pred pričetkom tretjega tedna bratstva to prijateljstva. Na slavnostnih sejah bi naj občinske skupščine sprejele statut — temeljno listino o medobčinskem sodelovanju, kar bo za vse Občinske skupščine sodelujočih občin zelo pomemben dogodek-Po zasedanjih občinskih skupščin bo prvo zasedanje medobčinske skupščine sodelu jočih občin Caikovec, Ormož, Ptuj, Varaždin v Cakovcu, na katerem bo medobčinska skupščina dokončno sprejela temeljno listino in program o medobčinskem sodelovanju.	FB
so ga agentje aretirali, toda uspelo mu je, da je pobegnil.
Po tej akciji ®o ga sprejeli v Partijo, kmalu za tem pa je postal tudi član Mestnega komiteja Zveze komunistične mladine v Zagrebu.
Ob okupaciji je začel takoj zbirati orožje, muhicijo in sanitetni material, sodeloval je pri raznih sabotaižhih akcijah, razširjal letake in organizacijsko okrepil mladinske vrste. Štirinajst dni po okupaciji je obračunal z nekim ustašem. Le-ta ga je hotel pridobiti za ustaško gibanje, pri tem pa se je hvalil s tem, kako je ubijal Srbe po Bosni te Hercegovihi. Dogovorila sta se, da še najdeta v ustaše-vem stanovanju, kar pa je postalo usodno za ustaškega izdajalca. Megla se je oborožil z železno palico in likvidiral izdajalca. Tako je tttl likvidiran tudi v Zagrebu prvi ustaš od slovenske rOke, kakor je bil nekaj dni prej ustaški samozvanec, ko mu komandant Slovenec Plei-weiss ni hotel predati svoje vojne ladje.
Vinko Megla, rojen 13, januarja 1922 pri Tomažu, je padel komaj 21 let star junija 1941, ko je blizu svOjega doma nameraval odkopati skrito orožje to muni-cijo.
Ivan Kreft
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
Tik prM napadom fremčije na Jugoslaviji ji Ptuj zajelo revolucionarno razpoloženje, naperjeno proti paktu z »osjo«, ki ga je sklenila ha Dunaju 25. marca jugoslovanska vlada. Zavedni Slovenci ŠO bili ogorčeni, da se je naša država pridružila nasilnemu fašističnemu trinogu Hitlerju, tlačiitelju malih narodov, velikemu nasprotnika IjUdske demokracije. Najbolj odločilo je proti paktu nastopila napredna ptujska mladina, ki jo je že dolgo politično vzgajala Komunistična partija.
Ko so na ptujski gimnaziji zvedeli, da so velike demonstracije delovnega ljudstva v Beogradu pripomogle, da je padla izdajalska Vlada CVetkovič-Ma-ček-Ku lovec, so dijaki prekinili s poukom. Zbrali so se na gimnazijskem dvoMIščU ta zaipeli slovensko himno »Naprej zastave Slave«,' »Pesem o Matiji Gub-cu*. vzklikali sč tUdI! »ZlVfela zveza s Sovjetsko zvezo!* »Dol S hitlerizmom!« »Živela šVObodaU Dijaki — hitlefjevrt to ljotišev-ci s6 se pOskriili.
Na cestah se bomo morali pravilno obnašati
Kot prejšnja leta bo tudi letos v ptujski obilni prometna vzgoja p6 vseh šolah In bo uvedena tudi v Srednje šole ter šole učence« V gospodarstvu. Vsi kršitelji prometnih predpisov bodo morali hoditi na predavanja za kršitelje cestno-prometnih predpisov, ki so lažjega značaja. Na teh preda*, vanjih bo tudi predvajanje filmov s prometno-preventivno tematiko.
S prometno vzgojo bo začela letos komisija za varstvo prometa pri Svetu za občo upravo in aa notranje zadeve občinske skupščine Ptuj tudi po gospodarskih organizacijah, ker je doslej ugotovljeno, da je zelo mnogo kršiteljev prometnih predpisov ravno iz gospodarskih organizacij in da so nekateri zelo nedostopni za primerna opozorila in nasvete za pravilno obnašanje na cestah. Tudi v gospodarskih organizacijah bodo na predavanjih o cestnem prometu predvajali filme s prometno-preventivno tematiko.
Komisija za varstvo prometa: ugotavlja, da sega odgovornost vozila, ki niso primerna za cestni promet, mnogo globlje kot samo do vozačev teh vozil, ki jih zasačijo na cestah prometni organi.
Vse kaže. da bo ostalo vprašanje ptujske avtobusne postaje še nekaj časa v trikotu: Komisija za varstvo prometa, avtobusno podjetje Maribor in potniki, zaradi česar bo potrebno vsako tekoče reševanje problema parkiranja avtobusov kot skupno reševanje vse do časa, ko bo Ptuj dobil dokončno avtobusno postajo pri kolodvoru, kot je to planirano in urbanistično predvideno. Razumljivo je, da se sami potniki pri teh vprašanjih navezujejo tudi na gostince. V gostišče s«
poda marsikateri potnik žlaSti 6b čakanju rta avtobusne zveze. Turizma in gostinstva ne smemo podcenjevati, vendar vise kaže, da bodo imeli vsi potniki z avtobusi od bodočega postajališča avtobusov do gostišč mnogo dalj kot imajo sedaj.
Vinjenost je še vedno eden izmed najbolj žalostnih faktorjev pri kontroli varnosti prometa na cestah in pri vzdrževanju reda na teh, To občutijo zlasti prometni organi, ki dnevno naletijo n« dojemljive trezne vozače in nt vinjene grobe posameznike, ki niso v čast sicer discipliniranemu in miroljubnemu prebivalstvu z območja ptujske občine. Vinjenost kolesarjev je najpogostejša, je pa zato tudi največ nesreč kolesarjev, ki so lani dosegle v primerjavi * ostalimi nesrečami razmeroma zelo visok odstotek.
Ob nadaljnji vztrajni preventivni prometni vzgoji in ob vseh vzgojnih merah bo prav gotovo mogoče tudi pri nas doseči enako visoko raven varnosti na cestah, kot je to v deželah z izredno visokim prometom na cestah.
P. Z.
5.
Marčni dogodki leta 1941
Pafcoldhe dne 27. marca Bili sestanki v&epovsod. Sokoli šo vabili v svojo dvorarlo v Mladiki, kjer so poslušali radio iž Beograda, kjer so množice še v&dho po ulicah Vzklikale, zahtevale zvezo s Sovjetsko žvežo ifi
flasno protestirale proti fašizmu.
udi pri »Svobodi« šo še zbrali delavci in govorili 6 poročilih nemškega radia, ki je začel govoriti o terorju V Jugoslaviji. V zraku jč višalo nekaj nenavadnega, kakor velika nevarnost
Po ptujskih ulicah so v gručah hodili te peli ih klicali: »Živela Jugdšlavija, živela SZ!«. Ob mraku so se zbrali dijaki vseh šol na sedanjem Muzejskem trgu te krenili po mestu proti parku. Na čelu povorke je šel osmi razred gimnazije, ki je vodil petje in vzklike.
Zadihja dva marčna dneva So prihajali pozivi v vojsko. Ptuj-čafie, ošUmljetie komunizma, zaprte 6d januarja 1041 v Med-pfiečju v Sfbiji — so spustili 27. marca dOfnov. Zaradi splošne prometne zmešnjave se do konča meščca še niso vrnili domov.
