ijs GOSPODARSTVO j T R G O V I N A F I N A N C A INDUSTRIJA OBRT ♦ KMETIJSTVO Leto x št. 204 PETEK, 15. JULIJA 1955 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 e te -8$ . 3 ni Tržaška zgodovina je burna. Trst me-njuje vladarje, cesarje in kralje, vojake in civilne uprave v kratkih razdobjih, skoraj bi rekli, kar čez noč. Trža-^hni so že vajeni izprememb, političnih preobratov na levo in desno; redko kateri dogodek jih lahko še preseneti. Da pa vladni listi in uradno glasilo Rodilne vladne stranke v Trstu označujejo politiko rimske birokracije nasproti Trstu z »novim atentatom na ro-iucijski sklad« ali napovedujejo nevarnost, da bo tržaško vprašanje zopet postavljeno na mednarodno torišče, kakor Južno Tirolsko, ako se nadaljuje sedanja rimska politika; ali da bo župan Bartoli podpisal protestno resolucijo Proti rimski politiki — tega Tržačani Pfi vsej svoji burni zgodovini niso pričakovali. Ni še dolgo tega, kar je »Pic-čolov« poročevalec videl v reškem pristanišču samo stare škatle, ki razlagajo Utneriško darovano žito, danes pa že o-Pozarja Rim na nevarnost konkurence češkega pristanišča za tržaški tranzitni Promet. Od kod vse to, se vprašujejo Tržačani. Kje je vzrok tej spremembi? Moč javnega mnenja je silna. Noben list, nc-hena stranka, noben politik jo ne more tfolgo omalovaževati, ali si celo norca kriti iz nje. Ce ne prej, se maščuje na volitvah. Politični tepec bi bil tisti, ki n« bi videl ogromnih množic ob odhajanju genoveških ladij, napolnjenih s tržaškimi izseljenci. Soodgovorni činitelji v Trstu so zdaj Povzeli nezadovoljstvo tržaških množic ‘n ga usmerili na »rotacijski sklad« (v višini okoli 40 milijard lir), ki ga hočejo Trstu odnesti drugi prav v trenutku, ko pri nas razsaja huda gospodar-ska kriza. Samo ena država je prejela na glavo prebivalstva večjo pomoč po ktarshallovem planu kako,- Svobodno tržaško ozemlje (okoli 37 milijonov do-'urjev). Iz tega sklada je Zavezniška 'ojaška uprava posojala denar podjetjem, poleg tega je ZVU posojala tudi •ustni denar in dajala kredite za grad-ujo stanovanj po predelanem Aldisije-Vem stanovanjskem zakonu. Ta denar Vračajo dolžniki v obrokih državni b a-Sujni. Zaradi tega kroženja so ga označili kot rotacijski sklad. Temu denarju iz tržaških linanc je [rimska vlada (iPdaia še 5,5 milijarde in 14. oktobra •954 — kmalu pp prevzemu oblasti v trstu — napovedala uradno ustanovi-t®v »rotacijskega sklada« za povzidigo tržaškega gospodarstva. Sklad naj bi bn sestavljen takole: Marshallov Plan 24.714,000.000 lir Posojila ZVU 5.627,000.000 Lir Stanov, sklad (Aldis). 4.000,000.000 lir Prisp. rimske vlade 5.000,000.000 lir Skupaj 39.341,COO.OOClir Od dneva napovedi zakona o rotacijskem skladu je preteklo že 9 mesecev, tržaški vladni komisar ne sme razpo.a-Sati s tem denarjem, čeprav je pravzaprav tržaški — ako izvzamemo 5 milijard italijanske vlade. Ne samo, da de-Parja ni bilo v Trst, temveč malo je ‘hanjkaio, da se ni zgubil na poti iz Ri-•ha. V parlamentarni komisiji, ki je proučevala zakonski načrt o rotacijskem sivladu, <0 se pojavili predlogi, naj se sklad porazdeli tudi med Tržič, Gorico 'h Videm; govorili so celo o Benetkah. Pt® seji parlamentarne komisije 19. a-Prita so se oglasili poslanci (Schiratti •n Brusasca), ki so bili proti temu, da Se rotacijski sklad vloži v tržaško gospodarstvo, češ da bi bilo bolje, da bi s® ustvarila nova industrijska središča P0 Italiji, zlasti na Beneškem (Schrat-hjeva misel) ali pa da se v Trstu usta-povijo posebni zavodi, ki bi Tržačane Izobraževali in pripravljali za delo v •ujini. Proti zavlačevanju z usianovitvijo rotacijskega sklada, proti poskusom, da “• s.e ta sklad uporabil tudi izven Tržaškega ozemlja in proti predlogom o-'upnjenih dveh poslancev so protestirali Predstavniki današnjih večinskih strank v Trstu, župan, predsednik deželne u-Pfave, predsednik Trgovinske zbornice, Ubrava velesejma in predstavniki gospodarskih združenj, kakor Združenje 'udustrijcev, Trgovinska zveza. Zveza srednjih in malih industrijcev, Združe-11 je trgovcev na drobno itd. — zbran: Pa posebnem sestanku v prostorih Tr-Sovinske zbornice v Trstu. Protest so "asloviii na vlado, predsedništvi zbor-Pice in senata, predsedniku republike lfl Predsedništvu italijanskih strank-Čeprav se protest zaključuje s sptoš-P* *rh pozivom, naj vlada izpolni svoje °hljube glede gospodarske pomoči Tr-s‘u, se vendar suka samo okoli vprašaja rotacijskega sklada. Koliko je še Pfugih vsaj tako važnih še nerešenih vprašanj? Zakaj protest ignorira vprašuje izvajanja tržaškega regionalnega sporazuma, ki predvideva močno raz-sirjenje dosedanjega obsega tržaške iz-Pččnjave z obmejnimi jugoslovanskimi Področji in se še po 4 mesecih po podpi-Su v Rimu ne izvaja? Tržaška trgovina Smernice jugoslovanske gospodarske politike Iz pr o pramati črk e ga govora B. Kraigherja si Pi * ’ od tega sporazuma mnogo obeta. pav tako je nujno vprašanje sklicanje P|e(inarodne pristaniške konference, ki •° Predvideva londonski sporazum in ki P' Prav gotovo mnogo pripomogla k za-l^zitvi konkurente drugih pristanišč na 'Uhranu in na severu. ^alija se pogaja z albanijo gDede vojne odškodnine •Med Italijo in Albanijo so v teku Pogajanja za poravnavo vojne odškod-hhie, ki jo dolguje Italija Albaniji. 1° pariški mirovni pogodbi bi mora-a Italija plačati 2,6 milijona do-aujev odškodnine. Italija priznava to Sv°_jo obvezo. Spor je nastal le glede hačina poravnave. Italijanska vlada • rada plačala, vsaj del odškodnine J izvozom potresnega blaga, kakor ri-a> žvepla, tkanim, kemičnih proizvo-.0v itd., medtem ko zahteva Albanija 'Udustrijsko opremo in industrijske Proizvode. Rada bi zlasti tovorne av-°ihOibile in avtomobilske nadomestne 6le, in sicer za skupni znesek 500.000 dolarjev. Na zaključnem zborovanju v vrsti proslav ob desetletnici osvoboditve v Murski Soboti je predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher podal v svojem govoru pregled povojnega gospodarskega razvoja v Jugoslaviji. Ugotovil je, da je Jugoslavija uspešno prebrodila naliv©čj|te težave, čeprav ni mogla v teh 10 letih napraviti! vsega, kar je bilo potrebno za boljše življenje delovnega človeka. »V teh desetih letih smo ustvarili gospodarske osnove, ki omogočajo, Jugoslaviji, da nadalje razvija proizvajalna sredstva na široki fronti; to je odvisno predvsem od sposobnosti, iznajdljivosti in spretnosti delovnih ljudi. V teh desetih letih smo premagali začetne težave predvsem na področju električne energije in težke industrije. Da smo lahko gradili elektrarne in velike industrijske obrate, smo morali stroje in opremo kupovati v tujini. Zato smo izvažali vse, kar koli je bilo mogoče, da smo prejeli potrebna devizna sredstva, da smo lahke kupovali industrijsko opremo. Izvažali smo predvsem industrijske surovine rudno bogastvo, les in prehranjevalne proizvode. To, je vodilo k dviganju cen tem artiklom in k pomanjkanju tega blaga na notranjem trgu. V zadnjih dveh treh letih pa smo začeli izvažati tudi že izdelke naše nove industrije in smo zato lahko zmanjšali izvoz lesa in prehranjevalnih proiz vodov; to pa še ni moglo bistvene vplivati na zboljšanje življenjskih pogojev, na resno zniževanje cen zato ker smo morali hkrati 3 zvianjštva-njem izvoza storiti resne ukrepe za zmanjšanje sečnje v naših gozdovih; kajti gozdno bogastvo je resni činitelj v našem narodnem bogastvu in ga moramo zato čuvati. Tudi z zmanjšanjem izvoza prehranjevalnih proizvodov nismo mogli šc bistveno vplivati na zboljšanje življenjskih pogojev, kajti izgradnja industrije je spremenila tudi socialni sestav našega gospodarstva. V Sloveniji je leta 1945 nad 60% prebivalstva živelo od kmetijske proizvodnje danes pa je tia odstotek -padel na 40 To je privedlo tudi do delnega zmanjšanja kmetijske proizvodnje. Kljub temu so se življenjski pogoj: delavstva in kmeta bistveno zboljšal1 v primeri s predaprilsko Jugoslavijo. Govornik je nato dodal, da to zboljša nje za zda-j še ni toliko posledica raz vijanja jugoslovanske gospodarske moči kot posledica revolucionarnih u-kre-pov po letu 1945. Nato je naštel nekatere izredne uspehe, kakor izgraditev -velikih elektrarn po vsej državi iln tudi v Sloveniji (Mariborsk' otok, Vuzenica in ostale elektrarne na Dravi, elektrarne na Savi — Moste in Medvode, termoelektrarna Šoštanj, e-lektrarne v Bosni, Srbiji, Makedoniji, Dalmaciji litdO. Jugoslavija ima še mnogo neizkoriščenih vodnih sil. O menil je graditev velikih tovarn, za katero -troši Slovenija še letos okoli 6 milijard dinarjev! Govornik je nato zavrnil domnevo, da gre Jugoslavija na novo pot gospodarske politike, ker se je stara izka^ zala za nepravilno. »Nočem reči, da je -bilo vse stoodstotno pravilno, kar smo delali v teh 10 letih, toda osnovna politika nikakor ni mogla biti drugačna in samo dosledno izvajanje te politike nas je privedlo na stopnjo da danes lahko govorimo o preusmeritvi gospodarske politike v prihodnjih letih. Predsednik Kraiger je nato poudaril napredek na -področju socialnega zavarovanja, za zboljšanje zdravstvene službe in za razvoj prosvetne in kulturne dejavnosti; »vendar pa vse, kar smo napravili na teh področjih, ne zadostuje in ni tisto-kar bi želeli, šele v bližnji bodočnosti bomo lahko pričeli z razvijanjem in z modernizacijo kmetijske proizvodnje, industrijske in obrtne dejavnosti za potrebe široke proizvodnje, za raz vijanje stanovanjske izgradnje itd. Govornik se je nato dotaknil nove organizacije občin ter poudaril, da je treba najprej ustvarjati soliden strokovno sposoben aparat okrajnih ko- mun, solidne službe za posamezne dejavnosti okrajev ter pri občinah in o-krajih razviti čim več svetov za posamezna področja družbene dejavnosti, kakor gospodarske svete, svete za -komunalne zadeve za urbanizem, turizem, samostojne svete za šolstvo-, za kulturo itd. RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA GOSPODARSTVA Dobrivoje Radosavljevič, član zvez nega izvršnega sveta, je poročal zvezni ljudski skupščini v Beogradu o razvoju jugoslovanskega gospodarstva v letošnjem letu. Razvoj industrijske proizvodnje v prvih petih mesecih tega -leta je bil razmeroma ugoden; proizvodnja industrije, gozdarstva in gradbeništva (brez kmetijstva) se je v primeri z istim obdobjem lanskega leta dviignila za 27%. Sama industrijska proizvodnja je narasla za 23%. V primerjavi z lanskim povprečjem (za vse leto) pa je naraslo samo za 9%, ker je industrijska proizvodnja v drugem polletju zmeraj večja in ker še niso prišle do izraza nekatere pomembnejše panoge (industrija gradbenih potrebščin in živilska industrija), ki imajo velika sezonska nihanja. Splošno kaže, da bo v letošnjem letu industrijska proizvodnja dosegla plan, ki predvideva 14% povečanja v primeri z lanskim letom. ZA POVEČANJE IZVOZA IZ JUGOSLAVIJE V prvih petih mesecih tega leta je izvoz iz Jugoslavije zaostal za 2,2 milijarde dinarjev, medtem ko bi moral biti po družbenem planu za 2 milijardi dinarjev višji. V državnem sekretariatu za gospodarstvo LR Slovenije je bilo posvetovanje izvoznih in proizvodnih podjetij o vprašanju, kako-dvi-gniti izvoz. Izvoz iz Slovenije je bil v prvih petih mesecih tega leta za okoli 8% višji kakor lani v istem razdobju in je dosegel 4,44 milijarde dinarjev; s tem pa še ni bil dosežen planirani obseg izvoza. Zaostal je izvoz izdelkov kovinske, predelovalne, tekstilne, usnjarske in kemične industrije. Povečal se je predvsem izvoz, glinice iz Kidričevega. VEČ ŽIVINE IN PERUTNINE V zadnjih treh letih se je v Jugoslaviji občutno povečalo število živine in perutnine. Od leta 1952 do 1954 se je število govedi povečalo od 4 milijonov 834.000 na 5 milijonov 273.000; število ovc in kcz o-d 11 milijonov 342.000 na 12 milijonov 577.000, število prašičev pa na 4 milijone 731.000. Hkrati se je število vseh vrst perutnine povečalo- od 20 milijonov 440.000 v letu 1952 na. 24 milijonov 66-5.000 ob koncu leta 1954. Zvišanje cen in plač Zvezni izvršni svet v Beogradu je s posebnim odlokom odredil važne spremembe glede cen in prodaje žitaric ter glede -plač. Zvišana je bila