tehničnih predmetov. Clani odbora za pridobivanje gozdnih sor- tlmentov so v tem sm1slu dopolnjevali oziro- ma komentirali kritičen članek prof. Z. Turka, s katerim v načelu soglašajo in s tem priča­ kujejo od Biotehniške fakultete VTOZD goz- darstva, da te ugotovitve in sugestije upošte- va pri prvi reviziji učnega programa, ki bo po naši informaciji stekla v jeseni t.l . Pri tem so pa večkrat poudarili, da ni pomembno samo število ur za predavanja tehničnili predme- tov, temveč še bolj kot to, vsebina teh pre- davanj ter visok strokovni nivo in zadostna kadrovska zasedba ustreznih predavateljev. Pravljica o starem bukovem gozdu Nekoč je rastel star bukov gozd. Pot do njega ni bila ravno lahka, zato so si okoliški prebival cl drva in steljo rajši priskrbeli v do- ·stopnejših predelih. Gozd je bil prepuščen samemu sebi in izgledalo je, da je s tem kar zadovoljen. Drevesna debla so bila vitka, le tu in tam se je katero nekoliko raz potegnilo v širino in višino, tako kot je v revnih krajih ko~ maj kak bogatin med rrmožico siromakov. V krošnjah je bila precejšnja gneča in ko so s hribov zapihale sape je njihovo šelestenje spominjalo na klepet gospodinj v tesnih uli- cah obmorskih mest. Tudi gozdarji so ga puščali vnemar. Prvi izmed njih, ki ga je obiskal, je bil starejši, z gozdovi tesno zrasel mož. Ko ga je uzrl, mu je že malce opešane srce kar poskočilo od ve- selja. V veliko, debelo knjigo je o njem z okor- no, skoraj šolsko pravilno in s peresom izpi- sano pisavo napisal, da je to lep, mladosten, starejši bukov gozd. Potem so prišli čudni časi. Ljudje so bili ta- ko zaposleni s samimi seboj in preganjanjem drug drugega, da so se v gozdove zatekali le kadar so se pred korn skrivali ali pred čim bežali. Bukve so samo stnnele in se čudile, njihovemu klepetu v krošnjah ni imel nihče časa prisluhniti. Ker pa vse mine, je bilo tudi tistih čudnih časov enkrat konec. Ko so se ljudje nekoliko opomogli od preganjanja drug drugega so se ponovno spomnili starega bukovega goz- da. Gozdar, ki ga je obiskal, je bil drugačne­ ga kova ko1 njegov čuteči predhodnik. Vzga- jali so ga težki časi, zato je bilo v njem malo nežnosti, a veliko odločnosti in prepričanosti v svoj prav. Gozd je krstil za Fagetum sylvaticae. S svojimi pomočniki ga je 'po do- lgem in po čez premeril in narisal cel šop kri- 432 vulj. če bi bukve znale brati, bi v knjigi, ki pa ni bila več tako velika kot tista prva in v ka- teri je s peresom izpisane črke zamenjal tip- kopis, zase prebrale kaj žalostno usodo. Na njihovo srečo pa je bil gozd še preveč od- maknjen, ljudje pa so imeli polno drugih, po- membnejših skrbi. Izračuni in krivulje niso dobile svoje potrditve in naslednjega gaz- darja je na~ gozd pozdravil skoraj takšen kot prejšnja dva. (No ja, življenje je pač kruto in nekatera drevesa so veter, sneg in bolezni pognali v večna lovišča, toda ker ni nihče ne- nadomestljiv, so preostali vrzeli, ki so tako nastale, skrbno zapolnili). Ta tretji gozdar je bil še mlad, poln šolskega znanja in novih za- misli, ki so se ravno v tistem času začele širiti v gozdarski srenji. Gozd je prekrstil v Denta- rio-Fagetum. Namesto, da bi ga premeril po dolgem in po čez, kot njegov predhodnik, je potrpežljivo stopal od drevesa do drevesa in vsako poimenoval. Nekatera, tista, ki so se mu zdela najlepša, je označil z laskavirn ime- nom »nosilec funkcij«, druga za katera je so- dil, da motijo in nagajajo prvim je okregal s »konkurenti«, preostala, ki so bila kot »star razmajan kažipot na križišču cest, ki jih že dolgo ni več in ne koristijo, škodijo pa tudi ne« pa je označil za indiferentna. Potem je vse tri skupine seštel in z njimi delal čudne račune. Knjiga, ki jo je napisal je bila polna globokih misli in nasvetov, kaj bi morali! in kaJ je nujno postoriti. Ker naše bukve še ved- no niso znale brati, je odpadel hud prepir, ki bi se med njimi razvnel, ko bi v knjigi preči­ tale, da je nekaterim predpisan propad, dru- gim pa svetla bodočnost. Saj veste, kako je med sosedi: »Zakaj pa ravno jaz?