LETO 194Ž
Marta 1942 je prišla V ptfujški okraj aktivistka OšVabodiIfte fronte Mirna Kovač-Bafčka, po poklicu Učiteljica, žena pokoj-nega organizatorja OF v Prek-murju Štefana Kovača. Živela je od jeseni 1941 V strogi ilegali. V ptujski Okraj je moraila iž revirjev, kamor jo je Partija poslala na politično delo po moževi smrti, v jeseni lota 1941. Iz sedeža Pokrajinskega komiteja KPS ta Štajersko pri Rogaški Slatini je odšla Barčka v pfcuj* ski okraj skupaj S Francem osojnikom, ki je prišel ha sedež poročat o OF v ptoijdkem okraju. Napotila sta se na Osojnikov dom v Desence v Slovenskih goricah, kjer je Barčka srečala organizatorja Upora proti okupatorju, Jožeta Lacka, spoznala Osojmikovo ženo Ivanko, sestro Marijo te mater — tri zanesljive sodelavke OF. Ze marca je Barčka srečala še druge najnaprednejše sodelavce OF v ptujskem okolišu — Olgo Megličevo, delavko na Vičavi v Ptuju, Anico Kaučičevo, mlado knjigovez-ko te sekretarko SKOJ, aktivista OF Zvonika Sagadina in brate Reže, ki so se ob koncu marca vrnili iz prisilnega dela v Avstriji ter še nekatere.
Ob koncu marca so se Barčka, Osojnik, Lacko te Kramberger dogovorili aelo podrobno o usta-
DOBRO SO ZAČELI
Minulo nedel jo so člani dramske skupine prosvetnega društva »Nataša« na Polenšaku igrali trodejanko veseloigro »Zamotana snubitev«. To dramo je po daljšem mirovanju tega društva uspešno režirala tov. Pavla Perčeva, učiteljica iin hkrati predsednica prosvetnega društva. Gledalci, ki so prišli od blizu in daleč, ter napolnili dvorano, so dali številne aplavze te s tem priznanje
V Markovcih končno telovadnica
TVD »Partizan« Markovci je svojega dela na zboru, ki je bil pred dnevi polagal letni obračun v telovadnem domu. Zbralo se je veliko število društvenih pripadnikov, ki so z zanimanjem poskušali poročilo UO in prednjaškega zbora o svojem delu v letu 1963. Iz poročil društvenih upravnikov in po razstavljenih diplomah, pokalih, zastavicah Je bilo razvidno, da je društvo kljub težavam, ki jih ima in kljub nazadovanjem nekaterih telovadnih zvrsti še vedno eno najboljših ptujske komune.
Največja težava društva je stara in skoraj neuporabna telovadnica v bivšem Sokolskem domu. Že več let so razpravljali o tem, da bi po zgraditvi, oziroma dograditvi prosvetne dvorane v Zadružnem domu, adaptirali staro prosvetno dvorano v primerno telovadnico. Sedaj je nastopil ta trenutek. Dvorano v Zadružnem domu bodo s pomočjo KZ »Jože Lacko« Ptuj1 in s pomočjo Občinske skupšč. Ptuj odprli še to leto in tako se bo lahko začelo delo pri gradnji, odnosno adaptaciji telovadnice. Ta ne bo v korist samo pripadnikom TVD »Partizana«, temveč tudi šoloobveznim otrokom, ki ji je ca. 500 in ki bodo imeli telovadnico takoj blizu šole, s čimer bo prihranjen tudi dragoceni čas šolskega pouka. Nekaj sredstev je obljubila Občinska zveza za tel. kulturo Ptuj, nekaj bivša OZ »Partizan« Maribor, a tudi sami bodo segli po
krampih in lopatah ter si tako izgradili svoj drugi dom, ld si ga želijo že toliko let. Ko bo zadeva urejena, bodo športniki in telovadci iz Markovec ter okolice uspehe in delo na poprišču te družbene dejavnosti še povečali in tako posredno vrnili skupnosti, kar bo sedaj vložila v to.
Naj večji"" uspeh v letu 1963 so dosegli v partizanskem mnogoboju IV. raz. kjer so zasedli drugo mesto v okrajnem, odnosno republiškem merilu. Članice so bile celo prve. V občinski nogometni ligi so se v sezoni 1962/63 povzpeli na najvišjo stopnico. Zelo marljiva je tudi folklorna skupina, ki ne nastopa samo v domačih krajih, temveč tudi drugod. Nekoliko slabši so v vajah na orodju, kjer se čuti močno nazadovanje. Nekaj Je tu kriva neprimerna telovadnica, še več pa seveda priman j kovanje vaditeljev. Upajo, da bo s novo telovadnico ta stvar ugodnejša. Zelo je škoda, da so opustili nekaj mn^no razviti kolesarski šport.
Na zboru so društvu čestitali predstavniki Obč. zveze za tel. kult, Ptuj in TVD »Partizana« iz Dornave.
V novo vodstvo so bili poleg mlajših tovarišev in tovarlšie ponovno izvoljeni prekaljeni in nosilci telesne kulture tega kraja, kot so Simonič Alojz, Cepin Gvl-do, Kelarič Franc. Horvat Janez, Solina Alojz, Bezjak Konrad itd.
O P
režiserki kakor igralcem. Od igralcev so se posebno obnesle vloge Agate Podlogar, Podlogar st., Cebokli, Kopačin, predvsem Flora z izvrstno mimiko.
Da si je bila vsebina dokaj zamotana in težko doumljiva, so gledalci ves potek vneto spremljali. Posebno pa si želijo, da bi kaj podobnega na Polenšaku bilo več, kar pa vpričo agilne predsednice P D najbrž tudi bo, le če bodo domačini sami ob vsem najbolj sodelovali. Na Polenšaku še imajo več igralskih talentov, prav taiko pa ne manjka prostorov za izvajanje raznih del; sedaj je agilno vodstvo, tudi vaščani naj bodo požrtvovalni, pa bo 6tvar odlično napredovala ali vsaj tako, kot nekoč, ko so na Polenšaku dali na oder po 8 do 10 prireditev. Režiserki in igralcem želimo pri njihovem nadaljnem delu čimveč nspeha.
Proslava za dan žena tudi v Slovenji vasi
Mladinski aktiv v Slovenji vasi pripravlja za 7. marec 1964 proslavo za počastitev žena s svojega območja, ki bo v zvezi z Dnevom žena. Proslava bo v preurejenih prostorih v zgradbi ekonomije v Slovenji vasi. Na njej bodo obdarili žene in jim pripravili prijeten drnžabni večer.
Prireditve za Dan žena so iz leta v leto v večjem številu. V večini krajev so dobro pripravljene, dobro obiskane in prav prisrčne, zlasti tam, kjer so v sodelovanju s šolami in z nastopi otrok in s posvetilom ženam kot zelo važnim enakopravnim članom naše skupnosti, kot sodelavkam v proizvodnji, materam vzgojiteljicam in gospodinjam.
Mladinski aktiv v Slovenji vasi je med aktivi v ptujski občini, ki tud) tokrat niso pozabili na 8. marec.	V. J.
noVitvi partiišafrške škUpifte V pftijškem okolišu, šaj t6 je Bil glavni flaffieft Baf-čkihega prihoda v Ptuj ifi ftjčgovo okolico. Vši štirje so sestavljali tudi ptujski okrožni komite Komunistične partije. Ošojftik je predlagal, da bi v četo stopili bratje Reši iž zavedne proletarske družine v Vintarovcih — Mirko, ključavničarski pomočnik, Vinko, pekovski pomočnik ifi najmlajši Kostja, ki je pomagal doma na tnali kmetiji. V ta namen je Barčka obiskala dčtšta bč-atov ftešev, ključavfiičatja Efnesta Reša. Čeprav se je zavedal velike nevarnosti, ki prefi steovOm in družini, če bodo sinovi pri partizanih te celo v domačem okolišu, je vendar privolil, da pošlje sinove v boj zk svobodo.
LETA 1943
i. marca 1943 je okupator ukinil gešrtapoVske žapore na fradU BdirlU, odkod« je razposlal okoli 250 tedaj zapftih političnih osumljencev, nekatere domov, nekatere v druge zapore ali pa v nemška koncentracijska taborišča. Tega meseca je odpri novo prisilno domovanje za »varovance« — rasno te politično nezaželjehe prebivalce Spodnje Štajerske v delovnem taborišču Ptuju. V Strmišče marca 1943 — Žd V. K.
(Dalje prihodnjič)
Strniišču pri so pripeljali varovancev.
