Teto XXII.	| |f i/B ■ B CT Številka 49.
Naročnina za	■■	fraS,	Bj	ySk§B	HR^k Bi	MB 9B	HM	Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- H[ liffBBr wlh. HM	HM	^B	■^af_K H	M	Gregorčičeva	23.	Tel.
90 din, za >/< leta 45 din,	27.	Tel.
mesečno 15 din. Tedenska	v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubljani : Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953.
I—h St IS vsak ponedeljek, i«i<aic sred0 jn petek
Ljubljana, sreda 26. aprila 1939
Cena KSl 150
Naša bodoča gospodarska politika
Čeprav pogajanja za sporazum še niso končana, vendar so že tako napredovala, da moremo računati z bližnjo sklenitvijo sporazuma. To tem bolj, ker je ta tako zelo potreben in ker ga vse prebivalstvo tako želi, da je skoraj nemogoče, da se ne bi tudi v resnici sklenil.
S sklenitvijo sporazuma pa bo krenilo vse naše notranje politično življenje na novo pot, a kreniti bi moralo tudi naše gospodarsko življenje. Dočim se naši novi notranji politiki že posveča vsa pažnja, pa se o naši bodoči gospodarski politiki skoraj ne govori. In vendar je enako važno, da smo si tudi glede naše bodoče gospodarske politike na jasnem, kako bi bila za nas najuspešnejša, saj bo moglo naše notranjepolitično življenje res napredovati le, če se bo moglo nasloniti tudi na dobro in pravilno gospodarsko politiko.
Kakšna bi morala biti naša gospodarska politika, da bi najbolj ustrezala razvoju našega gospodarstva, to je bilo od gospodarskih zastopnikov naglašeno že dostikrat, da o tem ni treba na široko razpravljati. Tem bolj pa se vsiljuje vprašanje, kaj se je pozitivnega storilo, da bi se ta politika tudi uveljavila. In sedaj, ko smo na tem, da postavimo vse notranje življenje na novo podlago in ko nam tudi zunanji dogodki nalagajo nove dolžnosti, je tem bolj potrebno, da uveljavimo novo gospodarsko politiko v državi.
Jasno je, da ni misliti, da bi se nova gospodarska politika tudi uveljavila, če ne bodo gospodarski stanovi sami skrbeli za to, da se potrebe gospodarstva upoštevajo. Ni zato dobro, če bi bili gospodarski stanovi pri uveljavljenju novih potov v našem notranjem življenju le brezvplivni gledalci, temveč je potrebno, da si zagotove tudi ne kaj vpliva pri določevanju novih poti. Ta vpliv pa je dosegljiv le, če so gospodarski stanovi združeni in solidarni, da pomenijo tudi po svojem številu pomembno enoto.
Ze večkrat so morali gospodarski stanovi konstatirati, da noben slan sam zase ni toliko močan, da bi mogel uveljaviti svoje zahteve. V ozkem sodelovanju z drugimi stanovi pa je mogoče te zahteve uveljaviti. To je tudi izkušnja po trdila. Spominjamo le na solidarni nastop vseli gospodarskih stanov v raznih davčnih zadevah. Vselej so dosegli gospodarski stanovi pomembne uspehe, kadar so nasto Pali skupno in vselej je uspeh iz ostal, če so nastopali ločeno.
Gospodarski stanovi bi se morali dogovoriti, kako bi konkretno vplivali in dosegli, da bo novi sporazum olajšal vsem gospodarskim stanovom življenje in delovanje da bodo padle ovire, ki danes onemogočil jejo gospodarstvu vsak večji razmah. Kakor se politiki dogovarjajo za ureditev političnega živ Menja, tako bi se morali gospodar ski ljudje dogovarjati za ureditev našega 'bodočega gospodarskega živ]jenja. Kakor skušajo spraviti politiki v sklad vse posebne potrebe posameznih pokrajin, tako bi morali tudi gospodarski ljudje doseči podlago za gospodarsko sodelovanje vseh pokrajin.
To je tembolj potrebno, ker je izkušnja pokazala, da niti pri cen tralistični ureditvi države nismo
znali spraviti v sklad vseh gospodarskih potreb pokrajin. Vse je bilo prepuščeno naključju in zato se nismo znali obvarovati hiper-produkcije v enih panogah, niti nismo mogli v drugih doseči vsaj minimum lastne proizvodnje. Tem bolj važno bo pri decentralistični ureditvi države doseči medsebojno gospodarsko dopolnjevanje pokrajin.
Tudi vprašanje kapitala igra tu veliko vlogo. Ze sedaj, ko je bilo vse centralizirano, nam je povsod primanjkovalo kapitala, da
smo prepuščali ravno najbolj bogate posle tujcem. Pri decentrali-stičnem sistemu je tem važnejše, da bomo znali koncentrirati naš nacionalni kapital, da bo sposoben tudi za največje posle.
Takšnih in podobnih vprašanj je vse polno in velika napaka bj bila, če bi že sedaj ne mislili na njih rešitev. Pomisliti je treba tudi to, da bo izvajanje sporazuma vsak dan prineslo nove gospodarske probleme, ki jih bo mogoče hitro in dobro rešiti le, če bo med gospodarskimi ljudmi složno naziranje,
če bodo ti pravočasno pripravili tla za izvajanje nove gospodarske politike.
Če tega ne bodo storili, potem se more zgoditi, da bo naša gospodarska politika tudi v bodoče odvisna le od naključja in da bomo dobili novo notranjepolitično življenje, dočim bo ostala naša bodoča gospodarska politika še v oblakih. To pa je treba preprečiti na vsak način in zato je treba pravočasno misliti na uveljavljenje nove gospodarske politike.
Napravi naise načrt državnih nabav
Zahteva naše kovinske industriie
V dvorani Industrijske zbornice Beogradu je bila v nedeljo jubilejna skupščina Državne zveze jugoslovanske kovinske in železarske industrije. Upravni odbor zveze je predložil obsežno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Potrebno je, da naša država že vendar enkrat izda vsaj v glavnih potezah svoj gospodarski načrt in da pove, katere panoge zasebne delavnosti in v katerem obsegu naj bi se razvile. Takšen določen načrt potrebuje zlasti industrija, ki bi hotela vedeti, katere meje njenega razvoja so postavljene in kako gledajo na njo odločujoči či-nitelji v tej državi.
V najožji zvezi s tem je tudi stalna zahteva vse naše industrije, da se že enkrat postavi načrt za nabave državnih ustanov, da bi se na ta način okrepila domača kovinska industrija in s tem domače narodno gospodarstvo in da bi se razvila industrija, potrebna državni obrambi.
Ze od 1. 1929., leta svoje ustanovitve, je zveza neprestano zahtevala, da se izvršujejo javna dela v naši državi s potrebno obzirnostjo do domačega gospodarstva. žal pa se ni niti v času gospodarske stiske spoznalo na odločilnih mestih, da se morejo javna dela uspešno izkoristiti kot sredstvo za pobijanje gospodarske krize ter za oživljenje domače delavnosti.
Neprestano smo dokazovali, da bo imela država od javnih del največjih koristi le, če se večina posla, ki je v zvezi z javnimi deli, izvrši v državi. Zato smo se vedno borili proti pogodbam, ki so se sklepalo s tujimi finančnimi in podjetniškimi skupinami za izvrševanje javnih del na kredit. Zlasti smo se borili proti tako imenovani »Batignolovi klavzuli«, ki je dajala tujim podjetjem pravico svobodnega uvoza orodja in materiala, potrebnega za izvrševanje javnih del. Dokazovali smo, da pomeni ta ugodnost za tuja podjetja neopravičen superprofit. --Pri obračunavanju posameznih cen zaradi odstopa del so se cene kalkulirale franko mesto izročit-ve, pa je zato vsaka nadaljnja ugodnost tujim podjetniškim skupinam pomenila podražitev del na našo škodo in neopravičen dobi ček za prevzemnike del.
Ker smo smatrali vprašanje iz-vajanja javnih del za izredno važno, smo predlagali še leta 1929. in 1930., da najame naša država posojila za izvrševanje javnih del, ker so za državo tudi slaba poso jila mnogo bolj ugodna kakor pa
izvrševanje javnih del na kredit.
Naše trditve so se izkazale žal kot preveč pravilne. Dela so se izvrševala zelo počasi, ker so tuja podjetja izvrševala dela namesto s svojim kapitalom, na kar so se zavezala, z našim domačim kapitalom.
Ze ob svojem nastanku je zveza opozorila na konkurenco, ki jo brez vsake potrebe delajo državna in samoupravna podjetja industriji zasebne iniciative. Iz leta v leto smo zahtevali, da se napravi red pri ustanavljanju in razširje-vanju podjetij javnih oblasti, da se to vprašanje uredi na zakonit način, in to po načelu, da se sme dovoljevati ustanavljanje in razšir-jevanje državnih in samoupravnih podjetij samo za one panoge, v katerih ni ali ne v zadostni meri zasebnih podjetij. Zveza je s celo vrsto spomenic opozorila na škodljivo zapravljanje naših že itak skromnih kapitalov z ustanavljanjem državnih podjetij za proizvajanje predmetov, ki se v naši državi že proizvajajo. Naša opozorila so bila sicer v trgovinskem ministrstvu ugodno sprejeta, ni pa nam znano, da bi se kaj resnega ukrenilo v ta namen. Vendar pa zasluži to vprašanje najresnejše upoštevanje vseh odločujočih činiteljev.