« Vsemu napredku navkljub, naš gozd je bil še vedno preveč odmaknjen, pa čeprav so ... se mu vijugaste bele kače, ki so vedno po- gosteje rezale strma pobočja, naglo približe- vale. Zato je tudi četrtega gozdarja pričakal v stari, nam že znani podobi. Rekli boste, vsaj leta bi se mu pa že morala nekoliko poznati . Ampak to je tako kot pri ljudeh. Ce človeka spoznaš pri tridesetih in ga ponovno srečaš pri petdesetih, velikokrat osuplo vzklikneš: »]oj, kako si se postaral!«. Ko pa ga ponovno srečaš pri sedemdesetih, pa se ti zdi, da se še hudičevo dobro drži. Naš gozd se je tudi. Novi gozdar je prihajal ravno v času, ko se je po deželi veliko govorilo in pisalo, da je tre- ba prekiniti z voluntarizmom (čudna beseda, mar ne, jaz je ne razumem prav dobro, in če je tudi vi ne najbolje, jo kar preskoči te, saj ta- ko in tako ni pomembna) in da je odločno in brezkompromisno treba preiti od besed k dejanjem. Ideje so dobre, le praksa je slaba. Rešilo nas bo le dosledno spoštovanje zako- nov in predpisov, inovativnost in upoštevanje znanstvenih dognanj. Če bi bil starejši, v živ- ljenju preizkušen in gromečih kampanij va- jen, bi četrtemu gozdarju te besede pri enem ušesu šle notri, pri drugem pa ven. Ker pa je bil še mlad, so mu obležale v glavi in samo čakale, da v praksi dobe potrditev. Ta pa je prišla pri srečanju s starim bukovim gozdom. Dobro, najprej ga je bilo treba prekrstiti - zdaj se je imenoval Enneaphyllo-Fagetum Čudno, mar ne, pri ljudeh zadostuje en krst in eno ime (za celo življenje, če zanemarimo, da recimo Marija iz Maričke postane Mleka, gozd pa vsako desetletje dobi novo). Njegov opis je bil kratek in skop. Potem je četrti gozdar vzel v roko vse prejšnje tri knjige in dlje ko jih je prebiral, bolj je bil prepričan da ima pred seboj nič več in nič manj kot razrednega sovražnika. Poglejte! Ideje napisane v knjigah so bile do- bre (če iz vzamemo prvo knjigo, napisano še v nazadnjaških časih). Dejanja pa so izostala. Najprej je bil Fagetum sylvaticae potem Dentario-Fagetum, zdaj vemo da je En- neaphyllo-Fagetum, najprej so ga namerava- li prebirati, potem so ga hoteli redčiti, zdaj vemo, da ga moramo obnoviti. Računali so mu lesno zalogo, prirastek, vrednost, obhod- njo, proizvodno dobo, kubike, ki jih bodo iz njega dobili. Vsemu za pisanemu navkljub pa se on v teh desetleDih skoraj ni spremenil . Vsako pomlad ozeleni, včasih tudi cveti in obrodi, jeseni orumeni in odvržje listje. Na- slednjo pomlad pa vse znova. Naše globo- koumne besede in smeli načrti ga nič ne ga- nejc. S svojo življenjsko vitalnostjo, kot da se jim posmehuje. Da. da odločno in brezkom- promisno je treba preiti od besed k deja- njem. Fantje, na golo z njim! Tokrat našemu gozdu nobena dobra vila ni mogla več pomagati, kajti bela kača je bila že tik pod njim. Prišli so možje v oranžni.h kom- binezoni.h in rumenih čeladah in zabrnele so motorke. Bolj kot njihov hrup je tenkočutnirn domačinom paralo živce ječanje in stokanje krošenj in debel, ki je starejše med njimi spo- minjalo na že skoraj pozabljene grozote zad- nje vojne. · Potem so posadili smreko, na katero pa so kmalu pozabili in tam kjer je bil nekoč star, lep bukov gozd, se je bohotila neprehodna grmašča. Življenje pa je kot morje. S plirno in oseko, viharjem in spokojnostjo. Ko je prihajal peti gozdar so ljudje v deželi začeli spoznavati, da vse staro le ni slabo, da beseda konzer- vativen nima vedno negativnega prizvoka. Na novo so za če lil odkrivati pozabljene nava- de stare resnice in prebirati zaprašene knji- ge. Peti gozdar je bil seveda otrok svojega časa, zato je med vsemi štirimi knjigarni naj- prej v roke vzel prvo. Ko je prišel do strani, kjer je z okorno, a pravilno pisavo opisan star, lep bukov gozd, se je ustavil in zamislil. Ne- kaj pravljičnega je bilo v teh besedah. Spo- min mu je porom<'~l v mladost, raznežil se je in v hipu sklenil, da mora ta gozd poiskati. Vzel je pot pod noge in prehodil ves okoliš. Zman. Hodil je po domačijah in spraševal ljudi. Ni jim verjel. ko so mu pripovedovali o njego- vem žalostnem koncu. Iskal je naprej in še vedno išče ter sprašuje. Mu lahko kaj poma- gate? Igor Dakskobler 433