4. julij -zgodo vinska opredelitev
Ko so se pred enainštiridese-timi leti, po sramotni kapitulaciji političnih in vojaških vrhov bivše Jugoslavije privalile v našo deželo številne vojaške horde okupatorjev in so okupatorske oblasti začele uvajati »novi red«, smo bili obsojeni na iztrebljanje; našo domovino so hoteli izbrisati iz zemljevidov. Kar niso pregnali v taborišča in kar niso pričeli izseljevati v ustaško NDH
KPJ padla odločitev: uprli se bomo, pričeli bomo z oboroženimi akcijami proti okupatorjem, ki se bodo pozneje razširile v osvobodilno vojno. Osvojen je bil Titov koncept oboroženega odpora: vseljudska vstaja. V proglasu na narode Jugoslavije je bilo zapisano: »Vedite, da morate svojo osvoboditev izbojevati samo z lastnimi silami.« Kot zgodovinska osebnost,
lucija. S pozivom ljudstva v boj proti okupatorjem je bilo predvideno in povedano, da bo s tem bojem doseglo nekaj novega, boljšega, da se ne bo vrnilo na staro in zato je tak program pritegnil v boj vse narode, vzbudilo je zanimanje zanj pri tako širokih ljudskih množicah; zato so v tem boju vztrajali kljub vsem medčloveškim naporom in preštevilnim žrtvam do končne zmage. Tito je v množici dejstev oboroženega boja videl tisto, ker je naj bistvenejše in genialno oceni, da je temeljna oblika oboroženega osvobodilnega boja lahko samo partizanska vojna, ki predpostavlja nepretrgano preraščanje partizanskih oboroženih sil vstaje v močno o-svobodilno in revolucionarno ar-
mado, sposobno, da bo samostojno izbojevala odločilne bitke za končno zmago.
Potek osvobodilnega boja je pokazal, da je bil tak koncept splošne ljudske vstaje pravilen. Program in cilj oboroženega boja sta pritegovala v vrste borcev za našo osvoboditev in preobrazbo naše družbe vedno več borcev, kljub izredno težkim pogojem in številnim žrtvam, ki bi bile 'še večje in številnejše, če ne bi bila taktika bojevanja in sposobnost komandnega osebja, pa tudi iznajdljivost borcev in komandantov izredna, če ne bi bilo visoke zavesti, da je treba vse žrtvovati za dosego tako pomembnih ciljev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Obisk v Železarni Štore
V četrtek, 17. 6. 1982 sp obiskali našo delovno organizacijo predsednik predsedstva SRS tovariš Viktor Avbelj, član predsedstva SRS, tovariš Alojz Briški ter predsednik Izvršnega sveta SRS, tovariš Vlado Klemenčič. Ogledali so si našo tovarno, in sicer TOZD Jeklarna, Valjarna II, Livarna strojne litine, Mehanska obdelava in Jeklovlek. Po ogledu omenjenih TOZD je bil razgovor v Domu železarjev na Teharjah, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki občine Celje, gospodarske zbornice in družbenopolitičnih organizacij.
Najprej je predsednik KPO Železarne Store, tovariš Burnik Dušan, gostom iz Ljubljane predstavil našo železarno in njen zgodovinski razvoj ter gospodarsko situacijo, v kateri se nahaja. Poleg tega je predstavil tudi naš koncept razvoja. Predvsem je poudaril
(Nadaljevanje na 2. strani)
1982
ŠT. 12
Leto XXI. JUNIJ
Branko Šotra »Partizanska kolona«
in Nedičevo Srbijo, so hoteli prekvasiti v poslušno rajo, izbrane pa pretopiti v edino zveličavni nemški narod. Iste cilje so zasledovali madžarski, italijanski in bolgarski okupatorji. Toda, ko so mislili, da so si naše narode že pokorili, se je zgodilo, Česar niso okupatorji najmanj pričakovali.
V Ribnikarjevi vili v Beogra-. du je na seji polit-biroja CK
ki ji je bila revolucija vedno poglavitna, temeljna stvar, je Tito izdelal vojno strategijo narodnoosvobodilne vojne na politični strategiji KPJ, ki računa z dolgoročnimi družbenimi in drugimi interesi ljudskih množic. Od samega začetka je bilo pobudnikom upora, na čelu s tovarišem Titom, jasno, da bo rezultat zmagovite narodnoosvobodilne vojne socialistična revo-
Osebni dohodki v letu 1981
Razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke je potekala s sprejetimi samoupravnimi akti in družbenimi usmeritvami.
Na področju osnov za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke je bila glavna skrb posvečena:
—	naknadno usklajevanje rangimih odnosov za tiste TOZD in DS, kjer referendumi v prejšnjem letu niso uspeli;
—	obravnava predlogov za ponovno ''uskladitev rangimih odnosov;
—	priprava in obravnava metodologije za obračun stimulativnih dodatkov za organizatorje proizvodnje in poslovanja;
—	priprava in obravnava pravilnika o enotnih dodatkih za občasno težka dela.
Za tiste TOZD in DS, kjer referendumi za sprejem rangimih odnosov v letu 1980 niso uspeli, ,so bili po ponovni obravnavi pripomb in preverjanju usklajenosti rangimih odnosov izvedeni v februarju oz. marcu ¡tekočega leta. Istočasno so bili za poklicno strukturo odprti XVI. rangi. Z uvedbo dodatkov za težka dela, ki so bili uveljavljeni v začetku leta 1980, in z uvedbo XVI. ranga za poklicno strukturo se je razmerje osebnih dohodkov delavcev v proizvodnji precej izboljšalo v primerjavi, z osebnimi dohodki delavcev izven proizvodnje.
Komisija za kadre in splošne zadeve je sprejela tudi sklep, da bo tekoče zahteve za spremembo in dopolnitve organizacije, razvidov in rangirnih odnosov obravnavala enkrat letno. Določila je rok (15. junij) za dostavo predlogov in pripomb. V odprtem roku je na u-sklajevalno komisijo prispelo le malo pripomb. Največ zahtev je prispelo v avgustu tik pred ¡sestankom usklajevalne komisije. Večina teh naknadnih zahtev tudi ni bila utemeljena, kar je pokazal tudi poznejši usklajevalni postopek. V zvezi z nastalo problematiko so družbeno-politične organizacije sprejele sklep, ¡da se naj z usklajevanjem začasno prekine in naj kolegijski poslovodni odbor imejtu-je ožjo komisijo, ki naj prouči utemeljenost zahtev in pripravi konkreten predlog za usklajevalno komisijo.
Posebna strokovna komisija je gradivo proučila in pripravila predlog izhodišč za usklajevanje. Predlagana izhodišča je potrdil kolegijski poslovodni odbor ¡in verificirale družbeno-politične organi-
(Nadaljevanje s 1. strani)
naša izvozna prizadevanja ter rezultate, ki pričajo o tem, da je železarna v izvozu resnično napravila velik korak naprej, saj je v prvem četrtletju letošnjega leta izvozila eno tretjino svoje proizvodnje in je v celjskem konvertibilnem izvozu udeležena z več kot 40%. Trenutno veljajo vsa prizadevanja naše delovne organizacije za ohranitev proizvodnje, saj nam le-ta predstavlja možnost za naš izvoz, kot tudi za proizvodnjo ¡naših ¡kupcev — kovinsko predelovalne industrije. Tovariš Dušan Burnik je predstavil tudi naš razvojni koncept, v katerem ima prioritetno postopno uvajanje modernejše tehnologije v proizvodnjo jekla in valjarsko proizvodnjo, ki naj bi ob relativno nizki investiciji doprinesla povečanje proizvodnje kvalitetnega jekla za okoli 100.000 ton.
Za njim je besedo prevzel tovariš Klemenčič, ki je opozoril na trenutno stanje na področju deviznega poslovanja, kjer z novim zakonom ostaja delovnim organizacijam zelo malo deviz in da je potrebno pri tem, koliko deviz naj ostaja delovnim organizacijam, uveljaviti selektivni pristop. Spregovoril je tudi o razvoju črne metalurgije, kjer ima prioriteto izgradnja jeseniške jeklarne.
V nadaljevanju so se v razpravo vključili tudi tovariš Haler, vodja TOZD Valjarna II, tov. Osole, direktor UNIORJA iz Zreč, in tov. Uršič, predsednik KPO SOZD Slovenske železarne, ki so kritično ocenili mesto črne metalurgije v naši družbi, saj je le-ta v svojem razvoju zaostajala in se danes srečujemo s pomanjkanjem jekla.
Tovariš Osole je potrdil, da se UNIOR srečuje s precejšnjimi težavami zaradi pomanjkanja jekla in bi ob večjih dobavljenih količinah kvalitetnega jekla lahko povečal proizvodnjo in s tem tudi konvertibilni izvoz.
Tovariš Klemenčič se je nato vključil v razpravo in poudaril, da se je potrebno vključiti k preučitvi našega razvojnega koncepta z upoštevanjem vseh tehničnih in ekonomskih dejstev, zato je predlagal, da bi se bilo potrebno v kasnejšem terminu ob upoštevanju teh dejstev odločiti o uresničevanju našega razvojnega koncepta. Predstavniki naše železarne so njegov predlog sprejeli.