Ko država ustanavlja svoja velika industrijska podjetja in delavnice za predelovanje železa in kovin, izdaja istočasno zakone, ki se ne morejo skladati s takšnim delom. Ze od finančnega zakona za leto 1936./37. se vsako leto vnašajo v finančne zakone določila, po katerih je železniško ministrstvo upravičeno, da carine prosto uvaža stroje, orodje in drugi material brez ozira na to, če se to izdeluje v državi ali ne. V finančnem zakonu za leto 1939./40. je ta odredba prejšnjih finančnih zakonov še razširjena ter v § 30. določeno, da se more carine prosto uvoziti tudi ves telefonski in signalni material, gradbeno ministrstvo pa je dobilo dovoljenje, da za svoje potrebe in za potrebe banskih uprav prosto uvaža drobilce za pesek in parne valjarje za vzdrževanje državnih in banovinskih cest. Proti tem določilom je naša zveza protestirala, ker se večina teh predmetov že izdeluje v naši državi.
Kakor smo že naglasili v svojem poročilu, smo še daleč od neke sistematične skrbi za našo domačo industrijo. Čeprav je v naših zakonih zdrava podlaga za razvoj naše industrije, je ta vendar v svojem boju za obstanek odvisna od raznih vplivov in kombinacij. Skoraj bi se moglo reči,
da je dober del naše industrije, ki sodeluje pri javnih dobavah in delih, odvisen od dobre volje in razpoloženja posameznih šefov uradov. Lansko leto je to posebno drastično pokazalo. Domača indu stri ja je v letu 1938. izgubila neke posle, ki jih nikakor ne bi smela izgubiti, ker ni bilo za to nikakih opravičenih razlogov niti so to zahtevali državni interesi. Nasprotno bi pravilno razumljeni državni interesi naravnost zahtevali, da se izdelava velikih železnih mostov čez Tiso pri Zablju in čez Savo pri Bosanski Gradiški v vrednosti nekaj desetin milijonov din odda domači industriji. Izdelava teh mostov je bila odstopljena tujcem, ne zato, ker bi bila izdelava tujih industrij boljša in cenejša — z ozirom na predpise o zaščiti domače delavnosti je bila ponudba domačega podjetja celo ugodnejša
Občni zbor Konzorcija »Trgovskega lista«
bo v petek dne 28. aprila 1939. ob 15. uri v prostorih »Trg. doma« v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo blagajnika o računskem zaključku.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o proračunu.
5. Predlogi članov.
6. Raznoterosti.
Po določbi § 12. pravil konzorcija morajo člani naznaniti predloge pod točko 5. dnevnega reda načelstvu vsaj 8 dni pred občnim zborom, in sicer pismeno.
Ce občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila članov ne bi bil sklepčen, bo v smislu določb § 15. pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu članov.
Načelstvo Konzorcija »Trg. lista« v Ljubljani.
Predsednik: Stane Vidmar 1. r.
Tajnik: Dr. Ivan Pless 1. r.
— temveč iz estetičnih razlogov, kakor smo obveščeni. V resnici je težko razumeti takšno utemeljevanje za oddajo tako velikih mostov tujcem, kakor da bi bila odločilne važnosti linija mosta v nekem baškem ali slavonskem selu. Ostaja le še vprašanje, kako so mogli domači konstrukterji in projektanti zadovoljiti estetskim zahtevam pri izdelavi velikega mostu čez Savo pri Zagrebu, a da so padli iz istega predmeta pri projektiranju mostu v majhnih baških in slavonskih vaseh!
Angleško-romunski
gospodarski odno
Mnenje nemškega lista
Ob odhodu posebne delegacije angleške trgovin, misije pod vodstvom Leith-Rossa objavlja »Neues Wiener Tagblatt« zanimiv članek, v katerem med drugim pravi:
Anglija je poslala v Romunijo posebno trgovinsko delegacijo, ker je sklenitev nemško-romunskega gospodarskega sporazuma zelo razburila angleške gospodarske kroge. Po njih mnenju presega neni-ško-romunski gospodarski sporazum okvir običajne trgovinske pogodbe in je podlaga za osnovni načrt bolj ozkega gospodarskega sodelovanja Nemčije in Romunije.
Dunajski list pravi pri analiziranju trgovinskiii odnošajev med Anglijo in Romunijo, da nudi Romunija velike možnosti za angleške dobave Romuniji, da pa so možnosti angleških nakupov v Romuniji zelo majhne. Odkar je Anglija podpisala ottavvski sporazum, mora uvažati živila in surovine predvsem iz svojih dominionov. Uvoz iz dominionov se je zato tudi zelo zvišal in dočim je znašal leta 1931. le 28% vsega angleškega uvoza, je lani znašal že nad 40%. Zato je bilo samo naravno, če se je znižal angleški uvoz iz latinske Amerike in iz južnovzhodne Evrope. Tako je padel angleški uvoz iz balkanskih držav od nad 20% vsega njih izvoza na 10% lani.
Posebno pa je občutila posledice ottawskega sporazuma Romunija, ker je ta stopil v veljavo, ko se je ravno pripravljala, da pospeši in-
dustrializacijo Romunije. Veliki dolgovi Romuniji so še bolj ovirali romunsko-angleško zamenjavo blaga. 0 tem je bil tudi glavni predmet razgovorov med romunskim kraljem in angleško vlado ob njegovem zadnjem bivanju v Londonu. Takrat je angleška vlada obljubila, da bo kupila v Romuniji 400.000 ton pšenice, v resnici pa je prevzela le 200.000 ton, a še te le pogojno, če se bo ves denar za to pšenico uporabil za pokritje romunskih dolgov v Angliji.
Podobno je tudi z angleško nabavo nafte v Romuniji. Namesto večjega izvoza nafte v Anglijo se je ta znižala v letu 1937. za 40%, v letu 1938. pa celo še za polovico, da je znašala samo še 40% vsega angleškega uvoza nafte. Plačila za nafto pa so ostala zasnovana na stari podlagi, da gre namreč 50% vseh plačil za stare dolgove, 20% na posebni tako imenovani petrolejski konto in samo 30% ostaja izvoznikom na prosto razpolaganje. Pri vseh drugih izvozniških kupčijah pa se plačuje 40% v kliring, 20% za stare finančne in trgovinske dolgove, a 40% je ostajalo izvozniku na prosto razpolaganje.
Zato list ne veruje v uspeh britanske misije, zlasti še, ker bi bil vsak povečani romunski izvoz v Anglijo v nasprotju z ottawskim sporazumom. Zato misli list, da ima v Romunijo poslana posebna komisija bolj politične kakor pa gospodarske cilje.
Načrt pravilnika o krošnjarstvu
Vsem zbornicam je bil poslan v izjavo novi načrt pravilnika o krošnjarstvu. Njegove glavne določbe se glase:
Na podlagi §§ 177. in 180. obrtnega zakona predpisuje trg. minister v soglasju z notranjim in finančnim ministrom naslednji pravilnik o trgovini brez stalnega po-slovališča:
Splošna določila
§ 1. — Trgovino brez stalnega poslovališča more opravljati samo oseba, ki dobi za opravljanje te trgovine dovoljenje po predpisih §§ 176. do 185. obrtnega zakona.
Vsaka trgovina z blagom brez stalnega poslovnega mesta se sme ■opravljati samo na način in v obsegu, ki sta določena v dovoljenju in samo z blagom, ki je našteto v dovoljenju.
§ 2. — Dovoljenje za trgovino z "blagom brez stalnega poslovališča za prodajo po ulicah ali od hiše do hiše ali od lokala do lokala v enem kraju daje pravico za poslovanje samo v dotičncm kraju, dovoljenje po ulicah in od hiše do hiše ali od lokala do lokala iz enega kraja v drug kraj daje pravico za prodajo na območju, ki je označeno v dovoljenju ali na območju vse države razen v mestih, krajih in okrajih, za katere je izdana prepoved trgovine brez stalnega poslovališča.
Dovoljenje za prodajo v prepovedanih krajih se more izdati samo v primerih, ki jih predvideva čl. 21. tega pravilnika.
§ 3. — Imetnik dovoljenja za trgovino brez stalnega poslovali-Sča se mora glede delovnega časa ravnati po predpisih uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratov z dne 26. aprila 1929. ko tudi narcdb banskih uprav, predpisanih za izvrševanje te uredbe.
Osebe, katerim se more dati krošnjarsko dovoljenje
§ 4. — V kolikor so izpolnjeni pogoji po § 8. tega pravilnika se morejo izdajati krošnjarska dovoljenja:
1. proizvajalcem predmetov domače hišne delavnosti, članom njih rodbin in njihovim domačinom;
2. vojnim invalidom v smislu določil invalidskega zakona;
3. fizično nesposobnim osebam za drugo delo;
4. prebivalcem revnih krajev. Pod 2. in 4. navedenim osebam
se morejo izdajati ta dovoljenja brez ozira, če so za drugo delo nesposobne ali ne.
