ARHIVI XXI 1998 iz ar'nvskm fondov m /.birk 45 Iz arhivskih fondov 'n zbirk Sloven ca s konca 18. stoletja v c upni .skem arhivu Vipava BORIS GOLEČ Župnijski arhiv v Vipavi vsekakor sorti med hoyalej.se župnijske arhive rra S'ovenskcm, /lasti glede na obseg ohranjenega gradiva nekoliko mani po starosti najstarejših dokumentov, Videti je mirireČ, kot da bi do temeljitega čiščenja ali nničenja prišlo nck.iko v začetku 17. stoletja, proti koncu reformacije, k. ic v trgu in okoli i doživela močan odmev.' Kakšno /.vezo, če sploh kakšno, imata z omenjano arhivsko ci.zuro refor macija i.i proi i reformacija, je vprašanje, na katero zn z.dai nimamo jasnega odgovora. Skic pamo lahko, da je bilo starejše arhivsko gradivo uničeno :/.c prej, skor;: gotovo muJ beneško "oj no ] 508-151 iS, kcjc celotna Vipava pogorela.2 Drugačno usodo kot starejše gradivo je do življal župnijski arhiv od 17. stoletja do danes Ohranilo se je namreč gradivo s številnih poti ročij župnijskega življenja. Najstaicjsa krstna matična knjiga sega že v leto 16\7: urbani se začenjajo z ictom 1608, več IcmalSKdi sklopov spi.sovncga gradivu pa sred 17. stoletja. Samo starejsili spisov je za približno 120 urejen.h fas ciklov, čemur moramo prišteti neka1 deset raznovrstnih knjig, (id župnijskdi matic, z.np jij.skih in cerkvenih urbarjev, različni1! raciinskif knjig, do beležk iz pastoralnega življenju j^kclaj ob sežne vipavske župnije. Taksno je današnje sta nje urejenega arhiva, in to navzlic vnovični nc sreči, ki jc doletela žnnniŠČe pr nenadni eva knaciji na vrbunen tržaške kii/.r;, ko se jr nekaj gradiva izgubilo in uničilo. Velik." izguba .je zlasti izgino'je bogate župnijske kroniki z z o dovinskim pregledom, naoisanim v 19. ;n 20. stoletju Avtorja pričujočega prispevka ie zamma'o zgolj arluvsko gradivo do konca 18 stoletja, kar v številkah porcni ducat prcgLdar, faseiklov spisovnega gradiva, dva ducata župir -kili matit in prav ili: i urbarjev Med n) ^rabljenim gradivom jc naletel na tri spomenike ired razsvetljenske izrazito lokalno obarvane slovenščine s konca IS. stoletia. Na tem mestu sta dva v celot- 1 l'riiii. Dr, Jiisip G ru tien, Zymliivina slnvcn-kcya narixla, 19101916. Mr. 742-74.1 2 D pniaiu: ARS Vie A., št 11 S, I/6H, lil. W V-4. s, il. (ad I. |. I .<¡721. 1 InrnrjSl vipavskega dekana y. Fraisa l'ivka 10. H. l'19X. objavljena in körnen'i rana, na tretjega in najobsežnejšega pa velja v.sa ono/oni morebitne potencialni: raziskovalce lokalne zgodovine in zgodo 'inc pisanega jezika 1) Raum kljiicnrjcv cerkve sv. II kron ima mi Nanosu zn leto 1784 Letni račun ključarjev, tako imenovanih sta resin romarska podružnice sv. Hicrunima na Na nosil, sodi v snopič dokumentov o tej cerkvi, ki zajemajo Časovni okvir od J 662 do 1784 in so uvrščeni med župnijske in dekanijske akte.4 Obravnavani račun jc najmlajši med mirni, pisan na prepognjeno polo papirja s sumaričnimi podatki na hrbtn. strani. Brez vsakršnega podpisa in pc čata je mogel imeti Ic omejeno interno veljavo kol predloga pravega računa za sicer obvezno ratifikacijo. V snrnai 'H na hrbtni strani jc iz kratic Hb. in i. razvidno da gre za enak denarni s istim dnkali, ] i ort, :r soldi -, kol jc bil tedaj nasploh v veliav; v vipavskih župnijskih in ccrkve:iih u: barjih Enak sistem je bil uporabljen pri pc simezr h postavkah računa, vendar brez izrecne navedbe valute, k smo jo v objavi dodali. Na levi strani objavli uru. izvirno transkribiiano