ID o p i s i. Iz Trsta. f Anton vitez Klodič-Sabladoski, nadepolni sin obče spoštovanega našega c. k. deželnega šolskega nadzornika, umrl je tu 11. preteč. meseca, star 21 let. Lehka mu bodi zemljica! Iz Gorice, v 24. dan maja. (Mestna in okoliška okrajna učiteljska kouferenca. Izpiti o učiteljski sposobnosti.) V 14. dan t. m. je imelo Goriško mestno ljudsko-žolsko učiteljstvo okrajno konferenco, o kateri bi sicer ne imel »Učit. Tovariš«, kot slovenski šolski list, ničesar sporočati — kajti naše komunalne šole so izključljivo italijanske — ako bi po §. 4. ministerskega ukaza z 8. maja 1872. 1. ne bilo dolžno udeležiti se te konference tudi učiteljsko osobje tukajšnjega c. k. izobraževališča, deške in dekliške vadnice, mej kojim je 14 Slovencev, oziroma Slovenk. Dnevni red bil je takrat, le kratek; imel se je izbrati jeden odposlanec k prihodnji deželni učiteljski konferenci. Taknj začetka pa predlagal je prof. dr. K., naj bi se zborovanje vršilo v nemškem jeziku (do zdaj se je to godilo v italijanščini), in sicer zato, ker so skoro vsi udeleženci zmožni nemščine, v tem ko je italijanščina marsikomu popolnoma tuja. Temu nasproti je nasvetoval prof. Kl., naj bi bilo vsakemu dovoljeno posluževati se materinega jezika, za koji predlog je tudi glasovala večina konference. In res se je govorilo potetn večinom nemški, in volil se je jeden zapisnikar, zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika. Da se niso Slovenci uže takrat posluževali svojega materinega jezika, bil je menda vzrok nekaka krotkost in bolj fonnalen značaj celega zborovanja. Prihodnjič pa, ko pride na dnevni red kako pedagogično vprašanje, smemo biti prepričani, da se bode v šolskem poslopji našega lahonskega magistrata glasila tudi slovenščina. Za odposlanca k deželni učiteljski konferenci predlagala je mestna učiteljica Vogrič (menda v sporazumenji se svojimi tovarišicarni) glavnega učitelja prof. T., a mestni učitelj J. se je temu protivil rekoč, da ker se bodo pri prihodnji deželni konferenci pregledovali učni načrti, je treba za to ljudskega učitelja, ki je imel priliko dejansko se seznaniti z učnimi nafirti. In vnel se je mej njima prav živahen dvogovor. A ko se je J. mej posvetovanjem mej mestne učiteljice podal, bila mu je lehka stvar pregovoriti je, da so njega volile. Zopet lep dokaz, kako malo je ženska sposobna za parlamentarno živenje. Kot curiosum bi imel sporočiti predlog komunalnega učitelja iz Ajševice*), da deželni šolski svet preskrbi izdanje slovensko-italijanske slovnice za ljudske šole, kojo on tako nujno potrebuje. Pa ta slovnica naj ne bode pisana v hrvatskem (tako!! hotel je reči: v slovenskem pismenem) jeziku, ampak v takem slovenskem jeziku, kot ga ljudstvo govori (tedaj v dijalektu!!). Temu predlogu kot dodatek nasvetoval pa je hudomušno vadničen učitelj K., naj se spiše tudi italijanskoslovenska poučna knjiga, da bode mogoče tudi laškim mestnim otrokom učiti se slovenskega jezika, koji predlog je naše Lahe jako zbodel. Ker je pa v zalogi šolskih bukev prvemu predlogu primerna knjiga uže izšla, opustila sta se oba predloga. Učitelji Goriške okolice imajo pvihodnjo sredo okrajno učiteljsko konferenco v Solkanu. Kakor je iz dnevnega reda razvidno, bode se poleg oficjalnega poročila nadzornikovega o nadziranji šol volil namestu umrlega Štandreškega učitelja K. zastopnik v okrajni šolski svet in odposlanca k deželni učiteljski konferenci. Eazpravljali se bosti dalje zadači: »Kako naj učitelj vzbuja in goji nravnost pri mladini?« — »Važnost šolskih vrtov.« — Važna točka dnevnega reda je slednjič vprašanje o vplivu šolske novele na primorške učne načrte. Jako radoveden sem, ali se tudi Goriški okoliški učitelji izreko v istem smislu kot Kraški. Izmej štirih učiteljic prestali sti dve izpit iz francoščine s prav dobrim, Slovenka in Italijanka pa izpit za Ijudske šole s povoljnim uspehom. Iz Krškega. »Opis Krškega okrajnega glavarstva«, ki se je v »Učit. Tovarišu« lani in letos tiskal, izšel bode v posebni knjižici, kateri bode pridejan tiuli zemljevid omenjenega obsega z načrti Krškega in Kostanjeviškega mesta ter Mokronoškega in Radeškega trga. Knjižica bode stala 30 kr., po pošti 