Ob 8« marcu -ptujskim ženam, padlim za lepšo
bodočnost našega naroda!
V	našem okolišu je padlo zA osvoboditev našega naroda t drugi svetovni vojni 79 žena — deset partizank, 13 jih je okupator ustrelil med talci, v internaciji pa je umrlo 29 žena. Ob bombnih napadih, ali kako drugače je padlo še 27 žena, ki so delale za osvoboditev svojega naroda.
Nekatere med njimi so se posebno odlikovale, kakor Olga Megličeva, aktivistka OF. članica KP, plertarska delavka v Ptuju, ki jo je okupator ustrelil v jeseni leta 1942. Marija Legvart-Nataša, mlada trgovka iz Stojnc na Ptujskem polju je padla v bitki v Bra*v»lavcih februarja 1945, kakor tudi njena polsestra. 17-letna Sonja Fajs-Majda, požrtvovalna mladinska aktivistka ter Marica Gažperič-Dragiea, članica okrožnega komiteja SKOJ, doda v Trgovišču pri Veliki Nedelji. V Srbiji je pri partizanih padla pogumna Nada Vilholm, nekdanja gledališka igralka ▼ Ptuja, stara 25 lot
Med talkami so pogumno umrle še aktivistke OF Vidka Alič, dijakinja, Milena Berce, učiteljica, Anica Kolarič, dijakinja, Velena Osole, dijakinja in kmečke žene iz Slovenskih goric Marija Čuš, Genovefa Fras, Otilija Pravdič, Matilda Reč, Terezija Simonič in še nekatere iz drugih krajev.
V	nemških koncetracijskih taboriščih so umrle od gorja in nasilja pesnica Anica Černe-jeva iz Makol, Ptujčanka Anica Kaučevič, sekretarka SKOJ, Jožefa Lacko — žena heroja Lacka, Uršula — mati heroje-va, Osojnikova žena Ivanka in njegova mati Ana, mati partizanov Rešev in partizana Zavca ter druge žene. med katerimi, pomočnice OF iz Središča, kjer se je vnel upor že leta 1941. Okupator je središke žrtve poslal na morišča in v taborišča že decembra 1941 in januarja 1942. V taboriščih je umrlo enajst žena iz Središča in njegove okolice.
Slovenske žene ptujskega okoliša so dokazale v boju za svobodo veliko poguma. Premagovale so velike žrtve, smrt svojih najdražjih, lakoto in bedo v taboriščih, odrekale ugodju, ko so dajale vs«. kar so mogle za narodnoosvobodilni boj.
Ko se vsako leto na 8. marec spominjamo na napredne žene vsega sveta v boju za ženske pravice te na pomoč žena v boju za svobodo narodov in pravice delovnega ljudstva, ne smemo pozabiti tistih žena v našem okraju, ki so dale za svobodo največ — to je svoje življenje!
Slava ptujskim ženam — padlim v boju proti fašizmu!
V. R.
Premalo cenimo delovnega človeka
Pred kratkim je bil v Ormo žu plen um Občinskega sindikalnega sveta občine Ormož, na katerem so razpravljali o tezah statutov delovnih orga nizacij, govorili so o pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic in o medobčinskem sodelovanju z Varaždinom, Ca-kovcem in Ptujem. Iz razprave in poznejših ugotovitev v delovnih organizacijah bi kritio no ocenili nekatere pomanjkljivosti, ki se pojavljajo pri setavljanju statutov. Omeniti je potrebno tudi tiste kolektive, ki sprejemajo ne dovolj proučene in analizirane osnutke statutov. Take razprave so brez posebnih pripomb in predlogov, zato 60 bolj ali manj puste. To mislim predvsem na neelastičen kolektiv, ki se strinja skoraj z vsem, kar osnutek vsebuje, čeprav je v osnutku precej napak, ki so za podjetje, zavod ali pa ustanovo precejšnje važnosti. Te pomanjkljivosti lahko postanejo v perspektivi za kolektiv in za razvoj podjetja zelo usodne in jih je treba še pred sprejetjem osnutka odpraviti. Ena izmed poglavitnih pomanjkljivosti statutov v občini je, da nekateri preveč splošno obravnavajo razne pristojnosti, obliko dela in podobno. Nič manjša pomanjkljivost pa ni to, da marsikateri statut obravnava na -prvem mestu stroje, predmet dela, osnovna sredstva in drugo. na naslednjem mestu šele človeka, ki bi moral biti v ospredju. To nazorno kaže, da smo tudi tokrat pozabili na delovnega človeka, faktorja, ki ga naša ustava in družba obravnava na prvem mestu, statut pa ga zapostavlja. To tudi kaže. da se tudi v nekaterih statutih vleče kot rdeča nit odnos delojemalec — delodajalec. Nadalje je v osnutku opaziti, da manjka povezanost med individualnim in kolektivnim interesom.
Vsekakor mora biti osnutek jrra jen od delavnega človeka kot osnovnega faktorja proizvodnje. od proizvajalca in upravljavca. Napačno je treti-ra>ti delovnega človeka kot ob-•jjetkf. ali pa kot druga..osnovna sredstva, ki moralo imeti svojega oskrbnika. Tu je človek skrbnik, ki proizvaja, upravlja s stroji in usmerja proizvodnjo, zato njemu ni potreben na današnji stopnji zavesti skrbnik, bodisi v osebi direktorja, ali pa kot to mislijo nekateri, delavski svet. Ne, delovnemu človeku je treba vsestransko omogočiti prosto odločanje. da bo znail in čutil, da je upravljalec in gospodar podjetja. To tudi zahteva naša usitava in socialistični družbeni red. Statuti delovnih organizacij morajo delovnim ljudem odpreti perspektivo in možnost, da bodo lahko vplivali na svoj položaj. Tokrat pa se srečamo z nekaterimi nasprotji v osnutkih, predvsem tistimi, ki ne dovoliujeio možnosti spremeniti ali dopolniti nekatere preživele zadeve iz staituta.
Do devetega aprila morajo bi,ti sprejeti osnutki statutov delovnih organizacij in še je vedno čas, da iih kolektivi temeljito preanalizirajo, preštudirajo in iz njih odstranilo vse pomanjkljivosti, po potrebi do-
Nova zgradba za ptujsko gimnazijo
Med problemi šolskih zgradb v ptujski občini je že več let tudi problem zgraditve novega poslopja za ptujsko gimnazijo. To poslopje je bilo skoraj pred 100 leti zgrajeno za takratne potrebe in možnosti srednjega šolanja in brez perspektiv za današnje potrebe. Ni čudno, da je ob razmahu rednega šolanja po osvoboditvi vedno bolj silil v ospredje problem, kako dolgo bo še mogoč pouk v sedanjem gimnazijskem poslopju oziroma, kdaj bodo dane možnosti za začetek zgraditve novega gimnazijskega poslopja.
Vse kaže, da ni ve6 daleč čas, ko bo prišlo do graditve novega gimnazijskega poslopja. O tem se bodo več pomenili člani sveta za šolstvo pri občinski skupščini, ki jih je sklicala predsednica sveta Katica Bračko za ponedeljek, 9. marca 1964, na sejo sveta. Ob tej priliki bo svet obravnaval poleg predloga za izgradnjo gimnazije v Ptuju tudi o delovnem načrta zavoda za prosvetno pedagoško službo za 1964. leto, o investicijah za pedagoško akademijo v Maribora, o šolski prehrani, o preventivni zdravstveni službi v šolah, o priporočilih okrajne skupščine in drugih vprašanjih.
polnijo aLi pa spremenijo. Žalostno je povsem to, da ponekod v delovnih organizacijah na razpravah o osnutkih razpravljajo samo o delitvi osebnih dohodkov, premalo razprave pa posvetijo povišanju produktivnosti dela in s tem v zvezi tudi uvajanje 42-urnega delavnika. Precejšnja pomanjkljivost je tudi to, da so bili nekateri osnutki sestavljeni v pisarni v krogu uslužbencev in pri sestavi ni sodeloval večji del kolektiva, predvsem pa delavci, ki pridobivajo svoje delovne izkušnje na stroju in ki v celoti poznajo proizvodnjo, njene potrebe in zahteve. Ti pisarniški avtorji osnutka še povrh menijo, da je osnutek popoln in da ni potrebno na razpravah vnašati posebnih dopolnil, sprememb in odpraviti pomanjkljivosti.