Revni kraji
§ 5. — Kot siromašni kraji se smatrajo:
v dravski banovini okraji: logaški, črnomeljski in kočevski;
v savski banovini: delniški, vr-bovski, čabarski, gospiški, otoča-ški, gračaški, krapinski, klanješki, ludbreški, novomarofski, pred-gradski, varaždinski, zlatarski in ivanješki;
v primorski banovini: imotski, dubnjanski, livanski, vasi: Vošta-ne, Rože, Strižirep, Vrpolj in Bu-dimir, občine krajiške v okraju splitskem, vasi Tijarica in Ramensko občine triljske v okraju sinj-skem;
v vardarski banovini: občina ja-mjevska v okraju gračaniškem.
Predmeti, za katere se more izdati dovoljenje
§ 6. — Osebam pod § 4., toč. 1., navedenim se sme izdajati dovoljenje izključno samo za prodajo predmetov domače hišne delavnosti njih lastne izdelave. Kot taki ,se smatrajo ročni izdelki, ki jih ■posameznik izdela v prostorih svojega stanovanja sam ali s pomočjo /rodbine. Dovoliti se jim more tudi, da izvršujejo popravila predmetov, ki spadajo v obseg njih
I prodaje. V ta namen smejo nositi | s seboj tudi surovine in material, ki so jim potrebni za popravila.
Invalidom in drugim fizično nesposobnim osebam se more izdati dovoljenje za prodajo vseh predmetov svobodnega prometa, kupljenih v državi razen za manufak-turno blago in predmete, navedene v § 182. obrtnega zakona (trgovina z monopolnimi predmeti, srečkami, v tujini kupljenim blagom, zdravili, strupi, alkoholnimi pijačami, olji, zlatnino in srebrnino, kvartarni, orožjem, prepovedanimi knjigami), zlasti pa za prodajo naslednjih predmetov:
1. jestvin, brezalkoholnih pijač, sladkarij, sladoleda;
2. bonbonov, čokolade, fig, rožičev, kostanja, južnega sadja itd.;
3. povrtnine, sadja, cvetja in meda;
4. neprepovedanih knjig, koledarjev, razglednic, beležnic, umetniških del itd.;
5. drobnega galanterijskega blaga, kakor: mila, past za zobe, krtačk, glavnikov, gumbov, naramnic, svinčnikov, ustnikov itd.;
6. raznih filigranskih izdelkov itd.
Prebivalcem siromašnih krajev
se sme dovoliti prodajanje samo onega blaga, ki so ga dosedaj na navajen način prodajali, in sicer:
prebivalcem logaškega okraja: čipk in lesnih izdelkov, prebivalcem črnomeljskega in kočevskega okraja: bonbonov, čokolade, grozdja, pomaranč, citron, cvebov, mandeljnov, lešnikov, kostanja in pod., koral, školjk, prebivalcem ribniškega okraja še lesenih izdelkov. Nato so našteti dovoljeni predmeti tudi za druge okraje.
Za ulično prodajo se sme izdati dovoljenje samo glede predmetov, ki se po krajevnih običajih na ta način prodajajo.
Dovoljenje se nikomur ne more izdati za predmete, navedene v § 182. obrt. zak., niti za manufak-turno blago. Od te prepovedi se izvzemajo samo manufakturni izdelki domače hišne delavnosti.
§ 7. — Značaj izdelkov domače hišne delavnosti se dokazuje s potrdilom občine, kjer se hišno delo opravlja, v primeru sumnje pa tudi z drugimi dokazi po odredbi oblasti. Seznam predmetov domače hišne delavnosti, ki se izdelujejo v posameznih krajih, predpiše ban po zaslišanju pristojne zbornice.
Pogoji za prejem dovoljenja
§ 8. — Dovoljenje za trgovanje brez stalnega poslovališča se sme izdati samo osebam, navedenim v § 4. tega pravilnika:
1. ki so vredne zaupanja!
2. ki imajo jugoslovansko državljanstvo;
3. ki izpolnjujejo pogoje iz 1. odstavka § 179. zakona o obrtih (ki imajo 25 let, ki nimajo nalezljivo bolezen, ki niso pod zaščitnim nadzorom, ki niso obsojene zaradi zločinstva ali prestopka iz koristoljubja ali zoper javno moralo ali po zakonu o zaščiti javne varnosti itd., ki niso vdane beračenju, vla-čugarjenju ali pijančevanju) in ki niso v smislu §§ 11. in 12. obrt. zak. izključene od vodenja obrta;
4. ki ne opravljajo neki obrt v smislu § 3. o. z.
Dovoljenje se more vzeti tudi osebi, ki je bila kaznovana zaradi neizpolnjevanja predpisov o krošnjarstvu ali zbog tihotapstva.
§ 9. V prošnji za dovoljenje se mora navesti:
1. da ima prosilec stalno bivališče na območju oblasti, ki izda dovoljenje;
2. da se s svojim posestvom ne more vzdrževati;
3. da ni razloga za izključenje (§ 8.);
4. vrsto blaga, ki ga hoče prodajati;
5. dokaz, da proizvaja predmete domače hišne delavnosti oz. da je
invalid ali fizično nesposoben za delo oz. da je prebivalec siromašnega kraja (§ 5.);
6. ali želi uporabljati voz z zaprego, ročni voziček, živalsko silo ali pomočnike;
7. območje, kjer hoče prodajati in za katero ni prepovedi. Dokaz za podatke po toč. 1., 2. in 3. more podati prosilec s potrdilom pristojne občinske ali upravne oblasti. (Slede predpisi, kako se dokaže resničnost teh podatkov.)
Potrdilo trgovinske zbornice v smislu § 95. (5) obrt. zak., da so izpolnjeni pogoji za opravljanje krošnjarstva, se ne bo zahtevalo. ' § 10. — Če niso predloženi vsi dokazi, mora pristojna oblast dobiti potrebne podatke od pristojne državne ali občinske oblasti.
Vsebina dovoljenja
§ 11- — Dovoljenje vsebuje:
1. osebne podatke in označbo, če je prosilec proizvajalec predmetov hišne delavnosti ali vojni invalid, fizično za delo nesposoben ali prebivalec siromašnih krajev;
2. natančno označbo blaga z na-štetjem vrste blaga z imenom, pod katerim je v prometu;
3. način prodaje (ulična ali od hiše do hiše ali od lokala do lokala) ;
4. območje prodaje;
5. pripomba, da se ne sme prodajati v krajih, v katerih je kroš-njarjenje prepovedano.
Dovoljenje za ulično prodajo jestvin in brezalkoholnih pijač se izdaja samo za določen kraj banovine.
Če se dovoli uporaba pomočnika, ročnega vozička ali voza s priprego, se mora to v dovoljenju izrečno navesti.
Oblast, ki izda dovoljenje, mora opozoriti prosilca, da se mora pri prehodu iz ene banovine v drugo prijaviti najbližji oblasti, da izve, če je za območje te banovine izdana kaka posebna prepoved.
§ 12. — Dovoljenje se izdaje v obliki knjižice, katere obrazec je predpisan s pravilnikom z dne
7.	III. 1932. Dovoljenje služi kot legitimacija za opravljanje prodaje. Dovoljenje se ne sme dati drugi osebi v uporabo.
§ 13. — Dovoljenje velja za eno leto in se more podaljšati za nadaljnje leto.
Odvzem dovoljenja
§ 14. — Dovoljenje se more odvzeti v primeru, da nastopi okoliščina, zaradi katere se po obrtnem zakonu ne bi moglo izdati (n. pr. nalezljiva bolezen, kuratela itd.).
Dovoljenje se more tudi odvzeti, če je izdano na podlagi nepravih dokumentov. Nadalje se more odvzeti, če je imetnik dovoljenja prekršil pravilnik oz. obrtni zakon in če je bil zaradi teh prestopkov kaznovan v zadnjih petih letih najmanj trikrat in če se ne ravna po dovoljenju niti po opominu, da se mu bo dovoljenje odvzelo.
Način prodaje
§ 15. — Trgovina brez stalnega poslovališča ne sme imeti ne stalnega poslovališča, niti lokala, barake, pulta, niti šotora ali podobne enostavne prodajalnice, postavljene na ulicah, potih, trgih ali zasebnih posetvih. Imetnik more imeti blago shranjeno v svojem stanovanju v kraju stalnega bivališča ali v kakem drugem kraju izven svojega stalnega bivališča. V svojem stanovanju more po potrebi blago pripraviti za prodajo. Ne sme pa hraniti blaga v kraju, v katerem je prepovedano prodajati dotično blago. Blago pa se v samem prostoru shranjevanja ne sme prodajati.
§ 16. — V kolikor ni po čl. 21. dovoljena izjema, se sme blago prodajati samo na ozemlju, ki ni po tem pravilniku prepovedano.