be-scdi'o, na sredin, denarne vrednosti, na desni pa slovcnsk' prevod, načeloma zvest skladnji bese Uila s konca 18. stoldja. Zaradi večje avten ičnost so velike in male črke transkuhiranc do sledno po izvirniku, Ic rta smo morali iz teh nic";.h razlogov izpustiti nekatere diakritične /.nake, /last dosledno pi ;anjc preglasa " nad črko / PRILOGA1. Faksimile raenna cerkve sv. Hjgruuima za klü 1784/ Ti nanoškem cerkvenem računu je poleg mocuc narečne note posebno zanimiva izbira pisave kurzivne gotice, ki ¡e v slovenskih besedah tako rekoč nc srečamo. Zapisovalec, najbrž Župnijski arliiv Vipava, last 2K, Župnijski in cn[vidii.hi<>lj kakovostna, lako po kaligraf:;ki, kol no jezikovni in črkopisni plati. Napisana je v icni latinici, čeprav ne (v bohoričiei sodobiiih slovenskih knjig, temveč v mešani n-inško-romanski rr.z ličici, ki jc precej blizi' račiinn iz leta 1 '84. Pojasnilo "za l aksn:i besedilo gre, je v nemščim, Ic prisega sama je slovenska. Glasila se lakolc. 7 790 d en 3. Anti»v nf/ noch Abster! en oes Marko K os tai no ti i z. xewesien if.^ta bci eler Pfarr Kii cheu S t Slepim»1 > Wtppach dar von der Con umirat Neti »en vire Slephan Kosran ntiiz ifi; eiiii^en Conimiilals Meinnern cicr herr-sehajjt V/ppach vor^tejl mi bul mat fol^endes Jmamenl nnrer nehMcheii Dalo ah-&efiihri Jest Slcphami Knstainoviz perser.dmm pro; Vezjtnemo t?t.spnci Ho^h ena pra\smz.no jetrn Ur es tise jbnschie perse ga De jest Vozen t en S ves t jenu pravitsehen Merzjntn hite tako temo Bogmo ko ker tem Bogatema ena pravilna Mira ila te j et nt od Nahen^a z.es ta Stara Tarijfct moi^a Loua poi^iervoti. Na She t,t; a Mutheuscha Dana nsem leni Družen Komimskem Merztfjhnam nech Posodo Pravilna Smien jena Sa zachnai, jenu Tuje tie jest Vozem en S i v s t Mcsclmar Te '¿crkne Si; Stephana ¡hie, Na la '.erkonnu Preinoscheiiie Koker Na mota lest ne achlen^a Dale, Kaker ttiein Bach Pomagate ozjte Anten." V .slovenskem prevodu b se spremno be sedilo i prisega glasila: "3. avgusta 1790 jti po smrt. Marka Kosta-innvKn nekdanjega mežnarja pri župnijski eerk vi sv. Štefana v Vipavi, nekaj mož iz komuna prestavila gospostvu Vipava od komuna novo z vol j ;ncga Štefana Ko.slaj novica, ki jc imenovanega dne opravil iole prisego. Jaz, Štefan Kosiajnovie, prisežem proti večnemu Etngu pravo, resnično in biez vsakršne nevoščlji/ost' p:iscgo, da hočem bili pravičen merčun (-merilce žila idr.), lako ubogemu kakor bogatemu dati pravično mero, od nikogar nc zahteval svojega plačila čez staro mero, na dan sv. Matevža vsem drugim komunskim mer či i nom pravično j z meri ti m zaznamovan njihovo posodo, in tudi, da hočem biti zvest incžnar cerkve sv Štefa na, na cerkveno premoženje ka kor na moje lastno paziti, kakor meni Bog pomagati hoče. Amen." V zvezi z jezil om prisege velja pripomniti še to, da ne gre za domače vipavsko narečje, saj jc precej opazen rovi a rs k i način sklanjan^ V.,c kaže da seslavljalec prisege ni bi! domačin in jc pač p' ïal po svoje. 3) Računske bde/Jic s knncii 18, stoleiia ( '82?