Naj še omenimo nekatere značilne pomanjkljivosti sprejemanja osnutkov statutov v občini, katere smo izvedeli od predsednika občinskega sindikalnega sveta Alojza Bailaži-ča, ki je obiskal več razprav.
Vsekakor na teh razpravah premalo diskuiirajo delavci. Ta vzrok ima verjetno precej globoke korenine, ki se lahko odraža v premali zainteresiranosti kolektiva, možna pa je tudi bojazen zaposlenih pred vodilnimi ljudmi delovne orga-
nizacije. Mislim, da je treba ostati delno le pri prvem in drugi del je nekaj deležen. Tako po nekaterih podjetjih sprejemajo osnutek brez posebnih pripomb, dopolnil ali sprememb, čeprav vsebuje vrsto pomanjkljivosti. Taki statuti predstavljajo samo formalni akt, ki bo le v taki obliki škodoval kolektivu in samemu podjetju. Dogaja se, da se na nekaterih sestankih sindikalnih podružnic samo prečita jo osnutki in zaradi premalo poučenosti kolektiv, sleherni član ni v stanju dati posebnih predlogov in seveda svojega mnenja.
PRIPRAVE NA OBČNE ZBORE
Nekatere sindikalne podružnice v občini so premalo aktivne in nimajo dovolj samostojnosti pri svojem delu. Zato to narekuje da je treba na teh občnih zborih temeljito kadrovati. V občini je 17 sindikalnih podružnic in v kombinatu je odbor 16 sindikalnih podružnic po poslovnih enotah. Pri letošnjih volitvah za nove odbore sindikalnih podružnic bo . reba preskrbeti posebno skrb, saj je treba izbrati v odbor ljudi, ki razumejo našo družbeno stvarnost in ki se vsestransko zavzemajo za razvoj in napredek | podjetja.
Služba pravne pomoči v občini Ptuj
R. D.
Tekstilna tovarna pripojena k Strojnim delavnicam Ptuj
Našim bralcem smo vedno z veseljem sporočali o vseh spremembah in uspehih na vseh področjih dejavnosti kolektiva Tekstilne tovarne Ptuj, ki ji je uspela 1960. leta rekonstrukcija in razžiritev. Sedaj, 4 leta za tem. po številnih prizadevanjih, da bi jo Ptuj obdržal kljub izrednim ekonomskim'težavam. pa moramo bralcem sporočiti, da se je Ptuj odrekel tej svoji tekstilni tovarni in da je prišlo do njene pripojitve k Strojnim delavnicam Ptuj. Strojne delavnice Ptuj so dobile možnost razširitve svoje dejavnosti, ker se je njihovo vodstvo skupno s svojim kolektivom znašlo v svoji dejavnosti, razumelo potrebe časti in jim tudi prikrojilo svojo proizvodnjo in uslužno dejavnost.
S pripojitvijo Tekstilne tovarne Ptuj k Strojnim delavnicam Ptuj je najbolj prizadet kolektiv te tovarne, ki se sedaj razide siilom prilik in razdeli na drusre dejavnosti na novih delovnih mestih. Nekaj časa b6 minilo, da se bodo navadli na prehod iz tekstilne v kovinsko in druge panoje in na novo okolje, novo delo in vse drugo.
Vsekakor se bodo morali iz dragocenih izkušenj tekstilne tovarne naučiti mnogo koristnega drugi kolektivi z območja ptujske občine, predvsem v smeri dobrega gospodarjenja, ki sili tudi danes kolektive v prvi vrsti k skromnosti, k popolnim črpanjem proizvodnih kapacitet, k ustvarjanju primernih dohodkov in skladov ob primernem številu zaposlenih kvalificiranih delavcev, ob dobrem tehničnem vodstvu ter ob preudarnih organih upravljanja. Kaj je manjkalo Tekstilni tovarni Ptuj vesta najbolj sam kolektiv in Občinska skupščina Ptuj, ki sta poskušala skupno rešiti podjetje iz težav in ga ohraniti pri življenju. Podobne izkušnje si lahko prihranijo podjetja, ki ostanejo skromna v svojih zahtevah do skupnosti in raje pridno ter kvalitetno delajo, zadovoljuje-
jo svoje stranke in se le toliko zadolžujejo za širjenje kapacitet in rekonstrukcije itd., v kolikor jim to omogočajo lastna sredstva in jim zagotavljajo, da bodo zmogli bremena in da ne bodo ob prvem poslabšanju situacije ogrožali eksistence kolektiva. Tekstilna tovarna Ptuj je zabredla v težave, iz katerih je ni več mogel rešiti kolektiv, niti organi upravljanja kljub pomoči Občinske skupščine Ptuj. Morala fe pasti odločitev kolektiva Strojnih delavnic in Tekstilne tovarne o pripojitvi s 1. marcem 1964. ki se že tudi izvaja.
Novi povečani kolektiv Strojnih delavnic si bo vsekakor prizadeval storiti vse, da se bo prevzeti del kolektiva pripojene tovarne čimprej znašel na novem delovnem mestu, to pa bodo storili tudi po drugih kolektivih v Ptuju, kjer bodo sprejeli v delovno razmerje drugi del kolektiva in ga tudi nrimerno zaposlili kot npr. pri Eleiktrokovinarju Ptuj in dru-srod. kjer lahko zaposlijo žensko delovne moči.
Na razvoj gospodarstva v občinski skupnosti vplivajo neizprosne ekonomske zakonitosti, ki tudi silijo ponekod k združevanju podjetij z namenom, da bi čim boljše gospodarila in čim kvalitetnejše opravljala svoje naloge ter zaposlovala sposoben kader, ki se bo dobro zavedal svojih nalog in pravic. Pripojitev tekstilne tovarne k Strojnim delavnicam Ptuj predstavlja le začasno neizogibno bolečino, ki bo prenehala ob prvih vidnih uspehih skupnega prizadevanja razširjenega podjetja in <>» spoznanju, da je pripojitev le bila neizogibna in koristna.
-fl.
S seje obč. skupščine Ptuj
(Nadaljevanje z 2. strani) cije posameznih panog, skupin iin podskupin. Pomembno je bilo tudi sklepanje o določitvi organizacij, ki plačujejo nadomestilo za osebni dohodek in stroške za zdravljenje za prvih 30 dni pa tudi o stopnji prispevka, ki ga odstopi Komunalna skupnost za socialno zavarovanje Ptuj za izplačevanje obveznosti.
Vprašanje otroških vrtcev Ptuj in Breg je tako rešeno, da se pripojit^ k Stanovanjski skupnosti Ptuj.
In končno je sprejet odlok o povračilu dejanskih stroškov, ki jih imajo uslužbenci upravnih in drugih organov občinske skupščine Ptuj z uporabo svojega osebnega avtomobila v službene namene in določena 6talna mesečna nagrada predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine.
ČESTITKE
Bezjak Jože, Vp 1883-05 im Majerič Franc, Vp 1883-7, Sarajevo, želita vsem ženam ob njihovem prazniku mnogo sreče in zadovoljstva.
Očetu in materi, ki praznujeta letos 25-letnico poroke, želi vso srečo sin Mirko Pihler, Vp 4660/7, Petrovac na Mlavi.
Ivanu Zagoršku iz Save 61, Tomaž pri Ormožu, ki služi vojaški rok v Tekiji, želijo za dvojno praznovanje in enaindvajseto pomlad mnogo zdravja in sreče in na skorajšnje svidenje sestrica Marjana in vsi domači.
Očetu Ivanu Horvatu želim za dvojni praznik mnogo sreče in zdravja in mu kličem: Še na mnoga leta!