odkupna cena -pšenice za 5 dinarjev za kg, odkupna cena koruze za 6 din pri kg; v skladu z zvišanjem cen pšenice in koruze se zvišajo odkupne cene tudi drugih žitaric. Prodajna cena kruha in moke se zviša povprečno do 12 dinarjev -pni kg; v krajih, ki so bolj oddaljeni od proizvodnih središč, bo podražitev višja zaradi prevoznih stroškov. Cene masti in olja se bodo ustvarjale prosto, kar bo imelo- za po-^leicVjco- Ms-ajji t|renuj!jn,o- žviša-uje cen Cena tobaka v maloprodaji se poviša za 27%. Potniške tarife na železnici se bodo zvišale za okoli 20%. Ker pomenijo ta zvišanja podražitev življenja, je vlada sklenila povišati -plače, pokojnine in invalidnine za 500 dinarjev mesečno, otroške dodatke pa za 240 dinarjev mesečno. Z zvišanjem odkupne cene žita hoče vlada vzpodbuditi kmetovalce k večji proizvodnji. Promet z žitaricami, razen s pšenico-, bo- pop-olnoma prost. Pozneje bodo prešli na prost promet tudi s pšenico. Računajo, da bodo ti ukrepi ugodno vplivali na pridelovanje pšenice, ki je v povojnem času nazadovalo, medtem ko- se je -proizvodnja drugih kmetijskih pridelkov povečala v primeri s predvojno. Da bi vlada zagotovila prehrano prebivalstvu, ki se je medtem -povečalo, mora uvažati velike koiičnie -pšenice iz tujine. To seveda kvarno vpliva na trgovinsko bilanco-. V primeri z drugimi kmetijskimi pridelki je bila zdaj cena žitaric nesorazmerno nizka. Odlok o prostem formiranju cen masti in olja (se pravi, da te cene ne bodo več uradno do-ločne) ima prav tako namen vzpodbuditi -proizvajalce k povečanju proizvodnje. Tekma za trgovanje z Jugoslavijo Ustanovitev tržaške „delegaci;e" Italiiansko-jugoslovanske trgovinske zbornice V Trstu imamo zdaj kar dve ustanovi — poleg redne trgovinske zbornice — ki imata mamen pospeševali trgovinsko izmenjavo med Italijo i-ti Jugoslavijo. Poleg Zbornice za pospeševanje trgovine med Trstom in Jugoslavijo^ ki je bila ustanovljena v času letošnjega tržaškega velesejma je namreč tudi Italijansko - jugoslovanska trgovinska zbornica s sedežem v Milanu ustanovila v Trstu svojo »delegacijo«. Dne 2. julija je izvršni odbor te zbornice prispel v Trst ip tu po posvetovanju s predstavniki Trgovinske zbornice ustanovil »delegacijo« Italijamsko-jugo-slovan-ske zborni e v Milanu. To sestavlja 6 članov upravnega sveta Italijansko - jugoslovanske zbornice, in sicer kap. Guido Cosulich, glavni ravnatejj plovne družbe »Tržaški Lloyd«, dr. tog. Brunoi Tarabocchia kot predstavnik Združenih jadranskih ladjedelnic, g. Modiano, znani tovarn-ar iz Trsta, dr. Vatla kot predstavnik tekstilne panoge, dr. Glas-s kot predstavnik lesne panoge in tog. Guicciardi, glavni ravnatelj tržaške petrolejske čistilnice »Aquila«. Tržaško delegacijo predstavlja v izvršnem odboru Italijansko-jugoslovan-s-ke zbornice, ki sestoji iz 10 članov, en sam elan. Izvršni odbor Italijansko-jugo-slo-van-ske trgovinske zbornice sla na obisku Trsta vodila predsednik dr. Salvalore M-agri ip podpredsednik dr. D-alla Volta. Popoldan sta v prostorih Trgovinske zbornice priredila tiskovno konferenco, ki jo je vodil dr. Magri. T-a je na kratko obrazložil namene I alijanisiko-jugo-slovanske trgovinske zbornice, ki hoče z vsemi silami pripomoči k čim širšemu gospodarskemu sodelovanju med I-talijo in Jugoslavijo v okviru skien-je-nii-h gospodarskih -sporazumov. Dr. Magri je razložil tudi odnose med Italijansko - jugoslovansko trgovinsko zbornico v Milanu in Jugoislovansko-italij-jan-s-ko trgovinsko zbornico, ki je bila nedavpo ustanovljena v Beogradu. Zaradi pravnih ovir ni bilo mogoče obeh zbornic združiti pod skup-go vodstvo, ven-d-ar je bilo dogovorjeno, da se bodo predstavniki obeh zbornic sestajali od časa do časa in se posvetovali. Med tiskovno konferenco so tržaški časnikarji postavili dr. Ma-griju razna vprašanja. Hoteli so zlasti vedeti, zakaj se ne izva a tržaški regionalni sporazum in kakšni bodo odnosi med Ha-lijansko-jugoslovansko zbornico v Milanu in Zbornico za -pospeševanje izmenjave med Trstom in Jugoslavijo. Dr. Dalla Volta je odgovoril, da It-alijamsko-jugaslovanska zbornica v Milanu ne priznava Zbornice za pospeševanje izmenjave med Trstom in Jugoslavijo, medtem ko je dr. Magri diplomatsko pripomnil: »No co-mment« (Nočem komentirati). Kaj zda-j? Morda bi se dalo- delo razdeliti tako, da bi se okoli tržaške zbornice za Jugoslavijo zbrali zainteresirani trgovci, medtem ko bi milans-ki italijansko - jugoslovanski zbo-.ni-ci prepustil industrijski sektor. Ribolov na mrtvi točki? Dr. Sturoni, načelnik italijanske delegacije, ki se je po-gajala pred meseci z jugoslovansko- delegacijo za sklenitev rimskih trgovinskih sporazumov, se je nekaj d-ni mudil v Beo^ gradu v zadevi sporazuma o ribolovu; nato se je vrnil v Rim. V zvezi z nje govim -potovanjem -po-roča rimski »II Globo«, da ni mogoče nič določenega reči glede nadaljnjega poteka pogajanj. S-turomijevi stiki v Beogradu so imeli menda vsaj ta pozitivni uspeh da se priznava možnost širokih perspektiv za razvoj gospodarskega sodelovanja med obema državama; sicer ni -popolncima jasno- stališče Jugoslavije v zadevi ribolova. Jugoslavija očitno zavlačuje rešitev tega vpraša-nja. Doslej še ni postavila zahtevi glede višine odškodnine, ki jo- zahteva za r-ibarenje v njenih vodah. Sporno je vprašanje širine teritorialnih vod. V sporazumu iz leta 1949 je Italija priznala za teritorialne jugoslo vanske vode 6 milj širok pas te-r nadaljnjih 6 milj kot zunanjo zaščitno cono. To vprašanje je danes sporno-Jugoslavija zahteva monopol lova najmanj v širini 10 milj, -medtem ko se Italija obotavlja, da bi to priznala Jugoslavija zavlačuje rešitev teg? vprašanja, ker hočejo- rezervirati zase ribolov v vseh jugoslovanskih vodah Ribare-nje ob vsej obali ji bo potrebno, -ko bo svojo ribiško o-pre-mo po-po-lnoma modernizirala in izpolnila Ribe bo potrebovala za lastno industrijo konzerv-ira-nih rib. Proti znižanju cen »H Mercurio«, -hi izhaja v Milanu, poroča, da je med italijanskimi tovarnarji, ki zdelujejo blago označeno s posebno' z-n-ačko, v teku akcija, ki gre za -tem, da bi prodajalcem na drobno- preprečili, da bi prodajali blago- izpod določene cene. Proizvajalci se bojijo, da bi zaradi znižanja cen blago zgubilo svoj ugled in da bi ga nato p-otrošnki pričeli) opuščati. Med predstavniki nekaterih velikih podjetij, ki izdelujejo- likerje, živila in pralna sredstva, je že prišlo do zadevnega sporazuma. Temu se je pridružila Zveza dro-geristav v Milanu. Dogovorjeno je bilo, da bodo- člani teh združenj strogo pazili, da ne bi prodajalci, na drobno prodajali blaga izpod določene cene. Trgovce, ki b-i to storili, bo zadel bojkot tovarnarjev. Ti jim ne bo-do več dobavljali blaga in jih bodo tako v skrajnih primerih prisilili, da zaprejo svoje trgovine. Ta akcija je zbudila veliko pozornost med potrošniki-, pa tudi med samimi industrijci. Obstaja namreč nevarnost, da se po tej poti organizirajo pravi »trusti«, ki bodo diktirali cene in onemogočili konkurenco. Ta i-ma znano dobro lastnost, da potiska cene navzdol. Ako se ti načrti uresničijo, bo-do prizadeti predvsem potrošniki. V Ameriki je poseben zakon, s katerim pobijajo ustvarjanje mono-poM-stičnih položajev z ustanavljanjem trusto-v. Tudi italijanska zakonodaja pozna določbe, ki so- namenjene pobijanju podobnega karteliziranja. POVPRAŠEVANJE PO MAKEDONSKEM TOBAKU RASTE V prvih peti-h mesecih -tega leta so izvozili 3.92,1 Ion tobaka iz Makedonije, v vrednosti 1 milijarde 615 milijonov deviznih dinarjev; izvoz je znašal 55% več kakor v istem razdobju lanskega leta. Največ tobaka so izvozili v ZDA (1.380 t), v Francijo (1.150 t), v Italijo (1.000 t), itd. Konjunktura za makedonski tobak je na svetovnih tržiščih ve- -lika. Po kupčijah, ki -so bile do sedaj sklenjene, je sklepati, da bo letošnji izvoz tobaka presegal 7.500 ton. V Alžiru: Nekam zgodaj prihajajo letos turisti! (France Tireur) V Severni Afriki to postala politična tla prav tako- vroča- kakor pesek v Sahari. Duhovit FTrancpz prikazuje najno-vejš-o potezo francoske vlade v Alžiru z zgornjo karikaturo: Francija je poslala v Alžir več vojske, da bi zagotovila red pred uporniki, ki zahtevajo popolno svobodo, se pravi -odcepitev od Francije. V zadnjem času postaja francoska politika vendar bolj elastična; prišla je do spoznanja, da se s silo ne da potlačiti stremljenje narodov za svobodo, še posebno, kadar so ti pripravljeni na vse. Tako so Francozi popustili v Tuniziji. Francoski parlament je prav te dni potrdil (ratificiral) -sporazum francoske vlade s tistim krilom nacionalistov v Tuniziji (njihovim voditeljem Habib Burgibo), ki hoče sporazum s Francozi. Novi sporazum priznava Tun-izijc-eim široko samoupravo, ki meji že na neodvisnost. V Maroku in Alžiru še ni prišlo do pomirjenja. Francoska vlada je v veliki zadregi. Evropski kolonisti zlasti veleposestniki, ki živijo v Severni Afriki, ji očitajo, da preveč popušča, domačini Arabci pa, postavljajo čedalje večje zahteve. Kolonis i n-apada-jo francoskega guvernerja v Alžiru Soustella, ki išče kompromisno rešitev, da je preveč popustljiv -nasproti upornikom, ki napadajo in tudi pobijajo koloniste ter predstavnike Francije. Med kolonisti so tudi manjši posestniki in delavci, ki -očitajo veleposestnikom, da niso socialni nasproti nižjim slojem. Tud; to dejstvo vzbuja slabo kri med domačini. Polemika po francoskih listih zaradi prenizkih davkov, ki jih pobirajo od bogatih kolonistov, je pokazala, da imajo -ti -ogromna posestva. Parlamentarno odposlanstvo iz Pariza je u-go-tovilo, da neki veleposestnik — kolonist — plačuje od trtnih nasadov, ki obsegajo 1200 hektarov in so vredni nad 1 milijardo frankov, 25.000 frankov neposrednega davka -na- leto. Neki drugi kolonist, ki se je oglasil, češ da ta trditev ni točna, navaja, da ima posestvo 100 hektarov; 50 hektarov je vinograda, 20 nasadov pomaranč in limon, na ostalem posestvu rastejo oljke; siam -trdi, da plača 520.000 fr. davka. Tretji poseduje 100 hektarov zemlje, od tega 74 vinograda in plača 520.000 Ir. davka. V Alžiru živi 9,5 milijona ljudi, in sicer 8,5 milijona Arabcev in poarablj-e-n-ili Berbe-rjev ter -okoli 1 milijon Francozov in drugih Evropejcev; v Maroku 8,5 milijona ljudi, med temi 5 milijonov Arabcev in trije milijoni Berberjev ter pol milijona Francozov in drugih ne-muslimanov; v Tuniziji 3,7 milijona ljudi, in sicer 3.4 milijona muslimanskih Arabcev in beduinov (er 300.000 Francozov in drugih Evropejcev. Koliko je Avstrijo stal Aoschloss? Med razpravo o- mirovni pogodbi v dunajskem parlamentu je parlamentarni poročevalec dr. Tončič, ki pripada avstrijski ljudski stranki, poročal o škodi, ki jo- je imela Avstrija zaradi nemške zasedbe in zaradi vojne. Avstrijska narodna banka je morala ob prihodu Nemcev izročiti berlinski vladi 9-5 milijonov dolarjev deviz in zlata. Po vojni je- mednarodna komisija v Bruslju, ki je delila nemško zlato, vrnila del tega zlata Avstriji, toda kljub temu trpil Avstrija še vedno škodo 58 milijonov dolarjev ali poldrugo milijardo šilingov (nad 36 milijard lir). Poštna hranilnica, -banke, -zavarovalnice ii druge gospodarske ustanove so zgubile obveznice nemških podjetij v vrednosti 50 milijard šilingov. Avstrijska država, po->samezne| avstrijske- (dežele, občine, -zbornice, avstrijska vojska, razni fondi in zavodi za socialno oskrbo so- u-trpeli škodo 10- milijard šilingov. Zaradi vojne je Avstrija imela okoli 60 milijard šilingov -škode. Izdatki za vzdrževalno e itujih čet, za vzdrževanje vojnih sirot in izplačilo- vojnih odškodnin so dosegli okoli 25 milijard šilingov. Zguba zaradi zaostalih davkov, carin itd. za časa zasedbe znaša okoli 20 milijard šilingov. Odškodnina, -ki jo- j-e- morala Avstrija plačati Nemčiji in odškodnina, ki jo bo morala p-lačati Rusiji, z-na-ša okoli 9 milijard šilingov. Poleg tega i-m-ajo Avstrijci veliko premoženje v vzhodnih državah, ki še ni bilo ocenjeno. Dr. Tončič je tako prišel do skupnega zneska 200 milijard šilingov, kar -predstavlja približno- 10-krat-n-i letni avstrijski državni proračun. Dr. Magri o svojih vtisih iz Beograda