-17J>1?) Računske beležke s konca 18. slolclja pri pada, i za zdaj neznanemu zapisovalcu "in .sestavljaj > približno polovico knjige majhnega formata sorodne vseb ne iz obdobji, od malo p tod n.iO do leta 1765. Tudi U kljim je uvrščena v seriio župnijskih urbarjev/ loda vprašljivo je celo lo. ali jc spioh cerkvenega izvora Tako prvi, nemško pisar1 del, kot drugi, slovcnsk' sta gospodarske narave, očitno stroškovnika dveh upra vit^ljcv .z lazličnega ufflobfl in z zelo različno izobrazbo. Pisava in jezik prvega namreč daleč presegata okorne, le redko daltranc^ beležke drugega, ki jc pisal v domačem jeziku, Župnijsk arhivar jc dataci ki začetka k ige v lelo 1741 ntcmel 1 na let nei zabeleženega posevka na notranji strani platnic, vcndai se sama računska knjiga : i] začenjala dosli pred letom 1750. Naslovnica ui prvi listi knjige so odtrgan1, sledijo kontinuirani vpisi od 17. marca 1750 do 23. m-ija 7 Župnijski linij Vipava, U 22. urtur 1774 171)9. s.p. Župnijski urad Vipjva, U li a,utMr 1741' l '64, a.p. 4b Iz arhivskih fondov in zbirk ARHIV] XX] 199« P 65 Besedilo jc nemško, le leta P50 in 1751 je nck.ij postavk \ Ualiianščir:i. Šele pozneje. v začetku osemdesetih let 18. stoletja, ic knjigo "začel uporabljati prav tako nc znam zapisovalec gospodarskih 'zadev, ki je pisal slovensko. Strani z zadnjim kronološkim vpisom z leta 1765 sledi 17 listov oziroma 34 nc-ostcvilčcnin in ncdatiranili strani, popisanih v slovenskem jeziku in značilni okoni pisavi. Naslcdnji.i 13 RTpifflnih listov jc odtrganih, na koncu kniige pa je še 5 listov oziroma 10 strani slovenskega besedila. Veeji del zadmega 'i7. Eni/ reiartt pouerhi on meni Í.X pcúz.e poverili skedenu nupotskrisno noro sa peni Kreti xetn poti nit rerhc se kop vinu Š cekinu mt 3 peli z nu tri prosile ¡790 pred s ti C ti m mani toni. LL Drugi |pif je zapisan na prazni polovici strani po vpisu z dne 29. avgusta 1755: "Ha metan Tone mu o snop ve k/.vj/j Tone Innet smo MbfzinxiU snop ye do ko si!a Drezhe hmm1 tiapudati pot ¡e ie h a slutit d o,non .sopopisawüi Sitdutc »e numkaht en jtrkeiz do pe'e /c persint ex n t na rte. Andrezhe lune t pollnsho pred beti d i; no Andrcz.hc h met odpidon te i ho it liorsi po d c mi une fant !unehat ie tr^ou Vsi t o ni i Ton zhc ie biti shau liorsi po derna Andrez.he lunel nc biti it)u od direih ('?) 11 Vsebinsko gre. kot rečeno, za gospodarske zadeve, iz katcnh hi bilo ob skrbni ana'izi podal kov mogoče ugotovili, prenckatero zaninuvos in najbrž tudi namen, če že nc avtorja zapisov. Vpi.ii zadevajo različne drobne izdatke za de lavce, nakupe in posoj-(a. Postavke so deloma prečrtane, kar pomeni, da so bile obvcznosl: poravnane Kot primer navajamo to postavko nakupa lurščiec v CHrici aJe\V sem ktipu ) nrz.o Korizi pet teden pred i viiKanotz.ltnttn pand cikam 16 met u ikon p o 166 re.iporio.L" Precejšen del je namenjen zaznamovanju oprav.i posaiiieziun oseb. zapisovalce, imenovan v prvi oseb ednine, pa je Jm3l tnd sam nekatere obveznosti in do! govc do kmetov, npr.: "Toneti Gonij i sem dausan iioly ic/ doti smo rorali 11 Po jezikovni plat gre očitno za zapisovalcev lastni idiom. V primerjavi s prejšnjima bese diloma je opaziti veliko manjši vpl'v nemške skiadnje. pa tudi izrazja in črkovnega nabora. P zadnjem pogrešamo predvsem nemšk. seh za glasova .v in z. tu sta praviloma p:iana kot sh Avtor "računske knjige" iz osemdesetih in devet desetih let '8, stoletja je pii.ano nemščino obvladal bržčas zelo malo ali sploh me. Njegov izdelek, ta obsega skupaj 45 razprto popisanih strani majhnega formata, ic daleč obsežnejsi od preostalih dveh. tako rekoč jczikovn 'i fragmen tov. in j c kot lak zanimiv primer jožcfinskc uradniške slovenščine "za domačo rabo11. ■ ■ . ' 1 WB^mh^fí 7.<7 ^ ■ Mr A / / E ; t¡ i ^ Naslov arhivi xxi 1998 I/, a Im akni londov in zhirk 49 *fS ! I „ j V L . 7 i -«r^v ^' 7 ) £ # / jf*r h. -t^f'~ [1 « ¿L -