Sin Vili
Darinki Potočnik, Adeli Horvat in Danici Samajlenko čestitam ob dnevu žena.
Vili Horvat, VP 2883-16, Otočac
Izkušnje kažejo, da je služba pravne pomoči, ki Je bila ustanovljena leta 1961 s posebnim odlokom ljudskega odbora Ptuj, koristna in priljubljena ter se občani radi obračajo nanjo. To je razumljivo ker pretežno predstavljajo probleme naših občanov predvsem zadeve s področja socialnega zavarovanja, delavskih ln uslužbenskih razmerij, stanovanjskih razmerij ln podobno. Znano je, da ravno te zadeve odvetniki neradi sprejemajo v zastopstvo, to pa zaradi tega, ker je materialna stimulacija na teh področjih minimalna. Ta področja namreč zahtevajo intenzivno poglabljanje, ne dajejo pa adekvatnega materialnega nadomestila.
Po prej omenjenem odloku pa se daje pri službi pravne pomoči pravna pomoč brezplačno, le za sestavo vlog in listin plača stranka pavšalni znesek 300 dinarjev za stroške vzdrževanja te službe. Vsakršnega vplačila za dajanje pravne pomoči pa so oproščeni otroci padlih borcev in žrtev fa-
šističnega nasilja, osebe, ki imajo po veljavnih predpisih pogoje za oprostitev stroškov postopka, hišni sveti in stanovanjske skupnosti. Pravna pomoč pa je brezplačna tudi za varstvo pravic ln socialnega varstva.
Služba pravne pomoči pri Obč. skupščini Ptuj daje občanom ustne pravne nasvete, sestavlja vse vrste vlog v upravnem postopku, pravnih sporih, pravdnem, nepravdnem, izvršilnem in kazenskem postopku, predvsem pa se občani obračajo na službo pravne pomoči za sklenitev poravnave in za sestavo listin. Samo v preteklem letu je bilo sklenjenih ca. 300 pogodb (kupnih, darilnih in izročilnih). Ta podatek kaže n-i to, d'a so se občani v več kot polovici primerov obrnili na pravno pomoč predvsem zaradi sestave pogodb. Na drugi strani pa lahko tudi ugotovimo, da fe bil s sklenjenimi poravnavami in neštetimi pravnimi nasveti preprečen marsikateri nepotreben spor
pred sodišči.
Med najznačilnejšimi vlogami, ki so jih sestavili pri ptujski službi pravne pomoči, je treba omeniti predvsem nekaj računsko upravnih sporov, tožb zaradi nezakonitih odločb o odpovedi delovnega razmerja, tožb zaradi plačevanja oz. zvišanja preživnine, razveznih tožb, tožb zaradi motenja posesti, izvršilnih predlogov in pritožb zoper odločbe komunalnega zavoda za socialno zavarovanje.
V bodoče je želeti, da bi se ta služba kot samostojna organizacijska enota v občinski upravi še bolj razmahnila v tej smeri, da bi se ob pritegnitvi novih moči izvedla specializacija ta posamezna pravna področja.
Prav tako bi bilo potrebno razmisliti o organizaciji uradnih dnevov na sedežih krajevnih uradov v oddaljenejših krajih vsaj enkrat tedensko. S tem bi tudi tem občanom omogočili, da dobe strokovne pravne nasvete.
FL
Razvoj terja vzporedno reševanj e
vprašanj
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zavrč, Podlehnik, Osojnik, Pragersko. Razen tega delujejo še tri mladinske kuhinje: dijaški dom, mladinska kuhinja na Ormoški in Turnišče. V večini teh obratov pripravljajo tople malice — enolončnice. Nekateri imajo razen tega tudi bifeje, ponekod pripravljajo kosila. Skupno izdajajo sedaj okoli 1200 obrokov dnevno — mladinske menze pa še posebej ca. 350 kosil in 150 zajtrkov in večerij. Kapacitete pozimi zaradi sezoncev pri večini obratov niso izkoriščene. Posamezne menze vozijo hrano na svoja delovišča, druge poslujejo v povezavi z bližnjimi manjšimi obrati. Menz se poslužuje 80 do 90 % zaposlenih, samo v podjetjih z dislociranim delovanjem kot so Gradnje in Elektrokovinar je ta odstotek manjši.
Večino menz vodijo sindikalne komisije, jedilnike sestavljajo sproti. Zaposlujejo delno kvalificirano, sicer pa nekvalificirano in polkvalificira-no kuharsko osebje. Prostore imajo nekateri bolj, drugi manj ustrezne, nekateri odlične.
O kakovosti hrane v smislu zgornje razlage je težko govoriti na podlagi posameznih, nesistematskih pregledov. v posameznih obratih tudi ne vodijo dovolj specificirane dokumentacije za tako presojo. Vendar tudi enkratni pregled
in analiza jedilnikov lahko ugotovi določene značilnosti.
Menze naj bi s toplo malico nudile vsaj 700 do 800 kalorij, vendar naj bi bil obrok t ko sestavljen, da bi vseboval okoli y3 zaščitnih snovi, potrebnih za en dan. Imamo obroke, ki dajejo tudi 1700 kalorij, vendar so to nadomestila kosilu. Navadno malice dajejo 770, 890 kalorij.
Pogosto jim manjka beljakovin in zaščitnih snovi.
Cene malice so med 40 in 100 dinarji, režijo in še kaj krijejo sindikati.
Razen v menzah se delovni ljudje huanijo tudi v gostinskih obratih po nepopolnih podatkih okrog 620 ljudi.
Hrana otrok v dijaškem domu in mladinski kuhinji bi zadovoljevala kalorično, razen potreb za starejše fante, vendar si pomagajo s serviranjem skupno za omizje, tako. da obstoja možnost dodatka. Beljakovinsko in z zaščitnimi snovmi pa ta hrana ne zadostuje, kar je posebno škodljivo za otroke v internatu, ki nimajo možnosti dopolnitve hrane doma. Vzrok je ekonomska cena. Hrana v internatu v Turnišču je bila lani vsestransko odlična. Upam, da je letos ista. Imamo še prehrano najmlajših, ki rim jo nudijo otroški vrtci. V Ptuju je otroški vrtec zajel 80 otrok, na bregu 44 in v Kidričevem 55. Prehrambne probleme rešuje vsak po svoje m ker bo to. upam kmalu že zsrodovma, se
ne bi spuščala v podrobnosti. Kakor je znano, bo končno dobil tudi Ptuj obrat družbene prehrane za otroke, in sicer mlečni ali otroški restoran, ali brezalkoholni če hočete, — ta naziv se mi zdi najmanj zanimiv — v bivši kavarni Evropa. Adaptacije so v teku in optimisti upamo, da bo lahko začel služiti svojemu namenu s 1. majem. Predvidevali smo, da bi v glavnem krili potrebe po primerni hrani predšolskih otrok v vrtcih, ki se bodo letos razširili do dvojnih kapacitet, otrok, ki prihajajo s starši v Ptuj zaradi različnih opravkov, zdravniških pregledov itd., šolske mladine, takoimenovanih vozačev, ki iim je doba med ranim zajtrkom doma do poznega kosila ob šolski malici
'Konec prihodnjič)
OPREMO ZA NOVOROJENČKE, GARNITURE ZA DOJENČKE, OBLEKE ZA CICIBANCKE IN OBUTEV ZA PIONIRCKE kupite najbolj ugodno pri CICIBANU, Prešernova ulica 1, Ptuj
RAZPORED
obveznih cepljenj proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju na področju Zdravstvenega doma Ptuj
Cepljenje bo po sledečem razporedu:
v osnovni šoli Grajena 9 . 3. 1964 ob 10. uri; v osnovni šoli Dornava 9. 3. 1964-ob 13. un; v gostilni Pacinje 9. 3. 1964 ob 14.30; v zdravstveni postaji Goninica 10. 3. 1964 ob 13 uri; v poistaji prve pomoč: Stojnei 11 3. 1964 od 12.30; v osnovni šoli Markovci 11. 3. 1964 ob 14. uri; v osnovni šoli Gruškovje 12. 3. 1963 ob 9. uri; v osnovni šoli Rodili vrh' 12. 3. 1964 ob 11. uri; v osnovni šoli Podlehnik 12. 3. 1964 ob 13,30; v osnovni šoli Zetale 13. 3. 1964 ob 9. uri; v osnovni šoli Sela 13. 3. 1964 ob 12. uri; v osnovni šoli Leskovec 16. 3. 1964 ob 10. uri; v osnovni šoli Videm 16. 3. 1964 ob 13. uri; v gostilni Podvincd 17. 3. 1964 ob 13. uri; v zadružnem domu Rogoznica 17. 3. 1964 ob 14. un; v osnovni šoli Trnovska vas 18. 3. 1964 ob 11. uri; v osnovni šoli Destemik 18. 3. 1964 ob 13. un; v pomožni zdravstveni postaji Janezovci 18. 3. 1964 ob 15. uri, v zdravstveni postaji Cirkulane 23. 3. 1964 ob 10. un; v zdravstveni postaji Zavrč 23. 3. 1964 ob 13. un; v osnovni šoli Vitamairci 11. 3. 1964 ob 15. un; v osnovni šoli Polenšak 12. 3. 1964 ob 15. uri; v zdravstveni postaji Juršinci 13. 3. 1964 ob 15. un.