Njegove izjave uredniku ..Gospodarstva" Po svoji tiskovni konte, enci v Trstu je dr. Salvalore M-agri, predsednik Ra- lijansko-jugcslovanske trgovinske zbornice v Mi aau, sprejel našega urednika, ki ga je zaprosil za kratek razgovor. Dr. Magri je takoj ustregel prošnji in prc-stc-dušno odgovoril na postavljena vprašanja. Kdo izmed Tržačanov ne pozna Gei-ringerjevega dvorca na Skorkljanskem vrlhu? Tujec, ki ne ve, da so ga sezidali v naši dobi, si bo gotovo mislil, da je to -kakšen srednjeveški grad, v katerem so se pekdaj šopirili vitezi, kakor n. pr. * v devinskem gradu. Nekaj takega si je mislila tudi bujna južnjaška fantazija italijanskega- žurnali-sta ,ki je v -nekem tukajšnjem italijanskem listu napisal, da so ta »grad« zgradili Ben-ečani. V resnici pa je -dal sezidati to stavbo bogat in romantično nastrojen ing. Gei-ringer, nekdanji zelo vplivni tržaški mestni svetovalec. -Njegov vpliv je bil tako velik, da so morali celo opensko železnico speljati mimo njegovega fantastičnega gradu, čeprav je bila to, zaradi skoraj nav-pične strmine, najne-ugodnješa rešitev vprašanja železniške zveze iz mesta do Opčin. Proti koncu zadnje vojne -;o se vgnez-dili tam gori Nemci s svojimi topovi. Ko ,so jih pa od tod pregnali naši partizani, niso vedeli Geiringerjevi nasledniki, kaj naj bi s tem čudnimi gradom počeli, -dokler ga niso pred nekaj leti oddali v najem organizaciji za mladinska prenočišča. In res je to najbolj srečna rešitev ponesrečene zamisli, da se je na skoraj nepristopnem Skorkljanskem vrhu sezidal srednjeveškemu gradu podoben dvorec. Neki avstrijski m-ladi-nec, ki je tam prenočil, je -s sledečimi besedami v spominski knjigi pa najkrajši način omenil tržaško mladinsko prenočišče: »Najg-rša pot v naj lepše- mladinsko prenočišče«. In prav tej najgiši poti se morajo mladi mednarodni nomadi zahvaliti, da imajo tako krasno prenočišče, v katerem se za nekoliko dni počutijo kakor nekdanji graščaki in MladintsKo prenočišče vrh ŠKorKlje Kaj so zapisali študenti v spominsko knjigo kjer jih bujna- mlada domišljija popelje nazaj v da-vno preteklo romantično dobo. Ako bi bila ta navidezna graščina -pa bolj pristopnem mestu in ako bi ne bili nemški vojaki posekali hrastovega gozdičaj ki jo je obkrožal, bi se tam danes prav gotovo kazala bogato gospoda s svojimi avtomobili, medtem ko bi bilo tržaško mladinsko prenočišče nameščeno v kakšni drugi navadni hiši jn več alj manj podobno vsem drugim taki-m prenočiščem, ne pa tako izredno lepo, da ga v spominski knjigi vsi hvalijo. V omenjeni knjigi je nomad iz San Francisca (ZDA) zapisal, da je to izredno lepo prenočišče kakor biser v vencu, ki obkroža tržaški zaliv. Posebno čaroben pa da je ponoči pogled na morje luči vsenaokrog. Poetičnih misli je v spominski knjigi sicer vse polno. Popolnoma ponesrečene pa so vse pesmice, s katerim; so nekateri mladi -popotniki skušali izrazili svoje poetične občutke. Pri nas je mnogo lepih razgledov, je zapisal neki Avstralec, toda ta je morda najjepši. Nemec nam pove, da ga niso še nikjer tako prisrčno sprejeli kakor tukaj. Anglež: »Vrnil sem se in še bom prišel«. Popotnik iz Združenih držav Amerike: »Skoda, da nisem mogel ostati več časa v prenočišču, ki je zaradi svojega čudovitega položaja in čistoče eno najboljših, kar sem j h srečal na svoji poti. Avstralec: »Gotovo eno najboljših mladinskih p.enočišč«. Kana-dec in neki drugi Avstralec sta prišla za en dan in ostala 4 dni, hvalita krasen razgled in prijateljsko ozračje v prenočišču. Tudi risarskih poskusov ne manjka v spominski knjigi, toda večinoma so taki, kakor je tisti nekega Avstrijca, ki je narisal središče Dunaja in proti kateremu je nekdo drugi napisal sledečo kritiko: »Hvala Bogu, da mi Dunaj tako grd«. Izjemo predstavljajo 3 prav posrečene karikature mladega nomada iz Pakistana. Neki Nemec je narisal zemljevid svojega potovanja, na katerem je nekdo drugi prečrtal imeni mest Reka in Split ter zraven zapisal Fiurne in Spalato. Da bo vsem znano, je nekdo napisal, da se spet vrne, v sedmih jezikih, med temi tudi y češkem. Jugoslovani so se v spominski knjigi prvič podpisali dne 30. oktobra 1954, potem 16. marca tekočega leta. Dva Slovenca sta »zadovoljna zapustila vljudne- upravitelje »Ostella« in veseli Trst«. Trst je prečrtan ih zraven zapisano Trieste. Dne 29. aprila tega leta se je podpisalo C jugoslovanskih študentov, 30. istega meseca pa 25 absolventov ljubljanske ekonomske fakultete. Nekaj listov, na katerih so Jugoslovani napisali svoje spomine, je iz spominske knjige iztrganih. Največ gostov prihaja iz Avstrije; preteklo soboto jih je bilo 100i v nedeljo zopet drugih 100. Sicer pa prihajajo mladi turisti od povsod, iz vseh kontingentov. Vsi hvalijo mladinsko prenočišče na Skorkljanskem vrhu, prirodpe lepote, ki ga obdajajo in pre- krasen razgled, le italijanski turisti ne vidijo okoli sebe nič drugega kot itali-janstvo, medtem ko hvali Na-polita-nec v spominski knjigi svoj Neapelj. Pa tti-di na koroškega Nemca ne -smemo pozabiti; prišel nam je povedat, da je vendar le najlepše v njegovi domovini v vi oki-h gorah. »Mar bi bil rinkce (pravzaprav potno torbo) doli dal, pa bi bil doma ostal«. Prenočišče je seveda namenjeno za potujočo mladino. Prednost imajo n-aj-mlajšl, pa- tudi starejši uživajo v njem gostoljubnost, ako je dovolj prostora. Prenočila je tam celo 70-le'na žena iz Nove Zelandije. Te dni je prenočeval v »graščini na Vihu« 42-letni brezposelni kuhar Emile Tourtois, ki misli prepotovati svet v osmih letih da bi se prepričal ali so vsi -ljudje dobri in nasprotniki vojne. Mnogo Avstrijcev in drugih popotnikov potuje skozi Trst v Jugoslavijo. Razpoložljivih postelj v prenočišču je 126; prenočišče za eno poč stane 180 lir, najemnina za rjuhe 50 lir. Po 11 uri zvečer je vstop v prenočišče prepovedan, ob 9. uri zjutraj morajo gosti zapustiti spalne sobe, podnevi pa imajo na razpolago lepo in pros‘rano dvorano v pritličju. Za večje skupine se prirejajo po naročilu tudi skupni obedi in večerje, sicer pa imajo gostje pa razpolago tudi veliko kuhinjo, v kateri si lahko sami kuhajo. —od— Prvo vprašanje našega urednika: Koi predsednik I tal i jan sko-j u g o so vian s ke trgovinske zbornice ste gotovo bili obveščeni, da je naš list izdal posebno številko posvečeno italijansko-jugoslovan-s kem ii sodelovanju. Kaj mislite o tej pobudi? Odgovor: O tej številki smo govorili danes dopoldne. Moram pa- priznati, da sam še nisem imel priložnosti, da bi si jo ogledal. Prosim, pošljite mi jo, na kar vam bom povedali svoje mnenje. Drugo vprašanje: Na današnji tiskovni konferenci je bilo ugotovljeno, da obstoji na obeh straneh — v Italiji in Jugoslaviji — dobra volja za gospodarsko sodelovanje, med obema državama. Ali bi nam mogli zaradi te ugotovitve odgovoriti na vprašanje, zakaj se precej italijanskih avtorjev ni odzvalo našemu vabilu, da bi s članki prispevali naši posebni številki. Odgovor: Ni dvoma, da obstoji takšna dobra volja pa obeh a raneh. Treba bo izmenjavo še povečati in gospodarsko sodelovanje okrepiti, da bodo- tudi malodušmeži, ki danes stoje še ob strani spoznali, kako velike- koristi prinaša to sodelovanje obema gospodarslviima. Tretje vprašanje: Gospod predsednik, vi ste se nedavno delj časa mudili v Beogradu ,kjer je bila ustanovljena Jugoslovansko - italijanska trgovinska zbornica. Kakšne vtise ste odnesli glede možnosti nadaljnjega razvoja trgovinske izmenjave med obema državama? Odgovor: Na paših sestankih v Beogradu še nismo proučevali konkretnih vprašanj v okviru gospodarskega sodelovanja-. Lahko pa vam rečem, da sem z zasebnih sestankov in sprejemov ter iz krogov italijanskega po-slaniš'va v Beogradu odnesel vtis, da obe strani vprav tekmujeta, da bi pokazali čim-več dobre volje za takšno sodeilovainje. Človek bi bil v zadregi, ako bi moral odgovoriti na vprašanje, pa kateri strani je več dobre volje. Želimo, da bi ustvarili nekaj trdnega i-p solidnega. Ker je bil čas predsedniku Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice odmerjen, ga naš urednik ni hotel nadlegovati z drugimi vprašanji ter se mu- je zahvalil za prijazen razgovor. U o iMolda ima ifeiiirnili /e plau Med razpravo o tržaškem »rotacij-skem skladne v parlamentarnem odboru (19. aprila J je poslanec Schiratti poskušal podati položaj tržaškega gospodarstva s širšega vidika, v zgodovinskem, in gospodarskem aemtyj&-pisnem prerezu. Njegova osnovna misel je bila, da današnji Trst, ki nima več za seboj ogromnega zaledja av-stro-ogrske monarhije, ne more preživljati prebivalstva, ki bo kmalu doseglo 300.000 duš. Po drugi svetovni vojni so se natrpale v Trstu množice ljudi is bližnjih in oddaljenih krajev, zlasti iz Istre, ki si danes na tesnem Tržaškem ozemlju ne morejo ustvariti trajne eksistence. Ako bi hoteli tej množici zagotoviti obstanek, bi morali trajno vlaigatli, v tržaško gospodarstvo, posebno v industrijo, nove kapitale in tako z gospodarsko neutemeljenimi injekcijami ohraniti bolnika pri življenju. Dejal je tudi, da bi takšno umetno razvijanje tržaškega gospodarstva privabilo v Trst nove množice delavstva iz Italije in tako bi se ustvaril začarani krog, iz katerega bi ne bilo rešitve. Dodal je, da je v podobnem položaju tudi Gorica, kjer so naselili brez gospodarske utemeljitve mnogo istrskih beguncev. Poslanec Schiratti je po tem opisu splošnega položaja prišel do zaključka: višku današnjega prebivalstva v Trstu je treba preskrbeti kruha drugje. Do podobnega zaključka je prišel nedavna Alberto Berti v milanskem »Mondo economi-cou, v katerem je zapisal, da je treba preseliti istrske begunce v notranjost Italije, ker jih goriško gospodarstvo ne more preživljati. Ko je bilo tržaško gospodarstvo v popolnem razcvitu, je tik pred prvo svetovno vojno živelo v Trstu okoli 250.000 ljudi. Na tej višini se je prebivalstvo ohranilo tudi pod Italijo, in sicer za ceno znižane življenjske ravni. Večjemu številu prebivalstva ne more zagotoviti današnji Trst trajnega obstanka; v resnici pa živi v mestu danes nad\ 275:000 prebivalcev (273.000 redno prijavljenih), med njimi 40.000 iz Istre, kakor ugotavlja 1-strski nacoinaini odbor. Odkloniti je treba seveda Schiratti-jev predlog, da bi tržaški rotacijski sklad, to je tržaški denar, uporabili za graditev novih industrijskih podjetij v Furlaniji in na Beneškem. Tržaško gospodarstvo, zlasti tržaško pomorstvo bo ta denar krvavo potrebovalo tudi v primeru, da bi istrske do-| seljence naselili drugje. B j \ * ZA SCELBO SEGNI. Za Sicilijancem Sceltoo, ki je vladal 17 meseceiv je sestavil novo. italijansko' vlado' Sar dinec Anton Segni. V bistvu se nova vlada ne razlikuje od Scelbove, menjali so le več ministrov. Oslanja se na parlamentarno večino, ki jo tvorijo krščanski demokrati, socialni demokrati, republikanci in liberalci, to je prav na večino tistih strank, ki so vladale doslej. Republikancev ni v nobeni vladi, pač pa SO' ji obljubili svojo podpo-ro v parlamentu. Izmed 20 ministr štev so zasedli 14 mest krščanski de mokrati, 3 socialni demokrati (podpredsedniško mesto, ministrstvo za delo in socialno skrbstvo' ter ministrstvo za javna dela) in 3 liberalci (ministrstvo za zunanje zadeve, za industrijo in trgovino ter eno ministrstvo brez Ustnice). Nova vlada uživa večjo podporo generalnega tajnika krščanske demokratske stranke Panfanija kakor prejšnja. Komunisti in Nennijevi so^ cialisti so ji napovedali boj s stavkami po tovarnah in na polju. Segni se je pogodil z liberalci glede zakona o zemljiških pogodbah. Obtožujejo ga da je popustil liberalcem. Imenovanj e Segnija pomeni tudi, da ni zmagala Pellova struja, v krščanski demokratski stranki (okoli 40-50' poslancev), ki bi rada zavozila na desno, pa tudi ne levo krilo demokrščanske stranke, ki bi rado krenilo na levo, računajoč na podporo socialistov. JUGOSLAVIJA JE PRIPRAVLJEN A SODELOVATI Z EVROPSKIM SVETOM. Med zasedanjem Evropske posvetovalne skupščine se je y Strasbourgu nenadoma pojavil tud; pariški jugoslovanski poslanik g. Bebler, ki je sicer prišel na uraden obisk mesta Strasbourga. (Zupan mu je