Prodaja po ulicah se vrši pra-1
viloma z gibanjem od ulice do ulice, vendar se more prodajalec začasno zaustaviti na enem kraju ulice, na katerem ponuja svoje blago. To se zlasti dopušča pri prodaji neokretnega blaga.
Glede prodaje živil more oblast prve stopnje predpisati posebne odredbe, ali tudi prodajo posameznih živil prepovedati.
§ 17. — Imetniku dovoljenja je prepovedano, da na kateri koli način razstavi svoje blago na sejmiščih, kjer so sejmi ali na krajih, ki so določeni za tržne dneve. Izjema je dovoljena le po § 31. tega pravilnika.
Če gre skozi te kraje ulica ali pot, ob katerih so posamezne hiše ali skupine hiš, sme iti imetnik dovoljenja po teh potih ali ulicah in obiskati hiše zaradi prodaje, ne sme pa se ustavljati na teh mestih ali na njih prodajati blago.
Prepovedani kraji in mesta
Prodaja je prepovedana v naslednjih krajih in mestih:
v Beogradu, Zemunu in Pančevu;
v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Litiji, Ptuju in Novem inestu;
v Zagrebu, Sisku, Karlovcu, Su-šaku, Senju, Osijeku, Slav. Brodu in Bjelovaru;
v Novem Sadu, Subotici, Som-boru, Petrovgradu, Vel. Kikindi, Petrovaradinu, Vršcu, Smederevu, Kragujevcu in Požarevcu;
v Banjaluki, Bihaču, Sarajevu, Tuzli, Valjevu in Šabcu, Splitu, Šibeniku, Mostarju, Cetinju, Podgorici, Nišu, Skoplju in Bitolju.
Prodaja blaga po pisarnah, državnih, samoupravnih in drugih javnih uradih ter ustanovah je prepovedana vsakomur brez izjeme.
Prepoved pod toč. 1. ne velja za ulično prodajo in za prodajo .od lokala do lokala, ki se vrši po krajevnih običajih (§ 6.) niti za izjemne primere pooblaščene prodaje, predvidene v § 21. tega pravilnika. Oblast prve stopnje pa more na sedežih. banskih uprav ter v večjih mestih določiti ulice in rajone, v katerih se prepoveduje sploh vsaka prodaja ali le prodaja določenih in natančno opisanih predmetov.
Prodaja je prepovedana v kopališčih, klimatičnih in turističnih krajih v sezoni, izjemoma pa more ban po zaslišanju banovinskega odbora dovoliti v teh krajih ulično prodajo posameznih predmetov, zlasti za predmete domače hišne delavnosti.
Prodaja je prepovedana tudi v industrijskih krajih, ki jih določi pristojni ban.
Prodaja v obmejnih okrajih
§ 19. — V posameznih obmejnih okrajih smejo prodajati samo prebivalci dotičnega obmejnega okraja, ki imajo tu stalno bivališče. Razširjenje prodaje na druge okraje je imetniku dovoljenja za prodajanje v obmejnih okrajih prepovedano.
Če so v obmejnih okrajih kopališča, letovišča ali turistični kraji, more ban po zaslišanju banovinskega odbora določiti, da se smejo posamezni predmeti prodajati, predvsem predmeti domače hišne delavnosti.
Kot obmejni okraji veljajo v dravski banovini okraji: Kranj, Dol. Lendava, Logatec, Ljutomer, Maribor levi breg, Murska Sobota, Radovljica, Slovenj Gradec in Škofja Loka. (Našteti so še obmejni okraji v drugih banovinah.)
§ 21. — V kolikor se ne predpišejo omejitve v smislu § 18., odstavek 31., tega pravilnika, se smejo v prepovedanih krajih prodajati: 1. izdelki domače hišne delavnosti, 2. predmeti, navedeni v odstavku 2. § 6.
Za prodajo v obmejnih okrajih ta ugodnost ne velja.
Prenos in prevoz blaga
§ 22. — Imetnik dovoljenja sme imeti pri izvrševanju prodaje toliko količino blaga, ki jo more nositi z lastno silo. Razen v spodaj navedenih primerih ne sme uporabljati niti pomočnikov, niti živalske sile, ne ročnih vozičkov, niti vozov z zaprego.
Uporaba teh sredstev se more dovoliti le pri prodajanju neokretnega blaga. Vojnim invalidom se more dovoliti uporaba pomočnika, ročnih vozičkov, živalske sile, voza z zaprego za prevoz blaga iz enega kraja v drug kraj tudi za okretno blago, vendar pa smejo to blago prevoziti samo v količini, ki bi jo mogel normalen človek sam nositi. Če je posamezniku dovoljena uporaba voza, more isti voz uporabiti tudi več imetnikov dovoljenja.
Uporaba motornih vozil za prevoz blaga iz kraja v kraj pri opravljanju trgovine brez stalnega poslovališča se brez izjeme nikomur ne more dovoliti.
Imetnik dovoljenja more svoje blago prevoziti s sredstvi javnega prometa iz enega kraja v drug kraj ali ga za določeno mesto naročiti v svrho shranitve ter ga nato po svoji potrebi iznesti za prodajo na ulicah ali od hiše do hiše.
§ 23. — V kolikor se dovoli uporaba živalske sile z ali brez zaprege, se sme izdati dovoljenje za največ dve grli.
Dovoliti se sme kot pomočnik največ ena oseba. V kolikor se kot pomočniki uporabljajo člani rodbine imetnika dovoljenja, se sme dovoliti uporaba največ dveh oseb. Pomočniki morajo imeti najmanj 16 let.
§ 24. — Kot neokretno blago se smatra ono blago, ki se zaradi svoje teže, obsežnosti in manjše vrednosti težko ali le v omejeni količini prenaša s fizično silo posameznika. Kot takšno blago se smatrajo zlasti:
1. izdelki iz lesa kakor škafi, korita, sodarski izdelki, klade, razni kmetijski predmeti, kladiva, stoli, mize, statve, lesena posoda, metle, košare, pletarski izdelki, sita in rešeta, deske za pranje itd.;
2. slamnato blago, ščetarski izdelki;
3. vrvarski izdelki;
4. glinasto in lončarsko blago.
Če se v posameznih banovinah
smatra kot neokretno blago še katero drugo, določi ban z naredbo.
Nadzorstvo nad izvrševanjem prodaje
§ 25. — Prodajo nadzirajo oblasti občne uprave I. stopnje po organih javne varnosti, katerim morajo dati vsa potrebna navodila.
Nadzorni organi se morajo prepričati, če vrši prodajo imetnik do-voljenja osebno, če je dovoljenje veljavno, če se strinja dovoljenje z dejanskim delokrogom dela, če se ne vrši prodaja v prepovedanih krajih in na način, kakor ga določa ta pravilnik.
Če ugotovi nadzorni organ, da se izvršuje prodaja nasprotno predpisom tega pravilnika, zadrži takoj dovoljenje ter o tem obvesti oblasti občne uprave I. stopnje. Prav tako obvesti nadzorni organ svojo predpostavljeno oblast, če se pokaže sum o pravilnosti dovoljenja, s podatki: katera oblast je izdala dovoljenje, pod katero številko, datum in kateri osebi in za katero blago.
Nadzorna oblast odvzame dovoljenje, če nastopijo okoliščine po toč. 3. odst. 1. § 400. obrt. zakona. V vsakem drugem primeru vrne oblast dovoljenje po izvedbi kazenskega postopka.
§ 26. — Če nadzorna oblast ugotovi, da je dovoljenje nepravilno izdano, odredi odvzem dovoljenja in prepove vsako nadaljnje delo. Izročeno dovoljenje se izroči banski upravi, ki ga uniči.
Kazni
§ 27. — 1. Z denarno kaznijo do 1500 din se kaznuje vsak prestopek tega pravilnika, v kolikor ni
v odst. 2. in 3. tega člena predvidena strožja kazen.
2. Z denarno kaznijo od 50 do 6000 din se kaznuje oseba, ki prekorači obseg prodaje, določen v dovoljenju.
3. Z globo 200 do 10.000 din se kaznuje oseba, ki opravlja prodajo brez dovoljenja ali ki prodaja še nadalje, čeprav mu je bilo dovoljenje odvzeto. Kot prodaja brez dovoljenja se smatra tudi, kadar se dovoljenje da v uporabo drugi osebi.
4. Poleg denarne globe se more pri otežilnih okoliščinah izreči tudi zaplemba blaga in pomagal, vsekakor pa v primeru, če se zaloti kdo pri prodaji brez dovoljenja ali pri prodaji prepovedanega blaga po § 182. obrt. zakona ali pri prodaji v krajih, kjer je prodaja prepovedana.
5. Pravomočna kazen se zapiše v poslovni knjižici, a se sporoči tudi oblasti, ki je izdala dovoljenje.
Zaključna določila
§ 28. — Dovoljenja, ki so bila izdana do uveljavljenja tega pravilnika, ostajajo v veljavi do poteka roka, do katerega so bila izdana. Ta dovoljenja veljajo za obseg, za kateri so bila izdana, razen če bi se glasila tudi za blago, ki je po § 182. obrtn. zak. prepovedano.