Na koncu se je v razpravo Vključil tudi predsednik predsedstva SRS tovariš Avbelj, ki je izrazil zadovoljstvo, da se je ponovno srečal z našim delovnim kolektivom. Poudaril je, da Smo v naši tovarni dosegli precejšen napredek in da naši železarji trdo in dobro delajo. Odobraval je, da imamo svoj razvojni koncept in svojo perspektivo, ki naj bo kot železo v ognju, da jo bomo lahko uresničili. Spomnil se je leta 1965, ko je naš razvoj v železarni za nekaj let zastal zaradi napačne politike na nivoju republike, kar je bilo zelo negativno. Zato je prav, da si prizadevamo za svoj lasten razvoj in ga skušamo uresničiti. Podprl je tudi iniciativo, da se o našem razvojnem konceptu še pogovarjamo ob upoštevanju ekonomskih dejstev. Obisk v naši železarni je bil zanj, kot je dejal, zelo koristen, saj se je na kraju samem seznanil s situacijo v delu. našega gospodarstva.
zacije. Po teh izhodiščih se rangirni odnosi usklajujejo v mejah sedanjih razpokov za posamezne strokovnostne kategorije; za najbolj zahtevne žerjavovodje se predvidi poklicna šola in prestavitev v XIV. rang, za čistilke se predlaga premik iz V. v VI. rang, za delovne skupnosti se usklajevanje preloži do uveljavitve nove organizacije, ki bo sprejeta do konca letošnjega ¡leta.
Na teh osnovah je usklajevalna komisija pričela s ponovnim usklajevanjem 10. februarja. Usklajevanje je zaključeno v začetku marca.	^
širše družbene ¡ugotovitve in priporočila so, da je treba delo v neposredni proizvodnji in kreativno delo bolje nagraditi. Pri težkem fizičnem delu smo ta premik z uvedbo dodatkov in ostalimi prerangiranji v veliki meri že ¡dosegli, manj pa je narejenega na področju visoko strokovnega in vodstvenega dela. Premiki v rangih so bili minimalni, s ¡premiki spodnje strukture navzgor pa se razponi vse bolj ožijo. Za ilustracijo naj navedemo, da je leta 1969 znašal razpon med najnižjim in naj višjim ¿številom točk 1 : 6,7, danes pa znaša le še 1 : 4,1.
Ob postopku za usklajevanje ¡rangimih odnosov bi kazalo opozoriti na nespoštovanje postavljenih rokov in sprejetih izhodišč. Pri sedanjem načinu, ko pripombe prihajajo še med samim usklajevalnim postopkom, je delo usklajevalne komisije zelo oteženo in
Da bo dolžina prava
zamudno. Zahtev, ki pridejo v zadnjem trenutku, ni ¡mogoče strokovno obdelati in pripraviti dovolj ustreznih primerjav. O samem delu- usklajevalne komisije mogoče še to: že pri prejšnjem, predvsem pa pri sedanjem usklajevanju se je pokazalo, da način, ko ima ¡vsak TOZD in DS svojega usklajevalca, ni najustreznejši, posebno še, ker nekateri usklajevalci prihajajo samo takrat, ko se obravnava njihova zadeva. Težava je tudi v tem, da iz posameznih TOZD in DS prihajajo različni usklajevaloi in tako ni prave kontinuitete pri ¡delu. Vedno znova se je treba vračati že na sprejeta izhodišča.
Za učinkovitejše delo bi mogoče kazalo določiti ožjo strokovno komisijo, ki bi preverjala usklajenost zahtev z rangi za tipična dela in naloge.
(Nadaljevanje s l. strani)
Znano je, s kako krutimi, zverinskimi metodami ■ so okupatorji poskušali zadušiti upor, vstajo, ki» je preraščala v vedno uspešnejšo osvobodilno borbo. Toda vsa zastraševanja, trpinčenja, vse krute metode upora so bile zaman. Ves svet je strmel nad pogumnimi jugoslovanskimi borci za osvoboditev. Način naše borbe, taktika, uspehi, vse je bilo edinstveno. Kmalu so morale druge armade, ki so se borile proti nacifašističnim tolpam, izredno dobro oboroženim in v prvih obdobjih druge svetovne vojne tudi uspešnim, uvideti, da je upor naših narodov, ki so ga v začetku imeli za brezuspešnega, prerasel v dobro organizirano osvobodilno vojno. Dobili smo zaveznike, ki so sicer imeli druge načrte za ureditev razmer v naši deželi po zmagi nad fašizmom. Vendar so se morali' sprijazniti s programom in cilji
naše osvobodilne borbe in nam prepustiti, da" sami odločimo, kakšno državno in družbeno u-reditev bomo imeli po vojni. Ko so bili doseženi in celo preseženi cilji, zastavljeni na zgodovinski seji politbiroja CK KPJ 4. julija 1941, so čakale naše narode nove naloge. Preobrazba družbe. Kako smo doslej v tem uspevali, kako uspevamo, kako bomo v prihodnje uspevali, je odvisno od naših prizadevanj.
Vse breme, ki je bilo prevzeto na ramena našega trpečega ljudstva z opredelitvijo za oborožen upor 4. julija 1941, sO naši narodi vzdržali. Zgodilo se je, * kakor je predvideval naš veliki proletarski mislec Ivan Cankar: iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede šo se naši narodi dvignili v novo, svetlo življenje... Svojo sodbo si zdaj pišemo sami.
R. U.
*
Zaposlovanje kadrov v letu 1981
Pri izvajanju politike zaposlovanja v letu 1981 smo upoštevali družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike v občini Celje, ki opredeljuje načela za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike, prav tako pa tudi resolucijska izhodišča o izvajanju družbenega planiranja ter program nalog za uresničevanje stabilizacijskih ciljev v občini Celje,»ki je v letu 1981 predvideval 1,2% rast zaposlenih v gospodarstvu. Pri zaposlovanju novih kadrov smo v kar največji možni meri skušali uresničevati tudi obveze, ki so izhajale iz gospodarskega načrta za leto 1981.
Medtem ko smo se še v prvi polovici leta srečevali z večjim pomanjkanjem ustreznih kadrov in je bilo področje za zaposlovanje izpostavljeno večjim oviram za zadovoljevanje planskih nalog ter
Tudi pri obravnavi predloga metodologije za obračun stimulativnih dodatkov za organizatorje proizvodnje in poslovanje je bilo precej razprave. iPo predlogu naj bi se število udeležencev skrčilo. Obravnava je pokazala, da je takšen predlog načelno sprejemljiv, konkretno pa ne. Končni učinek usklajevanja je bil ta, da se je število udeležencev malenkostno povečalo.
Pri sprejemanju pravilnika o dodatkih za občasna težka dela ni bilo pomembnejših pripomb.
V naši delovni organizaciji že dalj časa čutimo potrebo in željo, da bi osnove za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov, v večji meni uskladili v okviru SŽ, panoge in republike. Žal je bilo v tej smeri tudi v letu 1981 zelo malo narejenega. V okviru SŽ ismo se proti koncu leta začeli usklajevati le pri izplačilih in materialnih stroškov in sklada skupne porabe, tekoče pa smo primerjali in usklajevali rast osebnih dohodkov, seveda ob upoštevanju doseženih poslovnih rezultatov vsake delovne organizacije.
Razlog za slabo aktivnost pri poenotenju in uskladitvi osnov za delitev osebnih dohodkov je v veliki meri v tem, da podpisniki Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in 'delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je bil sprejet v decembru 1980, niso pripravili nobenega od obljubljenih metodoloških izhodišč, ki naj bi bila sestavni del družbenega dogovora. Prehod k poenotenju osnov brez družbeno-verificiranih izhodišč pa je zelo vprašljiv, posebno še, če upoštevamo, da zahteva vsaka sprememba osnov ogromno predpriprav, da je sam postopek za sprejem zelo dolgotrajen, in da so lahko kasnejša družbeno verificirana izhodišča bistveno drugačna. To bi zahtevalo ponovno usklajevanje in ponovitev kompletnega postopka za sprejem.
Tekoča politika delitve osebnih dohodkov je potekala skladno s samoupravno dogovorjenimi osnovami in merili, odvisno od planiranih in dejansko doseženih rezultatov dela.
Osebni dohodki so od začetka do konca leta postopoma naraščali. V primerjavi s prejšnjim letom so se povečali od 9.017 din na 11.961 din, za 32,6 %. Od začetka do konca leta so se povprečni osebni dohodki povečali od 10.291 din v januarju na 13.090 din v decembru, za 27,2 %.
Povprečni osebni dohodki v republiki so se v tem času povečali od 8.767 din na 11.404 din, za 30,1%; življenjski stroški so višji za 42,6%, indeks realnih osebnih dohodkov pazpaša 91,2%.
Povečanje povprečnih osebnih dohodkov v' Železarni Štore je nekoliko višje, kot je povprečje republike.
Izplačane osebne dohodke smo med letom usklajevali z dovoljenimi osebnimi dohodki po republiškem dogovoru. Med letom nismo bili prekoračiteljii, ob koncu leta pa smo dovoljene osebne dohodke po dogovoru prekoračili za 2,6%. Razlog za prekoračitev je tudi v tem, da smo proti koncu leta povečali izvoz, -stimulacija za izvoz pa je po dogovoru skorajda nepomembna (za leto 1982 je stimulacija 'višja).