tudi priredil svečano kosilo, katerega, se je udeležil tudi francoski finančni minister). Po vesteh z Strasbourga in Beograda je Jugoslavija pripravljena .sodelovati v evropskem svetu. Predsednik Evropske posvetovalne skupščine, francoski socialist Guy Mollet je izjavil, da se to sodelovanje lahko uvede tako, da bi prišli v stik Evropska posvetovalna skupščina in Balkanska posvetovalna, skupščina, v kateri je Jugoslavija. JUGOSLOVANSKO — BRITANSKE MORNARIŠKE VAJE NA JADRANU. Od 15. do 30. julija bodo na področju Splita skupne vaje jugoslovanske in angleške mornarice; z jugoslovanske Stranj bodo sodelovali 1 rušilec, pekaj patruljnih ladij in torpednih čolnov, z britanske strani pa nekaj rušilcev in podmornic. ZNAMENJE ŠIBKOSTI ZSSR? v zahodnih državah je mnogo politikov in publicistov, ki so mnenja, da se je sovjetska diplomacija v zadnjem času pokazala bolj spravljiva, ker se ZSSR trenutno počuti šibko pred napadalno politiko Združenih ameriških držav. Samo zaradi tega je popustila, nasproti Avstriji in sklenila mirovno pogodbo in se hoče zdaj pogajati na seistnku štirih velesil v Ženevi tudi glede Nemčije in razorožitve. Glavni tajnik sovjetske komunistične stranke Hruščev je odvrnil, da je takšna razlaga sovjetske spravljivosti zgrešena. Na nedavni vojaški paradi je sovjetsko 16'alstvo pokazalo vso svojo moč in nastopilo z najmodernejšimi le'ali vseh vrst — tudi helikopterji — ki jih doslej še ni bilo v javnosti. Diplomatski dopisnik nekega ameriškega velikega lista opozarja, naj zahodni svet izkoristi sedanje sovjetsko popuščanje in naj Amerika ne nastopa več preostro, sicer nastane nevarnost, da bodo Rusi za vedno obrnili hrbet Zapadu. ANGLIJA POPUŠČA NA CIPRU. Odkar so se Angleži umaknili s Sueškega prekopa, bi se radi toliko, bolj utrdili na Cipru, prvi najbližji postojanki. Grško prebivalstvo na otoku zahteva priključitev h Grčiji, čeprav na otoku ni vladala Grčija že 2.000 let. Poleg 400 tisoč Grkov živi tam še 100.000 Turkov, ki ne želijo priključitve h Grčiji. Angleži so najprej poskusili .s silo potlačiti grško uporniško, gibanje, ki ga podpira grška pravoslavna cerkev, nazadnje pa so le popustili. Angleška vlada je pripravljena na pogajanja z Grčijo in Turčijo ter pristati, da bi prišle na otok še grške in turške čete. Grki se ne navdušujejo za ta predlog . PRED POMIRJEN JEM V ARGENTINI, Po uporu vojne mo narice je Peron postal previdnejši ip popustljivejši. O-poziciji (radikalom) je ponudil spravo vendar se ta ni zadovoljila s pogoji, ki jih ponuja. Po zadnjih vesteh je pripravljen, dovoliti tudi ustanovitev krščanske demokratske stranke. Z Vatikanom namerava skleniti konkordat. Ob cerkvenem prazniku (Sv. Petra in Pavla) je čestital papežu. Ta mu je odgovoril, da upa, da bo v bodoče vladal v skladu s koristmi katoliškega argentinskega ljudstva. MED ITALIJO IN TUJINO Trgovinski sporazumi Francija. S Francijo je bil 14. maja t. 1. sklenjen za čas do konca marca 1956 nov trgovinski sporazum, ki sloni slej ko prej na načelu sprostitve uvoza, kakor velja za članice OEEC. Kakor je znano, je Organizacija za evropsko sodelovanje priporočila članicam, naj do septembra letos liberalizirajo vsaj 90% svojega uvoza, I-talija je to že davno storila in kvoto celo prekoračila; zato se je med pogajanji s Francijo vneto borila, da bi dosegla pri partnerju sprostitev znatnega števila svojih izvoznih artiklov, zlasti tekstilnih, kemičnih in poljedelskih proizvodov ter pisalnih in šivalnih strojev. V oviro pogajanjem so bile tudi nedavno uvedene francoske izravnalne davščine, ki zavirajo učinek sprostitvenih ukrepov, in drugi francoski zaščitni ukrepi. Z upoštevanjem sprostitev do. 75% uvoza, ki jih je Francija uvedla s 1. aprilom, je bil dosežen delen uspeh. Od blaga, katerega uvoz y Italiji ni sproščen, obsega tabela A, priložena sporazumu, 5 kontingentiranib postavk (polsurovine za milarne, šampanjec in druga vina, tile in vezenine, osebne avtomobile), od sproščenega blaga, ki je v Franciji in njeni posesti podvrženo izvoznemu nadzorstvu, pa 16 kontingentiranih postavk (kalijeve soli, fosfate, železno in manganovo rudo., telečje kože, razne vrste lesa, železne odpadke). Tabeli B in B-l sta zelo obsežni (193 ozir. 98 kontingentnih postavk) in naštevata blago, katerega uvoz v Francijo oziroma njene čezmorske posesti ni sproščen. Za izvoz iz Italije velja seveda tabela Esport; , za izve« sira, suhih smokev in kostanja je potreben vizum ICE. mestikov in krmil, ter posušene sladkorne pese z isto omejitvijo kakor za melase. Tržaški Sesni trg Upanje tržaških trgovcev, da bo avstrijska vlada v avgustu dovolila izvoz izrednega kontingenta lesa, je prekrižal avstrijski minister za zuna njo trgovino dr. Illig s svojo izjavo da bo Avstrija ostala za zdaj še pr' kontingentiranju (izvoza. Avsfertijsfoj trgovci zahtevajo za ievantsko blago 46,50—47 dolarjev fob Trst; za blago 0-III nsooarinjeno franco vagon Trbiž 27.000 lir za kubik. Češkoslovaška konkurenca na Bližnjem vzhodu se je v zadnjem času omejila na Egipt DELNICE ANGLEŠKIM DELAVCEM Angleško finančno ministrstvo- je proučilo predlog angleških podjetij, ki so pripravljena brezplačno odstopili delavcem nekaj delnic, da bi ti bili tako deležni dobička podjetij. Finančno ministrstvo se s tem predlogom strinja, vendar je odbilo zahtevo, da bi delavci bili oproščeni davka .na dohodnino v zvezi s poiestjo delnic. Proge Jadranske linijske plovbe Finska. Dosedanji trgovinski sporazum s to državo« je bil ob. nespremenjenih kontingentih podaljšan do konca letošnjega septembra. Sprememba tabele Esport. Minco-mes je objavil prvo spremembo tabele Esport iz meseca marca letos. Iz tabele so bili črtani med drugimi tudi naslednji artikli, katerih izvoz gre poslej y>čez carinarnico«.: goveja živina za zakol, goveje meso, kava, v zrnju, kakaa v zrnju, nekatere kovinske rudnine, žlindre iz car. post. 264. Uvoz iz držav EPU. Mincomes je podvrgel ministrski licenci uvoz naslednjega blaga iz držav in dežsl Evropske .plačilne zveze (EPU); sladkorja iz pese in trsa, melase, kolikor ni namenjena za izdelavo- kavnih nado- IZ TRSTA NA REKO Jadranska linijska lovidba vzdržuje že več let potniško progo (trikrat na teden iz Trsta na Reko). Poleg ladje »Sinj« plove zdaj na tej progi tudi nova motorna ladja »Kasta Racin«. Ta odhaja iz Trsta ob torkih in nedeljah ob 7. uri in prispe na Reko istega dne ob 19. uri. Ladja »Sinj« odhaja iz Trsta ob sobotah ob 11.30 in prispe n* Reko istega dne ob 23. uri. Ladji pristajata v Poreču, Rovinju, Pulju, Rabcu, Lovranu, Opatiji in na Reki. IZ TRSTA V GRČIJO že leto dni vzdržuje Jadranska linijska plovidba progo Trst—Pirej za potniški in tovorni .promet. Na ten progi ploveta »Lastovo« in »Istra« Odhod (iz Trsta, vsako sredo ob 13. uri Ladji pristajata v Pulju, Reki, Zadru Šibeniku, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Baru, Krfu, Patrasu, Pireju, kamor prispeta cb torkih ob 8. uri. LIRA IN DINAR V NEW YGRKU. Banka Deak & Co. Ime. v New Torku navaja naslednje tečaje za liro in dinar: 1 dolar 623 lir in 501,71 dinarja. DENARNI OBTOK V ITALIJI. Konec aprila je denarni obtok v Italiji dosegel 1.482 milijard lir, obtok bančnih čekov ,142,6 milijarde lir, tekoči računi pri bankah in ma pošti 2.376,9 milijarde lir. Vloge pri raznih zavodih 3.690,6 milijarde lir. VREDNOST LIRE V DEVIZAH. V tednu od 2. do 9. julija je lira nasproti dolarju napredovala, in sicer je . 2. julija veljal 626,75; 9. julija pa 626 lir. Isti razvoj je pokazal tečaj lire nasproti švicarskemu franku, katerega vred-noet je padla od 146,75 na 146,50 lire. Francoski frank je ostal neizpremenjen in velja 171 lir. Vrednost zlata je padla od' 715 ma 711 lir za gram. (Glej še borzno .poročilo na zadnji strani!). DEVIZE V NEMČIJI. Bank deutscher Laender obračunava devize po naslednjih uradnih tečajih: 1 egiptovski funt 12,05 DM G (G el d - denar), 12,07 DM B (Brief - pismo); 100 itaiijansk h lir 0,671 G. 0,673 DM B; 100 jugoslovanskih dinarjev 1,396 DM G, 1,402 DM B; 100 avstrijskih šilingov 16,135 DM G_ 16,175 DM B; 100 portugalskih eskudov 14.59 DM G, 14,63 DM B; 100 grških drahem 14,00 DM G. NOVA PROGA TRST—ZADAR Pred enim mesecem je Jadranska linijska plovidba vpeljala redno potniško progo Trst—Zadar z ladjo- »Ko-st-a Racin«. Odhod iz Trsta ob petkih ob 8. uri, prihod v Zadar istega dne ob 21.30 uri. Odhod iz Zadra ob sobotah ob 2. uri, prihod v Trst istega dne ob 15.30. Ladja pristaja v Pore^ ču, Rovinju, Puliju, Malem Lošinju Silbi, Zadru. S to progo imajo potni ki iz Trsta in Istre v enem dnevu dobro zvezo s središčem Dalmacije. Proga ima istega večera tudi zveze z br-zim vlakom proti Šibeniku, Splitu Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Koto-m. „GOSPODARSTVO“ izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 - CENA: posamezna številka lir 25. za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček račun »Gospodartvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 380 din, polletna 200 din: naroča se pri A.D.T.T.-u, DRZ. ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1 tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-1-2-375 - CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgov. urednik dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tisk: Tiskarna »Graphis« Turizem na gospodarskem razstavišču" Razstava je zahtevala mnogo truda PRIPRAVE ZA PLEBISCIT V POSARJU. Mednarodna komisija za. nad. zorstvo plebiscita v Posarju, v kater je po 1 Belgijec, Italijan, Anglež, Ho landec in Luksemburžan, je pričela z delom. Zdaj proučuje zakonske načr ite, ki jih je izdelala posarska vlada za izvršitev ljudskega glasovanja, ki L: odločilo-, ali ostane Posarje neodvisno Komisar, ki bo v imenu Zahodnoevropske zveze nadziral izvrševanje statuta o Posarju ter bo predstavljal Posarje pred tujina, še ni bil imenovan Nemci so proti Holandcu van Natersu, ki je izdelal načrt za evropeizacijo Posarja, češ da ni naklonjen nemški stvari. Bolj bi bili zadovoljni z Angležem. AMERIŠKA, FINANČNA POMOČ Ameriški predstavniški dom (poslanska zbornica) je odobril 3,2858 milijarde dolarjev za pomoč tujini v finančnem letu, ki se je začelo 1. julija. Polnoč je za 100 milijonov dolarjev nižja kakor jo- je predlagal predsednik E:senhower. ATOMSKA KONFERENCA V MOSKVI. Na univerzi v Moskvi je bila petdnevna konferenca za izkoriščanje atomske energije v miroljubne- name^ ne, katere se je udeležilo 2000 učenja kov iz 4i držav. Ljubljana, 6. julija V vrsti razstav, ki jih bo to leto priredilo »Gospodarsko razstavišče« v Ljubljani, je bila 2. julija odprta že druga razstava. Ta razstava naj pokaže razmah m obseg našega turizma v širšem pomenu te besede in zato se nam je tudi predočila z imenom »Turistična razstava«. Take razstave se .prirejajo več ali manj po. vseh deželah sveta, saj je turizem v sedanjem času postal nadvse važna panoga narodnega gospodarstva, čeprav imajo take razstave v prvi vrsti namen, da z nazornim prikazom vsega, kar razumemo. pod besedo »turizem«, privabijo čim več domačih in tujih turistov v deželo, so1 vendar tudi mednarodnega pomena. Mednarodnega v toliko, da si tujci ogledajo posebnosti ,in krasote naše dežele, mi pa obiščemo njihove dežele in se tako- medsebojno izpopolnjujemo. Tako je turizem tudi važen činitelj vedno večjega vzajemnega razumevanja narodov in njihovega mirnega sožitja. Ko vstopiš v »Turistično razstavo«, si najprej ogledaš mednarodni propagandni oddelek razstave. Tu so razstavljeni turistični propagandni lepa-kii, prospekti, katalogi in opisi turističnih krajev v raznih jezikih. To so modernim razmeram prikrojene izdaje starega Baedekerja, iz katerih lahko poizveš vse, kar te zanima o tujih deželah. Vabijo te umetniško izdelani plakati, prava poslastica za naše grafike. Vse to v pravem mednarodnem turističnem duhu, ki ne pozna meja in je povsod tam, kjer so lepi kraji ita. dobri ljudje. Glavni del razstave pa seveda predstavljajo turistični pripomočki vseh vrst. Zanimiva je športna razstava, kjer so s svojimi izdelki zastopani prav vsi športi. Tvrdka »Slovenija-avto«, ki zastopa vse glavne tovarne avtomobilov v Jugoslaviji, je razstavila vrsto težkih in lahkih avtomobilov in bu-sov domačega izdelka. Lično izdelana kolesa se ti ponujajo v nakup, vendar pa so v primeri s predvojnimi cena- mi še precej draga. Šotori za tabore-nje, izdelki za jahalni šport, za drsanje, smučanje itd. Skratka: za vse športe je tu preskrbljeno in pri obilici razstavljenih predmetov si lahko izbereš, kar ti pač najbolj prija. Seveda je zastopan tudi vodni šport; doma izdelani kajaki in jadrnice nam pričajo, da se je ta lepi šport tudi pri nas že zelo razmahnil. Tu naj omenim, da bo 29., 30. in 31. julija v Tacnu pri Ljubljani mednarodni kajak-slalom, za kar je prijavljenih več i-nozemskih klubov. Za ljubitelje vodnega športa bo to vsekakor prvovrstni užitek! Zastopana je na športni razstavi tudi športno, zdravstvo za vsako športno udejstvovanje nujno potreben pripomoček. Plakati nam tudi ponazorujejo novo zgrajena telovadišča in športna igrišča. Za vsak brezhibno delujoč turistični promet je seveda tudi važno vprašanje prehrane in postrežbe. Tudi o tem pogledu je nekaj razstavljenega lahko pa bi bilo še več. Pomanjkljivost točne postrežbe naši časniki večkrat omenjajo. Vse premalo se zavedamo, da prav točna postrežba dosti pripomore do ponovnega obiska tega ali onega kraja. Turistični razstavi je priključena tudi »Razstava gotske in renesančne noše v ljubljanskem območju«, čeprav ta razstava pravzaprav ne sodi v o-kvir turistične razstave, je vendar za vsakega obiskovalca zanimiva. So to kopije gotskega in renesančnega slikarstva v ljubljanskem območju iz 15. in prve polovice 16. stoletja. Poleg tega so tudi razni slovenski slikarji razstavili svoja dela, ki so. naprodaj. V celoti je »Turistična razstava« skrbno prirejena in vidi se, da je zahtevala mnogo truda in napora. Ker sovpada letos tudi 50-letnica Turistične zveze Slovenije, pričakujejo velik obisk. Doslej se ta up ni izpolnil. Morda tudi čas ni prav primeren za razstavo, ko vse odhaja na dopuste in se mesta praznijo, turistični kraji, tu prikazani, pa polnijo. —om— Na velikem zborovanju v proslavo desetletnice osvoboditve Pomurja v Murski Soboti je spregovoril predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher. Obširno je govoril o smernicah gospodarske politike v Jugoslaviji in nato prešel na jugoslovansko zunanjo politiko. »Najočitnejši uspehi naše 10-letne borbe,« je dejal, »so danes brez dvoma prav na zunanjem političnem področju. Lahko rečem, da smo s tržaškim sporazumom v preteklem letu dali svetu vzor, kako se morajo na osnovi kompromisov reševati najtežja mednarodna vprašanja. Balkanski pakt je vsem svetu zgled, kako se lahko države z različno notranjo- ureditvijo vendar le sporazumejo in v medsebojnem razumevanju rešujejo svoja vprašanja,. Obisk maršala Tita v Indiji in Burmi ter njegovi razgovori s predsednikom vlade Egipta so odprli nove perspektive na poti utrjevanja miru in uveljavljanja načela sodelovanja in koeksistence med državami. V svetovnem merilu se je v zadnjih letih in predvsem v zadnjih mesecih močno lafinirala nova orientacija, ki ne gradi svoje moči na neki izredni vojaški in gospodarski moči, ampak izključno na uveljavljanju osnovnega načela odnosov med narodi in državami, ki lahko zagotovi mir, in na dejstvu, da danes ogromna večina človeštva zavestno ih z vso odgovornostjo združuje svoje napore za zagotovitev miru, iza mirno' reševanje sporov med narodi in državami.« Govornik je nato poudaril, da je prodiranje socialistične misli v svetu pripomoglo tudi /k zunanjepolitičnemu uspehu Jugoslavije. »Zaupanje v socialistične siiile današnjega sveta,« je nadaljeval, »in Titova, sposobnost odkriti te socialistične tendence v tako imenovanem zahodnem in vzhodnem svetu kot tudi v azijskih in afriških deželah, to je omogočilo uveljavljenje Jugoslavije v zunanjem svetu To je tudi omogočilo eno največjih zmag Titove Jugoslavije v zadnjem času — normaliziranje jugoslovansko-sovjetskih odnosov. To normaliziranje pomeni odločen korak na poti odpravljanja železne zavese med vzho dom in zahodom in odpira nove per spektive za iskanje samostojnih socialističnih poti tudi v deželah vzhodnega bloka. Ob zaključku je poudaril dejstvo da sta jugoslovanska zunanja in gospodarska politika popolnoma povezani in enotni in da bi zunanjepolitični uspehi ne bili mogoči brez pravilne notranje in predvsem brez pravilne gospodarske politike. »Naši zunanjepolitični uspehi so rezultat velikih žrtev, ki so jih dali jugoslovanski narodi v reševanju notranjih, zlasti gospodarskih vprašanj.« 2cMopiiih in g lama zaloga: ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z JESTVINAMI TRST Ul. Valdirivo 3 Telefon 35-034 I Sl( 2 h '6(3 k* o: ih, «in trn S Xu'idha GOSTILNA F U R Ij A REPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE ! Za morebitna naročila in rezervacije, kličite telefonsko celico Rapentabor! Ribarič Ivan uvoz IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 RADIO TRE1/1SM TRST, CLlCa S. jVHCOLO 21 - TEL. 2a 018 Originalni angleški hiadilniki znamke _________ L E C:_______________________ priprave za segrevanje in ohlajevanje prostorov, hladilniki na pritisk 100 l 200 volt hladilniki 160 l za bare in sladoledarne Slovito švedsko podjetje ELECTROLUS nudi najnovejše hlndiinihc s 45, 70, 90, 140, 170, 206 zmogljivosti 220 volt na petrolej ali na tekoči plin. Sesalnike za prah, stroje za eiščenje-Pralne stroje, motorje za čolne. Jamstvo 10 let. Direktno uvažanje franco Jugoslavija. Hladilniki CR0SLEY-BRED!1 na pritisk 170 l L. 159.000 franco Trst 225 1 L. 199.000 franco Trst Jamstvo 5 let r f d Patentiran stroj za naletavanje H iss služi za brizganje ometa, cementa in tekočega apna. Izbrizgava 1 m3 ometa na uro in Pam PRIHRANI NAPOR ČAS DENAR S 1 I! 0 N A El. alla Rocca 17 ITALIJA -= MEHANIČNE DELAVNICE = FRATELLI ING. G. FERRERO SABA £> • R. L« MILANO, via L. Papi 20 - Telefon 540530 ,:rtiik Ročne žage na verigo za žaganje dreves in hlodov z električnim motorjem ali motorjem no tekočo gorivo UVOZ SILA JOŽEF IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004 putmr TCMSTIČKO PODLZEEE ZAGREB - JUGOSLAVIJA Tel. 32=257, 8, 9 lldjeljenje za inostranstt/o telefon: 32= 726 Nrši: hotelske rezervacije, prodaje sve vrste veznik isprava za zemlja i inustrnnstvo - željezničke, brndske, nvionske - organizira izlete, putovanja i ekskurzije, vrši mjenjačku služhu, službo pasoša i viza te fotoslužhu LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE L I P proizvaja rezan les iglavcev in listavcev, zaboje vseh vrst, pohištvo in galanterijo Postojna Kolodvorska ulica št. 19 Tel. št. G8. = Telegram LIP Postojna MITOMOTOR IMPORT-EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumpe, injektorje ter traktorje TRIESfE-mST, VIA UflINE 15 TEL 3U-197/30-198 *u: »V( V, %- St ®t h) i ■c to hfc r Di M AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tei. 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tn in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne ; H pn l>. MERI Ml, TGIESIE, UL MILANO 1/1 Telef. 29-812, Telgr. KAPI, Trieste Import = Export vseh vrst PLIITOEINE in GRADBENEGA MATERIALA SPECIALIZIRANI f PODJETJE ZA MEDNARODNI -»REVOZ S KAMIONI — TRGOVIN A Z DRVMI IN PREMOGOM GORIZIA - GORICA VIft fiLFIERI 11-13 TEL. 34-32 _ F. SPA DARO _ SPEDICiJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA :.TEV. 2 TEL. 35-783 31-087 SCAL0 LEGNANL SERV0LA TEL. 0RH/17 SCAL0 LEGNAMi- PR0SECC0 PONTEBBA VIA MAZZINI 4U - - TEL. 59 Poštni predal 184 Telegr.: SPAUGPEDIT GINO BENUZZI BOLOGNA - Via Decumano 48 Telefon: 51-658 Telegram: GIBE N BOLOGNA Stroj za struženje, mod. GIBEN delta v merali od 400 " 500 - 600 “Dl Hit 1% 2a lov, lit jie ’6ll) hč itE :l»j. [0 St »tl »Ift! na hk (Vi2 fev »e 'čaj bi 'bje biti «ls bm »loj ki bot. k V . ti 'lav :»kf S L0’6 hvi Višj »Itl kar kje ht Stic ^0 MORANDO ASTI - ITAUIA Stroji za /izdelovali je raznovrstne opeke Stroji za izdelovanje zidakov A Mešalni stroji A Stroji za valjanje ilovice ♦ Stroji drobilci ♦ Stroji za dovajanje materiala ♦ Stroji transporterji ♦ Stiskalnice za strešnike (marseiieze) Ni Si L,,. :»rn PROJERTIRHNJE CELOTNIH OBRATOV PRIE.IKOM VAŠE G POLASKA U TRST POSJETITE U VAŠEM INTERESU MAGAZIN »LESKIH ST0F0NA TRST - ULICA SAM MC0L0’ BR0J 22 - TELEFONI 31-138 - TRST PRODAJA M FELIR0 1 MALO ORIGINALNIH ENGLESRIH ŠT0F0VA ZA MUŠHA I ŽENSRA ODI JELA UZ NAJNIŽE CIJENE. SEDEŽ. TRST . ULICA F A R I O PILŽI ST. 10/1. . TELEFON ST. Ti- OS ITltrCOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA SlOVNI KOLEDAR ZA JULIJ 1955 0 20. julija se mora plačati Registr-,u uradu obrok davka na promet .6^nostnimi papirji za prvo polletje 0 3l. julija morajo imetniki radij-Brejemnikov plačati takso in na-ltl° za drugo polletje 1955. ? 21. julija morajo trgovci in indu-*’ ki so pooblaščeni, da plačujejo poslovni promet z mesečnim ,2Uom, plačati ta davek na prodajo v tem mesecu. OPOZORILO 'iništvo SGZ obvešča svoje člane, ''t' obrati so podvrženi mezgodne-''■karovanju, da predložijo Zavodu za nezgodno zavarovanje proti nezgodam izkaz mezd izplačanih v I. polletju 1955 in nakazati temu zavodu zavarovalno premijo za II. polletje 1955. Opozarjamo, da to čimprej storijo, ker bi sicer že morali omenjene listine predložiti. IZ ŽIVLJENJA SGZ V ponedljek, 4. julija je odbor našega združenja na pobudo svojih članov izvoznikov-uvoznikov priredil na svojem sedežu odhodnico inž. Feliksu Vrbancu, dosedanjemu načelniku jug. trgovinskega oddelka v Trstu, ki je odšel na svoje novo službeno mesto. Inž. rbanc se je toplo zahvalil in obljubil, da bo vedno spremljal z zanimanjem, kjer koli bo služboval, napredek izme- njave med Trstom in Jugoslavijo v o-kviru sporazumov obeh sosednih držav. SLUŽBO IŠČEJO Službo išče več mladih ljudi, zlasti absolventov Nižje strokovne šole in Trgovske akademije, ki sprejmejo vsako delo. .Začasno zaposlitev iščejo za čas počitaic tudi dijaki in dijakinje drugih slovenskih šol. Priporočamo vsem trgovcem, zlasti še našim članom, da bi po svojih močeh pripomogli, da bj zaposlili čim več naše mladine. NAPRODAJ JE Naprodaj je gostinski obrat v zelo u-godni mestni četrti in z dobrim dnev um inkasom. Za informacije pri Združenju. ^ET V AVSTRALIJO. V soboto, ' ki. odpluje iz Trsta v Avstralijo s tržaškimi izseljenci. Odpeljala *°li 950 mladih delavnih sil iz Tr-tržaške okolice. Rosina vest iz Avstralije. 'fstralije je prišla prizadeti družini 1 Ha vest, da se je tam (v New-smrtno ponesrečil Ivan Rebula, ,e lansko leto odpotoval v daljno lilijo, da bi si tam služi;] kruh, ki /l Basel v domovini. Prizadetim so-*kom paše sožalje! ^A. IZ SOČE ZA TRST. Tržaški Hski svet je sklenil napeljati nov ''’°d od spodnjega toka Soče do Tr-"odovod bo dajal najprej 120.000 Hietrov vode na dan, pozneje, ko I izvršene dopolnitve pa 240.000 ku- II metrov. Vodovod bo stal 3 mili-. 