Imetniki teli dovoljenj se morajo v vsem ravnati po tem pravilniku.
Podaljševanje veljavnosti teh dovoljenj se mora izvrševati strogo v mejah tega pravilnika.
§ 29. — Prebivalcem Žumberka v dravski in prebivalcem občine Djurmanec v savski banovini, katerim je bilo izdano dovoljenje do uveljavljenja tega pravilnika, se priznava pravica za opravljanje trgovine brez stalnega poslovališča onega blaga, ki so ga prodajali do uveljavljenja tega pravilnika. Pristojne oblasti morejo prebivalcem Žumberka dovoliti še nadalje prodajo manufakturnega blaga, ki so ga dosedaj navadno prodajali, pre bivalcem občine Djurmanec pa prodajo emajliranega, porcelan skega in steklenega blaga.
Podaljšanje veljavnosti dovoljenj, ki so izdana do uveljavljenja tega pravilnika, se vrši po njegovih predpisih po oceni razlogov, ki bi
opravičevali podaljšanje dovoljenja.
Če so imetniki dosedanjih dovoljenj za prodajo emajliranega, porcelanskega in steklenega blaga uporabljali ročne vozičke, vozove z zaprego ali živalsko silo, se jim dovoli še nadalje uporaba teh vozičkov ali živali.
Nova dovoljenja za prodajo manufakture in emajliranega, porce lanskega in steklenega blaga se ne smejo več izdajati.
§ 30. — V kolikor se s posamez himi trgovinskimi pogodbami z drugimi državami priznava prebi valcem določenih območij naše države pravica za opravljanje trgovine brez stalnega poslovališča na Podlagi posebnih legitimacijskih kart, se izdajajo dovoljenja za delo y tujini na posebnih obrazcih, ki Ph predpiše ban po navodilih trgovinskega ministrstva.
Tujim državljanom se more izdati dovoljenje za obrate brez stal noga poslovnega mesta v državi samo po predhodnem pristanku trgovinskega ministrstva.
§ 31. Proizvajalci predmetov domače hišne delavnosti, člani njih rodbin in njih domačini smejo svoje proizvode prodajati tudi na sejmih in na tržnih dnevih po Predpisih- sejmskega ali tržnega reda dotičnih krajev. Kot legiti macija za to prodajo služi listina ki se izdaja po sejmskem ali trž nem redu.
§ 32. — Kot prodaja brez stal-lleRa poslovališča sc ne smatrajo
naslednja dela:
1- ponujanje v prodajo lastnih nretijskih in gozdnih proizvodov
'Uleka, jajc, perutnine, sadja, sve ^ega cvetja, meda, surovega masla, rv itd., ki jih prodajajo po ulicah
od hiše do hiše direktno proizvajalci, njih domačini ali njih pomočniki;
2. prodajanje peciva, soda-vode, mineralnih vod, lesa in podobnih predmetov vsakdanje potrošnje, ki ga opravljajo pooblaščeni imetniki obrtov ali njih nameščenci stalnim odjemalcem z raznašanjem v hiše ali njih obrate;
3. prodaja ali kolportiranje časopisov, za katere veljajo predpisi o tisku;
4. prodaja običajnih predmetov, zlasti jedil, pijač, medičarskega blaga, igrač, proizvodov domače hišne delavnosti, slik, knjig in drugih predmetov verskega značaja ob žegnanjih, slavah in podobnih verskih prilikah, ki se vrše v smislu § 194. obrt. zak.
§ 33. Dolžnosti. Dovoljenja po
§ 176. obrt. zakona ne potrebuje prodaja vina in žganja lastnega proizvoda in z lastnega zemljišča, ki se vrši v smislu odst. 4., čl. 2., pravilnika finančnega ministrstva za izvrševanje določila tar. post. 62. taksne tarife k zakonu o taksah, spremenjene s točko e) § 26. finančnega zakona za leto 1936./37. o pravici točenja in prodaje alkoholnih pijač z dne 24. aprila 1936.
Prodaja vina, ki ni lastni proizvod ali prekoračenje prodaje, označene v odst. 1. podleži določilom obrtnega zakona.
Določila prednjih odstavkov veljajo tudi za prodajo vina z ladij.
§ 34. — Z uveljavljenjem tega pravilnika prenehajo veljati: Odlok ministra za trgovino in industrijo o krošnjarstvu z dne
7.	novembra 1925.
Naredba ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928. o krajih, v katerih je krošnjarjenje prepovedano ali omejeno kakor tudi o krajih, katerih prebivalci uživajo glede krošnjarjenja posebne pravice.
Čl. 2. uredbe ministra za trgovino in industrijo z dne 18. marca 1932., s katerim začasno ostajajo v veljavi predpisi o krošnjarjenju, ki so veljali do uveljavljenja zakona o obrtih.
Navodila ministra za trgovino in industrijo, ki so bila izdana glede opravljanja trgovine brez stalnega poslovališča do uveljavljenja tega pravilnika.
§ 35. — Ta pravilnik stopi v veljavo 30 dni po njegovi objavi v »Službenih novinah«.
Zakupoprodaia
V smislu sklepov občnega zbora Zveze trgovskih združenj ter ponovnih zahtev trg. združenj je Zveza trg. združenj posredovala na vseh pristojnih mestih za odpravo sistema zakupoprodaje soli. Na svojo tozadevno predstavko na ministrstvo financ je prejela preko uprave policije v Ljubljani tale odgovor:
»Upravi policije v Ljubljani s prošnjo, da se Zvezi sporoči na podpis na tem aktu, da je uprava drž. monopolov podala poročilo temu ministrstvu, da po njenem mnenju ni mogoče ugoditi prednji prošnji. Uprava ugotavlja, da bi se v primeru ukinitve zakupoprodaje soli povrnilo stanje izpred leta 1917. Z uvedbo veliko in maloprodaje soli je zmanjšan posredniški zaslužek za tretjino, a to zahteva ne samo interes po-
trošnika, marveč tudi lastni interes države. Izvesti organizacijo velikoprodaje soli v lastni režiji ni samo tehnično nemogoče, marveč bi od uprave zahtevalo tudi ogromno materialnih izdatkov. Uprava misli, da trgovci-gospo-darstveniki to morajo uvideti, ker nastopajo vedno proti etatizaciji gospodarstva trdeč, da je državna režija vedno nesorazmerno draga, kar je baš v tem primeru popolnoma točno.«
K temu odgovoru finančnega ministrstva moramo pripomniti naslednje: Priznanje, da je s sedanjim sistemom zakupoprodaje soli zmanjšan posredniški zaslužek za tretjino, bi imelo polno vrednost le, če bi se tudi priznalo, da je sedanji zaslužek baš onih
trgovcev, ki dejansko skrbe za razdelitev med potrošnike, tako nizek, da že več ne zadostuje.
Kar se pa tiče etatizacije, je treba reči naslednje: Izredno bi nas veselilo, če bi se argumenti gospodarskih ljudi proti preveliki etatizaciji upoštevali vedno in ne le kot argument proti’ gospodar skim ljudem. Sicer pa je ined elatizacijo in etatizacijo razlika in kar velja za en posel, ne velja v enaki meri tudi za druge. Ravno pri soli, ki jo kupuje vsak prebi valeč, bi se pa etatizacija mogla izvesti tudi brez posebne podražitve režije, če bi se seveda etatizacija hotela prav zagrabiti. Ce pa te volje ni, potem se seveda tudi etatizacija ne bi mogla obnesti. V tem je stvar, ne pa v načelnem stališču proti sploh vsaki etati zaciji.
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
Razsodba	držav sveta
Kazen industrijskega podjetja zaradi poškodbe delavca
V neki tovarni je neki vajenec | namesto s posebno kljuko dajal jermen delovnega stroja na transmisijo z roko ter je pri tem izgubil roko do ramen. Ker je bila banska uprava mnenja, da je prišlo do nesreče, ker ni tovarna zadostno skrbela za varnost delavcev, kakor je dolžna po zakonitih predpisih, je kaznovala podjetje z globo 5.000 din. Na pritožbo tovarne je ministrstvo za soc. politiko in ljudsko zdravje potrdilo razsodbo banske uprave, a znižalo globo, ker je bil to prvi prestopek tovarne. Podjetje se je nato pritožilo na državni svet, ki pa je z razsodbo št. 28954/37 z dne 30. januarja 1939. tožbo z naslednjimi razlogi zavrnil:
»Po točki 1. čl. 31. zakona o zaščiti delavcev so lastniki podjetij dolžni, da se delovni prostori, stroji, orodje in material vzdržujejo tako, da sta zdravje in življenje delavcev zavarovana*stroji in deli strojev, ki so pri dotiku nevarni, pa morajo biti stalno zaprti. Poleg tega vsebuje predpise glede varnosti delavcev pri delu tudi pravilnik o higienskih in tehničnih zaščitnih ukrepih v podjetjih in čl. 79. tega pravilnika prepoveduje dajati jermena na kolesa z roko ter predpisuje, da se mora za to uporabljati posebna kljuka — drog z ročico na vrhu. Za kršitev teh predpisov je predvidena posebna sankcija v obliki določene denarne kazni po § 124. toč. 2. zakona o zaščiti delavcev.