Cepljenje je obvezno za vse otroke, rojene v letu 1963 in 1962 ter zamudnike
Starši, prinesite s seboj zdravstvene knjižice otrok. Istočasno bo cepljenje otrok proti otroški paralizi z žličko. Prispe-; vek znaša 400 dinarjev in se lahko plača v dveh obrokih, pn prvem in drugem cepljenju.
Zdravstveni dom Ptuj Higienska postaja
OTROŠKE TRI CIKLE, OTROŠKA DVOKOLESA, OTROŠKE VOZIČKE, globoke ali športne, po zelo nizki ceni, dobite pari CICIBANU, Prešernova ulica 1, Ptuj
Obisk avstrijskih geologov
Združenje solnograških geologov namerava obiskati Ptuj letos 2. maja v okviru svojih poučnih ekskurzij z namenom proučevanja in ogleda zgodovinskih in kulturno zgodovinskih' zanimivosti, iz Upnice bodo pripotovali geoloffi v Ptuj, kjer se bodo zadržali 1 dan. Poučne ekskurzije se bo udeležilo 76 geologov.
Vodstvo ekskurzije se je že koncem februarja ti. obrnilo na Turist biro Ptuj po potrebne informacije v zvezi z možnostjo ogleda oddelkov ptujskega muzeja in dnevne preskrbe.
Iz Ptuja se bosta dva avto-qbusa geologov iz Lipnice čez Jeruzalem in Radgono vrnila še isti dan nazaj v Avstrijo.
TfmmTTTTT?m»»TT
Ostali dogodki
(Nadaljevanje s 1. strani)
stavnikov ljudske in socialistične stranke v nekakšnem razmerju 50:50. Urejeno je tudi tako, da je povsod tam, kjer je minister član ljudske stranke (OeVP), državni podsekretar član socialistične stranke (SPOe) in narobe. Tako lahko torej obe stranki nadzirata delo vlade, hkrati s tem pa imata tudi priložnost, da povsem strankarsko ocenjujeta ukrepe posameznih ministrov. Omenimo naj še, da je vladni predsednik (kancler) vedno član ljudske stranke, podkancler pa socialist
Razmerje dobljenih glasov na volitvah za obe stranki je precej enako. Ce je prišlo sedaj do novih razgovorov med obema partnerjema, se je to zgodilo zato, ker je ljudska stranka uvedla v vlado novega kanclerja doktorja Klausa, potem ko je dosedanji dr. Gorbach odstopil. Dr. Klausa namreč smatrajo za »refor-mista«, ki skuša poiskati zveze za bodočo koalicijo pri manjših strankah, da bi se znebil »velike koalicije«. Le tako bi lahko prišle desničarske težnje avstrijske ljudske stranke bolj do izraza. Gre predvsem za to, da bi denacionalizirali državno industrijo in dali s tem zasebnikom večjo veljavo. Radi bi tudi, da bi se pretendent za cesarski prestol Ofcto Habsburški lahko vrnil v Avstrijo. Vsemu temu socialisti odločno nasprotujejo. Vendar kaže, da bo koalicija v sedanji obliki veljala tudi za prihodnje, navzlic zavlačevanju razgovorov in težavam okrog sporazuma.
šport šport šport
šah
Prvenstvo gimnazije
V preteklem tednu je bilo na gimnazijskem šahovskem prvenstvu odigrano peto kolo, medtem ko so bile v šestem kolu odigrane samo tri partije. Večjih presenečenj ni bilo, rezultati pa so naslednji:
V.	kolo: Napast — Skok 1:0, Korban — Krajnc odloženo, Zarjan — Habjaniič 0:1, Zigman — Žličar 1:0, Znidarič — Zida-rič 1:0, Vodopivec — Jesih 1:0 in Viher — Verdenik 1:0.
VI.	kol: Jesih — Viher 0:1,
Krajnc — Zorjan 1:0 in Napast — Korban 1:0.
V odloženih partijah tretjega in četrtega kola je Habjanič premagal Napasta in Korbana.
Vrstni red po nepopolnem šestem kolu pa je naslednji: Znidarič 5 (1), Zigman 4,5 (1), Habjanič 4 (i), Napast 4, Viher 3,5, Skok in Vodopivec 2,5 (1), Krajnc in Zličar 2 (1), Zor jan 2, Verdenik in Zidarič 1,5 (1). Korban 1 (1) in Jesih 1 točko.
M. Z.
ROKOMET
V	četrtek, 27. februarja so bile na rokometnem igrišču Drave, prve rokometne tekme v letošnjem letu. Rokometaši Drave so povabili v goste rokometaše Var-teksa iz Varaždina, ki so člani zagrebške rokometne cone. Srečanje je bilo prijateljsko in je služilo predvsem vigravanju in kot trening tekma pred bližajočo se prvenstveno sezono.
Najprej sta se pomerili obe B ekipi. Po dokaj povprečni in na trenutke nezanimivi igri, so zmagali gostje z rezultatom 22:11 (12:7). Igralcem B ekipe, ki jo sestavljajo v glavnem še mladinci, se pozna, da prek zime niso dovolj trenirali — slab dan pa je imel tudi vratar Podpadec. Na]"-več golov so. dosegli Kovač, Križe in Oman.
V	drugi tekmi sta se sestali obe A ekipi. Ekipa Drave, ki je tokrat nastopila z manjšimi spre-memhami, se ni mogla uspešneje
je klonila z rezultatom 28:15(12:8). Nastopili so skoraj vsi standardni igralci Drave razen Zlendra in Ročaka. Igrala sta tudi Zirovnik. ki se je vrnil iz JLa in pa mladinec Belšak, ki bo verjetno letos okrepil A ekipo.
Tudi igralcem I. ekipe se pozna, da prek žime niso dovolj resno trenirali in da so kondicijsko sla bo pripravljeni, saj so po vodstvu v začetku tekme močno popustili in dovolili nasprotniku, da je vse do konca večal razliko
Bilo je opaziti, da vse preveč igrajo na sicer odličnega Rozma na, vendar takšna igra ne voai k uspehu.
Pri Dravi lahko pohvalimo Rozmana, ki je dosegel tudi največ golov. Na »delu« smo videli oba domača vratarja, vendar je Ra-kuš v boljši formi kot Kuhar Obe tekmi je pred okrog 100 gledalci vodil Adi Sarman iz Ptuja
Rokometaši Drave bodo v prihodnjih dneh vrnili obisk Varaž-
upirati boljšemu nasprotniku in dincem.