Primerjava v okviru panoge kaže, da so povprečni osebni dohodki v panogi porastli iza 35 %. Po posameznih delovnih organizacijah so povečanja naslednja:
	1980	1981	Indeks
Store	8.715	11.972	137
Jesenice	9.171	12.382	135
Ravne	9.675	12.945	134
Žična Celje	7.701	9.962	129
TGA Kidričevo	9.795	12.617	129
Impol Slov. Bistrica	9.538 ■	12.670	133
Cinkarna Celje	8.873	12.631	142
Tovarna dušika Ruše	9.628	12.867	134
Mariborska livarna	8.830	12.288	139
Črna in barvasta metal.	9.218	12.461	135
Železarna Štore je povečala povprečne osebne dohodke nekoliko iznad povečanja v panogi in nekoliko iznad povečanja na Jesenicah in Ravnah. Kljub relativno večjemu povečanju pa je z osebnimi dohodki izmed 12 delovnih organizacij v panogi še vedno na osmem mestu.-V zadnjem letu nas je pri povprečnih osebnih dohodkih prehitela Cinkarna, ki je imela prej vrsto let nižje povprečje. Cinkarna je povečala osebne dohodke precej iznad povprečnega povečanja v panogi. Za tolikšen porast osebnih dohodkov pa ima kritje v iz-a-ednem izbolj šanju poslovne uspešnosti, saj je dosegla naj višjo netb dohodkovno mero v panogi.
je pomanjkanje kadrov ogrožalo izvajanje obveznosti o poslovanju posameznih TOZD, so že zaostreni pogoji gospodarjenja v drugi polovici leta vplivali na znatno manjšo rast zaposlovanja novih kadrov in seveda tudi na fluktuacijo v naši DO. Politika premišljenega in racionalnega zaposlovanja se je izvajala pri zaposlovanju novih kadrov kot že sprejetih, s čimer smo sledili družbenim ciljem, da je treba z boljšim vrednotenjem proizvodnega dela, boljšo organizacijo dela zagotoviti večjo delovno storilnost in večji interes delavcev za kvalitetno opravljanje del in nalog.
Plan zaposlenih je v letu 1981 predvideval 3.460 zaposlenih kadrov, dosegli pa smo 3.443 kadrov, kar pomeni 98,2% realizacijo. Večja odstopanja od plana so bila v TOZD TT, vendar smo v tej TOZD zaradi pomanjkanja sestavnih delov za montažo traktorjev razporedili okoli 50 delavcev v druge TOZD.
Delovno razmerje je sklenilo 386 kadrov, 403 pa so prekinili delovno razmerje.
Medtem ko smo se še v zadnjih letih srečevali z veliko fluktuacijo, se je ta z oziroma na zaostrene pogoje gospodarjenja, ki so vplivali tudi na znatno počasnejšo rast zaposlenosti, umirila in znaša v letu 1981 le 6%. Nekoliko večjo fluktuacijo smo imeli le v TOZD livarna II, TOZD jeklarna in TOZD TT.
Kvalifikacijska struktura se v zadnjih letih ni bistveno spremenila in tudi v letu 1981 ni bilo bistvenega izboljšanja. Še vedno so večja odstopanja v posameznih strukturah od razvida del in nalog. Ugotavljamo, da je največji razkorak v negativnem smislu pri stopnjah izobrazbe ozkega profila ter višje m visoke izobrazbe.
Možnosti pridobivanja ustreznih kadrov so bile z ozirom na dane pogoje sicer večje kot v prejšnjem obdobju, vendar nam je še vedno primanjkovalo predvsem kadrov ozkega profila, medtem ko so bile možnosti izbire drugih profilov dosti večje. Tako smo že imeli težave pri vključevanju štipendistov, ki so zaključili šolanje v letu 1981, in nismo mogli zaposliti vseh elektro in gradbenih tehnikov.
Kadrovski primanjkljaj pri delavcih ozkega profila smo morali pokrivati iz drugih regij in republik, predvsem iz SR Bosne in Hercegovine; pri čemer je bilo potrebno upoštevati tudi družbeni dogovor o minimalnih življenjskih standardih. Skupaj smo iz drugih republik sprejeli 99 delavcev, delovno razmerje pa je prekinilo 105 delavcev.
REALIZACIJA PLANA ZAPOSLENIH V LETU 1981
TOZD	Plan	Stanje	Sklenili del. razm.			Prekinili del.		razm.	Stanje %	
DS	1981	1. 1.	V DO	razp.	skup.	Iz DO razp. skup.			31. 12.	realiz.
A	112	109	7	10	17	13	1	14	112	100,0
B	184	182	24	24	48	31	4	35	195	106,0
C	250	266	18	3	21	36	5	41	246	98,4
D	250	259	32	4	36	31	5	36	259	103,6
E	109	105	13	9	22	13	5	18	109	100,0
F	216	213	17	4	21	22	2	24	210	97,2
G	340	331	73	7	85	68	6	74	342	100,6
H	220	208	41	2	43	32	2	34	217	98,6
J	220	. 219	21	3	24	41	39	80	163	74,1
L	451	453	56	10-	66	40	18	58	461	102,2
M	116	106	12	10	22	9	5	14	114	98,3
N	148	140	'8	6	14	8	3	11	143	96,6
R	139	132	5	4	9	6	5	11	130	93,5
S	129	126	• 17	4	21	15	2	17	130	100,8
T	80	82	6	—	6	7	—	7	81	101,3
Z 2	67	63	3	3	6	1	1	2	67	100,0
Z 3	43	40	5	—	5	2	. ..	2	43	100,0
Z 4	72	71	3	3	6	7	3	10	67	93,1
Z 5	166	168	11	4	15	12	6	18	165	99,4
Z 6	71	72	O O	' 		3	2				2	73	102,9
Z 7	123	115	6	4.	10	7	2	9	116	94,3
Skup.	3.506	3.460	386	114	500	403	114	5Í7	3.443	98,2
V letu 1981 je bilo povprečno 19 delavcev zaposlenih v valjarni Tripolis v Libiji. Največ delavcev je bilo iz TOZD valjarna II.
Po poti spominov revolucije
V počastitev 90-letnice rojstva tovariša TITA, leta kongresov in meseca mladosti smo mladinci-železarji organizirali izlet po poti spominov revolucije po bratskih republikah SR Hrvatski in SR Bosni in Hercegovini. Poleg obiska krajev, znanih iz_NOB, je imel izlet tudi cilj zbližati mlade železarje. Da nam je vse v veliki meri uspelo, nam pove dejstvo, da se je izleta udeležilo 50 mladincev iz 15 TOZD in DS Železarne Štore iz vseh narpdno-sti od Makedoncev, Srbov do Slovencev. Ta pisana družba je še enkrat dokazala, da je sposobna še naprej vzgajati in negovati bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi, kar je osnova pri nadaljnjem dograjevanju samoupravne in socialistične Jugoslavije.
Pot smo pričeli 29. maja z odhodom v jutranjih urah, ko smo dočakali še tiste mladince, ki so opravljali svoja dela in naloge ponoči pred odhodom. Vodila nas je prek Kozjanskega, pokrajine, ki nas je v jutranjih urah očarala s svojo pomladno razigranostjo in pregnala še tisto zadržanost posameznikov, ki se pojavlja ob prvih srečanjih. Komajda smo dojeli vse te lepote, ko smo prispeli v majhno zagorsko vasico, ki je na zemljevidih majhna, skoraj neopazna, vendar pa jo pozna sleherni Jugoslovan še iz tako zakotnega kraja in vsak svetovljan, ki ceni
humane in enakopravne odnose med ljudmi, ki mu besedi bratstvo in enotnost nista tuji, kot tudi tisti, ki tega nočejo ali ne želijo "priznati — vasico Kumrovec, ki je svetu dala veliko ime — TITO. Velikega borca za enakopravnost in sožitje med narodi ne glede na njihovo rasno pripadnost in politično prepričanje. Borca, ki se mu mladi lahko zahvalimo za nasmeh srečnega otroštva ter za naš boljši danes in jutri.
Zapustili smo zagorske vasice, ki so hitele mimo nas in se izgubljale daleč za nami ter kli-, cale ha svidenje. Tudi »nepo-korjeno mesto« Zagreb nas je klical, vendar čas nas je preganjal dalje.
Kar nekoliko nas je utrujala vožnja po cesti bratstva ih enotnosti mimo naftnih polj pri Sisku in po Lonjskem polju. Prav utrujajoč je pogled, ko do zabrisanih meja obzorja vidiš polja posejana z dosežki industrializacije in ko prideš do tja, se ti odpre enak pogled. _
Radost in razpoloženje v naših očeh, ko smo se bližali prvim obronkom gozdnatih tal, je zamrla. Bili smo pred ogromnim jezerom bolečine", ki je vrisano v vseh kartah zločinov, ki jih je ustvarilo fašistično divjanje II. svetovne vojne. Pred mestecem Jasenovac, kjer se moraš zaustaviti, a ne samo zato, da se
pokloniš travnatim bilkam, ki poganjajo iz kosti sedemsto tisoč mož, žena in otrok, ampak da slišiš šepet bilk, ki poganjajo iz mrtvih src. In potem kjerkoli hodiš, slišiš svoje srce, kako šepeta kot te bilke: mi moramo, vsi mi živi moramo braniti našo svobodo in nikomur dovoliti, da kjerkoli izvleče zarjavel nož sovraštva in zločina.