400 milijonov lir. Delo bo traja-koli 3 leta. 81 V TRSTU- Te dni je bil izvršen P Neodvisne socialistične zveze USI, Ustanovi Tržaška federacija USI. evHernu sestanku je predsedoval 1 Aldo Cucchi. Imenovan je bil pri-, Islni odbor, v katerem so Carlo re°ni, Jože Dekleva, Carlo De Ste-, ^iancarlo Dotti, Antonio Gregori, i Kosmina, Eugenio Laurenti, Mi-aHor, Bortolo Petionio, Marica Ska-'ranc Stoka, Nives Tamari in Gio-PPEtlieni. Sedež pripravljalnega od-ie na korzu Garibaldi št. 4. S 54 DNI STAVKAJO .električni va-v ladjedelnicah Siv. Marka v Trstu. ^SNJI PRORAČUN AVTONOM-H^RISTICNE USTANOVE je odo-tržaški mestni .svet. Zdaj je konč-pBdrlo spoznanje, je postal turizem 2a tržaško gospodarstvo važen vir ^kov. 150 JE ZGUBIL VOJNO? Tržaški Narski list »II Traffico« objavlja HHi članek, v katerem priporoča, vla- di, naj reši najnujnejša gospodarska vprašanja; med temi vprašanje ustanovitve rotacijskega sklada in obnove tržaške mornarice. Clankar ugotavlja, da bo tonaža italijanske trgovinske mornarice kmalu dosegla .5 milijonov ton, medtem ko je Trst med vojno zgubil vso mornarico in . je še danes skoraj brez ladij. Ce človek primerja, današnje stanje italijanske trgovinske mornarice s stanjem tržaške, pride do za-ijučka, da je samo Trst zgubil vojno in da mora samo Trst plačevati posledice zgrešene politike. MATURA NA TRGOVSKI AKADEMIJI Od 20. junija do 3. julija 1955 so bili na Državni trgovski akademiji usposob-Ijenostni izpiti. Izpit so1 napravili: Fer-luga Ja-drapka, Klun Mira, iMedon Egon, Sedmak Ivana, Sossi Viktor, Tortul Hilda, Vrabec Milena in Zajec Nadja. SLAMNIKI ZOPET V MODI. V tržaških klobučarnah .so se zopet pojavili slamnati klobuki. Slamniki »pamama« stanejo 2400-4500 lir. BEGUNSKA TABORIŠČA V TRSTU BODO ODPRAVILI. Begunce bodo poslali v taborišča v notranjost Italije, le bolnišnica na Proseku ostane. ZVIŠANJE B.RODARIN ZA TOVO-RE namenjene , na zahodno obalo Juž-ne Amerike. Združenje »Eiuroipear South Pacific and Magellan Confe renče« je sklenila zvišati brodarine zr blago, namenjeno na zahodno obalo Latinske Amerike (Čile, Peru, Ecua-dor in Kolumbijo) zaradi večjih prevoznih stroškov. Nove tarife bodo1 stopile v veljavo 1. oktobra. JUGOSLOVANI POSPEŠUJEJO TURIZEM. V Avstriji je jugoslovansko poslaništvo s 1. julijem znižalo takso na turistične vizume. Tako bodo Avstrijci plačali za jugoslovanski vizum 27 šilingov, dočim so jo zdaj plačevali 39 šilingov. Poslaništvo je tudi uvedlo posebne turistične izletne vizume, veljavne od 1-3 dni; taksa zanje znaša 9 šil. URIST HOČE Ali se lio poleta propa obnesla V jeseni bodo torej vrnili Trstu veliki čezoceanski motorni ladji »Satur nijo« in »Vulkanijo« (po 24.000' t). Tržaško pomorsko postajo za osebni promet so pričeli obnavljati; v ta namen bodo potrošili okoli 150 milijonov lir. Omenjeni ladji ploveta zdaj na prog; Neapelj — Genova — New York. Proga iz Trsta v New York še ni bila. poJ drobno določena. Računajo, da bodo v začetku težave glede rentabilnosti proge, dokler se namreč nova proga ne vpelje s primerno propagando. Ni dvoma, da bo napovedano pomirjenje v svetu, zlasti v Evropi zagotovilo progi Trst — Nev/ York priliv potnikov iz Evrope, zlasti iz Srednje Evrope in Balkana. V pomorskih krogih opozarjajo prav na to nevarnost, da hi se namreč pokazala nerentabilnost te proge. Nekateri pomorščaki so celo izrazili mnenje, da so se v Genovi in Neaplju nalašč odločili za to, da vrnejo prav o-menjeni dve ladji, računajoč, da bo proga Trst — Nev/ Yor:k nedonosna in da bodo nato lahko zahtevali vrnitev ladij. Iz tega razloga so brodarji na Tiremskem morju toliko bolj nepopustljivi, ko gre za vračanje tovornih ladij Trstu in vztrajajo pri stari politiki. Tako smo nedavno poročali, de so novo ladjo tržaškega Lloyda »II Piave« odpeljali iz Trsta in jo postavili na progo Genova—Kongo. Zdaj protestira proti temu tudi »La Prora«, glasilo tržaške krščanske demokracije Treba je vedeti, da je »Tržaški Lloyd latta di piombo, tubi di piombo d’alta pres-sione, palline da fucile molli, dure e speciali, concentrato di zinco, molibdato di calcio (CaMoOj. PR0DUCT10N : Refined Lead „ MEŽI CA” 99.99°/0, lead sheet, lead pressure tubes, soft, hard and special shot, zine concentrate, calcium molyb-deto (CaMoOJ. MEŽICA - JUGOSLAVIJA Telefon Mežica št. 4 — Telegrami Rudnik Mežica — Železniška postaja: Prevalje. Obiščite Jugoslavijo ! Letoviš ni kraji na jadranski obali in na otokih Vam nudijo v vsaki dobi prijeten in cenen odmor. — V jugoslovanskih letoviščih bosie okrepili svoje zdravje ! TURISTIČKI SMJEZ HREATSIIE ZAGREB, ROSEBEETOU TRG RR. 2 Izdelava popolne opreme za avtomatično sušenje testenin G. SCHIAV0N & FIGLI Direkcija | Uprava P0REELEEMG0 (TREVIS0) Tovarna J Telef. št. 4 — Porccllengo — Teleg. Odicinc Scliiavon Porccllcngo Času lin Postalo 9-8938 Priprava za sušenje dolgih testenin - z dovajanjem zraka v presledkih. Zunanjost Mod. SUPER (patent) Notranjost US I JIM JANA Parmova ul. 37 - Tel. 30-702 / 31-040 UVAŽA:_____________________ Proizvode iz znanega slavonskega lesa. Rezani les, trd ali mehak — Celulozni les — Retortno in gozdno oglje — Les za kurjavo — Furnir — Vezane plošče in pan plošče — Hrastov in bukov les. M Zaboje — Opremo iz upognjenega lesa. Razno opremo — Lesno galanterijo — Mizarsko orodje -- Sode ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETJE TRST, Dl. BOCCACCIO ŠT. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za novo instalacijo vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 I Se priporočamo s. p. A. Ing. F. 11 & G. AVT0PREV0Z Itali a-Jugoslavijo. in obratno PRIMORJE EXP0RT Nova Gorica Tel. 07 - Jugosl. Sedež: Gorica, ul. Unca iTftosta 14 - Tel. 2332 - 2333 ČASA dslTAUTO - Nadomestni deli, elelrtrični material, pritikline in gume. Gorica - Cnrsn Italia 20 Tel. 3348 I.E.LM.A.T. IMPORT-EXPORT Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-970 Telegr. IELMAT-Trieste ILupuje: odpadke me'aLa, les za predelavo in kurjavo. Prodaja: stroje in tehnične predmete siCma TRST - TRIESTE Ul. Ginnastica 1 Telefoni Uradi št. 94-252 privatno 26-364 TELEGRAM : SICMAMARE IMPORT EXP0RT ZOBOZDRSVNIŠKI AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin RADIO S. ROSELLI Trieste, Trst via Tor S. Pietro 2, tel. 31294 zobozdravuilcliirurg Usiuc in zobne bolezni, zobne protezo Sprejema od 9. do 12. in od 15. do 20. ure. - Ul. Torrebianca 43-11. (vogal Dl. Carducci) tel, 37-1 IB Visitate la Jugoslavia ! Le ridenti localitd silila costa adriatica e suite isole, offrono gradevole villeggiz-tura a prezzi eonvenienti. •— Nei luogi di villeggiatura jugoslavi riacquisterete la Vostra salate ! TURISTIČKI SACEZ HM/ATSKE ZAGREB, R0SEUEET0V TRG BR. 2 RUTNIČKA AGENCIJA ZAGREB - JUGOSLAVIJA PRAŠKA ULICA 5 Telegram : Telefon 24-4T9 CENTROTURIST ZAGREB orsanizza: viaggi indipendemti o con guida per turisti stra-nieri per la . Jugpslavia ed attraverso il Pae!?,!, esicur-sioni e gite con gualsiasi mezzo di traspor'"); risierva: camere in alberghi di gualsiasi ordmp eci agevo-la pratiche inerenti i vari iservizi turisUsi, traspor i a mezzo ferrovia, aerei e pavi, vagoni letto, cabine su navi, bigiietti per fiere, teatri ecc.; accetta: vouclhers per allberghi e servizi turisfioi in Jugoslavia; dia: infonmazioni su alberghi e tutti i servizi turistici; ha prpprie rappresentapze in tutte le citta imporlanti e in tutti i centri turistici della Jugoslavia; nappresenta: le piu importanti agemzie di viaag;i siratniere. Uvozno in izvozno podjetje — Zaloga televizijskih aparatov »Geloso«^ »Alloc-chio Bachini«, »Condor«, »Kennedy« 17, 21 in 24 palcev — Radioaparati priznanih znamk z jn brez »UKU« — Kontrolni radioaparati — Zaloga nadomestnih delov za televii-zijiske aparate in radioapa-rate — Cevke najboljših znamk, amplifikatorji, antene za televizijske aparate in UKU. — Vseh vrst gramofonskih plošč s posnetki svetovnih orkestrov in slavnih pevcev . Adua- T R S T - UL. CICERONE št, 4 TELEFONO 29243 Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih in tranzitnih vizumov za Jugoslavijo - Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA, penzion po 1700 Ur (v ceni je vštet zdravniški pregled in zdravljenje). S. I. L L. A. COSSI ALFONZ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA priredi od 3. do 11. IX. 1955 . MEDNARODNO RAZSTAVO VIN RAZSTAVA VIN VSEH EVROPSKIH VINORODNIH DRŽAV. — PREMIRANJE VIN PO MEDNARODNI KOMISIJI. - NAJMODERNEJŠI VINOGRADNIŠKI KLETARSKI STROJI IN NAPRAVE Vse informacije daje : ,,Gospoilai'sl(o razstavišče" Ljubljana, Titova 50, tel. 21-322 — Telegram: Razstavišče Ljubljana JUGOSLAVIJA U10Z LESA GORICA Ulica Duca cTAosta 17 TEL. 34-36 G. M. COLOIH G 11.10 UVOZ - IZVOZ MjUTOVIJTE in I*»KEKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0LINTER - TRIESTE TRŽNI PREGLED Trzsauslci trp POPER TRST. Spremembe cen na viru pro izvodnje so neznatne. Sarawak spe-cial kvotira 310 šilingov proV’ vkrcanju v juliju, 308 proti vkrcanju v avgustu, 305 proti vkrcanju v septembru. Sarawak bel stane 387 šilingov proti vkrcanju v juliju, 385 proti vkrcanju v avgustu in 382 proti vkrcanju v septembru. MalaJbar črni kvotira 390 proti vkrcanju v juliju, 385 proti vkrcanju v avgustu in 380 proti vkrcanju v septembru cif Trst blago ponovno pretehtano. Italijan skl trgr Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je prodaja žita letošnjega pridelka v polnem razmahu. Cene mehke pšenice se sukajo okrog 6700-7100 lir za stot; trda pšenica kvotira 7600-8500 lir za stot. Letošnja proizvodnja bo dosegla okrog 80 milijonov stotov. Čeprav je bilo sklepanje kupčij veliko, je ponudba prevladovala nad povpraševanjem. Cene so zdaj v stalnem gibanju; ustalile se bodo šele ko bo vlada odkupna 16 milijonov stotov žita in se bo s tem razpoložljivost blaga na trgu zmanj šaia. V mnogih pokrajinah je suša ogrožala pridelek sena. V zadnjem času se je to stanje izboljšalo zaradi pogostih padavin. Kot posledica tega se je zmanjšalo povpraševanje živinorejcev po koruzi in otrobih. Zaradi dolgotrajne suše v nekaterih krajih se bo občutilo pomanjkanje sena v zimskih mesecih; majska košnja je bila namreč pičla. Cene klavne živine so prenehale padati. Za prašiče je malo zanimanja. Cene olivnega olja se krepko držijo. Na trgu z mlečnimi pridelki je mirno; število sklenjenih kupčij je omejeno, cene težijo navzdol. Tudi cene vina padajo. Zelo živahno je na trgu s svežim sadjem in sezonsko povrtnino. Po mandeljnih je večje povpraševanje, ker predvidevajo slab pridelek. Stanje na trgu s paradižnikovo mezgo je zadovoljivo; v prodaji so še zadnje zaloge iz lanskega leta. ŽITARICE ROVIGO. Dobra pšenica 6700-6900 lir stot (nov pridelek); rumena koruza marano 6600-6700; činkvantin 5900-6300; bela koruza 5800-5900; pšenična moka tipa 00 9700^9750, tipa 0 9200-9400 ; tipa 1 8700-8850, tipa 2 8500-;8650; pšenpčni zdirc/> I0.0O0h1O.5OO; bela ali rumena koruzna moka 7300-7400; neoluščeni ječmen 5200-5300; o-ves 5300-6000; rž 4800-5000; inozemska koruza cif Benetke-Genova 4300-4400; otrobi 3800-3850. VERCELLI. Neoluščeni riž; Pierrot 6100-6300 lir stot, Ardizzone 6300-6800; Maratelli 6500-7100; Rizzotto 6800-7500; Razza 77 6700-7200; d. B. 6600-7200; Sesia 6700-7200. Oluščeni riž: navaden 9500-10.000; Pierrot 10.300-10.500; Ardizzone 10.900-11.300- Maratelli 11.800-12.200; Rizaot-to 12.300-12.800; Razza 77 12.300-12.800; R. B. 12.100-12.600; Arborio 17.000-18.000. ŽIVINA ---- LUGO. živina za rejo : Krave breje prvesnice, 5 stotov težke, 135-200.000 lir glava; junice 2 stota težke 65-80.000 lir glava. Vprežna živina: veli 240-270 lir kg žive teže; krave 200-260.000 lir glava. Klavna, živina: voli) težki 6 stotov I. 290-330, II. 190-220; krave težke 6 stotov I. 290-330, II. 190-220; junci težki 5 stotov I. 300-360, II. 210-270; te. lički I. 390-460, II. 2,10^270; molzne krave 180-250. Prašički za rejo 15-20 kg 390-440 lir kg, 20.25 kg 390-430; suhi prašiči 30-50 kg 370-400, 50-80 kg 345-385; debeli prašiči 100-150 kg 305-320, 150-200 kg 320-330; 200-250 kg 300-330 ; mlade svinje za, pleme 30 kg 500-550 lir kg. Vprežni konji 180-220 lir kg, ali 80-100.000 lir glava, konji za zakol I. 220-230, II. 180-190; žrebeta za zakol 330-340; mezgi za delo 90-100 lir kg, ali 60-65.000 lir glava,; mezgi za zakol I. 170-190, II. 140-150 lir kg; osli za delo 85-90 lir kg ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 130.140, II. 110-120 lir kg. Ovce 185-245 Lir kg; jagnjeta 340-360 lir kg. MLEČNI IZDELKI LODI. Čajno maslo, 820-830; maslo iz smetane 730-740, maslo II 690-700, maslo III. 6700-6800'; emilijski sir pro-izv. 1953 majski 730-770; majski pro-izv. 1954 520-580; sir grana krajevne proizvodnje majski proizv. 1953 690-740; zimski proizv. 1953-54 630-680; majski proizv. 1954 390-510; z:mski proizv. 