Dik
Vabilo
DPD Svoboda Ptuj priredi v soboto, 14. marca 1964. 6 pri-četkom ob 19. uri v narodnem dontiu
VESELI VEČER
Nastopili bodo tamburaški orkester, kitaristi, pevci, kvartet »Lajoš« Ptuj in znana humorista prleški Franček in Mi-
ca iz Maribora.
Goste bomo postregli s prist nim domačim vinom in okus ndtn prigrizkom.
Prosimo, da si najpozneje do 9. marca 1964 po želji izberete sedeže v dopoldanskem času pri lov. Karlu Korenu (v gleda lišču). Vstopnina za osebo 500 dinarjev.
Odbor
Na podlagi 10., 43., 46. in 47. člena Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list SFRJ, številka 47/1959) ter 55., 37. in 38. člena Pravil občinskega stanovanjskega sklada Ptuj razpisuje upravni odbor sta-novajskega sklada Ptuj po sklepu 18. seje z dne 20. februarja 1964
I. NATEČAJ
posojila za dovršitev novogra-jenih hiš osebam v delovnem razmerju, ki grade svoje hiše na območju občine Ptuj do višine 20,000.000 dinarjev.
1.	Zp posojila po tem natečaju se lahko potegujejo fizične osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po predpisih o socialnem zavarovanju z njimi izenačene.
2.	Posojila se bodo odobravala prosilcem, ki imajo hiše dograjene najmanj v tretji fazi in vloženih 60 % lastnih sredstev od predračunske vrednosti.
Posojila se bodo dajala v višini 700.000 dinarjev.
3.	najnižja obrestna mera znaša 2 %. najdaljši rok vračanja 15 let.
4.	Prosilec mora k prošnji predložiti odrezek o vplačani varščini 1 % od zaprošenega posjila na depozitni račun pri KB Ptuj, številka 604-19-70-286 na ime: »Varščina za najeto posojilo«. Če prosilec odstopi od posojila mu varščina zapade v korist sklada.
5.	K prošnii mora prosilec predložiti naslednjo dokumentacijo:
a) potrjen načrt s predračunom in gradbenim dovo-
Osebna kronika
Rodile so: Angela Korošec, Zi-grova 6, Ormož — Stanka; Marija Veldin, Cvetkovci 20, Ormož — Mileno; Marija' Cafuta, Na postajo 5 — Milana; Alojzi-a Lovrenčič, Derbetinci 11 — Slavico; Marija Habjanič, Ilovci 6, Ljutomer — Alenko; Vida Krajnc, Brezovec 85 — Hermana; Gizela Potočnik, Mestni vrh 30 — Milko; Terezija Turščak, Na Obrežju 1 — Renato; Terezija šilak, Muršičeva 5 — Stanka; Štefanija Ja/nežič, Obrež 1,
VABILO ŠAU1VCEM IZ 0REŠJA
Nekoč so se ljudje v zimskem času zbirali k luščenju bučnic. Te navade ni več, zato pa se zbirajo sedaj k čiščenju čebulč-ka »lukeca«. V lepih večerih se navzoči nasmejejo šalaim, katerih največ leti na navzoče. V našo družbo v Orešju va-
l Ormož — deklico; Marija Unuk, Apače 103 — Danico; Marija Terbuc, Budina 33 — deklico; Marija Vršič, Trnovci 12 — Jožefa; Marija Juričinec, Mihovci 75, Ormož — Mileno; Ivana Meško, Hajndl 15, Ormož — Heleno; Marija Krajnc, Orešje 19 — Janjo.
Umrli so: Alojzija Pratnemer Za kolodvorom 6, Ormož, roj. 1898, umrla 27. febr. 1964.
birno nove šaljivce, seveda se bodo naših večerov lahko ude ležili šele v naslednji sezoni. Ob tej priložnosti želim teti Neži Matildi, Lojzki, Roziki, Mar i, Angeli, Silvi in Olgi vse lepo za bližnji praznik; stricu Franclu, Janezu, Marjanu ml., Ediju in Tončku pa lep pozdrav; prav bi bilo, če bi se ob bližnjem prazniku žena res izkazali.
A. K., Orešje
NON STOP • NON STOP * NON STOP • NON STOP
Z
1 KOLIBRI MOPEDI,
H
O -o
Z
o z
cn H O -o
Z
cn -j
O -o
Z O z
PRETIŠ MOTORJI, VSE VRSTE TELEVIZORJEV, KOLESA, POHIŠTVO
0-C H
C/3
£ O z
o-
o t—
CD
dobite tudi na potrošniški kredit v
NOVI DOM, PTUJ, Zadružni trg 1. (ob starem mostu)
Konkurenčne cene — Solidna .postrežba
. Z
trgovini O
Z
NON STOP • NON STOP • NON STOP • NON STOP
o.
O H
cn
Z O Z
K>OOQOOOOOOOOOOOOOOOOO>
o
o
n vf
\J A
V
V
A
v
A
V
8 O
\J
H
S ko [P
ljenjem;
b)	dokaz o lastnih sredstvih
c)	potrdilo o višini mesečnih prejemkov;
d)	od sodišča potrjen zemlj6-knjižni izpisek nepreinič nine na kateri se zida hiša;
e)	potrdilo o vinkulaciji zavarovanja hiše v korist KB Ptuj, ki ga dobite pri vašem zastopniku DOZ.
6.	Ponudbo je treba vložiti od 1. do 8. aprila 1964 v zapečateni kuverti na Občinski stanovanjski sklad Ptuj, Magistrat, Ulica heroja Lacka, pritličje. Poleg ponudbe v zapečateni kuverti mora prosilec predložiti še vso zgoraj navedeno dokumentacijo v posebni kuverti, sicer se njegova prošnja ne bo obravnavala.
7.	Prednost pri posojilu bodo imeli prosilci:
—	ki ponudijo krajši odplačilni rok;
—	ki ponudijo večji delež lastne udeležbe;
—	predvsem pa tisti, ki pustijo v ptujski občini prazno stanovanje zaradi vselitve v svojo hišo.
8.	Izid natečaja bo objavljen na oglasni deski občinske skupščine Ptuj in stanovanjskega sklada. Vsi prosilci pa bodo o izidu natečaja pismeno obve ščeni.
Odobreno posojilo bo prosilcem na razpolago od 1. junija do 30. novembra 1964. Po tem 1 roku ne bo mogel nihče več črpati kredita.
V Ptuju, dne 21. febr. 1964
OBČINSKI STANOVANJSKI SKLAD PTUJ
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve Občinske skupščine v Ptuju obvešča vse lastnike orožja in orožnih listov, da bo od 10. 3. do 31. 3. 1964
oodaljševal veljavnost orožnih listov za leto 1964.
Za podaljšanje veljavnosti orož-enega lista se vloži prošnja na obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni občinske skupščine v Ptuju, Srbski trg št. 1, soba št. 1. Vloga se kolkuje z državno takso po tar. štev. 1 ZUT 50 din. ter za vsako orožje po tar. št. 15 ZUT 1600 din. K vlogi se priloži orož-I ZUT 600. K vlogi se priloži orožni list za lovsko orožje pa še potrdilo o članstvu v LD.
V kolikor kdo ne bo v tem času vložil prošnje za podaljšanje veljavnosti orožnega lista ali odjavil orožja, se bo zoper njega postopalo v smislu 4. točke 14. čl. zakona o orožju (Ur. list LRS, št. 26/54).
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve OS Ptuj
DPD SVOBODA PTUJ priredi v ptujskem gledališču v nedeljo. 15. marca 1964, ob 16. uri za mladino, ob 19.30 za odrasle nastop mladih talentov pod naslovom
POKAŽI, KAJ ZNAŠ!
Program bo obsegal resni in šaljivi del. Vstopnice so v predprodaji v gledališču vsak dan razen v nedeljo od 8. do 12. ure pri tov. Karlu Korenu,
Vabimo vse mlade, neznane talente, posameznike in skupine (pevce, instrumentaliste, recitatorje, plesalce, humoriste itd.), da se udeležijo avdicije, ki bo v nedeljo, 8. marca 1964, olj 9. uri v Glasbeni šoli v Ptuju (soba št. 4).