35 kr. J. Lapajne. \l Metlike. V mnogih krajih po Dolenjskem razsaja uže dalje časa kozja bolezen. Tudi naša štirirazrednica je uže od 1. aprila t. 1. vsled te bolezni zaključena. Kdaj bodemo zopet začeli poučevati, se še dobro ne ve; po mnenji gospoda dr. Eržena iz Črnomlja mogoče, da odpremo šolo po binkoštnih praznikih, če do tedaj nikdo več ne zboli. Bolezen sicer ne razsaja posebno hudo; a koniaj preneha tti, uže se prikaže tam, tako da se s poukom pričeti ne more. Kakor mi je pravil hrvatski učitelj J. iz Žakanja, prikazujejo se koze tudi uže onkraj Kolpe. — Kako dolgočasno je, če učitelj praznuje mej šolskim letom, ko drugi tovariši uspešno delujejo v šoli na polji narodne izomike, uvidevamo tukajšnji učitelji. »Da bi se le kmalu pričela šola«, je naša jedina želja; vsaj človek od dolzega časa ne ve, kaj bi počel. Daj Bog, da bi bolezen popolnem prenehala! Iz Ljubljanske okolice. Učiteljska konferencija za okraj Ljubljanske okolice bode v 16. dan julija t. 1. po tem le vzporedu: 1. Poročilo okrajnega nadzornika. — 2. Slovnično obravnavanje berila, praktično z učenci višjega oddelka (g. Pr. Ušeničnik). — 3. Vzroki slabe hoje v šolo in kako bi se odpravili (gg. J. Črne, Govekar). — 4. Šolske knjige za prihodnje šolsko leto (g. Kermavner). — 5. Posamezni nasveti. Iz Ljubljane. (Cesarski dar.) Njih Veličanstvo presvetli cesar blagovolil je za šolsko zgradbo v Prežganji iz svoje blagajnice podeliti dve sto goldinarjev. *) Ajševica je slovenska vasica v Goriški okolici, ki pa spada pod mestno občino. Do tekočega leta hodili so Ajševski otroci v šolo v Kronberg, letos pa se je mestni magistrat Ajševcev usmilil, ustanovil jim je šolo, a za učitelja poslal necega laškega reveža, ki ima nalogo, slovenskim otrokom vtepati v glavo laščino, ter le za silo lomi slovenščino, kar njegov predlog pač jasno kaže. Bopisnik. — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v dan 10. preteč. m. Določi se, da se bnde v Trzitri (blizu Mengiša) ustanovila nova enorazrednica in da se bode dvorazrednica v Mengišu razširila v trirazrednico, tako tudi enorazrednica v dvorazrednico v Dolu. — Prošnje za prof. službo na gimnaziji oddajo se na višje mesto. — Eeši se vprašanje o jezikovem pouku na neki siednji šoli. — Prošnja za uapravo otroškega vrta oddii se na višje mesto. — Dva učitelja se za trdno postavita. — Rešijo se piitožbe o kaznili za šolske zamude in za denarne pomoči. — Podpora 6000 gld., katero je dala kranjska hranilnica za zidanje novih šol, razdelil je c. kr. dež. šolski svet za leto 1884. tako-le: Za zidanje nove šole v Velikih Poljanah 500 gld.; za popravljanje in prizidanje šole v Dolenji Vasi 500 gld.; za popravljanje in prizidanje šole v Slavini 150 gld.; za zidanje nove šole v Ustjah 200 gld.; za zidanje nove šole v Ostrožnem Brdu oOO gld.; za prenarejanje šole v Šent Petiu 150 gld.; za prizidanje šole v Trnji 100 gld. ; za zidanje nove šolc v Gorenjem Logatci 500 gld.; za zidanje nove šole v Doblicah (Črnora. okraja) 1000 gld. Ob jednem je dež. šolski svet priporočil velesl. deželnemu odboru, da naj dovoli v isti namen iz normalnega šolskega zaklada jednako svoto. Za zidanje nove šole v Šmihelu pri Žužemberku 700 gld.; za prenarejanje in prizidanje šole v Kropi 500 gld.; za zidanje nove šole v Pečah 500 gld.; za zidanje nove šole v Št. Juriji pri Izlakah 700 gld.; za popravo in prizidanje šole v Spodnjem Semonu 100 gld.; za popravo in prizidanje šole v Vrbovem 100 gld. — Zrelostne preizkušnje na tukajšnjih c. k. izobraževališčih za učitelje in učiteljice bodo pismene od 9. do 14. t. m., ustne pa se bodo začenjale 30. t. m. najpred na moškem, potem pa na ženskem učiteljišči. — Tlradna konf e ren cija za tukajšnji mestni okraj je bila 29. pveteč. m. Prihodnjič bodemo o tej skupščini obširneje poročali. — V šolskem oddelku Lj ubljanskega mestnega zbora so zdaj po volitvi s 13. preteč. m. ti - le gg.: dr. Derč Jos. (načelnik), dr. Dolenec Henrik, Gogala Ivan (načelnikov namestnik), Ravnihar Pr., dr. Tavčar Ivan, Valentinčič Ign. in dr. Zarnik Val. — Odbor »Slovenskega učiteljskega društva« ima v četrtek 5. t. m. popoludne ob 2. sejo, h kateri uljudno vabi . predsednistvo.