1954-55 440-480, svež 400-420, postan 30-60 dni 500-520; sibrinz svež 400-450, postan 450-470; emmenithal postan 550-600; provolone svež 490-540, postan 800-850; gorgonzola svež 280-290, postan 310-330, taleggio svež 220H225, postan 370-380. PERUTNINA MILAN, žive race 450-500 lir kg, zaklane 525-575; račke za rejo 200-300 lir komad; piščeta za rejo 60-80 lir komad; živi zajci 340-380 lir kg, zaklani s kožo 450-500, brez kože 460-550; žive kokoši 525-57,5; zaklane 700-750; žive inozemske 475-525; inozemske zmrznjene 525-575; gosi za rejo, 550-850 lir komad; zaklani golobi 750-850; piščanci I 850-950, II. 700-750, inozem- ski 575-625; zaklani piščanci I. 950-1050, II. 800-850; inozemski zmrznjeni 600-650; inozemske zaklane pure 400-500; sveža jajca I. 26-27, navadna 25-25,50; inozemska jajca 20-25. KRMA MANTOVA. Seno majske košnje v razsutem stanju 2300-2400 lir stot; detelja I. košnje 2200-2300; pšenična slama stlačena 600-650. OLJE PIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 520-530, do največ 1,50% kisi. 510-520, do največ 2,50% kisi. 500-510, do največ 4% kisi. 490-500; dvakrat rafinirano tipa A 540-550, tipa B 480-490; semensko olje navadno 385-390; olje iz zemeljskih lešnikov 400-415. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 60-75 Ur kg; korenje 60-70; ohrovt 33-37; kumare 5-15; čebula 26-35; rožmarin 150-180; fižol v stročju tip Vigevanoi 106-115; navaden 90-110, prvovrsten 200.250; gobe 900-1200; cikorija 45-65; solata endivija 70-95; melanoane 105-140; krompir iz Bologne 28-32; nov krompir iz Neap. Ija 22-26; paprika 85-170; paradižniki 40-90; peteršilj 50-60; zelena 40-50; bučice 35-45. Marelice ext,ra 160.200, I. 130-150, II. 90-110; češnje navadne 25-35; boljše vrste 'vO-100; višnje 80-130; smokve 180-210; jabolka navadna 60-70; boljše vrste 80-160; hruške navadne mešane 65-125; breskve extra 160-200, I. 80-140, II. 40-60; slive I. 80-160, II. 30-50; pomaranče 150-230; limone 110-140. KOŽE MILAN. Surove kože; krave z glavo in parklji do 30 kg 2,15-230 lir kg; nad 30 kg 215-::5; voli z glavo in parklji 40-50 kg 210-2,15, nad 50 kg 205-215; biki nad 40 kg 155-165; teleta brez glave in parkljev do 4, kg 780-830; 3-6 kg (osoljene kože) 680-720, 6-8 kg 540-570, 8-12 kg 440-470, 12-20 kg 360-410; konji 165-175; mezgi 100-110; osli 70-80; jagnjeta 50-60 kg 100 kož 300-360 lir komad; ostriženi ovni do 1,200 kg 460-500 lir koža; nad 1,200 kg 460-490; koze 14-16 kg ducat 950-1050 lir koža; kozlički 30-31 kg 100 kož 430-470 lir komad. Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 340-355 lir kg; Addis Abeba 40/50/10; 0-8 funtov 340-350, 8-12 funtov 320-330, nad 12 funtov 300-310; suhe kože iz angleške vzhodne Afrike do 4 funtov 580-600, 4-8 funtov 550-580, 8-12 funtov 470-490, 12-16 funtov 410-440. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop 610-630 lir stop/stot fco milanska postaja; Barbera 6j0-710; Mantovano črno 550-570; Valpolicella in Bardolino 630-660; Soave belo 650-670; Raboso 570 do 590; Emilijsko 10-11 stop. 570-600; Ro-magna belo 540-560, črno 540-560'; Toskansko navadno 560-580; Aretino belo 560-580; Marche belo 560-580, črpo 590-610; Barletta extra 585-595, navadno 12-13 stop. 535-555; San Severo belo 12-13 stop. 565-575; Tarantino 14-15 stop. 550-560; Squin,zano 550-570; Leccese 13-14 stop. 530-540; Rionero Barile 8900-9200 lir stot; Piemontski moškat bel 8700 do 8900 lir stot. GRADBENI MATERIAL COMO. Apno, 750-850 lir stot; običajna opeka 23,5 x 11,5 x 6 8500-9000 lir 1000 komadov; štiriprekatni votlaki cm 8 x 12 x 24 9500-10.500 za 1000 komadov, navadni korci (33 komadov na kvadratni meter) 19-20.000 lir za 1000 komadov. MED IN VOSEK PORLI. Naraven med svetle barve 220-22,5 lir kg, temen 200-210; bel naraven vosek raztopljen na soncu 650-750, temen 500-600. MEDNARODNA CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel)...... Koruza (stot. dol. za bušel)....... NEW YORK Baker (stot. dol. za funt)......... Cin (stot. dol. za funt)........... Svinec (stot. dol. za funt)........ Cink (stot. dol. za funt).......... Aluminij (stot. dol. za funt)...... Nikelj (stot. dol. za funt)........ Bombaž (stot. dol. za funt)........ Živo srebro dol. za steklenico..... Kara (stot. dol. za funt Santos 21 . LONDON Baker (f. šter. za d. tono) ....... Cin (f. šter. za d. tono).......... Cink (f. šter. za d. tono)......... Svinec (f. šter. za d. tono)....... SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .... TRŽIŠČA 16. fi. 27,6 12. 7. 19976 201 74 142V2 14272 140 72 40,- 40,- 40.- 94.75 94.87 95.87 14.80 15,- 14.80 12.— 12.50 12.50 23.20 23.20 23.20 64.50 64.59 64.50 34.80 34 75 34.58 290.— 283.- 276. - 60 50 60.50 54.50 347 V-i 328- 343 - 780-72 121.- 736 - 92 74 9074 92 — 10278 1027» 105 74 420 50 420. - 425,— V tednu od 8. julija je cena barvastih kovin na mednarodnih trgih splošno napredovala. Tudi pri žitu so ugotovili splošno napredovanje. Veliko zanimanje z,a kavčuk je pognalo ceno zopet navzgor. ŽITARICE Iz Chicaga poročajo, da je Sovjetska zveza nabavila na tujem trgu 600.000 t pšenice. Ameriška vlada namerava razprodati svoje zaloge do srede oktobra. Žetev v severni Ameriki bo vrgla nekaj manij kakor lansko leto. Države izvoznice so v začetku maja razpolagale z 51,4 milijona, top žita, to je zaloge so znašale samo 1,5 milijona ton manj kakor lansko leto. V Chicagu je cena pšenici napredovala od 197 1/4 na 202 1/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v juliju. Pri koruzi so zabeležili nazadovanje od 142 1/4 na .141 3/8 stotinke dolarja za bušel. SLADKOR, KAVA, KAKAO Po mednarodnem sporazumu je bil izvozni kontingent držav izvoznic sladkorja znižan za 5%, n sicer od 4,133.500 na 3,925.750 ton; kljub temu so ti kontingenti še vedno višji kakor pred 3. junijem. Sovjetska zveza ni izkoristila kontingen’ a, ki ji je bil določen. V New Vorku je cena za malenkost napredo-vala, in sicer od 3,20 na 3,23 stotinke dolarja za funt. Cena kavi je pričela zopet precej nihati. V New Yorku je napredovala od 50.95 na 51,85 stotinke dolarja za funt. Uvozniki brazilske kave se precej obotavljajo in čakajo na razvrednotenje kruzeira za izvoz kave. V sezoni 1955/56 bo Brazilija, tako računajo, pridelala 1,062.000 ton kave. Kakao je nazadoval od 33,85 na 33,80 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Cena bombaža ,se je v New Yorku v bistvu ustalila; v tednu do 8. julija je nazadovala samo od 34,80 na 34,75 stotinke dolarja za funt. Na, borzi v Aleksandriji je Kannak good napredoval od 73.78 na 73,93 talarja za kant ar, ašmu-ni good od 61,25 na 61,64. Middling 15/16 je v Liverpoolu stal 31,65 penija za funt (teden poprej 31,64) proti izročitvi v juliju oziroma v avgustu. Tudi cena volni je ostala v bistvu neizpreme-nijena: v ,New Torku 138 (teden poprej 138,5) stotinke dolarja za funt proti ta- kojšnji izročitvi. V Roubaixu v Franciji so plačevali 1135 francoskih frankov za kg (teden poprej 1115) proti izročitvi v juliju. V Londonu za vrsto 64lsB 115 1/2 (113 3/4 teden poprej) penija za funt. Sovjetska zveza se čedalje bolj zanima za volno na mednarodnih trgih. KAVČUK Nadaljnji skok cene kavčuka pripisujejo novim naročilom Sovjetske zveze v Singfpuru, Bur mi in pa 'Cejlonu. V New Yorku j,e cena napredovala od 37,60 na 38,20 stotinke dolarja za fupt proti izročitvi v juliju. V Londonu so prodajalci ponujala blago po 34 1/4 (teden poprej 34 1/2) penija za funt, medtem ko so kupci bili pripravljeni plačati 33 3/4 (teden poprej 34 1/4); se pravi, da je cena v Londonu popustila. KOVINE Že v uvodu smo ugotovili nadaljnje skakanje cene bakru, ki so ga povzročila socialna gibanja v Čilu, kjer se bojijo stavke, ip v Združenjih ameriških državah, kjer je bilo ustavljeno delo v štirih največjih rudnikih bakra. Urad za obrambo (Office of defense mobili-sation) je izjavil, da bi bilo potrebno deblokirati del strateške zaloge. V 'New Yorku je cena bakru napredovala od 40.50 ,na 42,40 stotinke dolarja za funt, napredoval je tudi cin (od 93 na 93,75), medtem ko je svinec ostal neizpreme-njen pri 15,00; .antimon Laredo neiz-premenjen pri 28,50; lito' železo pri 56.50 dolarja za tono, Buffalo pri 56,50; staro železo je napredovalo od 36,50 na na 37,17 dolarja za tono. Živo srebro neizpremenjeno pri 288-291 dolarjev za steklenico. Barvaste kovine na zahod-nonemškem trgu 9. julija: svinec 139,50 DM za 100 kg, cink 116,25 in cin 890 DM za 100 kg. LES NA ZAHODNONEMSKEM TRGU Cena gradbenega lesa ožjih vrst so v juniju v primeri z majem napredovale, medtem ko je cena širših desk popustila. To velja za položaj v deželi Nord-rhein-Westfalen. V tej deželi so borove, jelove ali smrekove deske vrste III debelosti 24 mm, dolge 3-6 metrov (širina 8-17 cm) stale na žagi dne 7. in 21. junija 197,30 DM za kubik (medtem ko je bila cena 7. maja 196,30 DM); širše deske (od 18 do 27 cm) pa 211,60 DM (212,10 7. maja). VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 28 6. 55 12. 7.55 Min. Maks. Dinar (100) 85 87 85 87 — Funt šterling 5.950 5.900 5.900 5.950 30. 6. 55 12. 7. 55 Min. Maks. Napoleon 4.123 4.075 4.073 4.125 Dolar 631,— 628 - 628 - 631,- Franc, frank (100) !71 — 171 50 171. 171.50 Južna železnica 1.610 1.613 1.575 1.633 Švicarski frank 147,25 147. 146.50 147 25 Splošne zavarov. 19.750 19.650 19.030 19.800 Funt št. papir 1.715 1.720 1.710 1.720 Assicuratrice 5.700 5 580 5 580 5.700 Avstrijski šiling 24.20 24 40 24 - 24.50 Riun. Adr. Sic. 7.450 7.400 7.265 7.450 Zlato 716 714 7)4 710 Jerolimič 5.210 5.210 . 1 »Istra-Trst« 910 910 # . BANKOVCI V CURIHU »Lošinj« 8.250 8.250 — — . 197 1QR9 Martinolič 4.750 4.750 . J Cj, J . 1 CJUi) Premuda 13.800 13.800 ZDA (1 dol.) 4,28 74 Belgija (100 fr.) 8,51 Tripkovič 11.300 12.050 11-300 12.050 Anglija (1 f.št.) 11.34 Holand. (100 fi.) 111 75 Openski tramvaj 2.400 2.400 Francija (100 £r.) 1,16 Švedska (100 kr.) 80.Va Terni 291,— 333 — , 280.— 316 Italija (100 lir) 1n-6| lU Izrael (1 f.št.) 1 70 ILVA 489 — 524,- 485.— 540 Avstrija (100 š.) 16.38 Španija (100 pez.) 10.16 Zdr. jadr. ladjedel. 475.— 432,- 432. - 475 Cehoslov. 12.30 Argent (100 pez.) 13 25 Ampelea 1.400 1.400 Nemč. (100 DM) 101.30 Egipt (1 f.št.) 10,73 Arrigoni 1.000 1.000 — — tstnlk KMEČKE ZVEZE njanje tako raste, da je prejšnji način zdravljenja! počasen, lahko rešimo živil mo s prebodom vampa s tu SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO F|KZ» ŠT. 1 O I. - TELEFON 54-58 Samo Kraševci znajo pripraviti teran Kako ravnaš z napeto živino Kraški teran je črno vino, napravljeno iz reioškove trte po starem načinu, ki so se ga Kraševci naučili po stoletnem svojevrstnem kletarenj.u. Ta način kletarenja je opisal nadzornik kmetijske poskusne postaje v Gorici Maks Ripper 1912 leta v svoji brošurici »Kraški teran«, ki ga je sestavil na podlagi pre- di prej zažveplani, kot obramba pred pokvaro, jih pred uporabo moramo temeljito izprati z vročo vodo, da iz njih odstranimo žvepleno kislino. Poskusili so napraviti teran po novem načinu Ta na stoletja starih izkušnjah sloneči način naprave terana je dal vinarskim izkusov mnogih vzorcev tega vi- kom, ki so se naučili vinarstva na in kemične sestave kraške na vinarski šoli v Klostenburgu, zemlje. K tej misli sta ga vzpodbudili razstavi terapa, ki sta bili prirejeni 1908 leta v Tomaju in 1909 v Komnu. Na teh prireditvah je Ripper vzel vzorce najboljših in najrazličnejših vrst terana kraških vinogradnikov iz teh okolišev. Vzroce kakor tudi zemljo, na kateri se je to vino pridelalo, je kemično preiskal .opazoval v.mogradnike, kako ga napravljajo, in te ugotovitve objavil v svoji knjigi. Način kletarenja s teranom, po katerem dobi ta svoj posebni in izraziti okus, je naslednji: Potrgano grozdje trte relošk do dve tretjini, kvečjemu do tri četrtine orobkajo', t. j. odstranijo hlasiine — peclje, jagode z ostalimi hlastinami pa vsujejo v bednje od 12 do 15 hi. Rob-kanje se izvaja navadno na žič- že večkrat povod, da so grajali ta postopek in predlagati nov način kletarenja. Toda vsi vinogradniki, ki so to poskušali, so se kmalu zopet vrnili k staremu načinu, ker po novem niso mogli napraviti pravega terana. Naj tukaj navedemo zgled večjega posestnika v Tomaju, katerega oče je vedno pridobival teran najboljše kakovosti. Ta vinogradnik je 1910 leta dovršil višjo vinatsko šolo v Klostenburgu pri Dunaju ter po smrti svojega očeta prevzel posestvo. Tedaj je začel uporabljati nauke o kletarstvu, pridobljene na tej šoli, ter z domačim giozdjem ravnati tako, kakor se je