Kakor je bilo ugotovljeno s preiskavo na kraju samem po inšpekciji dela ter po izjavah prič, katerih verodostojnost je banska uprava ugotovila, je tožeče podjetje prekršilo predpis § 31. loč. 1. navedenega zakona v zvezi s § 79. navedenega pravilnika ter je zaradi te kršitve prišlo do onespo-sobljenja vajenca ter je bila zato
proti podjetju tudi pravilno uporabljena denarna kazen po § 124. zakona o zaščiti delavcev.
Neumestno je poudarjanje tožilca, da se kazen ne bi smela izroči, ker ni inšpekcija dela predhodno konstatirala pomanjkljivosti glede izpolnjevanja predpisa §31. navedenega zakona in § 79. pravilnika ter da ni podjetje pozvala, da ta nedostatek odpravi ter da se zatorej podjetje proti tem predpisom tudi ni pregrešilo. Inšpekcija dela s svojimi pregledi v smislu določil zakona o inšpekciji dela samo preventivno zagotovi pravilno uporabljanje predpisov
o zaščiti delavcev (§ 9. zakona), kršitev teh predpisov pa povzroči vedno, tudi brez ozira, če je bila preventivna kontrola ali ne, sankcijo v obliki denarne kazni (§ 124.), kar je represivni način za zagotovitev pravilnega uporabljanja predpisov o delavski zaščiti. Oba načina — preventivni in represivni — torej služita istemu namenu, to je pravilnemu in popolnemu uporabljanju predpisov o zaščiti delavcev — kadar pa so ti predpisi kršeni, mora kazenska sankcija v obliki denarne kazni nastopiti vselej in brez ozira na vso preventivno kontrolo.«
Pomanikanie opeke v Mariboru
Te dni smo pisali, da se je začela gradbena delavnost v Mariboru in okolici zadnje tedne prav lepo razvijati in da utegne biti letošnja sezija še ugodnejša kot lanska, ki je bila zadnja leta najboljša. Proti pričakovanju pa je delavnost zadnje dni precej zastala. Pri mnogih stavbah so temelji že izkopani, z zidanjem pa še ne morejo pričeti, ker manjka opeke.
Tudi lani je v Mariboru zmanjkalo opeke in je moralo delo nekaj dni počivati, vendar so kmalu zopet dospele pošiljke opeke, zlasti zidakov. Letos pa je stvar resnejša. Opekarne so kaj slabo zalo-
žene z opeko in nekaterim podjetjem je blago že skoraj popolnoma pošlo. Nova opeka pa ne bo tako hitro gotova. Širijo se glasovi, ki pravijo, da so opekarne izvozile preveč opeke v oddaljenejše kraje, baje tudi v Avstrijo, ker tam letos izredno mnogo zidajo in niso avstrijske opekarne kos naročilom.
Gotovo se bodo našla sredstva in poti, da se forsira produkcija opeke. Stavbna podjetja iščejo vsepovsod opeko, da bi končala delo v dogovorjenem času. Napeti bo treba vse sile, da pomanjkanje opeke ne spravi gradbeno delavnost letos v nevarnost. A. B.
Politične vesti
Zun. minister Cin car-Matkovič
je po svojem povratku iz Benetk podal novinarjem daljšo izjavo, v kateri je najprej naglasil, kako je bil v Italiji z velikimi simpatijami sprejet, nato pa dejal, da se je dosegla v Benetkah popolna soglasnost v vseh vprašanjih, katera so se obravnavala. Beograjski pakt
prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo da se je izkazal kot ena osnovnih črt zunanje politike obeh držav.
Zun. minister dr. Cincar-Marko
vič se je odzval povabilu nemškega zunanjega ministra v Ribbentropa ter odpotoval včeraj v Berlin. Aero put je dal v ta namen ministru na razpolago svoj nov ameriški dvo motorni aeroplan. Na letališču 1 Berlinu so sprejeli našega zun. ministra nemški zun. minister v. Rib bentrop, naš berlinski poslanik Andrič ter številni višji funkcio-
narji nemškega zun. ministrstva. Ob pol sedmih zvečer je imel dr. Cincar-Markovič že prvi sestanek z ministrom Ribbentropom. Sestanek je trajal dve uri.
Zvečer je priredil nemški zun. minister na čast jugoslovanskega ministra slovesno večerjo. V svoji zdravici se je v. Ribbentrop najprej spominjal časov, ko je bil dr. Cincar-Markovič jugoslovanski poslanik v Berlinu in ko je uspešno delal za utrditev nemško-jugoslovanskega prijateljstva. Izrekel je upanje, da bodo sedanji razgovori to prijateljstvo še utrdili. V podobnem smislu je odgovoril tudi dr. Cincar-Markovič na zdravico nemškega zunanjega ministra.
Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson se je vrnil v Berlin, po enomesečni odsotnosti. V parlamentu je zato vprašal voditelj opozicije major Attlee, če pomeni povratek veleposlanika, da je Velika Britanija priznala aneksijo češkoslovaške. Min. predsednik Chamberlain je nato odgovoril: »Prav gotovo ne!« Na nadaljnje vprašanje, če je londonska vlada pripravljena priznati to, kar se je zgodilo v Albaniji, je odgovoril Chamberlain negativno.
Tudi francoski veleposlanik v Berlinu Coulondre se vrne v Berlin.
Angleški veleposlanik v Berlinu Henderson je dobil od svoje vlade naročilo, da opozori nemško vlado, da bo Anglija nujno morala uvesti splošno vojaško dolžnost, če bi Nemčija odklonila Rooseveltove predloge. Nadalje bo , predlagal nemški vladi, da kot dokaz svoje dobre volje ustavi kampanjo nemškega tiska proti Angliji, da umakne svoje vojaštvo iz Španije in da odredi vsaj delno demobilizacijo svoje vojske. V tem primeru bi bila londonska vlada pripravljena pogajati se o nemških zahtevah.
Podobna navodila je dobil od svoje vlade tudi francoski veleposlanik Coulondre.
Ožji ministrski svet britanske vlade je na svoji seji v torek sprejel zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. Najprej bo veljala splošna vojaška dolžnost za letnike 1918. do 1920., nato pa za letnike 1914. do 1918. Sklep ožjega ministrskega sveta bo še danes predložen plenarni seji ministrskega sveta, nato pa takoj tudi spodnji zbornici in gornji zbornici. Ni dvoma, da bosta obe zbornici zakonski načrt sprejeli. Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji je pač najresnejši dokaz, da je Vel. Britanija za vsako ceno odločena braniti svojo politiko in da od svojih osnovnih načel ne bo pod nobenim pogojem odstopila.
Angleški finančni minister Simon je dal v spodnji zbornici ekspoze o novem državnem proračunu. Dejal je, da je novi proračun 20krat večji, kakor je bil proračun 1. 1935. L. 1937. so znašali izdatki za vojsko še 265,5 milijona funtov, lani že nad 400, letos pa so povečani na 633 milijonov funtov, a niti ta vsota še ne bo zadostovala. Skupno so proračunani državni izdatki na 940 milijonov funtov, dočim bi znašali dohodki na podlagi sedanjih davkov samo 918 milijonov. Ne gre drugače, da se bodo morali davčni dohodki povečati na 940 milijonov, kar pa bo izdatkov čez ta znesek, se bodo krili s posojili. Uvedeni bodo novi davki na filme, na fotografski material, odpravljene pa bodo zdravniške in gledališke takse. Povečali se bodo nadalje davki na avtomobile ter bo treba plačati za vsako konjsko silo namesto 10 v bodoče 25 šilingov.
Maršal Petain je dobil od španske vlade zagotovilo, da bo zmagoslavna parada v Madridu 15. maja in da bodo italijanski in nemški prostovoljci zapustili Španijo še pred koncem maja.
Romunski zunanji minister Ga-fencu je bil sprejet v avdienci od angleškega kralja. Nato je imel daljše razgovore z min. predsednikom Chamberlainom in zun. ministrom Halifaxom ter drugimi državniki.
Madžarski ministrski predsednik Teleky in zun. minister Csaky obiščeta Berlin 28. t. m.
Poljska vlada bo še pred Hitlerjevim govorom pojasnila svoje stališče o nemških zahtevah glede Gdanskega.
Sklad za pospeševanje turizma v dravski banovini
Zadnji »Službeni list« objavlja naslednji pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in upravljanju sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini.
Clen 1. — Za kritje izdatkov za pospeševanje turizma v dravski banovini se ustanavlja pri kraljevski banski upravi dravske banovine poseben »Sklad za pospeševanje turizma«.
Clen 2. — Dohodki sklada so:
1. Prispevki banovine.
2. Prispevki občin, mestnih po-glavarstev ter drugih javnih korporacij in ustanov.
3. Podpore zasebnikov, podjetij in denarnih zavodov.
4. Obresti tega sklada.
5. Dotacije iz sklada za pospeševanje turizma v turističnih krajih kraljevine Jugoslavije.
Clen 3. — Ta sklad se sme uporabljati samo za izdatke, zadevajoče pospeševanje turizma v dravski banovini.