Ko smo prestopili Uno, nas je pozdravila slikovita bosanska pokrajina s svojimi prvimi značilnostmi, ki krasijo ta del Jugoslavije. Majhne vasice z razmetanimi nizkimi kočami in majhne zaplate obdelanih polj, kjer je vseeno že na mnogih kraljeval traktor, ki že tudi tu počasi in vztrajno izpodriva vole, ljudi...
Prva spominska obeležja so nam naznanila obronke legendarne Kozare, kjer med vojno ni bilo delavca, kmeta, žene, otroka, ki ne bi kakorkoli priporno-’ gel pri onemogočanju sovražnikovih načrtov. Vsak kos te zemlje na Kozari ima svojo povest. Zgodbo o borbi 3500 partizanov proti 45000 sovražnikom, o borbi domačinov, o žrtvah okupatorskih zločinov in vendar o samo enem ponosu — tistem, da Ko-zara kljub velikim žrtvam ni pokleknila pod težo le-teh in o neomajnem verovanju ljudi v svobodo in svojo deželo. Tako kot pravi pesem matere:
»... Kad bi se utroba moja oplodila, još bi tri Mladena, i tri bi Mrdana, i tri Srdana porodila i ljutom dojkom
0	dojila
1	sva tri tebi poklonila!...«
Čas nima razumevanja. Preganja nas dalje pod južne obronke Kozare, mimo obdelanih polj razvijajoče se pokrajine, vse do prvih hiš novega mesta Banje Luke, -mesta ki ga je pred leti porušil potres in ga sedaj skorajda več ne poznaš, tolikšen je njegov -vzpon v razvoju.
Mesto kmalu ostane za nami in komaj nam izginejo zadnje hiše izpred oči, se pokrajina okoli nas spremeni. Nič več polj, nič več ravnine. Cesta se vije ob divji reki Vrhas, ki med Manjačo in Če-mernico tvori čudovit kanjon, ki se razteza vse do Jajca. Kar dih ti zastaja, ko zreš okoli navzgor po gladkih in strmih skalah, ko se nehote v tebi budi skriti duh alpinista, ali pa tisti zli duh, ki si ga že tolikokrat pregnal iz sebe pa se še vedno vrača; zapreš oči in kdaj pa kdaj kradoma pogledaš na elektrarne, skrite v skali in čakaš, kdaj se boš znašel v varnem objemu ravnine.
Mrak nas je pozdravil, ko smo prispeli v Jajce. Tudi tu, kot v vsakem mestu, ima noč svoje čare, ampak tu je mnogo lepše. Sprehod po mestu v »mračnih« urah ti pove, da se mladi tu prav nič'ne razlikujejo od drugih. I-majo svojo zabavo, svoja shajališča, prostorčke, kjer se lahko komu potožijo. Skratka vse, le da je vse to popestreno s kapljicami, ki prše iz Plivinega slapa, skoraj nerazumljivim glasom z minareta mestne džamije, romantičnim ambientom, ki ga daje obzidje mestne trdnjave ... Kdo ve, kaj vse bi bilo potrebno še našteti. A ti mladi se ne ponašajo z vsem tem. Ponašajo se s svojim mestom — tistim mestom, ki pomni Ilire, Rimljane, srednjeveško bosansko državo, njen vzpon in padec, Turke, Av-stro-Ogrsko, vrsto uporov in vstaj. Mestom, ki je v toku minule vojne preživelo 400 dni svobodno; mestom, kjer je bil Josip Broz Tito proglašen za maršala, kjer so bile 29. novembra 1943 s sklepi drugega zasedanja AVNOJ — a izpisane naj svetlejše strani zgodovine narodov in narodnosti Jugoslavije. Prav je imela mlada družba, ki sem jo srečal, ko je dejala:
»Pamti Jajce, ali i Jajce se pamti!«
Ponovno drvimo po pokrajini, ki zahteva veliko žuljev in trdega dela, če želiš preživeti. Ovce so, kamor se ozreš in pastirice v skromnih oblačilih, ki živali odganjajo od tistih malp skrbno obdelanih polj, ki nudijo svoje plodove le ob velikem potrpljenju obdelovalcev. A tudi razvijajoča se mesta, kot so Mrkonjič grad in Ključ, ne manjkajo.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O INOVACIJAH
Pred nami je obravnava samoupravnega sporazuma o inovacijah v Železarni Štore. Samoupravna ureditev inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji ni bila več v skladu z novim zakonom o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja, ki je bil sprejet v lanskem letu. Zato je bilo potrebno pristopiti v samoupravni ureditvi inovacijske dejavnosti k uskladitvi z novim zakonom; poleg tega smo se odločili, da izdelamo akt, ki naj bi celovito obravnaval inovacijsko dejavnost v naši delovni organizaciji.
Izhajali smo iz samoupravnega sporazuma o inovacijah v Slovenskih železarnah, ki smo ga uporabljali do sedaj pri obravnavanju inovacij v naših TOZD in DS, s tem da smo ga prilagodili novemu zakonu in predvsem opredelili postopek obravnavanja inovacij. Poleg tega predstavlja novost tudi opredelitev odgovornosti pri inovacijski dejavnosti. Te novosti, ki jih prinaša novi samoupravni sporazum, bistveno ne spreminjajo opredelitve glede inovacijske dejavnosti v naši delovni organizaciji, saj je dosedanja ureditev pokazala mnoge pozitivne rezultate. Tako smo bili vseskozi priča intenzivni inovacijski dejavnosti, ki je naraščala tako po številu inovatorjev, kot tudi po vrednosti. prihrankov. Z novostmi, ki jih prinaša novi samoupravni sporazum, smo hoteli doreči nekatere zadeve, ki so se v prejšnji ureditvi inovacijske dejavnosti pojavljale kot problem. Za primer navajamo opredelitev in razmejitev pristojnosti pri obravnavi inovacij med komisijami za gospodarjenje v TOZD ter delavskimi sveti TOZD, ki je v- novem samoupravnem spprazumu bolj točno opredeljena.
Osnutek samoupravnega sporazuma bo v kratkem prišel v obiavnavo na samoupravne delovne skupine. Prav je, da se vsi delavci sezhanijo z vsebino tega samoupravnega sporazuma, tako da bodo vedeli, kakšne pravice in dolžnosti imajo v zvezi z inovacijsko dejavnostjo. Zato je potrebno, da se na vseh , samoupravnih delovnih skupinah resno lotimo obravnave tega akta in ga povežemo- s problematiko- inovacijske dejavnosti v 'svojih samoupravnih delovnih skupinah, predvsem v smislu, kako povečati inovacijsko dejavnost. Potrebno je, da se v obravnavo tega' akta aktivno vključijo tudi družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat kot tudi stro-’ kovne službe in poslovodni delavci.
P. O.
Skupni posnetek pred muzejem II. zasedanja AVNOJ v Jajcu
Po številnih vzponih, spustih in zavojih nas cesta pripelje v gozdove Klekovače in Lunjeviee. In v objemu teh gozdov se nam čez čas odpre pogled prek prostrane doline, v kateri domuje Titov Drvar. Mesto, ki nosi največje vojno priznanje — narodni heroj. Njegovo ime pove mnogo; dan vstaje narodov in narodnosti Bosne in Hercegovine, ne-
beži izpred oči in končno lahko opazujemo le še žaromete avtomobilov, ki hite mimo nas v o-srčje Jugoslavije.
Razmišljamo, vsakdo prebira svoje vtise, ki jih je odnesel v minulih dveh dneh, o zgodovini, srečanjih z ljudmi, krajih ...
Čas .se ne ustavlja, vendar bodo za prihodnost, za vse generacije, ki prihajajo, Jasenovac, Ko-
Nekateri so za posnetek z orožjem
uspeh sovražnikovega desanta 25. maja 1944, 991 dni svobode v minuli vojni, iskreno ljubezen do svobode in končno Titov Drvar je najprej predvsem narod . i. Kot skala čvrst človek ob človeku... Mesto — heroj!
Pot nas pelje dalje, pod na desni se dvigajočim tisočmetr-skim Grmečem in ob na levi se vijoči Uni in njenimi čudovitimi »buki«. Dan se nagiba že h koncu, ko brzimo po Kordunu proti Karlovcu in domu. Mrak zagrinja pokrajino, ki nam vse bolj
žara, Jajce, Titov Drvar ostali kot simbol trpljenja in junaštva naroda, ki je dosegel svoje cilje, ne meneč se za žrtve, ki jih je moral ob tem žrtvovati. Jugoslavija, njene, vojne zgodbe, njena epopeja, njene žrtve bodo ostale trajne, ker je ljudstvo njena prava moč.
Ali je tedaj lahko kako drugače v tej veliki kovačnici bratstva in enotnosti?
Tekst. in --foto Milan
Razdelitev ključev
Letošnji 30. april je bil dan, ki si ga bo zapomnilo in se nanj z lepimi vtisi spominjalo mnogo naših sodelavcev. Ta dan so namreč prejeli ključe od stanovanj v novi stolpnici IV na Lipi.
Z vselitvijo sodelavcev v nova deljena 48 sodelavcem, 36 je bilo stanovanja smo v Štorah rešili zamenjav stanovanj, od tega so lepo število stanovanjskih pro- tri družine pridobile solidarnost-blemov. Stanovanja so bila do- na stanovanja.