naučil. Toda to je imelo za njegov pridelek slabe posledice, ker so vsi, ki so ga poskušali izjavili, da to ni nikak teran. nih mrežah ali pa z robkalni- Gostilničarji, prejšnji stalni od-kom. Bednje je treba vedno jemalci njegovega vina, so ga prenapolniti, da nastane na vr- sedaj odklonili, češ da vino, kalni »klobuk« iz grozdja, ki sto- kor ga je on napravil, ni več ji nad njegovim robom. Tako teran. Po dveh letih neuspelih ostane grozdje 2-8 dni (navad- poskusov je opustil novi način no 7-8 dni), dokler se klobuk kletarenja ter se vrnil k stare-ne vlegne. Zaradi njegovega mu, ki mu je zopet dal njegov Napenjanje povzroča živinoreji vsako leto veliko škodo. Ta pojav opažamo na splošno predvsem y zgodnji pomladi, ko P°-kladamo živini svežo iji morda nekoliko mokro deteljo ali pa ugreto svežo travo. Pojavlja se pa zlasti na jesen v krajih, kjer se živina pase. .V tem zadnjem vešča- primeru je krivo nemarno nadziranje živine, ki se kaj rada požene V deteljišče. Ce se naje take hrane, se živinče prične napenjati. Pojav napenjanja preprečimo na sledeči način: 1. preden poženemo živino zgodaj zjutraj na pašo, ji moramo dati poprej nekoliko suhe krme; 2. ne smemo dopustiti, da bi se tešča živina pasla po rosni travi ali detelji; 3. ne dopuščajmo, da bi žrla še necve.očo deteljo lucerno ali drugo mlado sočno krmo; 4. ne spuščajmo jeseni živino na strnišča, zlasti je to nevarno ob vlažnem in vetrovnem vremenu; 5. ne pokladajmo živini ugre-te sveže detelje, ki je ležala že nekaj časa na kupu, zlasti še tedaj ne, ko jo napajamo; 6. nagnica pesa; repa in krompir so iudi nevarni ip živali napnejo'. Naglo napenjanje se razvije zlasti zato, ker se v želodcu hitro ustvarjajo plini. Plini se delajo tudi normalno, vendar v pritiska se del spodaj ležečih jagod zmečka. Tako nastali mošt začne kmalu močno kipeti. Re-foškovo grozdje vsebuje 16-20 odst. sladkorja, malokdaj več. Nato se grozdje zrnasti ali v grozdnem mlinu zmečka. Močno kipeča brozga ostane na tropj- mali količini in tedaj jih živa) pri prežvekovanju izpihuje iz »pravi teran« z vsemi njegovi- želodca skozi požiralnik. Kadar mi lastnostmi ip s pravim oku- som. Novi način naprave vina obstoji v glavnem v tem, da se grozdje takoj deloma orobka, v grozdnem mlinu zrnasti in spre-ša, mošt pretoči v sode, da v nah 3 do 8 dni. Tedaj morajo njih pokipi. Pri tem postopku bednji biti pokriti z lesenim po- se vino ne more navzeti čreslo-krovom ali se pa mora vrhnji vine iz grozdnih pecljev in pri-del tropin — klobuk — trikrat dobiti tistih značilnih snovi, ki dnevno potlačiti z lesenim tol- dajo teranu njegov okus in ka-kačem, da ostane brozga v mo- kovost. Zato mora orobkano, a štu. Glavno vrenje se konča navadno že po treh dneh; le če je vreme prav hladno, traja do 8 dni. Potem se še sladki mošt pretoči v sode, v katerih ostane tako dolgo, dokler ni popolnoma ugoden za uživanje, to je do maja ali junija meseca. Ves ta čas ostane vino pa drožeh. Ko marca-aprila nastane toplejše vreme, se pojavi drugo vrenje, po 'katerem šele postane vino dozorjen teran. Na kratko opisan način pravilne naprave terana je nasled- ne zmaščeno grozdje začeti z vrenjem že v bednjih in s tem nadaljevali spomladi v sodih na drožeh. To je ugotovila kemična preiskava terana po kemiku Ripperju, ki je polrdila, da pridobi vino samo na stari način kletarenja svoje prave lastnosti. V dobi kipenja se mošt v odprtih bednjih navzame precej tiste kisline, ki je za to vino značilna in dobro znana. Vzlic temu se pa v njem, četudi je bilo grozdje osem dni y nepokritih bednjih, najde le malo o- nji: V glavnem paj vino naglo četne kisline. Zato je tudi zna-prevre; po končanem vretju naj no, da se terana le redkokdaj se ne hrani v mrzli kleti; z več- loti cik. Ta njegova odpornost kratnim premešavanjem drož proti ocetni kislini prihaja od pospešimo delovanje bakterij; tega, ker se vinska kislina, prav vino paj se pusti do maja na drožeh; žveplanje sodov ali vina zavira delovanje bakterij; vinsko posodo je treba pred u-porabo osnažiti z močno paro ali z vrelo vodo; če so bili so- za prav jabolčna kislina že v moštu po bakterijah razcepi v mlečno ip ogljikovo kislino, ki dajeta teranu sten okus. (Konec prihodnjič) Kmet in vrtnar sredi julija Na njivi in na polju. Ne odlašaj več s kopanjem in pobiranjem ranih ter srednjih sort krompirja. Zadnji čas je za setev ajde in repe. Sej tudi mnogo koruze, da boš v jeseni prihranil z zelenim pitpikom čim-več sena in otave. Za krompirjem sadi na močno pognojeno zemljo cvetačo ali karfiolo ter pozno zelje in ohrovt. Te rastline donašajo navadno yeč kot ajda in repa, če je le zemlja dovolj gnojena in mokra. Na vrtu. Poberi češenj in čebulo, vsej zgodnjo belo ip ne pozabi tudi pa semenice, da se seme z njih ne osuje. Presajaj še zgodnjo cvetačo in broklje ter gomoljasto zeleno. Zelenjavo in vso vrtnino sploh moraš pridno zalivati. Sej endivijo in cikorijo t,er še poletno glavnato solato za poznejše presajanje. Preglej večkrat paradižnike ip jajčevce na vrtu, če jih ni morda napadel koloradski hrošč. Njegov pojav na tvojem zemljišču moraš takoj javiti pristojnim oblastem. Tega prav hudega sovražnika krompirja in imenovanih rastlin je treba hitro in vestno zatirati. V vinogradu. Ako je dež že izpral zadnjo škiopijanje, moraš trte še epkrat poškropiti z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš 1 kg škropilnega žvepla Mormino na 100 litrov brozge. S tem škropljenjem zatiramo hkrati peronospoio in oidij. Pri sedanjem škropljenju pazi zlasti, da dobro poškropiš g;roz-dje in zadnje poganjke, posebno pa pri mladih trtah. Vinograd okopaj in zrahljaj vsaj vrhno plast zemlje, da ne bo plevel izrabljal vlage iz zem Ije in morda celo zasenčeval grozdje. Neki francoski pregovor. pravi, da velja v vinogradu več enkratno poletno .rahljanje zemlje kot dvakratno zalivanje trt. V sadovnjaku. Breskvam redčimo in krajšamo dclge in goste veje takoj, ko smo z njih pobrali sad. Na drugem sadnem drevju odstranimo vse nepotrebne divjake. Ako drevesa niso še bila okopana in pognojena, je sedaj skrajni čas, če hočemo, da nam bodo obrodila v prihodnjem letu. Sadjar mora vedeti, da pripravi večina sadnega drevja že julija in avgusta cvetno popje za drugo leto. V kleti. 'Prezrači klet samo v hladnih in jasnih nočeh. Prazno vinsko posodo maramo skrbno pregledati, da se v njej nista razvili plesnoba ali pa kis. Zaradi tega mora biti posoda dobro zažveplana in zaprta. Ne hrani vina v polpraznih sodih, ker se v dotiku z zrakom najprej kvari. Zaradi tega hrani vino v manjših posodah, ki naj bodo polne do zamaška. TOČA PO ITALIJI Po severni in srednji Italiji so nevihte zelo pogoste. Toča je napravila veliko škodo v o-kolici Specije, Foligma, Savone PRIZNANO MEDNARODNO AlfTOPBEVOZNlSKO PODJETJE LA OOJRIZI AM A G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JUGOLINIJA Poštni preda.1 379 Telefoni: 28-52, 28 53 RIJEKA Telegrami: JDBUMIVIlJa - RIJEKA 28-51, Teleprinter; JE60LIME 02528 EZ0RŽ0JE REDKE KLAGOl/AE IN EOTNiŠKE PROGE Z/NA JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI . BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec URČIJA in TURČIJA vsakih 13 DNI “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Tel.: Zastopstvo v Trstu: B0RT0LUZZ1 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št. 1 MEHAMIČNA OIEILAVBJ1CA JDIESEIL/* ALBIN GOMBAČ Trst - Ulica deli'Agro 10 - Trst TELEFON 96-130 Moderno opremljena s specializiranim osebjem za revizijo vseh vrst motorjev avtomobilov, kamionov, motornih koles ter ladijskih motorjev. Stroji z veliko preciznostjo za retifikacijo-Dobava originalnega materiala nemških, angleških, italijanskih znamk. — Postrežba zanesljiva in točna po zelo ugodnih cenah. co: olivno olje gr. 1000; vinski kis gr. 600 in kuhinjsko sol gr. 100. Vse to dobro premešamo, nakar zlijemo živali v gobec. Za tele bomo uporabili polovično dozo. Apnena voda ali pa gori navedena mešanica nevtralizirata pline v želodcu in žival jih izloči pozneje z blatom V nujnih primerih, ko nape- jemi ki obstoji la in kovinastega tulca, v vamp s trokarjem sam I bi ni sicer nevaren, vend^ stanejo včasih kvarne po ce, ker se rana zagnoji j noče zaceliti. D- STRELA GA JE ZADELA Pri Ločniku je ubila ! nekega delavca, ki ga je z la nevihta na poti proti J Pri Bressanonu je strela 11 la v hišo in ubila mater 0 otrok. se pa plini razvijajo y preveliki količini in je povrhu še vamp natlačen, tedaj ne morejo uhajati, ker hrana zamaši odprtino požiralnika v želodcu. Vsled tega se vamp močpo razširi, napne ter pritiska na pljuča in srce. Žival težko diha, krvni obtok je vedno huje oviran. Pomoč mora bili hitra, v nasprotnem primeru se živinče zaduši ali mu celo poči želodec. Napeti živali je treba: izločiti pline, preprečiti njihovo nadaljnje notranje tvorjenje in postaviti prežvekoval™ organ v normalno stanje. 'V primerih rahle napetosti je dobro povzročiti riganje s tem da vtaknemo živali v gobec pleteno slamo ali pa debelo vrv. Na ta način prisilimo žival, da stalno žveči jn požira sline. S požiranjem se odpira odprtina v želodcu in tako uhajajo plini. Istočasno pa pritiskata dva moža na vamp in sicer z vsake strani po eden. Pritiskaj počasi z navzkriž položenimi pestmi, vendar globoko in krepko ter izmenoma, se- pravi, kadar pritisne eden drugi popusti. Včasih zelo pomaga, če križ in trebuh oblivamo z mrzlo vodo. Kadar se na paši napne več živali hkrati, je dobro nagnati jih v bližnjo mlako ali reko. Ce se njegov svojevr- navedeni poizkusi ne obnesejo, uporabimo požiralnikovo cev. To vtaknemo skozi gobec in požiralnik. v želodec. Živinče bomo pri tem opravilu postavili tako, da bo prednji trup v mnogo višji legi. Tako bodo plini uhajali skozi cev. Ce nimamo pri rokah požiralnikove cevi, je Kobro nagnati žival navkreber. Dobro je, da damo piti živali apneno vodo. Ze po prvi ali MELILLO ALFRED1 Trieste-Trst V. Antonio CJaccia S. Tel. 96-dl EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK Z\ MOTOCIKi „PARILLA" in „BIANCHI“. Zastopnik in zalo?* biciklov znamke „MELILLO“ - „BENOTTO‘' „BIANCHI“. Zaloga specialnih biciklov za dirkal in zaloga nadomestnih delov za motocikle in bicik Motocikel PARILLA (Milan) Mehanična delavnica za popravila, reGzijo in obno o avtomobilskih motorjev in motorjev za motorna ko'| lesa in motoskuterje. Artngariiža : „S. Giuslo" V. Antonio Caccia 10 - Tul. 80 1’ J _____J IMPEAPOR TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23 Tel. 44-208 ^ Telegr. IMPEAPOHT - TRIE?' UVAŽA: vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material IZ V Ad tekstil, kolonialno bij in raznovrstne str1 SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZM n in drugod. V nekaterih krajih drugi dozi bomo opazili, da je so bile tudi poplave. vamp splahnel. Apneno vodo NAGRADE ZA PROIZ- pripravimo tako: 20 gr. gaš-ene- VODNJO MASTI ga apna (polna žlica) pomeša- Po novi zakonski odločbi ima- mo med 1 1 vode. To raztopino jo v Jugoslaviji vsa podjetja — mora žival povžiti. To lahko po-klavnice, zadružna trgovinska novimo v nekaj urah 3 do 5 podjetja in druga, ki v letu 1955 krat z vedno isto količino apne-proizvedejo in prodajajo mast ne vode. Ovcam in kozam bc-po cenah, ki jih določa državna mo dali samo 1/4 litra vsako uprava — pravico do nag.ade v uro. znesku 25 dinarjev pri kg. Pro- Poleg apnene vode, moremo izvodnja mora biti lastna. uporabiti tudi sledečo mešani- TGVARNA FURNIRJEV IN VEZANIH PLOŠČ PIVKA J avor IZVAŽAMO: mehak les — Trd žagan les Vezane plošče — Panir plošče — Parket Furnirje — Lesno galanlarijo — Zaboje Telefon: Pivka št. 7 in 8 Rrznjav: »JAVOR PURA« tflouonijn MuiiwpWimm Centrala: iLjubljana Dal- matinova ul. l/l, poštni predal št 222, Telefon št. 22-212 in, 20-905; brzojav: »SLOVPROMET LJUB- LJANA« Skladišča: PRESTRANEK Tel. Prestranek št. 3 ^ IZVAŽA: živino, meso, seno in slamo J Jakob Vatovec »»*! TRST - "Via Torrebianca 19 Tel. 28-587, 87-561 UVOZ I z v o KOLONIALNEGA BLAG^ INDUSTRIJSKIH KEMIK Ati TEHNIČNIH PRED ME TO TKANIN IN OBLEK POŠILJA TUDI DARILNE PAKET*