Določene so koristne nagrade.
Odbor
Društvo knjigovodij Ptuj in Knj igovodska sekcija Društva ekonomistov Maribor prirejata velik
I. bilcMčni ples
ki bo 1. marca 1964 v Kidričevem. Pričetek ob 20. url.
Pester kulturni program bo izvajal dr. Ferry Sonvan s svojim orkestrom in pevko Marjano Deržaj.
Iz Ptuja je zagotovljen prev oz izpred hotela Poetovia in sicer od 18.45 do 20.30. Nazaj bo do vozili avtobusi po potrebi od 2. ure dalje.
Rezervacije so na voljo pri Turist biroju v Ptuju. Cena rezervacije je 1000 dinarjev, od katerih se 500 dinarjev šteje za kon-zumacijb.	Vabljeni!
LiiiiAAi
RAZPIS
STANOVANJSKA SKUPNOST PTUJ - servisi, spre) me sodelavce za naslednja delovna mesta:
2 kvalificirana zidarja 2 kvalificirana kleparja
2	kvalificirana slikarsko pleskarska delavca
3	nekvalificirane delavce za po
moč pri zidarskem delu
Pogoji: pod 1 in 3 — kvalifikacija.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohod-kov. Pismene ponudbe sprejema tajništvo skupnosti Nastop službe tp mogoč takoj.
Komisija za razpis delovnih mest pri KOMUNALNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PTUJ na osnovi 2. odst. 13. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje sledeča delovna mesta:
1.	SOCIALNEGA DELAVCA
pogoj je šola za socialne delavce;
2.	STROJEPISKO l-A
pogoj je izpit za strojepisko I-a ali I-b s 3-letno prakso.
Nastop službe možen takoj.
Plača po pravilniku.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta toda najdalje
do 31. marca 1964.
RAZPISNA KOMISTJA KZSZ PTUJ
O
r\ V
O
O n
O O O
:>
:>
f
) >
>
;>
:> D :> i>
o o o
OVEN (od 21. marca do 20. aprila)
Radi imate otroke in tudi ti so na vas zelo navezani. Večkrat vas razočarajo ljudje, od katerih vse drugo pričakujete. Hiitro se navdušite za nove stvari in radi pri njih tudi vztrajate.
BIK (od 21. aprila do 20. maja)
Bodite previdnejši na vožnji, sicer se boste kmalu kesali. Iskren je po vašem tisti prijatelj, ki ga zanimajo vaše težave zato, da bi vaim pomagal. Prečitaine knjige vam mnogo povedo, znanci pa le toliko, kolikor se jim zdi potrebno.
DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija)
Darežlijivost vam prinaša več sreče kot drugim grabežljivost. Ne jezite Se zaradi malenkosti, ki vas motijo: če se dobro poznate, si boste priznali, da ste utrujeni. Se malo po-trpiite; pričakovano pismo je že na poti.
RAK (od 23. junija do 22. julija)
Raje si populite lase z glave kot pa bi izrekli slabo besedo na škodo ljudi, ki vas cenijo. Aprila vas bo obiskal dober znanec. Napak ne priznavate radi, pač pa jih skrbno odpravljate.
LEV (od 23. julija do 22. avgusta)
Lani ste dosegli več kot ste pričakovali. Razveselilo vas bo pismo iz oddaljenega kraja. Ne verjemite vsega, kar še vsi ljudje ne govorijo same resnice.
DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra)
Ne dovolite niti ljubljeni osebi, da bi storila, kair vam ne ugaja. Vedno ste se radi držali pravila: dobri ljudje si pridobijo ugled z dejanji, ne z besedami. Vaši prijatelji cenijo denair, vi pa čas.
TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra)
Težav se ne ustrašite. Hitro ste se vživeli v nove dru-. žinske razmere. Najbolj vas je vesel prijatelj, ki ga poznate že iz otročkih let.
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra)
Vaši pametni nasveti marsikomu koristijo. Radi pomagate ljudem, ki se tudi sami trudijo, da bi prišli iz težav. Preveč ste občutljivi; vsaj del vsega, kar slišite, obrnite na šalo, pa se boste lažje znašli.
STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra)
Bolj vam ugajajo molčeči kot preglasni ljudje. Letošnja prijetna doživetja vam bodo prinesla nove izkušnje. Radi ste lepo oblečeni in tudi v službi ter doma radi skrbite za red v svoji okolici.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja)
Kmalu se vam bo izpolnila sicer skromna, vendar pomembna želja. Zaradi trenutnega neuspeha ne izgubljajte poguma. Oglasite se v kratkem pri sorodnikih; željno vas pričakujejo.
VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja)
Večkrat ste potrti; to vam samo potrjuje, da ste preveč osamljeni. Z denarjem nimate radi opravka. Ne dovolite, da bi vas kdo slepil z obljubami.
RIBI (od 20. februarja do 20. marca)
Včasih ste kar preresni; nekaj skrbi si prihranite še za poznejše dni. S potovanja imate prijatelja ki vas zelo ceni. Otresiite se predsodkov, pa boste v življenju lažje shajali.
O \tf
>000 «ooooooooooooooooo< Mali oglasi
PRODAM
AKACIJEV LES za brajde prodam. Dostavim na dom. Naslov t upravi.
Skoro novo spalnico (orehov
furnir) ugodno prodam. Ogled v Zavodu za komunalno dejavnost, Znidairičevo nabrežje 4.
Prodam dobro ohranjeno pohištvo, spalnico, žimniee, kombinirano omaro. Ogled v nedeljo dopoldne. Podbreznik, Ptuj, Srbski trg 2.
Prodam krmo. Vprašajte pri vratarju »Delte«, Ptuj.
Ugodno prodam takoj vseljivo hišo z vrtom. Genovefa Hrga, Podgorci 8.
Prodam češnjevo posteljo in nočno omarico, emajliran štedilnik (skoraj nov). Kositajn-šek, Vičavska pot 5.
Prodam dobro ohranjen moped. Vprašajte Volkmerjeva cesta 4, Ptuj.
Stavbene parcele ob Mejni cesti v bližini železniške postaje Hajdina prodam. Vprašajte Sp. Hajdina 130.
KUPIM
KUPIM TRAKTOR FERGU-
SON 12, 18 ali 28 s priključki. Iv.an Zafa. Zamršje 84, Rečica pri Karlovcu. MALO POSESTVO S IIIšO v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi.
IZGUBLJENO
Zgubil se je lovski pes nemški
kratkodlaki ptičar z belo liso na čelu. Sliši na ime »Pol«. Najditelja prosiim naj ga proti nagradi vrne Ivarau Kukcu, Ormož, Mesitni trg 11.
Stanovanja
IŠČEM PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO v okolici Ptuja. Vprašajte v recepciji hotela.
Iščem opremljeno sobo v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi

IŠČEM GOSPODINJSKO PO-MOCNICO za gostilno. Naslov v upravi. Deklico s podeželja, ki bi se rada navadila gospodinjstva, takoj sprejmem. Naslov v upravi.
čestitka
Slavinec Milan, Vp 1716-17, Split, pozdravlja člane ObK ZMS Ptuj, mladince in mladinke aktiva »Olge Meglič« ter sodelavce in sodelavke podjetja »Elektrokovinar« v Ptuju.
Poseben pozdrav očetu in materi, bratu in sestri ter vsem Oreščanom, tudi tov. Albini. Pozdravom se pridružujeta Milan Furek iz »Elektrokovine« in Janko Kline iz »Kovine« pri Dravi.
Zahvala
Ob smrti naše ljube mame in stare mame
MARIJE REPIČ
iz Prešernove 7 v Ptuju
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so jo 26. februarja 1963 v tako velikem številu spremili na zadnji poti m ji darovali vence in cvetje. Vsem se tudi zahvaljujemo za izraženo sožalje.
Žalujoči mož. sin Janko z družino, hčerka Ivica z družino, vnuki in Hrngn sorodstvo