Četrta stolpnica, ponos železarjev, dan pred vselitvijo
Med tistimi srečneži, ki so pridobili nova stanovanja v stolpnici IV, sta tudi tov. Ljubica Ferlin in tov. Hinko Spreitzer.
Tov. Hinko je v ŽŠ zaposlen skupaj 13 let, od tega zadnja tri leta kot kontrolor livarne II v kontroli kakovosti. V novi stolpnici je pridobil kot mlada 4-čldnska družina dvo in pol-sob-no standganje.
Povedal je: »Poročil sem se leta 1974 in sva z ženo eno leto živela pri mojih starših. Ko se nama je rodil prvi otrok, mi je ŽŠ dodelila ■ garsonjero velikosti 29 m2 v Čopovi v Celju. Sprva je še nekako šlo, nato se nam je družina povečala še za enega člana in težave so se kar kopičile. Otroka sta bolehala in žena je bila slabega Zdravja, predvsem zaradi velikih težav in skrbi v tako utesnjenem stanovanjskem prostoru. Otroke sem moral celo dati k staršem na kmetijo, saj so bile bolezni pri obeh preveč pogoste.«
Tov. Hinko, želim ti, da s svojo družino živiš lepo življenje v udobnem domu!
Tov. Ljubica Ferlin je v 2Š zaposlena skupaj 7 let. Dve leti je delala kot čistilka, nato je bila razporejena na dela in naloge v ambulanti prve pomoči, kjer je še sedaj. Oba z možem sta prišla v Slovenijo iz Čakovca.
Do vselitev v stolpnico sta se selila kar trikrat. Nazanje so imeli stanovanje v Štorah, in sicer podstrešno s 36 m2. Stanovanje pravi, da ni bilo tako slabo, ni pa bilo najbolje urejeno s sanitarijami, ker so bile skupne in kopalnice sploh niso imeli. Novo stanovanje je pričakovala, vendar je bila vseeno prijetno presenečena, ko je izvedela, da ga dobi že sedaj. Seveda se je takoj pojavila tudi skrb, kako poravnati prispevek. Odločila se je za namensko varčevanje' pri Ljubljanski banki, saj so kot mlada družina imeli pogoje za to.
Spreitzerjevi, zadovoljni in srečni.
Na vprašanje, kako se je počutil, ko je izvedel, da dobi stanovanje, se je veselo nasmejal in dejal, da ni verjel, dokler ga niso povabili na podpis. Menil je namreč, da sploh nima dovolj pogojev. Omenil je, da tudi nje-' govi sodelavci niso bili ravnodušni ob spremljanju njegovih stanovanjskih težav in da so ga bodrili, naj se bori za. stanova^ nje! Predvsem tov. Knez mu je z nasveti mongo pomagaj. Še toliko bolj je vesel, da je sedaj, ko je zgrajena zadnja stolpnica v Štorah, pridobil -stanovanje, saj si je želel ostati v' Štorah, ker je v njih odraščal.
Izredno vesel, da je v novem tako prostornem stanovanju, je povedal, da ga moti premajhen parkirni prostor, ki je žal slabo osvetljen. Pojavljajo se že tatvine bencina iz avtomobilov. Skrbi ga tudi preslabo, zavarovano tovorno dvigalo, predvsem zaradi otrok. Zadovoljen je z ureditvijo otroškega igrišča in trim prostora, ki ga bo možno urediti.
V šali mi je dejal, da ,ima še en nerešen problem. »Ja, velikokrat se' sedaj iščemo po stanovanju, saj je naenkrat toliko prostorov.«
Kot tričlanska družina je pridobila eno in pol-sobno stanovanje v pritličju stolpnice. Stanovanje in sploh stolpnica ter okolica sta ji všeč, nič je posebno ne moti, predvsem pa je vesela večje stanovanjske površine, kjer bo lahko š svojo družinico zaživela prijetnejše življenje.
Ana T.
Zadnje dejanje. Predaja ključev stanovanja (Foto: Arzenšek)
3. seja izvršnega odbora
Delegati KOMISIJE ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE so na svoji
3.	redni seji dne 5. 6. 1982 sprejeli naslednje sklepe:
1.	Pregledali so sklepe prejšnje seje ter ugotovili:
—	Preklicali so sklep št. 10~7 2. redne seje, s katerim je bilo dodeljeno 1-sobno stanovanje, velikosti 36 m2, v Štorah 56 tov. Momčilu Tepiču, ker ga je le-ta odpovedal. Omenjeno stanovanje so dodelili tov. Dizdareviču Mu-hamedu iz- TOZD livarna II.
Ostali sklepi so v teku realizacije.
2.	Delegati komisije so razpravljali o predlogu navodila za koriščenje počitniških prikolic ter ga potrdili v predloženi obliki. Poleg ostalih potrebnih dokumentov bo to navodilo prejel vsak, ki bo letoval v prikolici.
3.	Delegatom so podali obširno poročilo o reže vaflju pripomb in pritožb ob razdeljevanju počitniških kapacitet. Delegati menijo, da je komisija v sodelovanju s strokovno službo svoje delo dobro opravila in se s predlogom strinjajo.
4.	D.elega,ti so obravnavali razne prošnje za odobritev finančne pomoči in sklenili:
Iz SSP — postavka 10 — dotacije društvom izven DO:
—	KS Breze za Zbor Kozjanskega odreda — odobrili 30.000 din. Številka ZR še ni znana.
—	KS Trobni dol Breze za izgradnjo ceste — odobrili 30.000 din. Sredstva naj se nakažejo na KS Breze — št. ZR: 50710-645-61124.
—	KS Gorica pri Slivnici za gradnjo ceste — odobrili 30.000 din. Sredstva je treba nakazati na ŽR: KS Slivnica/C. 50770-645-60153.
—	AO PD Celje za alpinistično odpravo — odobrili 10.000 din, nakazilo naj se izvrši na ŽR PD Celje/namensko za odpravo »PAMIR 82«: 50700-678-45265.
—	Nadalje so obravnavali tudi prošnjo za prispevek za sanacijo in asfaltiranje cestišča od pregrade Tratna do glavne ceste Šentjur—Slivnica. Iz izvajanja sledi, da toliko sredstev, kot bi jih po izračunu morala prispevati naša DO, niti ni na razpolago za te namene v SSP. Zaradi tega so delegati predlagali, naj gradbeni odbor ceste Tratna sistemsko reši problem v okviru .Samoupravnega sporazuma med krajevnimi skupnostmi v občini Šentjur in temeljnimi organizacijami, v katerih delajo prebivalci teh KS.
Iz SSP — postavka 9 — polnoči ob elementarnih nezgo.dah:
—	Mlakar Mirko, DS za kadre in splošne zadeve — odobrili
20.000	din za odpravo posledic ob porušen ju stene. stanovanj ske hiše.
—	Obravnavali so tudi prošnjo tov. Franca Goriška iz TOZD el. plavž, ki prost za pomoč, ker mu je zgorelo gospodarsko poslopje. V tem primeru se delegati niso mogli dokončno odločiti, zato so zadolžili IO KOOS ŽŠ,_ da razčisti principielno vprašanje delitve sredstev iz SSP — postavka 9.
Za realizacijo sklepov o dodelitvi finančne pomoči je. zadol-
žena DS za finančne in računovodske posle.
5.	Delegati so obravali prošnjo tov. Dimiča Svetka za zamenjavo stanovanja, vendar so sklenili, da bodo tudi ta primer reševali na osnovi izdelane prioritetne liste po vrstnem redu. Glede stanovanja tov. Leopolda Ocvirka pa zaenkrat ni znano, kdaj bo le-to izpraznjeno. .
6.	Delegati so potrdili sklep hišnega sveta Štore 140 z dne 5.
5.	1982, s katerim so sklenili, da se garaža, ki jo je izpraznila tov. Bogdanovič Greta, dodeli stranki tov. Stanku Begušu.
7.	Delegati so sklenili, da se stroški, ki so nastali pri ogledu individualne gradnje in adaptacij poravnajo iz sredstev sklada skupne porabe iz rezervnih sredstev.
8.	Dvosobno stanovanje velikosti 51 m2, ki ga bo izpraznila tov. Jožefa Doberšek, so dodelili tov. Halilu Handiču iz TOZD liv. II.
9.	Enosobno stanovanje velikosti '30 m2, ki ga bo izpraznila tov. Centrih Marija, so dodelili tov. Jožici Krumpak iz TOZD livarna II.
10.	Podana je bila informacija, da je podpisana pogodba s Skupnostjo za zaposlovanje kadrov Celje za prenos lastništva stanovanja tov. Cokan. Etažna lastnina bo urejena, ko bo celotna stolpnica vpisana v zemljiško knjigo.
11.	Delegati komisije so sprejeli sklep, naj socialna delavka do naslednje seje poda poročilo o zasedenosti najete sobe v hotelu Podčetrtek ter pregled vseh, ki so v preteklem obdobju koristili možnost zdravljenja.
12.	Delegati so spregovorili tudi o plačilu lastne udeležbe v primeru, ko gre,za skupno reševanje stanovanjskega problema — sofinanciranje, ter si bili enotni, da je lastna udeležba v razmerju 50:50 točno opredeljena v naših samoupravnih aktih. . Za primer družine Marovt so zadolžili strokovno službo, naj uredi in zahteva refundacijo od OŠ Štore.