Clen 4. — Izplačila iz tega sklada za namene po členu 3. tega pravilnika se smejo opravljati le po odlokih bana.
Clen 5. — Dohodki sklada se morajo plodonosno nalagati v Hranilnici dravske banovine v Ljubljani.
Clen 6. — Računovodstvene in blagajniške posle vodi finančni oddelek kraljevske banske uprave.
Ta pravilnik je stopil v veljavo dne 26. aprila 1939.
Petrolej
Romunski časopis »Romania pe-trolifera« je objavil aktualen članek M. Christiane Leua o vplivu nafte na bodočo vojno. List pravi med drugim.
Svetovna proizvodnja nafte je znašala (v milijonih ton): 1.1914. 53, 1925. 71, 1930. 148, 1. 1934. 208, 1935. 227, 1936. 246, 1937. 281 in 1. 1938. 271 (milijonov ton).
Svetovna potrošnja nafte pa je znašala 1. 1938. 249,1 milijona ton, (1. 1914. le 37,400.000 ton).
Od vse svetovne proizvodnje so potrošili leta 1938. v 1000 tonah: v Angliji	12,090
v Franciji	6,994
v Nemčiji	6,842
in v Italiji	2,835
V primeru vojne bi bilo v enem letu po sodbi nemških strokovnjakov (Streibergerja, dr. Friedens-burga) gotovo potrebno: Vel. Britaniji okoli 33—36, Nemčiji in Franciji po 15 in Italiji od 7—8 milijonov ton tekočega goriva.
Vse te države bi torej v primeru vojne potrebovale skupno 70 do 75 milijonov ton, t. j. dva in pol krat toliko kot 1. 1938., ali približno eno četrtino svetovne
proizvodnje. Na vprašanje, če je sploh mogoče, da bi dobile navedene njim potrebne količine, je odgovoril Leu, da nikakor. Tudi proizvodnja sintetičnega bencina ne bi mogla teh potreb pokriti. Poleg tega pa je pridobivanje tekočega goriva iz premoga silno drago, saj je potrebno za 1 kg tekočega goriva 3—4 kg nafte.
Iz USA, ki same porabijo na leto okoli 150 milijonov funtov v mirnem času, v vojni pa dvakrat toliko, je dobava nafte skoraj nemogoča.
Edina država, ki bi imela v primeru vojne zadosti nafte, je Rusija, ki je 1.1938. proizvela 29,500.000 ton, potrošila pa le 22,2 milijona ton.
V primeru vojne se sicer more proizvodnja znatno zvišati, potrošnja pa rezervirati predvsem za potrebe obrambe države.
Christian Leu je mnenja, da se bo v bodoče nadaljevala borba za nafto v obliki oboroženega miru. Nikakor pa ne bo prišlo do vojne, ker ima ena kot druga stran zadostno nafte za vojno, strah pred tveganjem pa je začetek razuma.
Premik zlata in gospodarske	konj
Novi izvozni predmeti s posebnim tečajem funta
Finančni minister je odredil, da more Narodna banka odkupovati devize po specialnem tečaju od izvoza še naslednjih predmetov: sadne pulpe, sveža jajca v zabojih in razbita (samo za Anglijo), suha riba, odimljena, nasoljena ali drugače pripravljena, surov mavec, etilmetilheton, metilacetat, surov cink v prahu, v kosih in ploščah, papir za cigarete (vrednost do 10 milijonov din za 1. 1939.).
Narodna banka bo odkupovala devize, ki izvirajo od izvoza teh predmetov, po tečaju en funt r= 258 din.
Konkurzi-p^
Razglašen je konkurz o premoženju Stanka Kapušina, bivšega trgovca v Kranju. Konkurzni sodnik Pfeifer, upravnik mase odvetnik dr. Megušar. Oglasitveni rok do 20. maja. Ugotovitveni narok dne 27. maja ob 9.
V konkurzni zadevi tvrdke Klemenčič Berta & Co. »Moika« v Ljubljani se imenuje namesto umrlega odv. dr. Frlana Frana za upravnika mase dr. Mija Frlan-Jernejčič.
V konkurzni zadevi ing. Ivana Tornago se določa narok za naknadno prijavljene terjatve na 5. maj ob 9.
Konkurz o premoženju Ivana in Marije Kenda na Bledu se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja.
Dolgo trajajoči beg kapitala iz Evrope in z ostalih celin v Ameriko je sprožil že nekaj neugodnih gospodarskih pojavov tudi za Zedinjene države. Posebno so zamrli posli na borzah. Kako bi vplival izbruh vojne, so mnenja doslej različna. Gotovo je le to, da se bo valutni trojni sporazum poskušal ohraniti nedotaknjen, čeprav bi se borze morale zapreti.
Okrepitev zlatega dotoka v Ameriko se je še ves pretekli teden nadaljevala in je beg kapitala poslal zadnje dni celo že paničen. Sam parnik »Manhattan« je odpeljal v petek iz Southamptona zlata za 11 milijonov funtov in isti dan je odrinil parnik »Champlain« s 3,7 mil. funtov zlatega tovora. Pozneje sta še dva parnika odpeljala 4 in 2 milijona funtov zlata.
Valutni zlati zaklad Zedinjenih držav znaša že zdaj 15*6 milijarde dolarjev. Od januarja je narasel za 1‘1, od avgusta za 2’6 milijarde, kar presega za 300 milijonov celotni zlati zaklad Francoske banke. Najvecji je dotok zlata iz
za hangar ter raznega materiala in pribora za fabrikacijo avionov.
Dne 15. maja bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu pri Skoplju pismena licitacija za dobavo razne vrste usnja in usnjenih strojnih jermen; 17. maja platnenih in volnenih krp.
Dne 23. maja bo pri dravski divizijski oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo generalnega popravila II. objekta vojašnice »Vojvode Mišiča« v Ljubljani.
Dne 23. maja bo v pisarni primorskega žandarmerijskega polka v Splitu licitacija za prodajo raznih odpadkov od sukna, volne, usnja, železa, jekla, medi, platna idr.
Dne 26. maja bo pri centralni direkciji drž. železnic v Sarajevu licitacija za dobavo trofaznega transformatorja za državni rudnik v Velenju.
Dne 25. aprila bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo impregniranega platna; 28. aprila 70.000 kilogramov vazeline; 1. maja mikroskopov, indikatorjev, mikrometrov idr.; 9. maja za dobavo matric in naprave za politiranje matric.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Že v 24 urah
Velike Britanije, Nizozemske, Švice iti Belgije. Nizozemska banka je izgubila od začetka februarja že za 150 milijonov dolarjev zlata, Švicarska banka nad 80, Belgijska banka nad 60 mil. dolarjev. V treh mesecih je odšle iz Londona za 630 milijonov dolarjev zlata v New York. Samega angleškega zlata je bilo med tem za 460 milijonov dolarjev, vendar je gotovo vmes mnogo zlata iz drugih držav.
Mogočni zlati dotok povzroča v Ameriki ohlapnost kreditnega potenciala. Banke zveznega sestava imajo za 4 milijarde dolarjev od-višnih rezerv, ki so navadno merilo za kreditne vire v USA. Še pred enim letom so znašale te rezerve samo 2-5 milijarde dolarjev.
Vodilne industrijske delnice so v New Yorku kljub mrtvilu okrepile svoje zaključne tečaje in to povprečno za 2%%, železniške celo 3% oz. skupno v 14 dneh za 5V2%. Industrijski papirji so se okrepili v dveh tednih celo za 8%. Obveznice inozemskih dolgov so bile neenotne, znatneje je padel samo tečaj avstralskih papirjev.
barva, plesira jn kemično snažt obleke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
;ovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
Doma in po svetu
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 26. aprila objavlja: Uredbo o spremembi § 18. zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih iz leta 1930. (spremenjenega leta 1933.) — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo
— Pravilnik o ustanovitvi, uporabljanju in ' upravljanju sklada za pospeševanje turizma v dravski banovini — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine
— Popravek v pravilniku za iz vrševanje proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1939./40.
Dobave - licitacije
Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 28. aprila ponudbe za dobavo 3 elektromotorjev; 2. maja železnih prečic in »žvala sa lančičem«, raznih termoelementov in galvanometrov, smrekovega in jesenovega gradbenega lesa ter raznih ščetk za bar-varje; 3. maja raznih kemikalij in brezovega lesa; 4. maja žice iz medi in bronce; 5. maja raznega orodja in oblog iz orehovine.
Štab za utrjevanje v Ljubljani, III. oddelek, sprejema do 27. aprila ponudbe za dobavo raznega pisarniškega in ambulantnega pohištva in 10.000 m2 jute; I. oddelek do 29. aprila za dobavo 11 strojev za krivine; 1. maja strojev za kljuke; 2. maja strojev za ravnanje železa in priprav za kose, armatu re in ključe; II. oddelek do 3. maja za dobavo gum za autocisteme. _
Štab za utrjevanje na Vrhniki sprejema do 28. aprila ponudbe za dobavo betonskih cevi.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 4. maja ponudbe za dobavo nepremočljive obleke; do 11. maja za dobavo naprave za spravljanje jamskega lesa.