13.	Zastavljeno je bilo vprašanje glede nakazovanja finančne pomoči tov. Mariji Jazbec. Ker stvar ni povsem jasna, so delegati sklenili, naj socialna delavka do naslednje seje ugotovi socialno stanje in o tem poroča.
14.	Podana je bila informacija o višini sredstev, zbranih ob plačilu lastne udeležbe Ob razdelitvi stanovanj v novi stolpnici na Lipi. Skupna vsota znaša 3,987.818,75 dih. Sklenili so, da se ta sredstva namenijo izključno za nakup novih stanovanj.
Dopisujte v
ŽELEZAR

Dne 8. 6. 1982 je bila 3. seja izvršnega odbora pri konferenci OOZS Železarne Štore. Obravnavali so celo vrsto problemov, ki so izhajali iz obširnega dnevnega reda. Med drugim so obravnavali tudi pregled prispevkov in davkov iz dohodka in čistega dohodka, katerega je posredovala DS za finančne in računovodske posle. Ugotovili so, da je rast obveznosti porasla iz preteklega na letošnje leto za 59 %, kar predstavlja za 17,9% večjo rast od rasti, dohodka. Izvršni odbor je na podlagi teh dejstev ugotovil, da je tako visoka rast obveznosti v sedanjem stabilizacijskem času nesprejemljiva in da je potrebno pokreniti akcijo v občinskem in republiškem merilu, da se rast prispevkov in davkov postavi v realne okvire. Pri plačeva-vanju obveznosti je potrebno tudi upoštevati TOZD, ki poslujejo z izgubo, ki naj ne bi pokrivale obveznosti iz sredstev poslovnega sklada, ki so bila ustvarjena v preteklih letih. Od samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno zahtevati, da pravočasno dostavijo ovrednotene programe za leto 1983 in da se določijo tudi realne prispevne stopnje, da jih bomo lahko pravočasno vnesli v naš gospodarski načrt. Voditi je potrebno akcijo, da se vsi samoupravni sporazumi, ki se sprejemajo in potegnejo za seboj materialne obveznosti, strokovno obdelajo in kot takšni obravnavaj o. na samoupravnih organih in delegacijah. O vprašanju visokih prispevkov, ki jih plačujemo, je potrebno razpravljati na samoupravnih organih in ugotovitve posredovati občinskim in republiškim organom.
Poleg tega je izvršni odbor sprejel zadolžitve za osnovne organizacije sindikata, da se le-te aktivno vključijo v obravnavo akcijskih programov za izboljšanje rezultatov poslovanja. Potrebno je, da osnovne organizacije spremljajo realizacijo pro-
Enote civilne zaščite predstavljajo pomembno moč pri zaščiti in reševanju ljudi in materialnih dobrin. Dobro organizirane in dobro podučene — izobražene na področju specialnosti in dobro opremljene uspešno opravljajo te enote v svojih masovnih akcijah tudi naloge družbene samozaščite. CZ predstavlja eno izmed najbolj strokovno usposobljenih moči v vseh sredinah, ta-'ko v KS kot v DO in njihovih tozdih.
Za opravljanje zahtevnih nalog ob elementarnih in drugih težkih nesrečah v miru in opravljanju nalog v vojnih razmerah morajo biti enote res strokovno sposobne in moralno neoporečne. Da bi to lahko bile, deluje zelo uspešno v naši DO sistem izobraževanja. ki se vsakoletno preizkuša na raznih občinskih in drugih tekmovanjih enot CZ v organizaciji Sekretariata za. ljudsko obrambo občine Celje in štaba CZ za občino Celje.
Letos je bila preizkušnja znanja in sposobnosti za enote prve
gramov in ob tem ocenjujejo odgovornost vodstvene strukture do uresničevanja zadanih nalog. Prav tako je zadolžil osnovne organizacije sindikata v TOZD elektroplavž, valjarna I, livarna I, mehanska obdelava in Vzdrževanje, da pristopijo k akciji ustanovitve odborov za varstvo pri delu in humanizacijo dela.
Glede malice je izvršni odbor sprejel sklep, da se formira organ posvetovalnega značaja, ki naj bi deloval na področju priprave jedilnika, kvalitete malice in njene cene. Ta organ naj bi sestavljali predstavniki TOZD družbena prehrana in gostinstvo, DS za finančne in računovodske posle, DS za kadre in splošne zadeve, zdravstvene postaje Štore in sindikata. Ob tem se je seznanil tudi s predlogom TOZD valjarne II v zvezi z ukinitvijo soudeležbe za topli obrok za vse delavce TOZD valjarna II. U-gotovili so, da tega ni možno realizirati zaradi predpisov, ki dovoljujejo, da za delavce materialne proizvodnje lahko iz sklada skupne porabe prispeva-, mo samo 1.100 din na posameznika za kritje malice. Poleg tega smatrajo, da se problem cene in lastne udeležbe vsakega delavca rešuje enotno v okviru delovne organizacije in je le to potrebno vnesti v gospodarski načrt za leto 1983.
Na koncu je izvršni odbor razpravljal o problematiki bodoče ureditve Slivniškega jezera. Ob tem je bilo sklenjeno, da je potrebno v urbanističnem planu jezera varovati interese Železarne Štore, kot so izraba tehnološke vode, zaščita jezera za možen rezervoar- pitne vode ter za ribolov in rekreacijo. Prav tako je potrebno urediti odnose z ribiško družino Voglajna Štore z namenom, da Železarna Štore koristi objekte in zemljišča okoli jezera za namene rekreacije naših delavcev.
Oto Pungartnik
medicinske pomoči, kjer je enota CZ Železarne Štore v občini Celje dosegla prvo mesto in bo v septembru predstavljala v Novi gorici celjsko občino na republiškem tekmovanju. O tem smo že poročali. Dne 5. junija je bilo na športnih objektih v Štorah občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ celjske občine. Na tem tekmovanju so se pomerile gasilske enote CZ iz vseh krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, skupno 43 enot s po 10 pripadniki gasilskih enot CZ. Našo CZ v Železarni Štore sta na tem tekmovanju zastopali dve enoti in dosegli tretje in peto mesto, kar je za število nastopajočih ekip in kvaliteto ter strokovnost programa več kot zadovoljiv rezultat. Seveda je potrebno poudariti, da je dosežen uspeh rezultat globoke zavesti in volje pripadnikov CZ ter strokovno izvedenega izobraževanja in vadbe, ki je bila organizirana pred tekmovanjem. Dosežen uspeh je kolektivni u-speh discipliniranih, dela voljnih delavcev, ki jih vodi samo en
Tabo v enotah
cilj, ta pa je: biti vedno pripravljen za akcijo, kar je tudi potrebno v nikdar končani in vedno z novimi izkušnjami začeti akciji NNNP.
V nadaljevanju bo strokovna vzgoja specializiranih enot CZ v naši DO in v občini usmerjena v izobraževanje RBK enot in tehnično reševalnih enot. Program izobraževanja predvideva šolanje pripadnikov CZ v jesenskem in zimskem času in preizkus znanja v maju 1983 na občinskem tekmovanju. Pričakovati je, da bodo naše enote opravile svoje naloge tako kot do sedaj in s tem upravičile mnoga družbena priznaijja, ki jih je dobila CZ Železarne
Štore in nekateri njeni posamezniki.
Na koncu je potrebno povedati še to, da je vse potrebno za izvedbo občinskega tekmovanja gasilskih enot CZ opravilo gasilsko društvo Železarne Štore, in sicer odlično, za kar je bilo deležno mnogih pohval. Verjetno je največ vredna izjava poveljnika občinskega štaba CZ ing. Ocvirka, da tako pripravljenega in vodenega tekmovanja še ni bilo v občini. Na to smo lahko ponosni, kakor tudi na to, ker na področju CZ res nekaj dosegamo. To naj bo tudi vodilo za delo v bodoče, če hočemo delati in živeti mirno in brez vseh presenečenj.	Anton Mackošek
Še o dnevu mladosti
• V 37 letih je štafetno palico z najlepšimi željami za' rojstni dan tovariša Tita nosilo več kot 22 milijonov Jugoslovanov. Na svoji poti po naši domovini je štafeta mladosti v teh letih prešla več kot tri milijone kilometrov.
»Ob pozdravih in čestitkah, ki ti jih, tovariš Tito, pošilja mladina Jugoslavije, smo s seboj prinesli tudi svečano mladinsko obljubo, da bomo udarniško gradili in izgradili domovino iri da bomo vse svoje moči zastavili v bran naše domovine...«
To so bile besede in obljube, zbrane v prvi štafetni palici, s katero so mladinci v svobodni Jugoslaviji prvič čestitali rojstni dan pokojnemu tovarišu Titu — 25. maja 1945. leta. Pobudo za prvo štafeto so dali mladinci iz Kragujevca, a nekoliko pozneje jo je osvojila mladina Jugoslavije kot trajni simbol hotenja in želja mladih Jugoslovanov za Titov rojstni dan.
Prvo štafetno palico za Titov 53. rojstni dan je spomladi 1945. leta nosilo 12.500 mladincev in mladink^ na devet tisoč kilometrov dolgi poti. To štafetno palico je predsednik Tito zaradi službenih dolžnosti sprejel v Zagrebu, Ob sprejemu štafete je takrat dejal:
»Sedaj smo si priborili svobodo. Uničili smo zunanjega sovražnika. Pred nami pa je nova borba, borba za izgradnjo in obnovo. Prepričan sem, da ste za to borbo popolnoma pripravljeni in- da boste'tudi vi veliko prispevali k temu velikemu delu.«
Titove besede so se uresničevale. Tito je postal sestavni del mladih, gonilna sila njihovih želja in stremljenj, zato je prav, da se s Titovim rojstnim dnevom simbolizira trajna ■ mladost samoupravne socialistične Jugoslavije, in da je ta dan sprejet in bo ostal še naprej največji praznik mladih.
Pod vodstvom tovariša Tita je mladina Jugoslavije uresničevala svoje sposobnosti. Zbrane v SKOJ in ostale mladinske organizacije je po prihodu tovariša Tita na čelo partije odigrala pomembno vlogo in dala svoj veliki delež za osvoboditev naše domovine.
Mladina Jugoslavije je bila nosilec upora in odpora proti okupatorju. Več kot 80 % borcev v partizanskih enotah je bilo mladincev. To'je bila nezlomljiva moč mladih, s katero so se med vojno skupaj bojevali proti sovražniku. Dobra polovica narodnih herojev in drugih znanih in neznanih junakov, ki so nam še danes kot svetel primer hrabrosti", je izšla iz mladinskih vrst. Da je tovariš Tito zares veliko zaupal mladim, potrjujejo njegove odločitve o ustanavljanju posebnih mladinskih enot v NOV.
Po vojni je mladina dosledno in požrtvovalno sledila Titovim besedam. V obnovi in izgradnji naše domovine in v boju za nove družbene odnose je mladina ponovno predstavljala velikansko moč, ki ji je Tito močno zaupal. Iz ruševin so rasla nova naselja, mesta, ceste, proge, tovarne... Vloga mladine je bila nadvse pomembna v prvih letih izgradnje naše bazične industrije in pri premagovanju naših ekonomskih težav. Svojo obljubo je mladina uresničevala s številnimi delovnimi zmagami. Spomnimo se samo enajstih železniških prog, med njimi: Brčko—Banoviči, Šamac—Sarajevo, Banja Luka—Doboj, Gradačac—Modriča, Foča—Goražde in druge.
Spomnimo se avtoceste »bratstvo in enotnost«, štirinajst velikih industrijskih bazenov, med katere sodijo železarna v Zenici, tovarna težkih strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku, valjarna bakra v Sevojnu, tovarna kablov v Svetozarevu, železarna v Nikšiču, pet velikih hidrocentral: v Jablanici, Mavrovem, Vinodolu, Vlasinu, Malem Zvorniku; pa izgradnje Novega Beograda in številnih mest ter vasi, ki so jih uničili potresi.
Ob deseti obletnici praznovanja svobode in zmage nad fašizmom, ko je tovariš Tito sprejemal štafetno palico na slavnostno okrašenem stadionu JLA v Beogradu, je med drugim dejal:
»Minilo je deset let naših naporov in dela, naše borbe in številnih akcij v našem notranjem razvoju, kot tudi v naši zunanji politiki. Menim, da je bilo v teh desetih letih storjenega zares veliko pomembnega dela. In če še ta dan praznuje kot dan mojega rojstva, menim, da bi mu morali dati drugačno ime. To riaj bi bil — dan naše mladine^ dan mladosti, dan športa, dan mlade generacije in njihovega duševnega in fizičnega razvoja.«
Tako praznujemo od 1957. leta dalje vsako leto 25. maj kot dan mladosti. Ta dan pa ne praznuje samo mladina Jugoslavije, temveč tudi ostali državljani in vsi delovni ljudje naših narodov in narodnosti. Mladina in vsi delovni ljudje naše domovine beležimo vsako leto nove delovne uspehe in dosežke. Ni vasi in ne mesta, kjer
ne bi množice pozdravljale štafete, ki je polna želja namenjena pokojnemu tovarišu Titu,'kogar 90. obletnico rojstva slavimo letos.
Sedemintrideset majskih radosti je mimo, petintridesetkrat so Titu mladi osebno izročili štafetno palico za rojstni dan in mu zaželeli dolgo življenje. Letos je štafeta odšla na pot slavnostno, saj to sodi k številnim pomembnim praznovanjem, ki jih skupaj s Titovo obletnico — 90. rojstnim dnevom — in pripravami na XII. kongres, .proslavljamo letos.	S. Nikolič
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
2901/b, c — Deppert, W.: Pneumatsko upravljanje. 1976
0665	— Osnovv teoriji i praktiki elektrohimičeskoj obrabotki metallcrv i splavov. 1981.
0666	— Finkelj, V. M.: Portret treščiny. 1981.
0667	— Gusovskij, V. L.: Sožigateljnye ustroj s tva nagrevateljnyh a termiičeskih pečej. 1981.
3787/11 a, b— Prešern, V. idr.: Vpliv rafinacije v ponvi na potek strjevanja konti gredic 140 X 140 mm. II. 1981.
3816/a, b — Wohinz J., idr.: Laboratorijski polindustrijski in industrijski poskus izdelave sintetičnih peletov T-13 iz jedavca Rav-naja. 1981.
3817	— Foreign Trade. Angleščina za delavce v zunanji trgovini. 1981.
3818	— Aussenhandel. Nemščina za delavce v zunanji trsovini.
1981.	""
3697/79-u, v,z —• Savnik V.: Tehniško risanje. 1979.
2945/lb-4b — Zavarivanje. .Inženjersko tehnički priručnik u četiri knjige. 1, 2, 3, 4. 1979, i980.
0668	— Vrednotenje raziskovalnega dela za potrebe slovenske metalurgije v obdobju 1979/1980, 1981T
2981	— Priručnik za. planiranje investicijskih projekata. 1981.
0669	— Zakon o stanovanjskem gospodarstvu s komentarjem.
3821/a, b — Smajič, N. idr.: Raziskave uporabnosti koncentrata FeNa Kavadarci. 1981.
2982	— Rugelj, J.: Alkoholizem in združeno delo. 1981.
3819/a, b, c — Wohinz, J.: Izboljšave postopkov predredukcije prašnatih materialov, ki vsebujejo železo. 1981.
3820/a, b, c — Todorovič, G. idr.: Ocena uporabnosti blata, ki nastane pri čiščenju TH plina. 1981.
3822 —Koroušič, B.: Optimizacija dezoksidacije jekel. 1. 1981.
0670	— Ševljakov, I. M.: Obrabotka detalej na agregatnih j special j,nyh Stankah. 1981.
0671	— Šabajkovič, V. A.: Orientirujuščie ustrojstva s program-nym upravleniem,. 1981.
3823/a, b — Todorovič, G.: Izdečava specialnih grodljev s posebnim povdarkom na vsebnosti žvepla in fosforja. 1981.
2983	— Simeon, V.: Termodinamika. 1980.
3824/a, b — Kolenko, T. idr.: Optimizacija režima žarenja valjev ob upoštevanju robnih pogojev. 1981.
Inv. 5801 — Splošni tehniški slovar. II. d. P—Ž. 1981.
Inv. 5802
3825/a, b, c — Debelak, M.: Vpliv dodajnih elementov na primarno in sekundarno kristalizacijo pri konti litju. 1981.
3826/a,b, c — Žvokelj, J.: Pojavi pri malocikličnem utrujanju kovinskih gradiv. 1981.
3827/a, b — Kmetič, D. idr.: Raziskave in razvoj jekel za kontrolirano kovnanje. 1981.
3828/a, b — Torkar, M. idr.: Zmanjšanje vroče krhkosti jekel zaradi oligoelementov z dodatkom niklja. 1981.
Inv. 5813 — Tomšič, F.: Slovensko-nemški slovar. 3. izd. 1977.
Inv. 5814 — Tomšič.F.: Nemško-slovenski slovar. 4. izd. 1980.
0643/b, c — Drusany, V.: Varnostnotehniški priročnik. 2. izd., 1981.
3829/a, b, c — Razžveplanje arodlja s kalcijevim karbidom. II. 1981.
0625/III — Zbirka odločb sodišč združenega dela v SR Sloveniji.
3.	1981.
0499/1981 — Deisinger, M.: Kazenski zakon SR Slovenije s komentarjem in sodno prakso. 198T.
0672	— Rodič, A.: Obvezno združevanje dela in sredstev trgovskih in proizvajalnih OZD. 1981.
3781/1981 — Raziskave integritete površin na jeklu Č. 4320. 1981.
3780/11 — Raziskava statičnih in dinamičnih lastnosti nodularne litine. II. 1981.
0673	— Rozman, V.: Sklenitev delovnega razmerja dn razporejanje delavcev. 1981.	-
2984	— Šivak, M.: Centralno grijanje — ventilacija — klimatizacija. 1980.
2985	— Oberšmit, E.: Prijenosnici snage. Zbirka riješenih zada-taka. 1981.
2881/1980 — Microcomputer Information — Feltron. 1980.
3830/a, b, c — Osvajanje proizvodnje modifikatorjev za sivo litino. 1981.
0220/TP-81 — Termohemijski postupai. 1981:
2986	— Martin, J.: An end — user’s guide to date base. (1981).
2987	— Lucas, H. C.: The analysid, design, and implementation
of information systems. (1976).	^	,
2988	— Osnove informatike. 1981.
0674	— Zarubickij, O. G.: Očistka metallov v rasplavah ščeloeej.
0675	— Kneller L O.: Frirnenenie EVM v energosistemah. 1981.
383 f/a, b, c'— Izkoriščanje odpadnih toplot metalurških pirotehničnih agregatov. 1982.
3832/a,*b, c — Uršič, V. idr.: Cepljenje sive lititie s kompleksnim modifikatbrjem. 1981.	Elizabeta Logar
\
Kadrovske vesti	Prijetno s koristnim
V mesecu maju so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Staroveški Božo, NK delavec
—	valjarna I; Zaler Leopold, NK delavec — iivarna II; Kumer Marko, KV strojni kalupar — livarna II; Iskrač Alojz, NK delavec — eiektroplavž; Šekoranja Žani, NK delavec — livarna I; Vodušek Jakob, NK delavec — livarna I; Biščan Dragutin, NK delavec — livarna II; Pereč Pa-vao el, varilec — TT obdelava; Cokan Marko, el. tehnik — DS za ekonomiko in organizacijo; Borošak Ivan, KV dimnikar — livarna II; Gornik Silvo, NK delavec — livarna II; Hasano-vič Ibrahim, NK delavec — valjarna II; Dugonjič Omer, NK delavec — valjarna II; Gradič Janez, VŠ inž. strojništva — mehanična delavnica; Majstorovič Dojčin, PK upr. dvigal — elek-troplavž; Gligorič Vlaj ko, NK delavec — jeklarna; Završek O-to, NK delavec — TT montaža; Tovornik Štefka, NK delavka — komunala; Arsič Radomir, NK delavec — livarna II.
Iz JLA so se vrnili:
Kovačič Franc, NK delavec — livarna I; Anderlič Anton, KV strojni ključ. — valjarna II; Že-kar Marijan, PK žerjavovodja -z- jeklarna; Goleč Martin, NK delavec — modelna mizama.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Balčimovič Ramo, NK delavec
—	livarna I; Selmani Xhemajl, NK delavec — valjarna I; Čekič Stanimir, NK delavec valjarna I.
Sporazumno s podjetjem So odšli:
Mihelčič Jože, KV strugar — obdelovalnica litine; Došen Šo-ša, NK delavec — jeklarna; Žvegler Franc, NK delavec — obdelovalnica litine.
V poizkusni dobi so odšli:
Krajnc Ivan, KV dimnikar — jeklarna; Vodušek Jakob, NK delavec —• livarna I; Gornik Silvo, NK delavec — livarna, II; Zakošek Ladislav, NK delavec
—	livarna II.
Ob izpolnjevanju glasovnic Disciplinska komisija? Ne, te pa ne rabimo!
Jože GUCMANDEL, rojen 12. 2. 1922, stanujoč Šentjur. V naši organizaciji združenega dela se je zaposlil leta 1956 kot ingotar v jeklarni, kasneje je postal skupino-vodja vlivališča. Leta 1978 j.e bil premeščen zaradi ukinitve jeklarne I v valjarno II kot vodja delovne skupine.
Redno je bil upokojen 30. 4. 1982.
POPRAVEK
Opravičujemo se tov. Mariji Krevs zaradi neljube pomote, ki je nastala pri delovni dobi. Tov. Krevsova ima skupno delovne dobe v Železarni Štore 28 let in NE 18 let, kot je bilo. prikazano v prejšnji številki Štor-skega železarja.
— Heureka! Kakšna , škoda. Le kako sem mogel zamuditi! Sedaj pa so drugi pogruntali, da jih je po obstoječi organiziranosti kljub delni opredelitvi opravljanja nalog 5 področja aplikativnega razvoja, preveč, ki teh nalog ne opravljajo. No nekaj izjem pa vendarle je.
Z rednim odpovednim rokom sta odšla: .
Plahuta- Silvo, KV rezkalec — mehanična delavnica; Kučiš Tomislav, delovodja — eiektroplavž.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Lorger Jože — TT MO; Koprivc Branko — livarna II; Župnek Božo — DPG; Gračner Franc — mehanična delavnica; Kacijančič Jože — elektroo&rat.
Vsem želimo obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Novak Anton -— elektroobrat; Leskovšek Željko — vzdrževanje; Kosi Silvester — aglomeracija; Škoberne Branko — VTS; Maček Vinko — mehanična delavnica; Burzič Redžo — valjarna II.
Vsem iskreno čestitamo.
Zaradi vzdrževalnih del na strehi objekta jeklarne in remonta peči so jeklarji izkoristili 7. junij 1982 za ogled Luke Koper in nastopa dresiranih konj v Lipici ter za sproščen in res lep izlet.
Takoj je treba povedati da je izlet tekel po programu v zadovoljstvo vseh 78 udeležencev.
Jeklarji, nekateri s svojimi ženami, so se res morda samo na ta dan sestali iz vseh štirih izmen, se med sabo pogovarjali, zabavali in se tudi poveselili. Možnosti za taka srečanja in v tolikšnem obsegu je malo, to tempo proizvodnje redko dovoljuje. Na pot smo se podali ob
6.	uri zjutraj, prek Ljubljane do Senožeč, kjer smo imeli dobro malico že ob 8. uri zjutraj. Ogled Luke Koper je bil od 9.20 do 11. ure. Do 12. ure smo imeli prosto za ogled mesta Koper, nakar je bilo skupno kosilo v hotelu Žu-sterna.
Že ob 14.30 je bil organiziran ogled nastopa konjev lipicancev v Lipici in ogled hlevov z ras-
nimi lipicanci. Vse, kar smo tam videli, je bilo za vsakega udeleženca izleta enkratno doživetje. Po krajšem počitku ob vrčku piva smo pot nadaljevali do Črnuč, kjer je bila pripravljena dobra večerja in po njej res sproščena zabava. Ob pijači je bilo šal in petja ter veselega smeha dovolj, kar potrjuje, da je taka sprostitev po težkem in odgovornem delu jeklarjem še kako potrebna. Prehitro je potekel čas, odmerjen za ta postanek in za izlet, in že sta avtobusa z veselimi potniki drvela proti Štoram, kamor sta prišla ob napovedanem času.
Vsi komentatorji izleta jeklarjev so dali odlično oceno obema organizatorjem, tov. Jožetu Spo-lenaku in Emilu Fendreju, ki sta sprejeto nalogo odlično opravila. Mnogim je bilo žal, da je tako lep dan v taki družbi in domačnosti prehitro minil. Zato si drugo leto želimo podoben izlet skupaj in v še večjem številu kam drugam.
Mackošek Anton
MEDOBRATNO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU
V okviru medobratnega tekmovanj^ je bilo organizirano tekmovanje, v malem nogometu. Tega tekmovanja se je udeležilo 12 ekip, ki so se v zanimivih in »fer« borbah potegovale za čim boljšo uvrstitev.
Po dolgoletnem osvajanju prvega mesta s strani Valjarne II je tokrat prepričljivo pridobila ta naslov Livarna II, saj ga je osvojila brez poraza. V to tekmovanje se je vključila tudi ekipa Valjarne I (čeprav so tekmovali izven konkurence) in bi z malo več športne sreče dosegli več, kot so.
Opozoriti je treba, da je nogomet še vedno zelo priljubljena panoga, ki bi morala v Štorah ponovno zaživeti.
Končna lestvica:
1.	Livarna
2.	Valjarna II
3.	Komerciala
4.	TT
5.	Mehanična
6.	KK
7.	Valjarna I
8.	Skupne službe
9.	Elektroenergetski
10.	MO
11.	Jeklarna
12.	Transport
ZBIRALNA AKCIJA ODPADNEGA PAPIRJA
Akcija za zbiranje starega papirja, ki je potekala po vsej Sloveniji z namenom, da se zbere odpadni papir za našo papirno industrijo, sredstva od prodaje tega starega' papirja pa naj bi se namenila za letovanje otrok na Debelem Rtiču, je bila izvedena tudi v naši Železarni. Akcija je potekala pod vodstvom OO ZS v TOZD in DS. 17. 6. 1982 smo zbrali odpadni papir po TOZD in DS naše DO. Zbrali smo ga več kot 1 tono in s tem prispevali k stabilizaciji in prek Rdečega križa pomagali otrokom, da bodo lahko letovali na Debelem Rtiču. .
TELEKSOV MARATON ULCINJ —ANKARAN
Tisoč kilometrov dolga vožnja ob Jadranski obali. Pot na valovih se bo začela v Ulcinju mimo Bara, Dubrovnika, Orebiča, Korčule, Hvara, Omiša, Splita, Tro-gira, Primoštena, od tam pa na naš naravni park, otočje Kornatov do Velikega Lošinja. Kvarner bomo prečkali v Martinščici na Cresu in nadaljevali pot mimo
Pule, Novigrada in Pirana do Ankarana, kjer bo zaključek celotne akcije.
Vozili bodo na deskah tovarne Hi-Fly 555-FH, in sicer Rudi Kajtner, Vlado Nendl, Tine Gu-zej in Zdravko Konda; v spremstvu pa bosta Drago Horvat in Kralj Matjaž.
O naših dogodivščinah na tej poti hom napisal kaj več po končani akciji.	Konda
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, Ing. Verbič Stane — odgovorni In glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto In kulturo Ljubljana, Je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1874) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.