2 hidroplanska komanda v Divn ljah sprejema do 15. maja ponudbe za dobavo večje množine raznih desk.
Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 29. aprila ponudbe za dobavo raznega motvoza.
LICITACIJE
Dne 3. maja bo pri gen. direkciji drž. železnic v Beogradu licita-
cija za dobavo jekla in žice za izdelavo vzmeti; 5. maja mrežic za naslone, vrvice in sukanca; 12. maja šamotnega materiala.
Dne 3. maja bo pri štabu šuma-dijske divizijske oblasti v Kragujevcu licitacija za dobavo konservi-rane kave, čaja in kisa.
Dne 3. maja bo pri zavodu »Obi-ličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za popravilo zgradbe kemijskega laboratorija; 8. maja vodogrev-nih cevi, ventilov in pribora; dne 12. maja inštalacije za koncentracijo žveplene kisline. v
Dne 8. maja bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 2000 ton olja za kurivo in 500 ton plinskega olja.
Dne 15. maja bo v tehničnem oddelku kr. banske uprave v Splitu licitacija za oddajo raznih mizarskih del na gradnji banske zgradbe v Splitu.
Dne 23. maja bo pri centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija, za dobavo bakrene vrvi za rudnik v Most aru.
Dne 10. maja bo pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragu jevcu licitacija za dobavo 2 strojev za brušenje orodja in Spiralnih svedrov, ter za dobavo matric.
Dne 27. aprila bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za zgradbo skladišča v Dravljah za avtomobile in druga vozila.
Dne 6. maja bo pri štabu za utrjevanje št. 6 v Mariboru pismena licitacija za dobavo tesanih jelovih gred, jelovih desk in jelovih letvic.
Dne 11. maja bo pri štabu zrako-plovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo raznih potrebščin
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič do 1. maja ne bo sprejemal strank, tudi poslancev in senator-'ev ne.
Z redom velikega križa je odlikoval vodja rajha Hitler vojnega ministra in anjnijskega generala IVlilutina Nediča. Odlikovanje je izročil 'vojnemu ministru osebno vojaški nemški zastopnik v Berlinu divizijski general v. Faber du Fo-are.
Minister brez listnice dr. Miljuš je izjavil na konferenci JRZ v Banjaluki, da bodo občinske volitve v kratkem razpisane.
Pravosodni minister je podpisal odlok za izplačilo 400.000 din za ureditev vojaškega groba na ljubljanskem pokopališču.
Za komandanta III. armijske oblasti je imenovan divizijski general Peter Nedeljkovič, dosedaj komandant konjenice. Novemu generalu, ki je zanesljiv in zvest prijatelj Slovencev k imenovanju naše iskrene čestitke!
Posle divizijskega komandanta v Ljubljani je včeraj sprejel novi divizijski komandant gen. Dragoslav P. Stefanovič. Slovenija pozdravlja novega komandanta z vso prisrčnostjo.
Za pomočnika zunanjega mini stra je bil imenovan Miloje Smiljanič, vršilec dolžnosti načelnika političnega oddelka.
Za bana vrbaske banovine je imenovan Božidar Krstič, dosedaj pomočnik notranjega ministra.
Železniška direkcija v Subotici se mora s 1. majem preseliti v Beograd. V Subotico pa pride v nadomestilo železniška kontrola dohodkov.
Združenje industrialcev v Sarajevu je na letni skupščini zahte valo, da »dela uprava na to, da se bodo sredstva Pokojninskega zavoda v Sarajevu nalagala v odgovarjajoči višini tudi v industrijska podjetja po zmerni obrestni meri.
V nedeljo je bila v Beogradu zaključena razstava »100 let francoske umetnosti«. Razstavo je obiskalo nad 30.000 ljudi.
Uvoz gosje in svinjske masti iz neklirinških držav je prepovedan. Izvoz hmeljskih sadik je prepovedan.
Pred samim vhodom v sušaško pristanišče sta trčila jugoslovanska tovorna ladja »Marija« in italijanska motorna jadrnica »Maria della Grazia««. Jugoslovanska ladja je bila pri tem tako poškodovana, da se je kmalu nato potopila. Vozila je 15 ton cementa. Tako ladja ko njen tovor sta bila zavarovana.
»Frankfurter Zeitung« poroča obširno o beneških razgovorih ter pravi, da je rezultat beneškega sestanka poglobitev italijansko-jugoslovanskega prijateljstva, da je pričakovati sklenitev madžarsko-jugoslovanskega nenapadalnega pakta, da pa ni bil podpisan nikak nov sporazum. Cincar-Markovič in grof
Ciano sta se razgovarjala predvsem o Albaniji ter je zun. minister Ciano potrdil, da ima Italija interes na ohranitvi sedanje Jugoslavije. Druga točka razgovorov je bilo stališče Jugoslavije do osi Rim-Berlin. Italija ne pričakuje, da bi se Jugoslavija priključila tej osi, poudarja pa, da pristop k nenapadalnemu paktu ne bi bil v soglasju z beograjskim sporazumom. Tretja točka razgovorov je bila Madžarska in tudi tu je bilo doseženo popolno soglasje. Jugoslavija pa si je ohranila svoje nevtralno stališče. Podobno poročajo tudi drugi tuji listi.
Španska vlada je objavila dekret, s katerim se vračajo španski kraljevski rodbini vsa njena posestva, ki so jih zaplenili 1. 1931. republikanci.
Romunska vlada bo na nemško noto odgovorila, da se Romunija ne čuti ogrožene od Nemčije, ker sploh nima z njo skupnih mej.
Nemški zun. minister v. Ribbentrop bo vrnil obisk romunskega ministra Gafenca v začetku maja.
Albanski fašisti so sprejeli z veliko hvaležnostjo, kakor se poroča, dovoljenje Mussolinija, da smejo nositi pod liktorskim snopom znak Skenderbegovega orla.
Italija je dobila večje število tankov, letal in drugega orožja bivše češkoslovaške vojske. Vse to orožje je odposlala v Libijo.
Francoske oblasti so prejele več anonimnih pisem, v katerih se jim sporoča, da se pripravljajo atentati na železniške proge. Oblasti so zato izdale obsežne varnostne ukrepe.
Zavod za proučevanje ameriškega javnega mnenja sporoča, da je 73 odstotkov ameriških državljanov za mednarodno konferenco, ki jo je predlagal Roosevelt.
Ministrski predsednik Irske De Valera je imel v Dublinu velik govor, v katerem je zahteval, da se vrne severna Irska Irski. V času, ko vse obsoja zavojevalne težnje nekaterih narodov, Irska posebno bolestno občuti, da je izgubila severno Irsko z zavojevanjem.
V vseh češko-moravskih občinah se je začela velika akcija za vstop v novo enotno češko stranko. Po nemških vesteh se je že prvi dan zelo mnogo ljudi vpisalo v stranko, kar je dokaz, da se Čehi strinjajo
politiko, ki jo vodi predsednik dr. Hacha.
Neka ameriška filmska družba je ponudila bivši albanski kraljici, da jo nastavi kot filmsko igralko, kar pa je ta ogorčeno odbila. Pravni zastopnik kraljice je objavil v madžarskih listih Izjavo, da je materialno stanje kraljice ’ popolnoma zagotovljeno, ker ima Zogu veliko premoženje ter je dobil tudi velike vsote za neke petrolejske koncesije, ki jih je odstopil neki nizozemski družbi. Zagu bo s kraljico odpotoval v Egipt.
Francoska vlada je izdala dekret, da dobički podjetij, ki delajo za narodno obrambo, ne smejo znašati več ko 10%.
Nova dvotirna železniška proga iz Katovic v Gdinjo, ki je dolga 470 km in ki veže šlezijo z morjem, je bila slovesno izročena v promet.
Indeks cen na veliko se je na Madžarskem v marcu zvišal od 85,2 na 86,0%.
V zakup odda vile na Bledu —
stalno ali za poletno sezono — Kmetska posojilnica v Ljubljani.
Radiu Ljubljani
četrtek 27. aprila. 12.00: Bolgarske narodne poje ga. Pavlina No-žarova, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi
— 18.00: Balalajke in mandoline (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Predavanje Saveza Sokola kr. Jugoslavije — 19.50: Deset minut zabave
— 20.00: Reproduciran koncert simf. glasbe — 21.15: Solističen koncert na violončelu: čenda Šedlbauer, pri klavirju prof. M. Lipovšek — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Petek 28. aprila. 11.00: šolska ura: Kdo je naš največji sovražnik, razgovor otrok — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Hotelirstvo nov poklic sodobne žene (gdč. Anica Polak) — 18.20: Plošče — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika — 19.50: Efektna loterija za gasilski kongres (Dolinar Jože) — 20.00: Koncert. Solistka gdč. Sonja Ivančič, spremlja radijski orkester, dirigira D. M. šijanec — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Angleške plošče — 22.50: Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani-