Št.

6

Maribor, ponedeljek 6.2.2023

OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
137.

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (uradno
prečiščeno besedilo – UPB1)

Na podlagi 127. člena Poslovnika Občinskega sveta
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 23/18 in 32/20) in 16. člena Statuta
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16, Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine
Cerklje na Gorenjskem na 3. redni seji dne 25. 1. 2023
potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem, ki
obsega:
 Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14),
 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 3 (SD OPN – št. 3)
(Uradni list RS, št. 62/16),
 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem - spremembe št. 5 (SD OPN – št. 5)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17),
 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 1 (SD OPN – št. 1)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17),
 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 4 (SD OPN – št. 4)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17),
 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 9 (SD OPN – št. 9)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18),
 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 11 (SD OPN – št. 11)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18),

ISSN 1854-2409 / 2386-0448














Leto

XIX

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 8 (krajše: SD OPN –
št. 8) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19),
Avtentična razlaga določb 245. člena v povezavi s
prvim odstavkom 60. člena in tretjim odstavkom 61.
člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 42/19),
Avtentična razlaga določb 113. člena Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom
izvedbenega dela "5. Prostorski izvedbeni pogoji po
posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9,
LT11)" (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/19),
Avtentična razlaga 48. člena ter določb 52., 53., 81.,
113., 142., 232., 289. členov Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/20),
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 10 (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 6/2021),
Avtentična razlaga prikaza cestnega koridorja
LT1/32 in gradbenih meja na območju LT1/2 v
grafičnih prikazih izvedbenega dela »5. Prostorski
izvedbeni pogoji po posameznih enotah urejanja
prostora (LT1, LT9, LT11)« v povezavi z določbami
113. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 30/21),
Avtentična
razlaga
posameznih
terminov
uporabljenih v izvedbenem delu Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 04/14, Uradni list RS, št. 62/16,
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17, 48/17,
23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – avt. razl., 4/2020 - avt.
razl., 6/2021) od 47. člena do vključno 355. člena
ter razlage določb 57. in 58. člena Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem v predloženem besedilu (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 30/21),

Št. 6/6.2.2023






Uradno glasilo slovenskih občin

Avtentična razlaga določb drugega odstavka točke
»5. PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka
o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom
izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po
posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9,
LT11)« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/21),
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 2 (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 24/22),
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 22 - tehnični
popravek (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
5/23).

ODLOK
O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE
CERKLJE NA GORENJSKEM
(URADNO PREČIŠČENO BESEDILO – UPB1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt
občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: OPN).
(2) OPN je izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika
pod št. projekta 1/2008.
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Besedilo OPN obsega poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
II/1.
II/2.

II/3.

II/4.

Stran 145

IV. Prehodne določbe
V. Končne določbe
(2) Kartografski del OPN vsebuje naslednje grafične
prikaze:
(a) grafični prikazi strateškega dela:
1.
prikazi zasnove prostorskega razvoja občine,
2.
prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture,
3.
prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito
prenovo z območji naselij, območji razpršene
gradnje in območji razpršene poselitve,
4.
prikazi usmeritev za razvoj v krajini,
5.
prikazi usmeritev za določitev namenske rabe
zemljišč;
(b) grafični prikazi izvedbenega dela:
1.
pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
2.
pregledna karta občine s prikazom osnovne
namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske
javne infrastrukture,
3.
prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih
pogojev,
4.
prikaz območij enot urejanja prostora in javne
gospodarske infrastrukture,
5.
prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah
urejanja prostora (LT1, LT9, LT11),
6.
podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno
enoto urejanja prostora (LT4).
II. STRATEŠKI DEL
3. člen
(vsebina strateškega dela)
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja
poglavja:

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II/1.1. Izhodišča
II/1.2. Cilji
Zasnova prostorskega razvoja občine
II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
II/2.2. Omrežje naselij
II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji
II/2.4. Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora
II/2.5. Druga za občino pomembna območja
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
II/3.1. Prometna infrastruktura
II/3.1.1. Cestno omrežje
II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture
II/3.1.3. Železniško omrežje
II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni potniški promet
II/3.1.5. Žičniško omrežje
II/3.1.6. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
II/3.2. Elektronske komunikacije
II/3.3. Energetika
II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
II/3.4.1. Oskrba z vodo
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
II/3.5. Pokopališča
Usmeritve za prostorski razvoj
II/4.1.
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova naselij
II/4.1.2. Širitve naselij
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost
II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem

Št. 6/6.2.2023

II/5.

II/6.

Uradno glasilo slovenskih občin

II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
II/4.2.1.1. Kmetijstvo
II/4.2.1.2. Gozdarstvo
II/4.2.1.3. Vode
II/4.2.1.4. Prostočasne dejavnosti
II/4.2.1.5. Mineralne surovine
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote
prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij
II/5.1. Cerklje na Gorenjskem
II/5.2. Letališče Jožeta Pučnika
II/5.3. Žičniški center Krvavec
Spremljanje stanja okolja

II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II/1.1. Izhodišča
4. člen
(1) Občina Cerklje na Gorenjskem pokriva 78 km2 veliko
območje na prehodu Ljubljanske kotline v hribovit svet
Kamniških Alp na severu ter Tunjiško gričevje na vzhodu.
Po podatkih statističnega urada RS je v njej v začetku leta
2011 živelo nekaj več kot 7100 prebivalcev.
(2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske
značilnosti se območje občine deli na dve makroobmočji,
vsako od teh pa še na podobmočja:
-

-

Stran 146

nižinski del:
(a1) naselja nižinskega dela,
(a2) Cerkljansko polje,
(a3) letališče Jožeta Pučnika,
hriboviti del:
(b1) območje Krvavca:
(b1-1) žičniški center Krvavec,
(b2-1) vasi pod Krvavcem,
(b2) pobočja hribovitega dela.

(3) Severni, reliefno bolj razgiban del občine je bolj
gozdnat, ob naseljih in v dolinah ob vodotokih pa
prevladujejo travniške površine. Za Cerkljansko polje je
značilna kmetijska krajina z zaplatami gozdnih površin.
Povezovalni element celotnega občinskega prostora
predstavljata reki Pšata in Reka s svojimi pritoki. Ozemlje
občine Cerklje je bogato z vodnimi viri.
(4) V občini je 30 statističnih naselij, od tega jih tretjina leži
v hribovitem, dve tretjini pa v nižinskem delu občine. Za
občinski prostor je značilen kompakten poselitveni vzorec
z gručastimi in obcestnimi naselji. Razpršena poselitev in
gradnja se večinoma pojavljata točkovno, nekoliko večja
območja so se oblikovala le v severnem hribovitem delu
občine. Za poseljeno območje Krvavca je značilna močna
preobrazba prvotnega krajinskega prostora, ki jo je
povzročila gradnja počitniških naselij in objektov.
(5) V ravninskem delu so se ob pomembnejših vodotokih
oblikovali trije linijski sklopi poselitve. Primarna os
poselitve se je razvila ob Reki in obsega naselja Cerklje
na Gorenjskem z Gradom in Dvorjami, Zgornji in Spodnji
Brnik, Vopovlje ter Lahovče. Sekundarna os poteka ob
Pšati in zajema naselja Pšata, Poženik, Šmartno, Glinje in
Zalog pri Cerkljah. Tretja zaokrožena aglomeracija se

nahaja na zahodu pod pobočji hribovitega dela in zajema
naselja Velesovo, Adergas, Češnjevek in Trato pri
Velesovem. V kmetijski krajini Cerkljanskega polja ležijo
Pšenična in Praprotna Polica ter Vašca. Poselitev
hribovitega dela občine se je oblikovala okrog jeder naselij
Šenturška Gora, Sidraž, Apno, Ravne, Stiška vas in
Ambrož pod Krvavcem na vzhodni strani ter Štefanje Gore
na zahodni strani doline Reke. Po pobočjih pod Krvavcem
so raztresene še manjše vasice in zaselki Sveti Lenart,
Viševca, Vrhovje in Cerkljanska Dobrava.
(6) Za naselja v občini je značilna pretežno ruralna
struktura poselitve, močneje urbanizirani so predvsem
ravninski predeli ob pomembnejših prometnicah in
območje letališča. V sklopu žičniškega centra Krvavec in
njegovi neposredni bližini prevladujejo turistična naselja in
počitniška gradnja. Za naselja hribovitega dela je bil v
preteklosti značilen upad prebivalstva, v zadnjih desetih
letih pa večina naselij v občini beleži pozitiven naravni in
selitveni prirast. Kljub temu so manjša in bolj odmaknjena
naselja hribovitega dela (Viševca, Vrhovje, Sidraž, Sveti
Lenart) še vedno demografsko ogrožena. Nasprotno pa se
v naseljih nižinskega dela z dobrimi perspektivami za
razvoj dejavnosti zaradi povečanja prebivalstva že kaže
primanjkljaj ustreznih stanovanjskih površin.
(7) V južnem delu občine leži osrednje mednarodno
letališče v državi. Letališče ima velik gospodarski pomen
za območje občine. Razvojni načrti letališča segajo do leta
2040, ko naj bi postalo vodilni ponudnik letalskih povezav
in storitev za potniški in tovorni promet v regiji in dosegalo
naslednje cilje:
 4,1 milijona potnikov na leto (v letu 2010 je potniški
promet na letališču obsegal 1,4 milijona potnikov),
 60000 ton tovornega prometa na leto (v letu 2010 je
tovorni promet na letališču obsegal 17310 ton),
 88000 premikov letal na leto (v letu 2010 je bilo na
letališču 42569 premikov letal).
Načrti za doseganje teh ciljev so prioritetno usmerjeni v
posodobitev in dograditev letališke infrastrukture. Sočasno
se pospešeno razvijajo tudi spremljajoči programi
(gospodarska
cona
ob
letališču
–
Aeropolis,
športnorekreacijski kompleks itn.), s katerimi bo letališče
postalo tudi eno izmed vodilnih gospodarskih središč v
regiji. Opremljenost s komunalno, energetsko in
komunikacijsko infrastrukturo se izboljšuje. Letališče je
kljub svojemu pomenu za državo in regijo relativno slabo
povezano s cestnimi in železniškimi prometnimi omrežji
(primarna napajalna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana je
neustrezno urejena, ni povezave z železniškim omrežjem,
slabše so povezave z večjimi središči v regiji itn.).

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(8) V skrajnem severnem delu občine leži žičniški center
Krvavec, ki se v skladu s Strategijo izgradnje žičniških
sistemov v Republiki Sloveniji upoštevajoč predvsem
naravne danosti uvršča v prvo (najperspektivnejšo)
skupino žičniških centrov v državi. Ugodna lega tako z
vidika nadmorske višine kot tudi bližine glavnih prometnic
in državnega središča, razvita žičniška infrastruktura in
približno 30 km smučarskih prog, podjetniška aktivnost v
regiji ter jasna strategija razvoja so samo nekatere izmed
primerjalnih prednosti glede na druga žičniška središča v
državi in predstavljajo pomembne potenciale za nadaljnji
razvoj žičniškega centra, posredno pa tudi občinskega
prostora (z vidika navezave trgovske, gostinske in druge
turistične ponudbe). Kljub razvitosti žičniškega centra je
(še posebej sekundarna) turistična ponudba zaenkrat
pomanjkljiva, zato območje obiskujejo predvsem
enodnevni turisti. Problem obstoječe ponudbe je tudi
izrazita sezonska orientiranost. Slabo urejene so površine
za mirujoči promet na točkah prehoda med cestnim in
žičniškim omrežjem oziroma individualnim in javnim
prometom. Na vrhuncu smučarske sezone se pojavljajo
velike prometne obremenitve na cestah proti Krvavcu
(prometne razmere so se z rekonstrukcijo državnih cest
skozi Spodnji in Zgornji Brnik nekoliko izboljšale).
Neustrezna je ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih
voda, kar je še posebej problematično, ker se na območju
nahajajo vodni viri regionalnega pomena. Poleg izboljšav
in nadaljnjega razvoja ponudbe (z večjim poudarkom na
stacionarnem in letnem turizmu) se kot razvojna
perspektiva kažejo tudi možnosti povezav z drugimi
turističnimi središči v regiji ter navezave na sosednje
občine (Kamnik, Preddvor).
(9) Na skrajnem jugozahodnem robu občino prečka
avtocesta A2 Karavanke – Obrežje (daljinska cestna
povezava mednarodnega pomena), ki je del X.
transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta (prostor
občine se nanjo navezuje preko priključka Brnik) povezuje
občino s pomembnejšimi središči v neposredni bližini
(Ljubljana, Kranj). Z načrtovano izgradnjo navezave
Želodnik – Vodice med Gorenjsko in Štajersko bo območje
neposredno povezano tudi s V. transevropskim prometnim
koridorjem. Primarno prometno os na območju občine
predstavlja glavna cesta GII 104 Kranj – Ljubljana. V
občini se nahaja osrednje državno letališče, kar daje
občini izjemen prometni položaj tako v državnem kot tudi v
širšem prostoru. Železniška infrastruktura zaenkrat ni
razvita kar se kaže kot primanjkljaj zlasti z vidika
povezanosti občine z večjimi (zlasti zaposlitvenimi in
izobraževalnimi) središči v regiji.
(10) Občina je del Gorenjske statistične regije in leži v
osrčju širšega mestnega prostora Ljubljane in Kranja. Obe
mesti
predstavljata
pomembno
zaposlitveno
in
izobraževalno središče za prebivalce občine. Na Kranj kot
središče regije občinski prostor gravitira tudi z vidika
upravnih funkcij in drugih storitev regijskega oziroma
državnega pomena. Ker je občina Cerklje na Gorenjskem
sorazmerno nova občina (prej je bila del občine Kranj), še
ni uspela v celoti razviti nabora dejavnosti, ki bi ji
zagotavljal večjo stopnjo neodvisnosti od hierarhično višjih
središč. Občina se je vse do sedaj soočala zlasti z velikim
deficitom površin za razvoj poslovnih in proizvodnih
dejavnosti. Večina prebivalcev se tako še vedno zaposluje
izven občine (delež dnevnih migrantov znaša približno
70%). Navidezna slabost pa ima lahko tudi prednosti, saj
daje možnosti za usklajeno zasnovo organizacije prostora
za tovrstno dejavnost, zlasti v smislu racionalne izrabe
prostora in varstva okolja. V zadnjih letih občina intenzivno
oblikuje svojo razvojno strategijo in se vključuje v številne
regijske pobude. Pomembno razvojno priložnost
predstavljajo zlasti povezave s sosednjimi občinami –
Kamnikom in Preddvorom (s poudarkom na razvoju

Stran 147

območja Krvavca) ter Šenčurjem, Komendo in Mengšem
(s poudarkom na razvoju letališča in gospodarskih con ter
gospodarske javne infrastrukture regijskega pomena).
(11) Pomemben faktor pri zagotavljanju ustreznih
možnosti za prostorski razvoj je opremljenost z
gospodarsko javno infrastrukturo. Velik del občine
zaenkrat še ni ustrezno opremljen, vendar pa se stopnja
opremljenosti v zadnjih letih naglo izboljšuje. Problemi se
kažejo predvsem na naslednjih področjih:
 stari in neustrezni cevovodi za oskrbo s pitno vodo;
 preko javnega kanalizacijskega sistema se odvaja
relativno majhen delež odpadnih voda (omrežje je
zaenkrat urejeno v petih naseljih zahodnega
nižinskega dela, na območju letališča in na delu
območja žičniškega centra Krvavec);
 slabše urejena prometna infrastruktura (zlasti z vidika
navezav občinskega prostora na glavno cesto GII
104 Kranj – Ljubljana, dostopnosti žičniškega centra
Krvavec in letališča Jožeta Pučnika);
 raba energije je nad slovenskim povprečjem – 97 %
stanovanj se ogreva z individualnimi sistemi, od tega
jih večina kot energent uporablja kurilno olje in les.
(12) V skladu z načeli trajnostnega razvoja se poudarjajo
tisti segmenti gospodarskega in posledično prostorskega
razvoja, ki izhajajo iz lege in vloge občine v širšem
prostoru, naravnih danosti ter ustvarjenih razmer. Ključne
primerjalne prednosti občine so:
 izjemna lega glede na obstoječe in načrtovane
danosti letalskega, cestnega in železniškega
prometa;
 kvaliteten potencial turistične in športnorekreacijske
ponudbe, zlasti na območju Krvavca kot enega
izmed najpomembnejših žičniških centrov v državi,
pa tudi Cerkelj na Gorenjskem in gradu Strmol, ki
deluje kot protokolarni objekt;
 obstoječi in načrtovani potenciali letališča Jožeta
Pučnika, ne samo kot prometnega vozlišča in
prometno-logističnega terminala, ampak tudi kot
pomembnega regijskega gospodarskega središča;
 kompleksi
kvalitetnih
kmetijskih
površin
Cerkljanskega polja, ki so kljub intenzivnim
ambicijam pozidave uspele ohraniti svoj potencial
temelja proizvodnje hrane.
II/1.2. Cilji
5. člen
(1) Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno
odločitev za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po
gospodarskem razvoju in težnjo po ohranjanju zdravega
okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse funkcije
občinskega središča ter gospodarski potenciali letališča in
žičniškega centra Krvavec, omogoči visoka kakovost
življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati
varuje okolje, s čimer se zmanjšuje trajne in dnevne
migracije iz občine.
(2) Na podlagi osnovnega koncepta so določeni naslednji
strateški cilji prostorskega razvoja:
(2.1) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih
območij, uravnoteženim razvojem sistema središč (ključne
funkcije se primarno umeščajo v Cerklje na Gorenjskem in
Zalog pri Cerkljah, v manjših nosilnih naseljih v lokalnem
prostoru pa se zagotavlja osnovna raven oskrbe) ter
izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne
infrastrukture se zagotavljajo možnosti za usklajen in
medsebojno povezan razvoj celotnega občinskega
prostora.
(2.2) Z razvito infrastrukturo, ohranjenim okoljem ter
raznolikimi
kulturnimi,
izobraževalnimi
in
športnorekreacijskimi dejavnostmi se omogoča visoko

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in
hkrati bogati turistično ponudbo v občini.
(2.3) Razvija se omrežje gospodarskih con in
športnorekreacijskih fokusov ter zagotavlja primerne
površine za gradnjo stanovanj. Na področju razvoja
družbenih dejavnosti se dviguje kvaliteta ter uvaja visoke
tehnologije, podprte z znanjem.
(2.4) Kot vodilni prometni potencial v državi se razvija
letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Dosedanjo funkcijo
prometnega vozlišča (ki se v bodoče nadgrajuje še z
izgradnjo železniške infrastrukture) in prometnologističnega terminala se nadgrajuje (zlasti z vidika
zagotavljanja visoko kakovostnih in varnih letaliških
storitev) in dopolnjuje z razvojem gospodarske cone ob
letališču (poslovne, proizvodne, trgovske in gostinske
dejavnosti z možnostjo hotelskih kapacitet). Z razvojem
letališča se ob ustreznih prometnih povezavah pospešuje
tudi gospodarski razvoj širšega območja občine (Cerklje,
Krvavec itn.).
(2.5) Krepi se dejavnost žičniškega centra Krvavec
(nadgradnja športnorekreacijske ponudbe in razvoj
turističnih programov na celotnem območju Krvavca).
Turistična ponudba se dopolnjuje z razvojem manjših
fokusov dejavnosti v nižinskem delu (Cerklje na
Gorenjskem, Češnjevek in grad Strmol, območje letališča
itn.) s poudarkom na naravnih in kulturnih vrednotah
občinskega prostora.
(2.6) V podeželskem zaledju (hriboviti del ter manjša
naselja nižinskega dela) se izboljšujejo pogoji za bivanje in
delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene
dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem
turistično-rekreacijskih
zmogljivosti
ipd.
Posebna
pozornost se posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij
posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem
prostoru.
(2.7) Kjer je to še možno (glede na stopnjo ohranjenosti
kulturne dediščine), se ohranja in vzpostavlja kulturna in
simbolna prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem
povečuje privlačnost naselij. Z načrtovanimi prostorskimi
ureditvami se omogoča trajna ohranitev kulturne dediščine
ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj
občine.
(2.8) Gospodarska javna infrastruktura se razvija v skladu
s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega
razvoja. Obstoječe sisteme se dopolnjuje na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje
pa se jih tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.
Poudarek je zlasti na naslednjih izhodiščih:
 posodobitev vodovodnega omrežja,
 izgradnja kanalizacijskega omrežja,
 izgradnja in posodobitev cestnega omrežja z
navezavo občinskega prostora na letališče in širše
regionalno prometno omrežje,

Stran 148



izgradnja železnice in krožne regionalne železnice
(tudi v navezavi na razvoj letališča) načeloma na
osnovi državnega prostorskega načrta ,
 razvoj celovitega sistema javnega potniškega
prometa na relacijah z večjim obsegom dnevnih
delovnih in šolskih migracij,
 razvoj alternativnih oblik prometa na urbaniziranih
območjih ter v navezavi na turistična in rekreacijska
območja (kolesarjenje, pešačenje),
 plinifikacija oziroma izvedba sistemov daljinskega
ogrevanja na območjih letališča in občinskega
središča ter uvajanje drugih obnovljivih virov
energije,
 posodobitev telekomunikacijskega omrežja,
 zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za
pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva,
predvsem pa večanju indeksa staranja),
 nadgradnja sistema ravnanja z odpadki.
(2.9) Zagotavlja se varstvo ljudi, živali, premoženja,
kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi
nesrečami.
(2.10) Krajina se razvija kot funkcionalen, ekološko in
oblikovno uravnotežen sistem, ki omogoča zdravo, varno
in prijetno bivalno okolje ter ohranjanje dejavnosti v
prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija).
Posebna pozornost se posveča skrbi za okolje in trajnostni
rabi naravnih virov. Kot element primerjalnih prednosti v
odnosu do občin mestnega industrijskega značaja se krepi
kmetijska dejavnost na Cerkljanskem polju.
(2.11) Zagotavlja se varstvo voda v smislu trajne ohranitve
kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti
naravnega vira ter varstvo njihovega ekološkega,
krajinskega in doživljajskega pomena. V okvirih, ki jih
določajo varstvene zahteve, se vode izkoriščajo za
oskrbne (vodni viri), gospodarske in rekreacijske namene
(ribniki v Češnjevku in Lahovčah).
II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in
razvoj dejavnosti
6. člen
(1) Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje
kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih
rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti.
Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji
na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v
izhodiščih v razdelku II/1.1. tega odloka.
(2) Preglednica 1: Členitev občinskega prostora na
makroobmočja in podobmočja

makroenota

podenota

prevladujoča raba prostora

(a) nižinski del

(a1) naselja nižinskega dela

poselitev (bivanje, centralne dejavnosti, turizem,
rekreacija, poslovne in manjše proizvodne dejavnosti)

(a2) letališče Jožeta Pučnika

promet in logistika, centralne, poslovne in proizvodne dejavnosti,
turizem

(a3) Cerkljansko polje

intenzivno kmetijstvo, rekreacija v naravi, bivanje ter možnost
umeščanja okoljskih (ravnanje z odpadki), poslovnih in proizvodnih
programov (ravnanje z lesom)

(b) hriboviti del

(b1) območje Krvavca

šport

in

Št. 6/6.2.2023
makroenota

Uradno glasilo slovenskih občin
podenota
(b1-1) žičniški
Krvavec

Stran 149

prevladujoča raba prostora
center

(b1-2) vasi pod Krvavcem

(b2) pobočja hribovitega dela

šport in rekreacija, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo
sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacija
v naravi, poselitev (stanovanja, kmetijstvo, turizem, šport in
rekreacija, osnovna vsakodnevna oskrba)
sonaravno (ekološko) kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacija v naravi,
poselitev (stanovanja, kmetijstvo, šport in rekreacija)

(3) Nižinski del je razdeljen na tri podenote:
(3.1) Naselja nižinskega dela vključujejo vsa naselja v
osrednjem in južnem delu občine, razen naselij v odprti
krajini Cerkljanskega polja. Kot območje intenzivnega
razvoja poselitve se opredeljuje območje Cerkelj na
Gorenjskem (z naseljema Dvorje in Grad). Območje
predstavlja
najpomembnejšo
aglomeracijo
lokalne
skupnosti in ima vlogo pomembnejšega lokalnega
(občinskega) središča. Območje preostalih naselij
nižinskega dela (Adergas, Češnjevek, Glinje, Lahovče,
Poženik, Pšata, Spodnji Brnik, Šmartno, Trata pri
Velesovem, Velesovo, Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in
Zgornji Brnik) se opredeljuje kot območje zmernega
razvoja poselitve.
(3.2) Letališče Jožeta Pučnika se razvija kot prometno
vozlišče mednarodnega pomena, prometno-logistični
terminal ter pomembno gospodarsko središče regije.
Poleg letališke infrastrukture se širijo ter znatno krepijo
spremljajoče dejavnosti (gospodarska cona ob letališču z
logističnimi, poslovnimi in trgovskimi dejavnostmi ter
turističnimi kapacitetami). Gospodarska cona predstavlja
možnost
zaposlovanja
in smotrnega umeščanja
gospodarskih programov.
(3.3) Na Cerkljanskem polju se ohranja značilna raba
odprtega prostora z obsežnimi kompleksi intenzivno
obdelanih kmetijskih površin, ki jih prekinjajo posamezni
gozdovi. V bližini naselij se večja pozornost posveča
rekreacijskim funkcijam krajine. V predelu odmaknjenem
od naselij v bližini letališča se načrtuje kompleks centra za
ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi, storitvenimi,
obrtnimi in proizvodnimi dejavnostmi. Območje naselij v
kmetijski krajini (Praprotna Polica, Pšenična Polica,
Vašca) se opredeljuje kot območje zmernega razvoja
poselitve in razvoja kmetijstva z možnostjo umeščanja
manjših fokusov centralnih dejavnosti.
(4) Hriboviti del je razdeljen na dvoje podenot:
(4.1) Območje Krvavca se razvija kot jedrno območje za
razvoj turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti.
Vključuje območje žičniškega centra Krvavec ter vasi
pod Krvavcem, ki ležijo v njegovem neposrednem
vplivnem območju. Poleg osnovnih zimskošportnih
programov (razširitev smučišč; tudi v sodelovanju s
sosednjimi občinami), se z ureditvijo ustrezne
infrastrukture (gorske pešpoti s počivališči, kolesarske
steze, jahalne poti itn.) povečuje tudi možnosti za razvoj
letne rekreacije. Območje žičniškega centra (razen
območje v smeri Dolgih njiv in Korena, kjer ima prednost

ohranjanje naravnega okolja) je območje intenzivnega
razvoja športnorekreacijskih dejavnosti in turizma. Glede
na obstoječe stanje in razvojni potencial območja
obstoječa spremljajoča turistična ponudba ne zadostuje,
zato jo je potrebno razširiti tako z vidika nastanitve kot
gostinske ponudbe. Programi intenziviranja celostne
turistične ponudbe, gostinstva, hotelskih in nastanitvenih
zmogljivosti, oskrbe, storitev ter tehničnih programov
upravljanja s smučiščem se koncentrirajo na območjih
Gospince (poudarek na gostinskih in tehničnih programih)
in Pod Jezerci (poudarek na hotelskih in nastanitvenih
programih).
Podrejeno
osnovnima
programskima
fokusoma športnorekreacijskega centra se še naprej
razvijajo turistične točke na območjih Tihe doline, Doma
na Krvavcu in Kriške planine ter krepi vloga dostopnih točk
v Zanjivcu in na Štefanji Gori ter dolgoročno iz doline
Kokre in Bistričice. Območje vasi pod Krvavcem, ki leži
v neposrednem vplivnem območju žičniškega centra
Krvavec (naselja Apno, Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti
Lenart, Šenturška Gora) se opredeljuje kot območje
zmernega razvoja poselitve (razen naselij Sidraž in Sveti
Lenart, ki predstavljata območji ohranjanja poselitve),
turizma in športnorekreacijskih dejavnosti v povezavi s
smučiščem Krvavec. Turistična ponudba se še posebej
intenzivno razvija v naseljih Ambrož pod Krvavcem, Apno,
Ravne, Stiška vas, Šenturška in Štefanja Gora. Poseben
poudarek je na ohranjanju značilne podobe krajine, v
navezavi na smučišče Krvavec pa je možno umeščanje
manjših športno rekreacijskih programov. Na celotnem
območju Krvavca se posebna pozornost posveča
varovanju vodnih virov.
(4.2) Na pobočjih hribovitega dela se ohranjajo
kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo
sonaravne oblike rekreacije, kmetijstva in gozdarstva. Ker
gre za demografsko ogroženo območje, se za ohranjanje
poselitve v naseljih Cerkljanska Dobrava, Viševca in
Vrhovje zagotavlja ustrezne pogoje za bivanje in delo
lokalnega prebivalstva.
II/2.2. Omrežje naselij
7. člen
(1) Preglednica 2: Kategorije središč, v katere se
razvrščajo naselja občine Cerklje na Gorenjskem glede na
vlogo v omrežju naselij, načrtovane funkcije in velikost
gravitacijskega zaledja

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

TIP SREDIŠČA
pomembnejše
središče

Stran 150

FUNKCIJE/ VELIKOST GRAVITACIJSKEGA ZALEDJA
lokalno

-

dejavnosti javne uprave (gasilski dom, sedež občine, policijska pisarna),
vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti (vrtec, osnovna šola),
dejavnosti zdravstva in socialnega varstva (zdravstvena postaja),
kulturne dejavnosti (kulturni dom, muzeji, knjižnica),
športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče in dvorana),
poslovne dejavnosti (banka, pošta),
trgovina (trgovina z osnovno oskrbo, manjši trgovski center, lekarna),
gostinstvo (opcijsko tudi nastanitev),
proizvodne dejavnosti manjšega obsega, ki bistveno ne obremenjujejo okolja,
avtobusna postaja/postajališče,
pokopališče

gravitacijsko zaledje predstavlja celotno območje občine
lokalno središče

-

dejavnosti javne uprave (gasilski dom),
vzgojnovarstvene in izobraževalne dejavnosti (vrtec, podružnična šola),
kulturne dejavnosti,
športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče),
poslovne dejavnosti,
trgovina (trgovina z osnovno oskrbo),
gostinstvo (opcijsko tudi nastanitev),
proizvodne dejavnosti manjšega obsega, ki bistveno ne obremenjujejo okolja
avtobusno postajališče

gravitacijsko zaledje vključuje okoliška naselja
manjša nosilna naselja
v lokalnem prostoru

-

v naselju je treba zagotoviti vsaj nekaj izmed navedenih funkcij: gasilski dom,
športnorekreacijske dejavnosti (športno igrišče), trgovino z osnovno oskrbo,
avtobusno postajališče, opcijsko za razvoj turizma tudi gostinstvo

gravitacijsko zaledje vključuje manjša okoliška/sosednja naselja
ostala naselja

-

naselja pretežno stanovanjskega (v ambientalno privlačnih naravnih okoljih in
športno rekreacijskih območjih tudi občasno ali prostočasno bivanje) oziroma
kmetijskega značaja, ki nimajo funkcij širšega značaja; je pa v njih možno umeščati
nemoteče dopolnilne dejavnosti, s katerimi se lokalnemu prebivalstvu zagotavlja
možnosti za delo,
v naseljih, v katerih se spodbuja razvoj turizma tudi gostinstvo vključno z
nastanitvijo

-

naselja, razen tista, v katerih se spodbuja razvoj turizma, nimajo posebnega
gravitacijskega zaledja

(2) Preglednica 3: Naselja glede na vlogo (tip središča) v omrežju naselij
TIP SREDIŠČA
pomembnejše
središče

NASELJE
lokalno

lokalna središča
manjša nosilna naselja
lokalnem prostoru
ostala naselja

Cerklje na Gorenjskem (funkcijsko in prostorsko se povezuje z naseljema Grad in
Dvorje)
Zalog pri Cerkljah

v

Lahovče, Spodnji Brnik, Šenturška Gora, Velesovo, Zgornji Brnik
Cerkljanska Dobrava, Poženik, Praprotna Polica, Pšata, Pšenična Polica, Sidraž,
Sveti Lenart, Trata pri Velesovem, Vašca, Viševca, Vrhovje

naselja, v katerih se spodbuja tudi razvoj turizma: Adergas, Ambrož pod
Krvavcem, Apno, Češnjevek, Ravne, Stiška vas, Štefanja Gora, Vopovlje

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(3) Cerklje na Gorenjskem se skupaj s prostorsko in
funkcijsko povezanima naseljema Grad in Dvorje
opredeljujejo kot pomembnejše lokalno (občinsko)
središče. Območje Cerkelj na Gorenjskem predstavlja
koncentracijo centralnih, poslovnih, turističnih in
športnorekreacijskih dejavnosti, kmetijskih gospodarstev
ter stanovanj. Vloga in pomen naselja se krepita zlasti na
področjih vzgoje in izobraževanja, kulture, turizma, športa
in rekreacije ter zagotavljanja zadostnih kapacitet za
stanovanjsko gradnjo, kmetijske objekte pa se smotrneje
locira.
(4) Kot lokalno središče (drugo najpomembnejše v občini)
se razvija naselje Zalog pri Cerkljah. Njegova vloga in
pomen se krepita z dopolnitvijo centralnih programov
(osnovno izobraževanje, kultura, vsakodnevna oskrba) v
jedru Zaloga pri Cerkljah. Gravitacijsko zaledje vključuje
okoliška naselja (Cerkljanska Dobrava, Glinje, Lahovče,
Spodnji Brnik, Vopovlje).
(5) Lahovče, Spodnji Brnik, Šenturška Gora, Velesovo in
Zgornji Brnik se opredeljujejo kot manjša nosilna naselja v
lokalnem prostoru. Vloga in pomen naselij se krepita z
umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti
(osnovna oskrba), športnorekreacijske in turistične
infrastrukture (bližina letališča in Krvavca) ter
zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje s
poudarkom na smotrnem lociranju kmetijskih objektov.
Gravitacijska zaledja Lahovč, Spodnjega Brnika,
Velesovega in Zgornjega Brnika vključujejo območja
ožjega radia dostopnosti, Šenturške Gore pa naselja v
hribovitem delu na vzhodni strani doline Reke.
(6) Na območju naselij Adergas in Češnjevek (grad
Strmol, samostan Velesovo), Ambrož pod Krvavcem (v
okviru žičniškega centra), Apno, Ravne, Stiška vas,
Štefanja Gora (v povezavi s Krvavcem) in Vopovlje se
prednostno razvija turizem, na območju naselja Šmartno
pa se zagotavlja varstvo starejših.
II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij
v občini in regiji

Stran 151

hribovskih vasi (kot posebni kvaliteti v prostoru se znotraj
tega območja opredeljujeta stari gručasti jedri Šenturške
Gore in Stiške vasi) in območje ohranjene narave gozd
Olševek – Adergas. Podrobnejše opredelitve in usmeritve
za ta območja so podane v poglavju II/4.2.2. tega odloka.
(2) Ustvarjene kvalitete prostora predstavljajo tudi objekti
in območja kulturne dediščine, ki se varujejo glede na
njihov pravni status in varstveni režim (kulturni spomeniki,
varstvena območja dediščine in registrirana kulturna
dediščina). Prostorske ureditve morajo upoštevati javno
korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe,
ki se pojavljajo v prostoru, naj se podrejajo omejitvam in
prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba
varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne
funkcije v prostoru. S posegi in ureditvami na objektih in
območjih kulturne dediščine naj se ne zmanjšuje
prepoznavnih kvalitet prostora. Posegi in ravnanja, ki bi
utegnili degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje
pridobilo status območja varovanega po predpisih s
področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
II/2.5. Druga za občino pomembna območja
10. člen
V osrednjem nižinskem delu se strateško načrtuje
kompleks centra za ravnanje z lesom s kompatibilnimi
poslovnimi, storitvenimi, obrtnimi in proizvodnimi programi.
II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
11. člen
Gospodarska javna infrastruktura se razvija v skladu s
prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega
razvoja. Obstoječe sisteme se dopolnjuje na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje
pa se jih tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.
II/3.1. Prometna infrastruktura

8. člen
(1) Poleg razvoja letališča Jožeta Pučnika kot osrednjega
prometnega fokusa v občini in regiji se nadgrajuje tudi
osnovna cestna in železniška mreža.
(2) V okviru državnega prometnega omrežja se (načeloma
na osnovi državnega prostorskega načrta) umeščata novi
železniški povezavi na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta
Pučnika – Kranj (železnica, krožna regionalna železnica).
(3) Z delno prestavitvijo in rekonstrukcijo glavne ceste GII
104 Kranj – Ljubljana, opcijsko pa tudi ureditvijo navezave
glavne letališke prometnice na regionalno cesto RII 413
Žeje - Vodice oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik –
Vodice ter izgradnjo povezave med Brnikom ter
Češnjevkom in Cerkljami na Gorenjskem se izboljšujejo
povezave znotraj občine in regije.
(4) Zasnova prometnega omrežja je podrobneje
predstavljena v poglavju II/3.1. tega odloka.
II/2.4. Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih
kvalitet prostora
9. člen
(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete
prostora se opredeljujejo: značilna podoba Cerkljanskega
polja z ravninskimi (strnjenimi, gručastimi in obcestnimi)
vasmi in pripadajočimi obdelovalnimi površinami (kot
posebne kvalitete v prostoru se znotraj tega območja
opredeljujejo stara jedra Cerkelj na Gorenjskem, Trate pri
Velesovem, Adergasa, Dvorij, Zgornjega Brnika in Zaloga
pri Cerkljah), grad Strmol s pripadajočim parkom, kulturna
krajina na območju Adergasa, območje značilnih

II/3.1.1. Cestno omrežje
12. člen
(1) Preko skrajnega jugozahodnega roba občine poteka
avtocesta A2 Karavanke – Obrežje (območje občine se
nanjo navezuje preko priključka Brnik). Hrbtenico
prometnega omrežja na območju občine prestavlja glavna
cesta GII 104 Kranj – Ljubljana. Občinsko prometno
omrežje se nanjo navezuje preko regionalnih cest RIII 639
Ljubljana – Cerklje in RIII 922 Cerklje – žičnica Krvavec
(turistična cesta, ki je glavna napajalna prometnica za
območje Krvavca) ter nekaj manjših lokalnih prometnic.
(2) Predvidena je rekonstrukcija, posodobitev in
dograditev regionalnega in občinskega cestnega omrežja,
s čimer se izboljšuje prometna povezanost znotraj
nižinskega dela oziroma med nižinskim in hribovitim delom
občine ter navezave na regionalno prometno omrežje:
 za potrebe razvoja letališča Jožeta Pučnika se
prestavi (na odseku na severozahodnem robu
letališča, kjer je predvidena širitev letaliških
programov) in rekonstruira (z možnostjo širitve za en
vozni pas) obstoječo glavno cesto GII 104 Kranj –
Ljubljana;
 uredi se (opcijsko) navezava glavne letališke
prometnice na regionalno cesto RII 413 Žeje Vodice oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik –
Vodice, s čimer se izboljšujejo povezave v regiji;
 nadgradnja notranjega prometnega omrežja Cerkelj;

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



prenova prometnega omrežja na območju Krvavca s
poudarkom na ustrezni ureditvi dostopnih prometnic,
ki je deloma že realizirana.
(3) Z rekonstrukcijo, posodobitvijo in dograditvijo
občinskega cestnega omrežja se izboljšuje tudi
dostopnost obstoječih in predvidenih območij pozidave,
prometno varnost ter tehnično opremljenost posameznih
prometnic. Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in
posodobitev ob cestah uredijo koridorji za kolesarske
steze in pešpoti.
II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture
13. člen
(1) Območje letališča se razvija kot prometno vozlišče
mednarodnega pomena in prometno logistični terminal.
Njegova vloga in pomen se krepita z razvojem letaliških
programov:


v sklopu zračnega dela – razširitev in dograditev
letaliških ploščadi, preureditev in dograditev voznih
ter povezovalnih stez, dolgoročna rezervacija
prostora za razvoj letaliških dejavnosti;
 v sklopu zemeljskega dela – povečanje potniškega
terminala in ureditev tovornega središča, oblikovanje
centraliziranega območja za tehnične in vzdrževalne
službe, razvoj centra splošnega letalstva z
zagotovitvijo novih kapacitet, dopolnitev ponudbe
letališča z logističnimi in poslovnimi dejavnostmi,
ureditev železniške postaje;
 v sklopu cone ob letališču – razvoj spremljajočih
programov.
(2) Koncept razvoja letališča je podrobneje opredeljen v
poglavju II/5.2. tega odloka.
II/3.1.3. Železniško omrežje
14. člen
(1) V okviru državnega prometnega omrežja se umešča
nova železniška povezava (daljinska železniška povezava
mednarodnega pomena) na relaciji Ljubljana – letališče
Jožeta Pučnika – Kranj (načrtovano prometno vozlišče na
Zlatem Polju) – Jesenice. Železniško omrežje se na nivoju
regije nadgrajuje še s krožno povezavo Ljubljana –
(Komenda) – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana,
ki se na vseh ključnih točkah (prometna vozlišča)
neposredno povezuje tudi z državno železnico.
(2) Železniške povezave se s prometnim omrežjem v
občini povezujejo preko letališča kot prometnega vozlišča,
v okviru katerega bo urejena železniška postaja za
potniški in tovorni promet.
(3) Železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče
Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice (s spremljajočimi
ureditvami železniškega omrežja) se v prostor umešča na
osnovi državnega prostorskega načrta. Za vse ostale
ureditve železniškega omrežja, ki se ne in se ne bodo
urejale z državnimi prostorskimi načrti, bo potrebno
pristopiti k spremembam OPN in jih po potrebi presojati z
okoljskega vidika.
II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna vozlišča za
javni potniški promet
15. člen
(1) Sistem javnega potniškega prometa se zaradi
ekonomske upravičenosti in večje učinkovitosti primarno
razvija na nivoju regije oziroma širšega mestnega prostora
Ljubljane in Kranja.
(2) Obstoječi sistem je v pretežnem delu vezan na
avtobusni promet s postajališči v večini naselij v občini. Pri
nadaljnjem razvoju omrežja se z izgradnjo državne in

Stran 152

krožne regionalne železnice večja pozornost posveča
javnemu železniškemu prometu. Letališče Jožeta Pučnika
bo z železniško postajo postalo pomembno prometno
vozlišče za javni potniški promet v regiji.
(3) Omrežje javnega avtobusnega prometa se dopolnjuje
in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in
izobraževalnih središč. Vezano na žičniški center Krvavec
se javni potniški promet razvija tudi na relacijah med
Krvavcem in terminali v Kranju, Ljubljani in Cerkljah na
Gorenjskem.
(4) Na urbaniziranih območjih se posebna pozornost
posveča povezavi sistema javnega prometa z razvojem
nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in
pešačenje.
II/3.1.5. Žičniško omrežje
16. člen
(1) Žičniško omrežje na Krvavcu se razvija na treh nivojih:
 z novimi povezavami se zagotavljajo nove dostopne
točke za žičniški center (planina Jezerca, dolgoročno
pa potencialno tudi dolina Kokre v občini Preddvor in
dolina Bistričice v občini Kamnik), s katerimi se
razbremenjuje obstoječo dostopno točko v Zanjivcu;
 izboljšuje se izkoriščenost obstoječega žičniškega
sistema in smučišč z uvedbo novih povezav in
nadgradnjo obstoječih glede na razpoložljive
kapacitete smučišč;
 sistem novih žičnic se zaradi boljše izkoriščenosti,
ekonomske upravičenosti in racionalne izrabe
prostora dograjuje v skladu z dinamiko izgradnje
smučišč.
(2) Za trase žičnic, ki v okviru priprave tega OPN niso bile
presojane, bo potrebno pristopiti k spremembam OPN in
jih po potrebi presojati.
(3) Koncept razvoja žičniškega centra Krvavec je
podrobneje opredeljen v poglavju II/5.3. tega odloka.
II/3.1.6. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
17. člen
(1) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se prednostno
razvija na urbaniziranih območjih v navezavi na zeleni
sistem ter omrežja športnorekreacijskih in izobraževalnih
ustanov. Na podeželskih območjih se omrežje ureja v
povezavi s turističnimi in izletniškimi točkami ter območji
atraktivne naravne krajine. Z vzpostavitvijo celovitega
omrežja se med seboj poveže naselja hribovitega in
nižinskega dela občine.
(2) Daljinska kolesarska povezava D2 Bled – Kranj –
Duplica predstavlja osnovo kolesarskega omrežja, ki
območje občine povezuje z regijo in širšim prostorom.
Nanjo se navezujejo lokalne krožne povezave, ki med
seboj povezujejo posamezna naselja ter izletniške točke v
občini in širše. Na območju Krvavca se uredi sistem
gorskih kolesarskih stez.
(3) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe omrežje planinskih
poti v hribovitem delu in drugih pešpoti v občini.
(4) Ločene površine za pešce in kolesarje se zagotavlja v
okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in
novogradnjah občinskih cest. Za kolesarski promet se
urejajo tudi prometno manj obremenjene lokalne ceste.
II/3.2. Elektronske komunikacije
18. člen
(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita
vsa naselja v občini. Načrtuje se dopolnitev
širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena
priključitev večine uporabnikov na območju občine.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(3)
Posebna
pozornost
se
posveča
optimalni
telekomunikacijski
opremljenosti
javnih
ustanov
(izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.),
območja letališča Jožeta Pučnika, žičniškega centra
Krvavec ter poslovnih in gospodarskih con.
II/3.3. Energetika
19. člen
(1) Distribucijsko elektroenergetsko omrežje v občini
Cerklje na Gorenjskem se navezuje na elektroenergetski
sistem občine Kranj. Napajalni točki za območje občine
sta razdelilno transformatorski postaji (RTP) Primskovo in
Labore.
(2) Iz RTP Primskovo v smeri Visoko poteka dvosistemski
110 kV daljnovod, ki trenutno obratuje še na 20 kV
napetosti. Od Visokega do razdelilne postaje (RP) Cerklje
Šola poteka dvojni 20 kV daljnovod. Prvi daljnovod je
direktna povezava do RP Cerklje Šola, drugi daljnovod pa
služi za napajanje uporabnikov med Velesovim in
Cerkljami na Gorenjskem. Preko teh dveh vej se napajajo
vsi uporabniki na območju občine, razen območja letališča
Jožeta Pučnika. Le-to se napaja preko ene povezave iz
RTP Primskovo in preko ene iz RTP Labore.
(3) Srednjenapetostno omrežje na območju občine deluje
na napetosti 20 kV in je večinoma izvedeno z daljnovodi.
Kabelsko omrežje prevladuje v strnjenih naseljih.
(4) Z občinskim energetskim konceptom je predviden
razvoj visoko in srednjenapetostnega omrežja predvsem v
naslednjih točkah:
 nadomeščanje daljnovodnih povezav s kablovodi
predvsem znotraj urbanih naselij;
 izgradnja nove RTP Brnik, zaradi katere bo potrebno
prilagoditi srednjenapetostno omrežje (napajalno
območje bo obsegalo občine Cerklje na Gorenjskem,
Jezersko, Šenčur in del občine Preddvor) in zgraditi
nove 110 kV povezave (del teh povezav od RTP
Primskovo do Visokega je že zgrajen, od tu naprej v
smeri Kamnika pa bo povezavo (na osnovi
državnega prostorskega načrta) potrebno še
zgraditi),
 nadgradnja omrežja na območju Krvavca.
(5) Preko območja občine se (na osnovi državnega
prostorskega načrta) načrtuje izgradnja prenosnega
plinovoda R297B Šenčur – Cerklje na Gorenjskem. Na ta
plinovod se bo priključevalo distribucijsko plinovodno
omrežje za območje občine. Prednostno se načrtuje
plinifikacija območij letališča Jožeta Pučnika ter večjih
naselij, dolgoročno pa tudi drugih naselij nižinskega dela
(omrežje je že zgrajeno v Spodnjem in Zgornjem Brniku,
Lahovčah, Vopovljah ter delu Cerkelj na Gorenjskem). Na
plinovodno omrežje se priključi čim več večjih porabnikov
energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.) in
uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije.
(6) Spodbuja se raba lokalno razpoložljivih obnovljivih
virov energije (bioplin, lesna biomasa, sončna in vetrna
energija, energija odpadkov) za posamezne objekte ali
skupine objektov, zlasti na tistih lokacijah, kjer ni možna
priključitev na plinovodno omrežje ali sisteme daljinskega
ogrevanja.
II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo
okolja
II/3.4.1. Oskrba z vodo
20. člen
(1) Preko območja občine potekajo magistralni vodovodi,
ki oskrbujejo tudi sosednje občine (Šenčur, Kranj, Vodice,
Komenda in Mengeš ). Napajajo se iz zajetja pod
Krvavcem – Reka.

Stran 153

(2) Oskrba z vodo na območju občine je urejena preko
treh javnih vodovodnih sistemov:
 Cerklje (viri: zajetje Staro zajetje Grad, vrtine in
spodnje drenažno zajetje Viri pod Krvavcem), na
katerega so priključena naselja Adergas, Cerkljanska
Dobrava, Cerklje na Gorenjskem, Češnjevek, Dvorje,
Glinje, Grad, Lahovče, Poženik, Praprotna Polica,
Pšata, Pšenična Polica, Spodnji Brnik, Šmartno,
Trata pri Velesovem, Vašca, Vopovlje, Zgornji Brnik
in območje letališča;
 Ambrož pod Krvavcem (viri: zajetja in Ambrož) s
pitno vodo oskrbuje naselji Ambrož pod Krvavcem in
Stiška vas;
 Šenturška Gora (vir: zajetje Blate) s pitno vodo
oskrbuje naselja Apno, Jagodci, Ravne, Sidraž, Sveti
Lenart in Šenturška Gora.
(3) Naselja Štefanja gora, Viševca, Vrhovje in žičniški
center Krvavec se oskrbujejo iz lokalnih (zasebnih)
vodovodov.
(4) Načrtujejo se naslednji posegi na vodovodnem
sistemu:
 obnova in dopolnitev magistralnih vodovodov
(povečanje pretoka, zmanjšanje izgub);
 obnova starih in neustreznih cevovodov, pri čemer je
upoštevati tudi število načrtovanih priključkov;
 preoblikovanje lokalnih vodovodov v javne sisteme
(oziroma ustanovitev vodovodnih zadrug) in njihova
tehnična posodobitev;
 obnova, dograditev in sanacija vodohranov in zajetij;
 zavarovanje obstoječih in potencialnih vodnih virov.
II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
21. člen
(1) Zaenkrat so na območju občine zgrajeni trije lokalni
kanalizacijski sistemi. Prvi pokriva območje naselij
Velesovo, Adergas, Češnjevek, Trata pri Velesovem in
Praprotna Polica. Zaključuje se s čistilno napravo Lipce v
Češnjevku. Na Krvavcu je zgrajena kanalizacija od doma
na Krvavcu do Kriške planine s čistilno napravo pod Kriško
planino. Zgrajen je primarni kanal (zahodni kanal Grad –
Lahovče), od občinske meje z občino Komenda do
Lahovč proti Vopovljam, Spodnjemu Brniku, Zgornjemu
Brniku, Cerkljam na Gorenjskem, Dvorjam in Gradu, ki pa
še ni v funkciji, je pa možno priključevanje nanj s končnim
čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik.
Na območju letališča je zgrajen primarni kanalizacijski
sistem s črpališčem od biološke čistilne naprave do
Spodnjega Brnika, ki je priključen na kanalizacijski sistem
občine.
(2) Načrtuje se celovita ureditev kanalizacijskega omrežja
na območju občine z dvema primarnima vodoma:
 na zahodu kanal Grad – Lahovče, na katerega se
priključujejo naselja Grad, Dvorje, Cerklje, Vašca,
Zgornji Brnik, Spodnji Brnik, Vopovlje in Lahovče ter
območje letališča,
 na vzhodu kanal Pšata – Zalog, na katerega se
priključujejo naselja Pšata, Poženik, Pšenična Polica,
Šmartno, Glinje in Zalog ter območje Krvavca.
(3) Občinski kanalizacijski sistem se priključi na
kanalizacijsko omrežje občine Komenda in posredno na
centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik v Domžalah.
(4) Na območjih razpršene poselitve in drugih območjih,
kjer priključitev na kanalizacijsko omrežje ekonomsko ni
upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja
z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine
objektov ali individualne objekte oziroma z izvedbo
nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.
(5) Z območij ožjih in najožjih varstvenih pasov vodnih
virov je potrebno dosledno odvajati vse odpadne vode.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
22. člen
(1) Na celotnem območju občine je urejen reden odvoz
komunalnih odpadkov. V vseh večjih naseljih je
omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških
otokih. Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov
na podeželskih območjih ter v skladu z dinamiko gradnje
na celotnem območju občine.
(2) Za območje občine je urejen zbirni center za odpadke,
ki se nahaja ob gasilskem domu v Cerkljah na
Gorenjskem.
(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov in
biorazgradljivih odpadkov poteka v RCERO Ljubljana.
II/3.5. Pokopališča
23. člen
(1) V občini je pet pokopališč. Nahajajo se v naseljih
Cerklje na Gorenjskem, Lahovče, Spodnji Brnik,
Šenturška Gora in Trata pri Velesovem.
(2) Zadostne prostorske kapacitete se zagotavljajo v
okviru obstoječih pokopališč in s širitvijo pokopališč v
Cerkljah na Gorenjskem in Trati pri Velesovem.
II/4. Usmeritve za prostorski razvoj občine
II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo
II/4.1.1. Notranji razvoj in prenova
24. člen
(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne
bivanjske pogoje z ustreznimi funkcionalnimi zemljišči,
zelenimi površinami in površinami za rekreacijo ter z
ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske
javne infrastrukture.
(2) Glede na analizo rabe in izkoriščenosti zemljišč ter
možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) tega člena so
kot naselja oziroma območja z večjim potencialom za
notranji razvoj opredeljeni Adergas, Ambrož pod
Krvavcem, Apno, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Glinje,
Praprotna Polica, Pšata, Spodnji Brnik in Zalog pri
Cerkljah ter območje letališča Jožeta Pučnika. Načeloma
je za večji delež nezazidanih stavbnih zemljišč izkazan
investicijski interes, ponekod pa so zaznavni problemi, ki
izhajajo iz lastniških razmerij. Proste površine so tudi v
večini
preostalih
naselij,
vendar
zaradi
lege,
razdrobljenosti in drugih omejitvenih dejavnikov ne
predstavljajo večjih potencialov z vidika notranjega
razvoja.
(3) Izvedba delne prenove je predvidena na območju
opuščene opekarne in glinokopa v Češnjevku. Glinokop je
že deloma saniran oziroma samosaniran in spremenjen v
ribnik s pripadajočimi zelenimi površinami, kjer se razvijajo
športnorekreacijske dejavnosti. Na območju opekarne se
bodo s prenovo razvijali programi vezani na turizem
(nastanitev, zdraviliški programi ipd.).
(4) Delno se bodo prenavljala tudi jedra Cerkelj na
Gorenjskem (staro jedro in sekundarno središče v
severnem delu naselja), Spodnjega in Zgornjega Brnika
ter Zaloga pri Cerkljah. Predvidena je predvsem izboljšava
prostorsko-oblikovalskih, funkcionalnih in gospodarskih
razmer v naseljih. Pri tem bo posebna pozornost dana
prenovi kulturne dediščine in druge stavbne dediščine, ki
oblikuje značilno podobo posameznih naselij ali širših
območij.
II/4.1.2. Širitve

Stran 154

25. člen
(1) Postopno in sistematično se oblikuje fond stavbnih
zemljišč kot strateških razvojnih območij, pri čemer se
prednostno obravnavajo lokacije na območju letališča
Jožeta Pučnika, žičniškega centra Krvavec in posameznih
središč.
(2) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo
degradiranih območij ter intenziviranjem gradnje na prostih
površinah znotraj naselij.
(3) Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in
cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na
območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje
ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko
javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in
bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi
in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji
možni meri ohranjati pomembnejše vire, naravno okolje in
prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti
obstoječe pozidave.
(4) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo,
gradnjo družbene infrastrukture ter za oskrbne in
storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju
središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru.
Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena
naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja
poselitve.
(5) Širitve za potrebe gospodarstva se načeloma
umeščajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih
con (cona ob letališču) ter na lokacije z ugodnimi
prometnimi povezavami, ki so odmaknjene od poseljenih
območij (območje načrtovanega kompleksa centra za
ravnanje z lesom s kompatibilnimi poslovnimi, storitvenimi,
obrtnimi in proizvodnimi programi). Manjše širitve so
možne tudi na obstoječih lokacijah obrtnih in drugih
podobnih dejavnosti v naseljih. Večje kmetije se selijo iz
naselbinskih jeder na robove kompleksov kmetijskih
zemljišč.
(6) Turistična in pomembnejša športnorekreacijska
infrastruktura se prednostno umešča na območje Krvavca
in Češnjevka (vključno z območjem gradu Strmol).
Ponudba se dopolnjuje tudi v sklopu letališča Jožeta
Pučnika in v okviru posameznih središč, točkovno pa tudi
na drugih lokacijah v občini.
(7) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru
manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena,
ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se
stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma
kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj
primerne za poselitev.
II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
II/4.1.3.1. Stanovanjska dejavnost
26. člen
(1) Možnosti za razvoj se zagotavlja s prenovo
degradiranih
območij
in
historičnih
jeder
ter
intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij
na celotnem območju občine.
(2) Nova območja stanovanjske gradnje se prednostno
usmerjajo v in ob območja strnjene pozidave (posamezna
središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru ter
njihovo neposredno okolico), kjer je možno zagotavljati
višji nivo oskrbe in storitev in s tem ustrezno kvaliteto
bivanja (dostopnost družbene infrastrukture, razvito
omrežje javnega potniškega prometa, bližina osnovnih
oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zelenih površin itn.).
(3) Na območju hribovitega dela in manjših naselij
nižinskega dela se stanovanjska gradnja razvija predvsem
individualno (tudi v povezavi z razvojem kmetij) v funkciji
ohranjanja poselitve.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(4) Počitniška gradnja se kot dopolnitev turističnih
dejavnosti (izletniški turizem, turizem na podeželju)
usmerja v obstoječa počitniška naselja in druga območja s
počitniško gradnjo ter njihovo neposredno okolico na
območju Krvavca.
(5) V nižinskem delu se ob kompleksih kmetijskih površin
zagotavlja prostorske možnosti za preselitev kmetij iz
naselbinskih jeder.
II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
27. člen
(1) Ohranja in razvija se gospodarska cona ob letališču kot
gospodarsko središče regijskega pomena. Prometne,
logistične, poslovne trgovske in proizvodne dejavnosti v
sklopu cone se dopolnjuje s kompatibilnimi turističnimi
programi.
(2) Sekundarni fokus poslovnih in proizvodnih dejavnosti
se oblikuje v sklopu centra za za ravnanje z lesom.
(3) V manjšem obsegu se poslovne in proizvodne
dejavnosti umeščajo tudi v posamezna središča in manjša
nosilna naselja v lokalnem prostoru.
(4) Na območju podeželskih naselij se razvijajo obrtne
dejavnosti manjšega merila (tudi kot dopolnilne dejavnosti
na kmetijah).
(5) Kmetijska proizvodnja v urbaniziranih območjih se
načeloma omejuje, zato se zagotavlja ustrezne
nadomestne lokacije za razvoj perspektivnih kmetij.
II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
28. člen
(1) Osnovne oskrbne, storitvene in ostale centralne
dejavnosti se razporejajo v skladu z omrežjem središč kot
je določeno v poglavju II/2.2. tega odloka, s čimer se
zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti
družbenih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.
(2) Ključne izobraževalne, zdravstvene, kulturne, upravne
in druge dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v
občinskem središču. Prednostno se razvijajo vzgojni in
izobraževalni programi (zagotovitev novih kapacitet za
šolo in vrtec), izboljšuje pa se tudi omrežje kulturnih
ustanov (v sklopu šolskega kompleksa) in storitvenih
dejavnosti.
(3) Osnovne izobraževalne, kulturne, upravne in druge
dejavnosti se ohranjajo in nadalje razvijajo v Zalogu pri
Cerkljah. Prednostno se razvijajo vzgojni in izobraževalni
programi (zagotovitev novih kapacitet za vrtec).
(4) V Šmartnem se zagotavljajo programi varstva starejših
občanov s spremljajočimi dejavnostmi.
(5) Nadaljnji razvoj centralnih dejavnosti se omogoča tudi
v manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru.
(6) V ostalih naseljih se družbena infrastruktura ohranja v
obstoječem obsegu, spodbuja pa se nadaljnji razvoj
oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zlasti v navezavi na
razvoj turizma.
(7) Razvoj centralnih dejavnosti se zagotavlja tudi v sklopu
gospodarske cone ob letališču (v navezavi na programe
le-tega) ter posameznih programskih fokusov na območju
žičniškega centra Krvavec (osnovna oskrba in storitve za
potrebe turizma).
II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem
29. člen
(1) Razvoj športnorekreacijskih dejavnosti na območju
občine se načrtuje na treh nivojih glede na pomen in
velikost gravitacijskega zaledja posameznih dejavnosti –
regijskem (nacionalnem), lokalnem (nivo občine,
gravitacijskega zaledja posameznega središča ipd.) in
mikrolokalnem (nivo naselja, posamezne soseske ipd.).

Stran 155

(2) Kot športnorekreacijski center nacionalnega pomena
se razvija žičniški center Krvavec. Obstoječa ponudba se
dopolnjuje z razširitvijo smučišč ter razvojem novih
dejavnosti tako v zimski kot tudi poletni sezoni. Razvoj
območja je bolj podrobno opredeljen v poglavju II/5.3.
(3) Ohranja se mreža večjih športnih objektov, s katero se
zagotavlja ustrezno dostopnost do športnorekreacijskih
dejavnosti na območju občine (nogometno igrišče v
Velesovem, kompleks šole v Cerkljah na Gorenjskem).
(4) Dopolnjuje se sistem manjših igrišč, parkov in drugih
zelenih rekreacijskih površin v okviru stanovanjskih sosesk
ter izobraževalnih in drugih javnih ustanov, s čimer se
zagotavlja enakomerna dostopnost tovrstnih površin na
celotnem območju občine.
(5) Posamezni športnorekreacijski objekti se povezujejo
med seboj in z odprtimi površinami (obvodni ambienti,
atraktivna krajina, izletniški cilji) preko sistema
rekreacijskih poti.
(6) Turistična ponudba se prednostno razvija na območju
Krvavca. Območje (žičniški center, turistična naselja Pod
Jezerci, Ravne, Sangrad, vasi pod Krvavcem, počitniška
gradnja) predstavlja jedrno območje za razvoj turizma.
Obstoječa ponudba se krepi zlasti z ureditvijo
nastanitvenih kapacitet, s čimer se povečuje delež
stacionarnih gostov. Razvoj območja je podrobneje
opredeljen v poglavju II/5.3. tega odloka.
(7) Razvoj turizma se načrtuje tudi v nižinskem delu v
sklopu gradu Strmol (protokolarni objekt), turističnega
naselja Češnjevek (ki se oblikuje z delno prenovo
opuščenega
glinokopa),
letališča
(vključno
z
zagotavljanjem možnosti kratkotrajne nastanitve v
okoliških naseljih), Cerkelj na Gorenjskem in posameznih
območij naselbinske dediščine.
(8) Na podeželju se razvija etnološki in ekološki turizem v
povezavi z rekreacijskim (izletniškim) turizmom. V
turistično ponudbo se vključujejo območja atraktivne
naravne krajine, naselja z atraktivno arhitekturno,
etnološko in drugo dediščino, športnorekreacijskimi in
drugimi kompatibilnimi programi ter posamezne kmetije z
dopolnilnimi dejavnostmi.
(9) Športnorekreacijska in turistična ponudba se razvijata v
celovit sistem, ki povezuje naselja nižinskega dela z
atraktivno krajino in izletniškimi cilji v podeželskem,
hribovitem in goratem zaledju.
II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
30. člen
(1) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in
sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih
strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k temu, da se
na ozemlju občine niso oblikovala večja območja
razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna
izraba prostora in s tem ohranitev značilne podobe krajine
ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja
občine.
II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
31. člen
(1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja
razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij,
posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem v
hribovitem delu.
(2) Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo in
razvijajo s prenovo in minimalnimi širitvami za potrebe
ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti
območja in podobe krajine, na območju Krvavca pa tudi za
potrebe dopolnilnih turističnih in športnorekreacijskih
programov (zlasti kot dopolnilnih dejavnosti kmetij).

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
32. člen
(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti
arhitekturnega
in
urbanističnega
oblikovanja
ter
prepoznavnost občinskega prostora.
(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti
ter načrtovano intenziteto razvoja delimo občino na več
območij:
(a) Kot območje intenzivnejšega razvoja poselitve se
opredeljuje območje Cerkelj na Gorenjskem (naselja
Cerklje na Gorenjskem, Dvorje in Grad). Ključne
značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje
območja so:
 značilna obcestna in obulična zazidava z gručastimi
jedri, v katerih so pogosto dominante;
 pri oblikovanju naselbinskega tlorisa se upošteva
osnovno orientacijo prostora z osjo v smeri sever –
jug (regionalna cesta);
 s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu
se viša gostota zazidave;
 ohranja (Dvorje, Grad) in deloma prenavlja (Cerklje
na Gorenjskem) se vaška jedra, pri čemer je v jedru
Cerkelj poudarek zlasti na oblikovanju osrednjega
trga;
 ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta
naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski
gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkvi v
Cerkljah na Gorenjskem in Gradu);
 območje ob Reki se oblikuje kot zelena os naselja;
 kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja
podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi
površinami;
 kot zelena cezura med območjem Cerkelj na
Gorenjskem in okoliškimi vasmi (Pšenična Polica,
Zgornji Brnik, Vašca, Češnjevek) se ohranja pas
kmetijskih površin.
(b) Kot območje zmernega razvoja poselitve
se
opredeljuje območje nižinskih vasi na robu
Cerkljanskega polja ter nižinskih vasi ob Reki (razen
Cerkelj), pri čemer se razvoj (dolgoročno) primarno
usmerja na območje Zaloga pri Cerkljah kot
sekundarnega centra občine. Ključne značilnosti in
usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja
so:
 značilne gručaste in razpotegnjene vasi (z gručastimi
jedri), izjemoma se pojavlja tudi obcestna in
središčna pozidava, v jedrih so pogosto dominante;
 s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu
se viša gostota zazidave predvsem na območju
Zaloga pri Cerkljah in Glinj;
 ohranja oziroma prenavlja (s poudarkom na jedrih z
večjim deležem kulturne dediščine kot so jedra
Zaloga ter Spodnjega in Zgornjega Brnika) se vaška
jedra;
 ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta
naselbinskega telesa), zlasti maksimalni višinski
gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (cerkve v
Adergasu, Češnjevku, Lahovčah, Pšati, Spodnjem in
Zgornjem Brniku, Šmartnem, Trati pri Velesovem,
Zalogu pri Cerkljah ter območje gradu Strmol);
 kjer prostor to omogoča, se oblikujejo zelene
površine ob vodotokih (Reka, Pšata, Ušica);
 kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja
podoba roba naselja s kozolci, zelenimi in kmetijskimi
površinami;
 ohranjajo in oblikujejo se pasovi kmetijskih površin
kot zelene cezure med posameznimi naselji (zlasti
med naselji Glinje in Šmartno, Dvorje in Češnjevek,


(c)





(d)






(e)

Stran 156

Zgornji Brnik in Cerklje na Gorenjskem, Lahovče in
Vopovlje);
ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na
prehodu med Cerkljanskim poljem in hribovitim
delom občine.
Kot območja zmernega razvoja poselitve se
opredeljuje tudi območje hribovskih vasi (razen
naselja Cerkljanska Dobrava, Sidraž, Sveti Lenart,
Viševca in Vrhovje, ki predstavljajo območja
ohranjanja poselitve) ter območja manjših nižinskih
vasi sredi Cerkljanskega polja. Ključne značilnosti in
usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:
za osrednji del Cerkljanskega polja so značilne
manjše gručaste ravninske vasi, za hriboviti del pa
razložene in gručaste vasi;
ohranja se vaška jedra (s poudarkom na jedrih z
večjim deležem kulturne dediščine kot sta jedri
Šenturške Gore in Stiške vasi);
pri vedutno izpostavljenih vaseh na robu teras v
hribovitem delu se ohranjajo značilna prostorska
razmerja (silhueta naselbinskega telesa, dominante);
ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru, zlasti
maksimalni horizontalni in višinski gabariti ter
dominante.
Kot posebne morfološke strukture z zahtevami
vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njihovem
okviru, se oblikujejo območja žičniškega centra
Krvavec, letališča Jožeta Pučnika in centra za
ravnanje z lesom. Ključne značilnosti in usmeritve za
urbanistično oblikovanje teh območij so:
ohranjajo in oblikujejo se zeleni varovalni robovi na
prehodu med poslovnimi in gospodarskimi conami
ter naselji s pripadajočim odprtim prostorom;
vzdolž načrtovanih cest se, kjer je to možno oziroma
smiselno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni
pas (protihrupna zaščita, prometna varnost,...);
merilo (horizontalni in vertikalni gabariti) in
oblikovanje novih objektov se prilagaja okolici, tako
da se v čim večji meri ohranjajo vedute na krajinske
kvalitete v okolici;
posebna pozornost se posveča ureditvi dostopov in
zagotovitvi ustreznega obsega površin za mirujoči
promet.
Pri načrtovanju razpršene poselitve se ohranjajo
obstoječe arhitekturne kvalitete in upoštevajo
značilnosti tradicionalne strukture, zlasti glede
razmerja med objekti in krajino (umestitev, velikost
ipd.).

II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti,
ki so vezane na naravne vire
II/4.2.1.1. Kmetijstvo
33. člen
(1) Intenzivna pridelava se ohranja na območjih strnjenih
kompleksov kmetijskih zemljišč Cerkljanskega polja. Uvaja
se ustrezne spodbude in ukrepe za zmanjšanje emisij v
podtalno vodo. Na območju letališča se kmetijska raba
prilagaja zahtevam in potrebam zračnega prometa.
(2) Kmetijska dejavnost v hribovitem delu se primarno
ohranja in razvija v funkciji ohranjanja poselitve, značilne
krajine ter oblikovanja raznolikega nabora dejavnosti v
prostoru (v povezavi s turizmom, športom in rekreacijo kot
dopolnilnimi dejavnostmi). Nadaljnji razvoj se usmerja
zlasti na območja z ugodnimi reliefnimi in talnimi
razmerami, z ustrezno osončenostjo ter dobro
dostopnostjo.
Spodbujajo
se
ekstenzivne
oblike

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, sadjarstvo
(ohranjanje in obnova travniških sadovnjakov) ipd.
Poseben poudarek se posveča uvajanju ustreznih
spodbud in ukrepov za povečanje deleža ekološkega
kmetovanja, še posebej na območjih ohranjene narave.
Na območju žičniškega centra Krvavec se raba kmetijskih
zemljišč
prilagaja
osnovni
turistični
oziroma
športnorekreacijski dejavnosti.
(3) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem
primernih možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti
za razvoj ipd.) za preselitev kmetij izven naselij ali na
njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih
zemljišč.

Stran 157

fokusov (dostopnih, oskrbnih in turističnih točk) znotraj
katerih se razporeja posamezne dejavnosti žičniškega
centra. Obstoječa športnorekreacijska ponudba se
dopolnjuje z razširitvijo smučišč ter razvojem novih
dejavnosti tako v zimski kot tudi poletni sezoni. Razvoj
območja je bolj podrobno opredeljen v poglavju II/5.3. tega
odloka.
(4) Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in
drugih poti (pešpoti, planinskih poti, kolesarskih stez,
jahalnih poti ipd.).
(5) V hribovitem in gorskem zaledju se oblikujejo manjši
fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori,
različna igrišča itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in
drugih pešpoteh.

II/4.2.1.2. Gozdarstvo
II/4.2.1.5. Mineralne surovine
34. člen
(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti se v hribovitem
delu območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem
obsegu in preprečuje zaraščanje in pogozdovanje
kmetijskih površin. Pridobivanje lesa se spodbuja povsod,
kjer je to možno glede na naravne danosti in hkrati ni v
nasprotju z varstvom drugih virov, pri čemer se priporoča
čim bolj sonaravne oblike gospodarjenja z gozdom. Na
območju žičniškega centra Krvavec se raba gozdov
prilagaja osnovni turistični oziroma športnorekreacijski
dejavnosti.
(2) Območje gozda Olševek – Adergas se razvija v okviru
funkcije ohranjanja narave, v navezavi na naselja pa tudi s
primernimi ekstenzivnimi rekreacijskimi rabami.
(3) Ravninske gozdove, skupine dreves ali posamična
drevesa v kmetijski krajini Cerkljanskega polja se kot
pomembno prvino biotske pestrosti in krajine v čim večji
meri ohranja. Na območju letališča se raba gozdov
prilagaja zahtevam in potrebam zračnega prometa.
(4) Gozdove ob robovih naselij in vodotokih ter druge
gozdove, ki imajo pomembno ekološko, krajinsko, kulturno
ali rekreacijsko vlogo se v čim večji meri ohranja in
povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s
sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe.
II/4.2.1.3. Vode
35. člen
(1) Ohranja se obstoječa gospodarska raba voda.
(2) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki
ohranjajo in nadgrajujejo njihov ekološki, krajinski in
doživljajski pomen, povezuje z zelenimi sistemi naselij in
širših območij. Obvodne poteze ob Reki in Pšati se uredi
kot zeleno os naselij z rekreacijskimi potmi in drugimi
ureditvami na ključnih točkah (prehodi – brvi, manjši
športnorekreacijski objekti ipd.).
(3) Ribniki v Češnjevku in Lahovčah se namenjajo
sonaravni rekreacijski in turistični rabi z ureditvijo
rekreacijskih poti, objektov za opazovanje ptic, ustreznih
dostopov ipd.
II/4.2.1.4. Prostočasne dejavnosti
36. člen
(1) Turizem se v skladu z določili razdelka II/4.1.3.4. tega
odloka primarno razvija v okviru jedrnega območja
Krvavec, letališča in posameznih naselij. V krajini je vezan
predvsem na športnorekreacijsko ponudbo.
(2) Športnorekreacijski programi se razvijajo v celovit
sistem, ki povezuje zelene površine urbaniziranih območij
z atraktivno krajino v neposredni okolici ter širše gledano z
območjem Krvavca in hribovitim zaledjem.
(3) Na območju Krvavca kot jedrnega območja za razvoj
turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti se zagotavlja
uravnotežen razvoj z vzpostavitvijo sistema programskih

37. člen
(1) Na območju občine se nahaja nekaj nelegalnih kopov
mineralnih surovin za gradbeništvo za potrebe krajevnih
skupnosti in nekaj nelegalnih kopov (opuščenih gramoznih
jam) v nižinskem delu. Za njih se predvidi ustrezne
sanacijske ukrepe, brez izkoriščanja mineralnih surovin, s
katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob
upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa:
 nelegalni kop Grad (opuščen in deloma že saniran in
samosaniran; izvede se dokončna sanacija, brez
izkoriščanja mineralnih surovin, in nadgradnja
turističnih kapacitet),
 nelegalni kopi karbonatnega grušča v dolini potoka
Reke (deloma opuščeni in v procesu dokončne
samosanacije, prepuščajo se procesu dokončne
naravne samosanacije in renaturacije),
 nelegalni kopi (manjše gramoznice) na Cerkljanskem
polju (v celoti opuščene in sanirane oziroma
samosanirane),
 nelegalni kop Češnjevek (opuščen in v celoti saniran
oziroma samosaniran in spremenjen v ribnik),
 nelegalni kop Ambrož pod Krvavcem (dopustna
sanacija, brez izkoriščanja mineralnih surovin),
 drugi manjši nelegalni kopi (večinoma v celoti
samosanirani, oziroma v procesu samosanacije).
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje
mineralnih surovin bo občina pretehtala ali je smotrno
določeno območje z osnovno namensko rabo prostora
opredeliti kot območje mineralnih surovin (s podrobnejšo
namensko rabo kot površino nadzemnega pridobivalnega
prostora ali kot površino podzemnega pridobivalnega
prostora s površinskim vplivom, ki onemogoča drugo
rabo).
(3) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na
celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja
mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni
prostorski načrt (OPPN).
II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in
razvijajo prepoznavne
kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika
krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
38. člen
(1) V skladu z določili razdelka II/2.4. se kot območja
prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora
opredeljujejo:
(a) značilna podoba Cerkljanskega polja z naslednjimi
prepoznavnimi značilnostmi:
 prostorska razmerja med grajenimi strukturami in
krajino (vedutno izpostavljena strnjena ravninska
naselja z dominantami, kozolci in sadovnjaki na
prehodu med naseljem in odprtim prostorom),

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne
dediščine (Cerklje, Zalog, Zgornji Brnik, Trata pri
Velesovem in Dvorje);
(b) območje gradu Strmol z naslednjimi prepoznavnimi
značilnostmi:
 grad Strmol s pripadajočim parkom z ribniki,
 lega območja v prostoru (na robu Cerkljanskega
polja) s tipičnimi vedutami na grad;
(c) kulturna krajina na območju Adergasa:
 ohranjanje značilnih prostorskih dominant in
pogledov nanje (samostan Velesovo, cerkev sv.
Marjete na Trati);
(d) območje hribovskih vasi z naslednjimi prepoznavnimi
značilnostmi:
 značilna podoba krajine v neposredni okolici vasi
(travniki, pašniki, sadovnjaki),
 prostorska razmerja med grajenimi strukturami in
krajino (vedutno izpostavljene vasi na robu terase –
ponekod z dominantami),
 ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne
dediščine (Štefanja Gora in Stiška vas);
(e) območja ohranjene narave (gozd Olševek –
Adergas) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
 neokrnjeno naravno okolje s kvalitetnimi prvinami
ohranjene narave;
 značilna podoba naravne krajine.
(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se
zagotavlja predvsem z:
 ohranjanjem poseljenosti podeželskih območij in
spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu,
ki zagotavlja ohranitev značilne podobe krajine,
 vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v
turistično ponudbo (s poudarkom na razvoju območja
Krvavca),
 omejevanjem dejavnosti na območju posebnih
naravnih kvalitet (zagotovi se le minimalna
rekreacijska infrastruktura),
 prenovo naselbinske in stavbne dediščine,
 ohranjanjem značilnih vedut v prostoru (z
omejevanjem pozidave v oseh pogledov).
II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
območja zaščite in reševanja
39. člen
(1) V občini se nahajajo manjša območja potencialnih
naravnih nesreč. Glede na stopnjo ogroženosti je ozemlje
občine razdeljeno na tri območja:
 Kot območja z večjo stopnjo ogroženosti so ocenjena
večja poplavna območja ob Reki in Pšati, kjer
možnost poplavljanja ogroža dele naselij in najboljša
kmetijska zemljišča. Poleg tega so z največjo stopnjo
ogroženosti ocenjena tudi območja severnega
hribovitega dela, ki jih močno ogrožajo plazovi.
 Kot območja s srednjo stopnjo ogroženosti so
ocenjena poseljena območja hribovitega dela, ki jih v
manjši meri ogrožajo plazovi (območja naselij Sidraž,
Šenturška Gora, Sveti Lenart, Apno, Ambrož pod
Krvavcem, Ravne in Stiška vas). Poleg tega so s
srednjo stopnjo ogroženosti ocenjena tudi manjša
poplavna območja v zgornjem toku Reke in Pšate.
 Ostala območja občine so ocenjena kot območja z
nizko stopnjo ogroženosti, pri čemer pa je potrebno
upoštevati, da predvsem na ravninskem delu obstaja
potresna nevarnost.
(2) Kot osnova za nadaljnji prostorski razvoj občine z
vidika zagotavljanja poplavne varnost so bile v okviru
poplavne študije za večji del območja občine izdelane

Stran 158

karte poplavne nevarnosti in razredov poplavne
nevarnosti.
(3) Poplavna varnost na območju občine se bo
predvidoma izboljševala z naslednjimi večjimi ukrepi, ki so
v tem odloku opredeljeni kot dolgoročna strateška
izhodišča za nadaljnji prostorski razvoj (rezervacija
prostora):
 zagotovitev zadrževanja poplavnih voda na Ušici
severozahodno od Vašce,
 zagotovitev zadrževanja poplavnih voda v naravni
kotanji jugovzhodno od Pšenične Police,
 ureditev suhega zadrževalnika Doblič,
 ohranitev/vzpostavitev
koridorjev
odvajanja
poplavnih voda vodotokov Reke in Pšate na
Cerkljanskem polju med naselji: Cerklje, Spodnjim in
Zgornjim Brnikom, Vopovljami in Lahovčami ter
Pšato, Poženikom, Šmartnim, Glinjami in Zalogom.
(4) Za zmanjšanje nevarnosti oziroma ogroženosti se na
poseljenih območjih in območjih gospodarskih dejavnosti
predvidi ustrezne preventivne in sanacijske ukrepe,
ustrezno upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje
aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne ali druge nesreče.
(5) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti,
se praviloma prepušča naravni dinamiki.
(6) Zaščita in reševanje na območju občine je organizirana
sledeče:
(6.1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko
osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v
Cerkljah; reševalci nujne medicinske pomoči morajo na to
področje priti iz Kranja.
(6.2) V primeru naravne nesreče so določene naslednje:
 lokacije zasilnih prebivališč: osnovna šola v Cerkljah,
športna dvorana v Cerkljah in nogometni center v
Velesovem;
 lokacije začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz
zgradb: osnovna šola v Cerkljah, podružnična šola v
Zalogu, samostan Velesovo.
(6.3) V primeru rušilnega potresa je takoj po nesreči
možno organizirati nastanitve prebivalcev pri osnovnih
šolah v Cerkljah in Zalogu in pri nogometnem centru v
Velesovem; če osnovne šole ob nesreči ne bi utrpele
večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti
ogrožene prebivalce, prav tako bi bile na razpolago
dvorane vaških in gasilskih domov.
(6.4) V občini se v primeru naravnih katastrof oziroma
vojne aktivirajo površine predvidene za različne namene;
za pokop ljudi se aktivirajo proste površine ob pokopališču
v Cerkljah, za ruševine se aktivira odlagališče v Bistrici pri
Naklem.
(6.5) V primeru naravnih in drugih nesreč se površine za
pokop večjega števila živali zagotavljajo v bližini kmetijske
farme vzhodno od Zgornjega Brnika (na zemljišču s parc.
št. 92, k.o. Cerklje), ob dogovoru s pristojno veterinarsko
upravo se lahko kadavre vozi tudi v ustrezno opremljene
sežigalnice, oziroma se odvoz in odstranitev izvaja po
navodilih dežurnega inšpektorja VURS.
(6.6) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih
materialov.
(7) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se
podrobneje opredeli v načrtih zaščite in reševanja ter
drugih načrtih, ki se izdelajo glede na oceno ogroženosti.
II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
40. člen
(1) Na območju občine Cerklje na Gorenjskem se nahajajo
naslednja območja za potrebe obrambe:
 Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana: - območje
izključne, - območje možne izključne ter območje
omejene in nadzorovane rabe;

Št. 6/6.2.2023



Uradno glasilo slovenskih občin

Krvavec – območje izključne, območje možne
izključne ter območje omejene in nadzorovane rabe;
Ambrož pod Krvavcem – območje možne izključne
rabe za potrebe obrambe.

II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
41. člen
(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo.
Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev
prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za
razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča
se zagotavljajo v skladu z določili razdelka II/4.1.2. ter za
potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne
infrastrukture.
(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun
širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali
gozdna zemljišča se določajo predvsem v primeru
sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre
za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo
vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru izvzemov stavbnih
zemljišč.
(3) Vodna zemljišča se določajo v skladu s področno
zakonodajo.
II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih
pogojev

makroenota
/
podenota
(a) nižinski del /
(a1)
naselja
nižinskega dela

(a) nižinski del
/(a2)
letališče
Jožeta Pučnika

(a) nižinski del /
(a3) Cerkljansko
polje
(b) hriboviti del
/(b1)
območje
Krvavca / (b1-1)
žičniški
center
Krvavec
(b) hriboviti del /
(b1)
območje
Krvavca / (b1-2)
vasi
pod
Krvavcem

(b) hriboviti del /
(b2)
pobočja
hribovitega dela

značilnosti
delno
urbanizirano
območje
vodilnega
naselja
v
občini
(strnjena
aglomeracija naselij
Cerklje, Dvorje in
Grad), obcestne in
gručaste
ravninske
vasi
letališka infrastruktura
(vzletno
pristajalne
steze in pripadajoče
manevrske površine),
terminali, spremljajoči
programi
kompleks
strnjenih
kmetijskih
zemljišč;
izjemoma
manjše
nižinske vasi; center
za ravnanje z lesom
infrastruktura vezana
na zimske športe
(smučišča,
žičnice
itn.),
turistični
in
počitniški objekti
pretežno
poseljena
reliefno
razgibana
južna
pobočja
Krvavca; razložene in
gručaste
hribovske
vasi, ki jih obkrožajo
ekstenzivno
izrabljena kmetijska
zemljišča
pretežno
gozdnata
reliefno
razgibana
južna
pobočja

Stran 159

42. člen
(1) Z vidika naravnih in ustvarjenih danosti se območje
občine deli na dve makroobmočji, ti pa nadalje na šest
podobmočij. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih
poglavjih strateškega dela, ključne značilnosti in razvojne
usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi
prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v
Preglednici 4.
(2) Osnovno delitev prostora občine na makroobmočja in
podobmočja se upošteva pri določitvi enot urejanja
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. Glede na
podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev je ob smiselni
uporabi usmeritev iz tega člena makroobmočja in
podobmočja možno tudi združevati ali še nadalje deliti na
manjše zaključene enote.
(3) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev je potrebno upoštevati tudi tipološke
značilnosti grajene strukture in zagotoviti ohranitev
kvalitetnih prvin urbanističnega in arhitekturnega
oblikovanja.
(4) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo
na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje
objektov in priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih
prostora določenih po posameznih makroobmočjih in
podobmočjih.
Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote z
osnovnimi značilnostmi

prepoznavne
kvalitete
značilna krajina
Cerkljanskega
polja;
območje
gradu Strmol

prevladujoče
dejavnosti
poselitev
(bivanje,
centralne dejavnosti,
turizem,
šport
in
rekreacija, kmetijstvo,
poslovne in manjše
proizvodne dejavnosti)

razvoj infrastrukture

/

promet in logistika,
centralne, poslovne in
proizvodne dejavnosti,
turizem

(izboljšanje elektro in
vodovodnega
omrežja,
izgradnja
kanalizacijskega
omrežja, plinifikacija)

značilna krajina
Cerkljanskega
polja

intenzivno kmetijstvo,
rekreacija v naravi,
bivanje, poslovne in
proizvodne dejavnosti

/

šport in rekreacija,
turizem, kmetijstvo in
gozdarstvo

območje
hribovskih vasi

sonaravno (ekološko)
kmetijstvo, gozdarstvo,
rekreacija v naravi,
poselitev (stanovanja,
kmetijstvo,
turizem,
šport in rekreacija)
dejavnosti
s
spremljajočimi
programi
sonaravno (ekološko)
kmetijstvo, gozdarstvo,
rekreacija v naravi,

(izboljšanje elektro in
vodovodnega
omrežja,
izgradnja
kanalizacijskega
omrežja)
(izboljšanje elektro in
vodovodnega
omrežja,
deloma
izgradnja
kanalizacijskega
omrežja)
(izboljšanje elektro in
vodovodnega
omrežja,
deloma
izgradnja
kanalizacijskega
omrežja)

gozd Olševek Adergas

(izboljšanje elektro in
vodovodnega
omrežja,
izgradnja
kanalizacijskega
omrežja, plinifikacija)

(izboljšanje elektro in
vodovodnega
omrežja,
deloma

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin
Krvavca;
zaselki

posamezni

II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših
naselij in območij
II/5.1. Cerklje na Gorenjskem
43. člen
(1) Naselje Cerklje na Gorenjskem se skupaj s prostorsko
in funkcionalno povezanima naseljema Dvorje in Grad
razvija kot pomembnejše lokalno (občinsko) središče. V
naselju se ohranjajo in prednostno razvijajo družbene,
oskrbne in storitvene dejavnosti, ohranja pa se tudi
manjše gospodarske dejavnosti, ki so že prisotne na
območju. Poseben poudarek se posveča zagotavljanju
ustrezne ponudbe na področju vzgoje, varstva,
izobraževanja, kulture in sociale ter uvajanju turističnih
programov v navezavi na ponudbo zimskošportnega
središča Krvavec in letališča, zagotavlja pa se tudi
zadostne kapacitete za stanovanjsko gradnjo.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega
prometa
(2.1) Primarno prometno os na območju sestavljata
regionalni cesti RIII 639 Ljubljana – Cerklje in RIII 922
Cerklje – žičnica Krvavec. Prometnica poteka v smeri
sever – jug. Območje povezuje tako z območjem Krvavca
kot tudi glavno cesto GII 104 Kranj – Ljubljana in posredno
širšim regionalnim prostorom. Na regionalni cesti se
navezuje osnovna prometna mreža, ki jo predstavlja serija
prečnih povezovalnih cest (potekajo v smeri vzhod –
zahod) in manjša vzdolžna povezava na zahodnem robu
Cerkelj na Gorenjskem.
(2.2) Načrtuje se posodobitev prometnega omrežja z
rekonstrukcijo in dograditvijo vseh večjih prometnic na
območju, pri čemer se posebna pozornost posveča
ureditvi pomembnejših prometnih križišč regionalnih cest s
prečnimi povezavami. Uredi se tudi ustrezne navezave na
načrtovane površine za gradnjo.
(2.3) Načrtuje se izgradnja novih kapacitet za mirujoči
promet vključno z možnostjo umestitve garažnih hiš, ki bi
se lahko uporabile tudi za potrebe zimskošportnega
središča Krvavec.
(2.4) V okviru rekonstrukcije cest se zagotavlja ustrezne
koridorje za ureditev kolesarskih stez in pešpoti. Le-te se
oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje zeleno os
ob Reki, fokuse športnorekreacijskih dejavnosti, središčna
območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja
atraktivne krajine v neposredni okolici naselij.
(2.5) Javni potniški promet na območju je organiziran v
sklopu primestnega prometa Ljubljane in Kranja. Območje
povezuje s Kranjem, Ljubljano, letališčem Jožeta Pučnika
ter drugimi izobraževalnimi in zaposlitvenimi središči. V
času turistične sezone Krvavca se dodatno vzpostavlja
turistična povezava javnega potniškega prometa iz smeri
Ljubljane ter interna turistična povezava Cerklje – spodnja
postaja žičnice Krvavec oziroma Cerklje – Apno –
Jezerca.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Načrtuje se prenova vodovodnega omrežja.
(3.2) Načrtuje se dograditev kanalizacijskega omrežja
(deloma je že zgrajeno) z izvedbo ločenega sistema.
Omrežje je priključeno na sistem s centralno čistilno
napravo v Domžalah.
(3.3) Prenavlja in dograjuje se elektroenergetsko omrežje.
(3.4) Načrtuje se dograditev plinovodnega omrežja,
spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije.
(3.5) V Cerkljah je zgrajen zbirni center za ločeno zbiranje
in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij in kosovnih
odpadkov ter večje število ekoloških otokov.

poselitev (stanovanja,
kmetijstvo,
turizem,
šport in rekreacija)

Stran 160
izgradnja
kanalizacijskega
omrežja)

(3.6) Predvidena je širitev pokopališča.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Glede na morfološke, tipološke in funkcijske
značilnosti je območje v grobem razdeljeno na dve večji
enoti:
 osrednjo prostorsko os sever – jug, ob kateri so
nanizana naselbinska jedra in drugi fokusi
dejavnosti,
 pretežno stanovanjske površine na robu naselja.
(4.2) Kot primarni fokus dejavnosti se ohranja in razvija
staro jedro Cerkelj na Gorenjskem, v katerega so
umeščene vsa pomembnejša družbena infrastruktura ter
ključne storitvene in oskrbne dejavnosti, ki služijo
celotnemu občinskemu prostoru. Osrednji trg ob cerkvi se
funkcijsko prenavlja z uvedbo novih upravnih, poslovnih in
drugih centralnih dejavnosti. Ob osnovni šoli se s širitvijo
in zapolnitvijo obstoječih površin oblikuje izobraževalni in
kulturni center. Ob zadružnem domu se oblikuje poslovno
trgovski center.
(4.3) S prenovo degradiranega območja in zapolnitvijo
prostih površin v osrednjem delu območja med Cerkljami
na Gorenjskem, Gradom in Dvorjami se oblikuje
sekundarno
središče
s
trgovskimi,
poslovnimi,
stanovanjskimi, turističnimi in športnorekreacijskimi
programi.
(4.4) S posameznimi širitvami na robu naselja se
zagotavljajo površine za kmetijsko proizvodnjo.
(4.5) Z vnosom novih centralnih dejavnosti se ohranja in
krepi pomen jedra Grada.
(4.6) Večji športnorekreacijski fokusi se oblikujejo na
območju šole in na območju sekundarnega središča med
Cerkljami in Dvorjami.
(4.7)
Preostala
območja
predstavljajo
pretežno
stanovanjske površine (ki se v starih delih naselij
prepletajo s kmetijskimi gospodarstvi). Razvoj se
zagotavlja z zapolnitvijo obstoječih prostih površin in
zaokrožitvami oziroma širitvami robnih območij pretežno
na zahodnem robu aglomeracije. V sklopu sekundarnega
središča se zagotavlja površine za organizirano
stanovanjsko gradnjo.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja
kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi
posegi prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe
pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno
izkoriščena in opuščena območja, območja stihijske
urbanizacije na robu naselij) pa se ustrezno sanirajo.
(5.2) Kvalitetna arhitekturna in urbanistična dediščina
(stara naselbinska jedra vseh treh naselij) se ohranja in
ustrezno prezentira.
(5.3) Ohranja se obstoječe dominante in se jih dopolnjuje
z novimi poudarki na ključnih lokacijah. Ceste naj se
usmerja tako, da se z njih odpirajo pogledi proti
dominantam (naravnim in ustvarjenim).
(5.4) Prostor ob Reki se oblikuje kot celovita zelena
poteza, ki deluje kot povezovalni element celotnega
območja.
(5.5) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno
izpostavljenih predelov. Robove območja je potrebno
skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali
drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med naselbinsko
strukturo in krajino.
(5.6) Odprte javne prostore (trgi pri cerkvah, površine ob
šoli, zelenice itn.) ter parkovne ureditve se ohranja,
ustrezno prenavlja, dopolnjuje ter medsebojno povezuje.
Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih (trgi) ter
zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se
zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja (sanacije
degradiranih urbanih območij) in širitev.
(5.7) Ohranja se zelene cezure (pretežno kmetijske
površine) med območjem in sosednjimi naselji (Pšata,
Pšenična Polica, Zgornji Brnik, Vašca, Češnjevek) ter
zelene zajede, ki jih predstavljajo Kozji in Grajski hrib ter
vodni in obvodni prostor Reke.
(5.8) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob
prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije.
(6) Zeleni sistem
(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki povezuje
celotno območje se oblikuje prostor ob Reki. Obvodni
prostor zelene poteze se opremi z minimalno rekreacijsko
infrastrukturo (pešpoti, kolesarske steze, dostopi do vode
ipd.). Posebna pozornost se posveča ureditvi peš in
kolesarskih povezav do drugih zelenih in javnih odprtih
površin na območju.
(6.2) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov iz točke
(4.6) tega člena se v zeleni sistem vključuje tudi manjša
športna in druga igrišča. Sistem igrišč se ohranja in
dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost
do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem
območju.
(6.4) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne prostore (trgi,
površine ob šoli ipd.).
(6.5) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se
ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v
stanovanjskih soseskah in ozelenjene parkirne površine.
(6.6) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz
točk (5.7) in (5.8) tega člena.
II/5.2. Letališče Jožeta Pučnika
44. člen
(1) Območje letališča Jožeta Pučnika se razvija kot
prometno vozlišče mednarodnega pomena, prometni
terminal in eno izmed pomembnejših gospodarskih središč
regije.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega
prometa
(2.1) Območje letališča se napaja z glavne ceste GII 104
Kranj – Ljubljana. Da bi se zagotovila ustrezna prometna
organizacija območja, se načrtuje prestavitev trase glavne
ceste na severni rob območja, dolgoročno pa tudi njena
razširitev za dodatni vozni pas. Ob prestavitvi in
rekonstrukciji ceste je predvidena ureditev treh krožišč
(rekonstrukcija obstoječega križišča in ureditev dveh
novih), ki bodo zagotavljala enakomeren dostop do vseh
ključnih območij letališča (potniški in tovorni terminal,
območje splošnega letalstva, poslovna in gospodarska
cona).
(2.2.) Notranji prometni sistem območja se oblikuje kot
ortogonalna cestna mreža s primarno prometnico, ki
poteka vzdolž celotnega območja letališča do križišča z
regionalno cesto RIII 639 Ljubljana – Cerklje. Dolgoročno
je primarno letališko prometnico v podaljšku možno
povezati tudi z regionalno cesto RII 413 Žeje - Vodice
oziroma načrtovano glavno cesto Želodnik – Vodice.
(2.3) Uredita se nova železniška povezava na relaciji
Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice ter
nova krožna povezava Ljubljana – letališče Jožeta
Pučnika – Kranj – Ljubljana. Na območju letališča se obe
prometnici združita v enoten koridor s skupno železniško
postajo (predvidoma podzemno) v bližini terminala. Način
umeščanja železniškega prometa v prostor je razviden iz
poglavja II/3.1.3. Železniško omrežje.
(2.4) Zagotovi se sistem površin za mirujoči promet za
avtobuse in osebna vozila (za potrebe potnikov in
zaposlenih na letališču) z zunanjimi parkirnimi površinami
in omrežjem garažnih hiš. Ob terminalu se uredi

Stran 161

postajališče za taksije ter odlaganje in sprejemanje
potnikov.
(2.5) Z ureditvijo železniške postaje bo letališče postalo
eno izmed najpomembnejših prometnih vozlišč za javni
potniški promet v regiji. Razvoj javnega potniškega
prometa se zagotavlja zlasti z vidika povezave letališča z
državnim in regijskim središčem.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Predvidena je prenova vodovodnega omrežja.
(3.2) Načrtuje se prenova kanalizacijskega omrežja.
Omrežje se z izgradnjo nove črpalne postaje ob obstoječi
čistilni napravi in povezovalnega voda priključi na
kanalizacijsko omrežje občine in posredno na centralno
čistilno napravo Domžale.
(3.3) Predvidena je izgradnja novega priključnega 110 kV
elektrovoda in pripadajoče razdelilne transformatorske
postaje ter sistema manjših transformatorskih postaj, s
katerimi se bo zagotavljalo ustrezno pokritost celotnega
območja.
(3.4) Načrtuje se izgradnja plinovodnega omrežja,
spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Območje letališča se glede na osnovne značilnosti,
prometnotehnične in funkcijske zahteve ter razvojne
usmeritve v osnovi deli na zemeljski in zračni del ter cono
ob letališču.
(4.2) Zračni del vključuje območje vzletno-pristajalne steze
s pripadajočimi voznimi, povezovalnimi in drugimi stezami,
letališkimi ploščadmi ter pripadajočimi površinami.
Načrtuje se razširitev in dograditev letaliških ploščadi,
preureditev in dograditev voznih ter povezovalnih stez.
Površine za razvoj se zagotavljajo v okviru obstoječih
kapacitet letališča. Območje ob vzletno-pristajalni stezi se
nameni dolgoročni rezervaciji prostora za razvoj letaliških
dejavnosti.
(4.3) Zemeljski del predstavlja vsebinsko jedro programov
letaliških in obletaliških dejavnosti ter vključuje območja
terminalov, hangarjev, servisnih objektov ter drugih
pripadajočih objektov in površin. Načrtovan je fazni razvoj
območja, pri čemer se prvenstveno zagotavlja boljša
izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in slabše
izkoriščenih zemljišč. Načrtuje se povečanje tovornega
terminala in ureditev tovornega središča, oblikovanje
centraliziranega območja za tehnične in vzdrževalne
službe, razvoj centra splošnega letalstva z zagotovitvijo
novih kapacitet ter dopolnitev ponudbe letališča z
logističnimi in poslovnimi dejavnostmi. Površine za razvoj
se zagotavljajo s širitvijo območja na severozahod in
jugovzhod.
(4.4) Območje gospodarske cone ob letališču se navezuje
neposredno na načrtovane in razširjene programe
potniških terminalov. V sklopu cone se uredijo poslovno
trgovsko središče, poslovno upravni programi s parkirišči,
hotelski kompleks in proizvodno ekonomski programi.
Površine za razvoj cone se zagotavlja v sklopu obstoječih
kapacitet in s širitvijo proti jugovzhodu.
(5) Urbanistično in krajinsko oblikovanje
(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja
kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi
posegi prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe
pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno
izkoriščena in opuščena območja) pa se ustrezno sanirajo.
(5.2) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob
prometnicah oblikujejo pasovi linijske vegetacije.
(5.3) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno
izpostavljenih predelov – robove območja je potrebno
skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali
drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med območjem in
okoliško krajino.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(5.4) Zaradi varnosti zračnega prometa je potrebno
upoštevati višinske omejitve, ki izhajajo iz tehničnih
značilnosti letališča.
II/5.3. Žičniški center Krvavec
45. člen
(1) Žičniški center Krvavec se razvija kot eden izmed
največjih in najperspektivnejših tovrstnih centrov v državi.
Njegova vloga in pomen se krepita z nadgradnjo
športnorekreacijskih dejavnosti (s poudarkom na letnih
športih in rekreaciji) ter vzpostavitvijo celovite turistične
ponudbe.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega
prometa
(2.1) Celovita ureditev prometnega sistema z razvejanim
omrežjem dostopnih točk, v okviru katerih se zagotavlja
tudi parkirna mesta (obstoječi obseg ne zadostuje) in
ustrezne povezave z javnim potniškim prometom,
predstavlja težišče zasnove prostorskega razvoja območja
Krvavca. Z razpršenim dostopom do različnih kompleksov
smučarskih prog se omogoča prihod obiskovalcev iz
različnih smeri, s čimer se zmanjšujejo zastoji v bližini
dostopnih žičnic.
(2.2) Zadovoljivo dostopnost se zagotovi predvsem v
naslednjih smereh:
 (Brnik –) Cerklje na Gorenjskem – Zanjivc –
Gospinca (obstoječa regionalna cesta in krožno
kabinska žičnica) dolgoročno pa se lahko preveri tudi
možnost alternativnega dostopa preko Možjance
(obstoječa lokalna cesta ter načrtovani žičnici med
Štefanjo Goro in Gospinco);
 (Brnik – ) Cerklje na Gorenjskem – Ravne – Ambrož
pod Krvavcem – Jezerca (rekonstruirana lokalna
cesta z novim sistemom žičniških povezav Jezerca –
Kržišče – Kriška planina);
 dolgoročno se lahko preveri tudi možnost dostopanja
iz smeri: (Avstrija –) Jezersko – Kokra oziroma
(Kranj– ) Preddvor – Kokra (obstoječa regionalna
cesta in načrtovana krožno kabinska žičnica Kokra –
Gospinca ali Kokra – Tiha dolina) ter (Ljubljana –)
Kamnik – Bistričica (rekonstruirana lokalna cesta z
novo dostopno žičnico Bistričica – Kržišče).
(2.3) Območje žičniškega centra se načeloma zapre za
ves cestni promet z izjemo oskrbe, ki se izvaja prek
servisne ceste Gospinca – Tiha dolina – Veliki Zvoh.
(2.4) Sistem mirujočega prometa se posodablja in
nadgrajuje vzporedno z ureditvijo dostopnih točk. V
Zanjivcu je načrtovana razširitev parkirišč in izgradnja
garažne hiše. Na Jezercih se parkirišča uredi na dveh
lokacijah, in sicer pod planino ob lokalni cesti ter v sklopu
oskrbnega centra Pod Jezerci. Možnost ureditve parkirišč
se načrtuje tudi ob izteku načrtovane žičnice na Štefanjo
Goro (Zanjivc – Šefanja Gora). Dolgoročno se lahko
(hkrati s potencialno možno umestitvijo žičniške
infrastrukture) preveri tudi možnost ureditve parkirišč in
garažnih hiš v okviru dostopnih točk v dolini Kokre, v dolini
Bistričice in na uravnanem delu grebena Trdovnik med
Kriško planino in Gospinco. V območjih vseh dostopnih
točk se uredi postajališča za avtobuse.
(2.5) Predvidena je ureditev parkirišč s prestopi na
avtobuse v Cerkljah na Gorenjskem, Preddvoru, Ravnah,
ob Sangradu, med Sangradom in Zanjivcem ter v okviru
terminalov RTC Krvavec v Ljubljani in Kranju.
(2.6) Javni potniški promet na območju je organiziran v
sklopu primestnega prometa Ljubljane in Kranja. V času
turistične sezone se dodatno vzpostavlja turistična
povezava iz smeri Ljubljane ter interna turistična povezava
Cerklje na Gorenjskem – spodnja postaja žičnice Krvavec
oziroma Cerklje na Gorenjskem – Apno – Jezerca.

Stran 162

(2.7) Žičniške povezave so bolj podrobno opisane v točki
(4) tega člena.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Predvidena je prenova obstoječega vodovodnega
sistema, ki oskrbuje območje Gospince, Tihe doline,
Doma na Krvavcu in delno Kriške planine. Načrtuje se
ureditev novega omrežja, ki bo pokrivalo preostalo
območje Kriške planine in območje planine Jezerca.
Dolgoročno je možna tudi povezava obeh omrežij.
(3.2) Območje žičniškega centra Krvavec nima urejenega
celostnega čiščenja komunalnih odpadnih vod. Večji
objekti imajo lokalne čistilne naprave z iztoki v
ponikovalnice, na Kriški planini pa je postavljena začasna
mehansko-biološka
čistilna
naprava.
Glede
na
razdrobljenost posameznih izvorov odpadne komunalne
vode in, da bi se preprečilo možno onesnaženje številnih
vodnih virov, je na območju načrtovana gradnja
kanalizacijskega omrežja od območja RTC Krvavec do
načrtovanega kanalizacijskega omrežja v nižinskem delu
občine (ta se nadalje navezuje na kanalizacijski sistem
centralne čistilne naprave v Domžalah).
(3.3) Na območju je zaradi varstva vodnih virov
prepovedano ogrevanje z naftnimi derivati. Nadaljnji razvoj
turizma, športa in rekreacije ter predvidena večja poraba
električne energije za ogrevanje zahtevata razširitve ter
ojačitve obstoječih in izgradnjo novih transformatorskih
postaj, ojačitve obstoječih in izgradnjo novih vodov ter
variantno tudi zagotovitev alternativnih virov energije.
(3.4) Na celotnem območju je predvidena dograditev
infrastrukture za zasneževanje smučišč s tehničnim
snegom. Zadostne kapacitete vode se zagotavljajo z
ureditvijo sistema akumulacijskih bazenov in črpališč.
Tehnološka voda za izdelavo tehničnega snega se
pridobiva predvsem s črpanjem vode iz Kokre v sistem
akumulacijskih bazenov. Dodatna vira vode predstavljajo
padavinske vode in višek sanitarne vode iz vodnega
zajetja Brezoviški graben.
(4) Razvoj žičniške infrastrukture in smučišč
(4.1) Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se žičniška
infrastruktura zaradi racionalne izrabe prostora in
ekonomske učinkovitosti razvija vzporedno s smučišči.
(4.2) Potencialne lokacije za širitev žičniške infrastrukture
so bile vrednotene na podlagi različnih kriterijev – med
drugim so bili upoštevani nadmorska višina, padavine,
osončenje, možnost umetnega zasneževanja, vzdolžni in
prečni naklon terena, dostopnost, dolžina prog ter
prostorske in varstvene omejitve. Izbrane so bile tri
najprimernejše lokacije, ki so predstavljene po prioritetah
razvoja glede na načrtovani časovni okvir realizacije, se
pravi od kratkoročnih do dolgoročnih načrtov širitve:
1. kompleks Jezerca – Kriška planina med Kriško
planino, Kržiščem in Jezerci;
2. kompleks Davovec med dolino Kokre, Gospinco
(Tiho dolino), Zanjivcem in Štefanjo Goro
(dolgoročno);
3. kompleks Bistričica med dolino Bistričice in Kržiščem
(dolgoročno).
(4.3) V kompleksu Jezerca-Kriška planina je predvidena
širitev obstoječih prog ter ureditev nove proge s Kržišča do
planine Jezerca (oziroma območja pod Jezerci) kot nove
dostopne točke za Krvavec. Obstoječi vlečnici Kriška
planina – Kržišče se nadomesti z novo šestsedežnico.
(4.4) Na južni strani grebena Davovec je predvidena
ureditev proge Gospinca– Štefanja gora, od katere se bo
odcepila proga do Zanjivca. Na območju se načrtuje
umestitev žičnice med Zanjivcem in Štefanjo Goro,
dolgoročno pa še možnost izgradnje dveh novih žičnic in
sicer prve od Štefanje Gore do Davovca in druge od
Davovca do Gospince. Na kokrško stran sedla (v občini
Preddvor) je možna ureditev proge Gospinca – Kokra z
novo dostopno točko v dolini Kokre.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(4.5) V jugovzhodnem delu območja je možno
(dolgoročno) urediti novo dostopno točko iz smeri občine
Kamnik (dolina Bistričice), ki se z obstoječim žičniškim
sistemom poveže preko Kržišča. V tem delu se uredi
samo nova dostopna žičnica (možni sta dve varianti),
medtem ko širitev prog zaradi prevelikih strmin in erozijsko
aktivnega pobočja ni predvidena.
(4.6) Nova smučišča je potrebno načrtovati v sodelovanju
s pristojnim zavodom za varstvo narave in pristojnim
zavodom za gozdove.
(5) Razporeditev dejavnosti
(5.1) Glede na obstoječe in načrtovane kapacitete žičniške
infrastrukture in smučarskih prog se razvija ustrezno
servisno infrastrukturo in oskrbne dejavnosti. Hkrati je
potrebno razširiti tudi drugo turistično ponudbo, zlasti
nastanitvene kapacitete. Razvoj turistične infrastrukture in
spremljajočih dejavnosti se načeloma spodbuja na
celotnem območju Krvavca, hkrati pa se neposredno na
območju
žičniškega
centra
oblikuje
posamezne
programske fokuse kot nosilce razvoja:
 Gospinca ostaja osrednji sprejemni center za celotno
območje. V njegovem okviru se nadgrajujejo oskrbne
in servisne (gostinska oskrba, oskrbno storitvena
ponudba, upravno tehnični in infrastrukturni servis)
dejavnosti ter povečajo nočitvene kapacitete
(apartmaji in hotelske sobe).
 Sekundarni sprejemni center z upravo in tehničnim
servisom ter dodatno oskrbo za obiskovalce se uredi
v okviru nove dostopne točke pod planino Jezerca.
Na območju se vzpostavi tudi nova turistična
infrastruktura (apartmajski in hotelski kompleks,
druge gostinske dejavnosti).
 Kot turistični točki se ohranjata in razvijata območji
Tihe doline in Doma na Krvavcu. S prenovo
obstoječih objektov se izboljšuje in delno razširja
(vključno z nastanitvenimi kapacitetami) gostinska
ponudba.
 Kot oskrbna točka se ureja območje Kriške planine,
kjer se v sklopu dograditve obstoječega turističnega
objekta z apartmaji vzpostavi tudi gostinska oskrba.
 V okviru dostopnih točk (Zanjivc, Štefanja Gora,
dolgoročno pa tudi Kokra in dolina Bistričice) se
zagotavlja vsaj minimalna opremljenost z oskrbnimi
in storitvenimi dejavnostmi (gostinska ponudba,
prodaja kart, turistične informacije ipd.).
 V čim bolj tesni povezavi s turizmom se razvija tudi
kmetijstvo.
(5.2) Da bi smučarsko ponudbo približali širšemu krogu
obiskovalcev, se na in ob smučarskih progah oblikuje čim
bolj raznovrstna dodatna ponudba (poligoni, vožnja na
čas, turno smučanje ipd.). V sklopu žičniškega centra in
širše se zagotavlja lokacije za različne oblike zimskih
športov in rekreacije (smučarski skoki, poligoni, otroška
igrišča), pri čemer se prednostno obravnava območje med
Jezerci, Gospinco in Kriško planino. Uredi se celovit
sistem poti za smučarski tek med Jezerci, Gospinco in
Kriško planino, na uravnani reliefni stopnji med Možjanco
in Štefanjo Goro ter med Stiško vasjo in Šenturško Goro.
Trasa servisne ceste med Gospinco in Jezerci se deloma
namenja sprehajalcem in sankanju.
(5.3) Da bi območje v poletnem času postalo bolj privlačno
za obiskovalce (zlasti stacionarne goste), se oblikuje
raznolika ponudba od sprehajalnih poti do različnih
adrenalinskih športov. Prednostno se obravnavajo
lokacije, na katerih je možno izkoristiti obstoječo in
načrtovano žičniško infrastrukturo (območje med Štefanjo
Goro, Zanjivcem in Gospinco ter območje med Jezerci,
Kržiščem in Kriško planino). Hoja, razgledovanje in druge
podobne oblike rekreacije v naravi se ohranjajo in razvijajo
na celotnem območju (uredi se okolju primerne sprejemne
točke, počivališča in manjše rekreacijske objekte). Na

Stran 163

trasah, ki bodo pozimi namenjene smučarskemu teku, in
drugih primernih lokacijah se uredi jahalne poti.
(6) Urbanistično in krajinsko oblikovanje
(6.1) Oblikovanje žičniške infrastrukture s pripadajočimi
servisnimi in drugimi objekti (vključno s površinami za
mirujoči promet), potrebnimi za delovanje, določajo
predvsem tehnične in tehnološke zahteve. V okviru teh
zahtev je objekte potrebno v čim večji možni meri
prilagoditi merilu okoliškega prostora. Priporoča se, da se
objekti oblikujejo enotno in čim bolj nevpadljivo ter
umeščajo tako. da je njihov vpliv na vizualno podobo
krajine čim manjši. Kjer je to možno, se uredijo podzemne
garaže.
(6.2) Še bolj kot pri žičniški infrastrukturi je krajinski okvir
(tudi v smislu funkcije in varovalne vloge) pomemben pri
umeščanju in oblikovanju smučarskih prog. Posebno
pozornost je pri tem potrebno posvetiti oblikovanju
gozdnih robov in zagotavljanja prehodov med
posameznimi gozdnimi kompleksi.
(6.3) Vodi gospodarske javne infrastrukture morajo
potekati tako, da so čim manj zaznavni. Kjer je mogoče,
naj se položijo podzemno oziroma umestijo na vizualno
neizpostavljene lege. Krajinskemu okviru je potrebno
prilagoditi tudi druge večje infrastrukturne objekte kot so
akumulacijska jezera.
(6.4) Pri zasnovi stavb oziroma stavbnih volumnov je
potrebno upoštevati konfiguracijo terena ter krajinski okvir,
tako da novi objekti kvalitetno nadgrajujejo podobo
območja in iz nje pretirano ne izstopajo (členitev večjih
volumnov, nabor barv, skladen z okolico, lociranje stavb
na značilne robove v prostoru ipd.). Kjer je to možno, se
pred vizualno izpostavljenimi deli objektov vzpostavi
vegetacijske pasove, s čimer se zmanjša vpliv na podobo
krajine.
II/6. Spremljanje stanja okolja
46. člen
(1) V času izvajanja OPN mora Občina Cerklje na
Gorenjskem zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer
se:
(1.1) vsaki dve leti preveri naslednje kazalce stanja okolja:
delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje
oziroma ustrezno urejeno komunalno infrastrukturo;
(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja:
povprečni letni dnevni promet po pomembnih prometnicah
v občini, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in
stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta,
površine II., III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, letna
poraba električne energije za javno razsvetljavo na
prebivalca;
(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja:
kakovostno stanje površinskih voda, kakovostno stanje
podzemnih voda, kakovost pitne vode, delež prebivalcev
priključenih na sistem javne oskrbe s pitno vodo, površina
stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu
hrupu zaradi prometa (glavna cesta), število stavb z
varovanimi prostori ter število prebivalcev v območjih z
opredeljeno II. stopnjo varstva pred hrupom, količina
prodane pitne vode, ogroženost enot kulturne dediščine,
delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi
kmetijskimi površinami, stanje onesnaženosti tal zaradi
kmetijske ali druge dejavnosti, razvitost sistema zbiranja
ločenih frakcij odpadkov in ustreznost končnega odlaganja
odpadkov, število nelegalnih odlagališč, število ekoloških
otokov in zbirnih centrov za ločeno zbiranje odpadkov na
prebivalca v občini, spremljanje povečevanja obsega
omrežja poti za pešce in kolesarje, število otroških in
drugih javnih igrišč ter igrišč za športe na prostem,
parkirišč za kolesa, polnilnih postaj na zemeljski plin in
elektro polnilnic.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci
posameznih področij in viri podatkov so podrobno
opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga
OPN.
(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih
pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti
javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje.
III/1.
III/2.
III/3.

III/4.

Stran 164

III. IZVEDBENI DEL
47. člen
Besedilo izvedbenega dela OPN vsebuje naslednja
poglavja:

ENOTE UREJANJA PROSTORA
OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III/3.1.
Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
III/3.1.1.
Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti spremembe
namembnosti objektov, možnosti prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen
III/3.2.
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
III/3.3.
Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti
III/3.3.1
Stopnja izkoriščenosti zemljišča
III/3.3.2
Velikost objektov
III/3.4.
Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
III/3.4.1.
Oblikovanje objektov
III/3.4.2.
Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin, urejanje okolice objektov
(vključno s pogoji za oblikovanje nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih
objektov) ter drugi podobni posegi v prostor
III/3.5.
Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
III/3.5.1.
Parcela, namenjena gradnji
III/3.5.2.
Parcelacija
III/3.6.
Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
in grajeno javno dobro
III/3.6.1.
Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro
III/3.6.2.
Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro
III/3.6.3.
Pogoji glede oskrbe s pitno vodo
III/3.6.4.
Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda
III/3.6.5.
Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo
III/3.6.6.
Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom
III/3.6.7.
Pogoji glede priključevanja na komunikacijska omrežja
III/3.6.8.
Odlaganje odpadkov
III/3.6.9.
Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske javne infrastrukture in javnega
dobra
III/3.7.
Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč
III/3.7.1.
Celostno ohranjanje kulturne dediščine
III/3.7.2.
Ohranjanje narave
III/3.7.3.
Varstvo okolja in naravnih dobrin
III/3.7.4.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in obrambne potrebe
III/3.7.5.
Varstvo vojnih grobišč
III/3.8.
Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
III/3.8.1.
Zahteve v zvezi z osončenjem
III/3.8.2.
Zahteve v zvezi z varstvom pred hrupom
III/3.8.3.
Zahteve glede seizmološke in hidrološke značilnosti zemljišč
III/3.8.4.
Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji
III/3.8.5.
Pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam
III/3.8.6.
Zahteve glede varovanja pred požari
DOLOČBE PO POSAMEZNIH ENOTAH UREJANJA PROSTORA
III/4.1.
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
III/4.2.
Prostorski izvedbeni pogoji na posameznih območjih EUP oz. podEUP
III/4.2.1.
Cerklje
III/4.2.2.
Letališče
III/4.2.3.
Ambrož pod Krvavcem
III/4.2.4.
Apno
III/4.2.5.
Ravne
III/4.2.6.
Sidraž
III/4.2.7.
Stiška vas
III/4.2.8.
Sveti Lenart
III/4.2.9.
Šenturška Gora
III/4.2.10.
Štefanja Gora
III/4.2.11.
Adergas
III/4.2.12.
Cerkljanska Dobrava
III/4.2.13.
Češnjevek

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin
III/4.2.14.
III/4.2.15.
III/4.2.16.
III/4.2.17.
III/4.2.18.
III/4.2.19.
III/4.2.20.
III/4.2.21.
III/4.2.22.
III/4.2.23.
III/4.2.24.
III/4.2.25.
III/4.2.26.
III/4.2.27.
III/4.2.28.
III/4.2.29.
III/4.2.30.
III/4.2.31.

Stran 165

Glinje
Lahovče
Poženik
Praprotna Polica
Pšata
Pšenična Polica
Spodnji Brnik
Šmartno
Trata pri Velesovem
Vašca
Velesovo
Vopovlje
Zalog pri Cerkljah
Zgornji Brnik
Viševca
Vrhovje
Pobočje Krvavca
Pobočje Štefanje Gore

48. člen
(1) Izrazi, uporabljeni v izvedbenem delu tega odloka,
imajo naslednji pomen:
1. Gradbena parcela (oziroma parcela, namenjena
gradnji) je zemljišče sestavljeno iz ene ali več zemljiških
parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na
katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu
objektu. Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno
namenjeno redni rabi te stavbe. V primeru, da gradbena
parcela služi več objektom se šteje, da ti objekti
sestavljajo funkcionalno zaključeno celoto za določeno
vrsto dejavnosti.
2. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (Fz)
se določi kot razmerje med zazidano površino (a) in
celotno površino parcele, namenjene gradnji (b) (Obrazec
za izračun: Fz = a : b).
3. Delež zelenih površin (Zp) je razmerje med odprtimi
bivalnimi površinami (a) in celotno površino parcele,
namenjene gradnji (b). Za odprte bivalne površine se
štejejo zelene površine, na katerih je možno zasaditi
avtohtono debelno vegetacijo in tlakovane površine,
namenjene zunanjemu bivanju ali skupni rabi prebivalcev
objekta, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne
funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirna mesta,
prostori za ekološke otoke). Zelenih površin iz prejšnjega
stavka mora biti več kot tlakovanih površin iz prejšnjega
stavka (Obrazec za izračun: Zp = a : b * 100).
4. Faktor izrabe območja (Fi) (EUP oziroma podEUP) je
razmerje med bruto tlorisnimi površinami vseh stavb (brez
kletnih etaž) (a) in celotno površino območja (EUP
oziroma podEUP) (b) (Obrazec za izračun: Fi = a : b) .
5. Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti
se meri od najbolj izpostavljenih delov stavbe nad
terenom, v kolikor ni s posameznimi členi tega odloka
določeno drugače. Določilo prejšnjega stavka ne velja za
napušče in nadstreške, ki od ravnine fasade ne segajo za
več kot 1 meter. V takšnih primerih se odmiki merijo od
ravnine fasade.
6. Večnamenski objekti so objekti, v katerih se načrtuje
oziroma vsebujejo več dejavnosti in v njih ni mogoče
določiti prevladujoče dejavnosti, ki bi obsegala več kot
polovico uporabne površine objekta.

7. Praviloma: izraz pomeni, da je treba upoštevati določila
odloka in če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni
možno, je treba odstopanje od določil tega odloka
obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega
dovoljenja za poseg v prostor, pri čemer mora biti
odstopanje od določil tega odloka usklajeno z javnim
interesom in varstvenimi režimi.
8. Klasična frčada je frčada z ometanimi vertikalnimi
stranicami, simetrično dvokapno streho s slemenom, ki je
pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ
40 cm.
9. Pultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicami in
enokapno streho z naklonom največ 20º nad naklonom
osnovne strehe. Najvišja točka pultne frčade mora biti
nižja od slemena osnovne strehe.
10. Oznaka K pomeni kletno etažo, pri čemer število kleti
ni omejeno.
11. Ozelenjena streha je streha zasajena z vegetacijskim
slojem.
12. Vaško jedro predstavlja naselje ali del naselja s
tradicionalno tlorisno zasnovo. Značilna je strnjena
pozidava ob komunikaciji, ki jo tvorijo kompleksi
(domačije) v nizu, v gruči oziroma z vzporedno postavitvijo
objektov. Stavbe so ob cesto praviloma postavljene
pravokotno pa tudi vzporedno. Naselje lahko vsebuje
dominanto, ki je postavljena v njegovo jedro oziroma rob.
13. Gručasto naselje predstavlja naselje ali del naselja s
tradicionalnim vzorcem pozidave. Objekti so postavljeni v
gruče, razporejene ob komunikaciji, ki poteka skladno
konfiguraciji terena. Stavbe nimajo enotne orientacije
hkrati pa njihova orientacija ni nujno vezana na potek
komunikacije. Parcelna struktura je nepravilna. Na
nagnjenem terenu je daljša stranica stavb vzporedna s
plastnicami. Naselje lahko vsebuje dominanto, ki je
postavljena v njegovo jedro oziroma rob. Navadno
predstavlja poudarek v širšem prostoru.
14. Obcestna pozidava predstavlja naselje ali del naselja,
ki se je razvilo vzdolž komunikacij, ki potekajo v skladu s
konfiguracijo terena. Včasih se v okviru naselij ali delov
naselja kaže zametek nepravilne mreže s krožnimi
povezavami. Oblika parcel je lahko dokaj pravilna in izhaja
iz poteka komunikacije oziroma stare parcelne strukture.
15. Obulična pozidava predstavlja naselje ali del naselja
z berljivo cestno mrežo uličnega sistema večkrat v

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

kombinaciji z obcestnim sistemom pomembnejše
komunikacije. Prostostoječe stavbe so ob ulice
postavljene v prepoznavnem redu.
16. Posebno območje predstavlja naselje ali del naselja,
kjer je oblikovanje naselja ali dela naselja podrejeno
funkciji stavb in njegovi podobi v širšem krajinskem okviru.
17. Svojevrstno območje je območje, kjer je oblikovanje
naselja ali dela naselja podrejeno funkciji stavb. Tip
oblikovanja se nanaša na posamezne stavbe kot so
cerkve, gradovi, šole, ipd., ki so na gradbeno parcelo
umeščeni načrtovano in na osnovi normativov ali posebnih
prostorskih značilnosti.
18. Razpršena pozidava - predstavljajo jo posamezne
stavbe ali manjše število stavb (zaselki) na poselitvenih
območjih izven strnjenih naselij. Značilna je postavitev
objektov, ki sledi konfiguraciji terena.
19. Prostostoječa hiša I je stavbni tip, večinoma
namenjen za bivanje, ki predstavlja značilen tradicionalen
tip hiše s podolžnim tlorisom, pritličnega ali nadstropnega
gabarita običajno s pritličjem na nivoju terena, brez
kolenčnega zidu ter s strmo streho.
20. Prostostoječa hiša II je stavbni tip, manjših dimenzij,
večinoma namenjen za bivanje, ki predstavlja
prostostoječo hišo podobno obstoječim hišam v okolici.
21. Prostostoječa hiša III je tip počitniških hiš (vikendov)
majhnih dimenzij.
22. Hiša znotraj vaškega jedra predstavlja značilen
tradicionalen tip hiše v gabaritih podoben okoliškim hišam
znotraj vaškega jedra z bolj strmo streho.
23. Gospodarsko poslopje je stavbni tip, srednje velikih
dimenzij, namenjen opravljanju kmetijske dejavnosti.

Stran 166

24. Svojevrstna stavba I je stavbni tip, katerega
oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe.
25. Svojevrstna stavba II je stavbni tip, katerega
oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe, in je podoben
okoliškim stavbam.
26. Svojevrstna stavba III je stavbni tip, katerega
oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe, in je postavljen na
izpostavljeni legi.
III/1. ENOTE UREJANJA PROSTORA
49. člen
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote
urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki se ponekod
delijo še na manjša območja (v nadaljevanju: podEUP).
Posamezna EUP oziroma podEUP je zaključeno območje,
za katero so določeni namenska raba, prostorski
izvedbeni pogoji in obveznost izdelave OPPN.
(2) Meje EUP in podEUP ter namenske rabe prostora so
določene na podlagi podatkov o zemljiških parcelah in
topografskih podatkih v merilu 1:5000 ter podatkov o
dejanskem stanju v prostoru. Ker je natančnost izrisa meje
namenskih rab med drugim odvisna tudi od natančnosti
zemljiško katastrskega prikaza (ta je odvisna od vrste
katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, v
zadnjem času pa se je izvedla tudi njegova digitalizacija)
lahko prihaja do posameznih razhajanj med zarisom
namenskih rab in zemljiško katastrskim prikazom. O
dejanskem stanju takšnih razhajanj lahko odloči pristojna
občinska služba na osnovi prostorske dokumentacije, s
katero razpolaga.
III/2. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
50. člen
Preglednica 5: Vrste območij osnovne in podrobnejše
namenske rabe prostora

OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S
OBMOČJA STANOVANJ
SS
stanovanjske površine
SSs
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti
SSc
stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi
SB
stanovanjske površine za posebne namene
SK
površine podeželskega naselja
SKs
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju
SKk
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij večjega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju
SP
površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek
C
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
CU
osrednja območja centralnih dejavnosti
CD
druga območja centralnih dejavnosti
CDi
druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim dejavnostim
CDv
druga območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena opravljanju verskih obredov
CDd
druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim dejavnostim ter bivanju
CDb
druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim dejavnostim
CDp
druga območja centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter
bivanju
I
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
IG
gospodarske cone
IGl
gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in
proizvodnim dejavnostim ter objektom in dejavnostim letališča
IK
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B
POSEBNA OBMOČJA
BT
površine za turizem

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 167

BD
površine drugih območij
BC
športni centri
Z
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
ZS
površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP
parki
ZD
druge urejene zelene površine
ZK
pokopališča
P
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE
PC
površine cest
PŽ
površine železnic
PL
površine letališča
PO
ostale prometne površine
POl
površine, namenjene objektom in dejavnostim letališča
POm
površine za mirujoči promet
T
OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE
E
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
O
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
F
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE V NASELJU
A
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
As
površine razpršene poselitve namenjene bivanju
Am
površine razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti manjšega obsega
Ak
površine razpršene poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti večjega obsega
Ah
površine razpršene poselitve namenjene občasnemu bivanju
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
K1
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ
G
GOZDNA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA VODA
VC
CELINSKE VODE
OSTALA OBMOČJA
OO
OSTALA OBMOČJA
▄
RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o
dejanskem stanju)
III/3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
III/3.1. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP)
namembnosti in vrste posegov v prostor

glede

III/3.1.1 Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti
spremembe
namembnosti
objektov,
možnosti prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen
Poimenovanje dejavnosti v
tem odloku
kmetijstvo
lovstvo
gozdarstvo
ribištvo
rudarstvo
manjše
proizvodne
dejavnosti

51. člen
(splošno)
Preglednica 6: Poimenovanje dejavnosti v izvedbenem
delu tega odloka in pojasnilo povezav z Uredbo o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni
klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/08)

Standardna klasifikacija – SKD 2008
(A/01.1 do A/01.6) kmetijska proizvodnja in z njo povezane storitve
(A/01.7) lovstvo
(A/02) gozdarstvo
(A/03) ribištvo in gojenje vodnih organizmov
(B) rudarstvo
(1) pojem obsega naslednje predelovalne dejavnosti:
(C/10) proizvodnja živil,
(C/11) proizvodnja pijač,
(C/13) proizvodnja tekstilij,
(C/14) proizvodnja oblačil,
(C/15.12) proizvodnja potovalne galanterije, sedlarskih in jermenarskih izdelkov,
(C/15.2) proizvodnja obutve,
(C/16) obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja,
razen pohištva,
(C/17.2) proizvodnja izdelkov iz papirja in kartona,
(C/18) tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa,
(C/23.12) oblikovanje in obdelava ravnega stekla,
(C23.41) proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike,
(C/31) proizvodnja pohištva,
(C/32) druge raznovrstne predelovalne dejavnosti,
(C/33) popravila in montaža strojev in naprav.
(2) v prejšnjem odstavku navedene predelovane dejavnosti so dovoljene, kadar za naprave

Št. 6/6.2.2023

proizvodne dejavnosti

oskrba z energijo
oskrba z vodo, ravnanje z
odplakami in odpadki ter
saniranje okolja
gradbeništvo
trgovina z motornimi vozili in
popravila motornih vozil
trgovina
promet in skladiščenje
gostinstvo
poslovne dejavnosti

javna uprava
izobraževanje
zdravstvo in socialno varstvo
kulturne
in
razvedrilne
dejavnosti
prirejanje iger na srečo
dejavnost igralnic
športnorekreacijske
dejavnosti
dejavnost
članskih
organizacij
dejavnost gospodinjstev

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 168

(za opravljanje posamezne dejavnosti) ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja
(C) predelovalne dejavnosti, razen:
(C/15.11) strojenje in dodelava usnja in krzna,
(C/19) proizvodnja koksa in naftnih derivatov,
(C/20) proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov,
(C/21) proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov,
(C/22.1) proizvodnja izdelkov iz gume,
(C/23.5) proizvodnja cementa, apna, mavca,
(C/24) proizvodnja kovin,
(C/25.4) proizvodnja orožja in streliva.
(D) oskrba z električno energijo, plinom in paro
(E) oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja
(F) gradbeništvo
(G/45) trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil
(G/46, 47) posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili; trgovina na drobno,
razen z motornimi vozili
(H) promet in skladiščenje razen (H/53) poštna in kurirska dejavnost
(I) gostinstvo
(H/53) poštna in kurirska dejavnost
(J) informacijske in komunikacijske dejavnosti
(K) finančne in zavarovalniške dejavnosti
(L) poslovanje z nepremičninami
(M) strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
(N) druge raznovrstne poslovne dejavnosti
(S) druge dejavnosti razen (S/94) dejavnost članskih organizacij
(U) dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles
(O) dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti
(P) izobraževanje
(Q) zdravstvo in socialno varstvo
(R/90) kulturne in razvedrilne dejavnosti
(R/91) dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti
(R/92) prirejanje iger na srečo razen (R/92.001) dejavnost igralnic
(R/92.001) dejavnost igralnic
(R/93) športne in druge dejavnosti za prosti čas
(S/94) dejavnost članskih organizacij
(T) dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo

(2) Pojem bivanje se uporablja za opredelitev dejavnosti
na območjih, kjer ljudje lahko stalno prebivajo.
(3) Pojem občasno bivanje se uporablja za opredelitev
dejavnosti na območjih počitniških hiš (sem se ne šteje
bivanje za potrebe turizma, zdravstva in socialnega
varstva ter drugih dejavnosti).
52. člen
(celotno območje OPN, razen območja, ki se urejajo z
DPN ali OPPN)
(1) Na celotnem območju OPN, razen na območjih, ki se
urejajo z DPN ali OPPN in območjih EUP oziroma
podEUP, za katere je to posebej določeno, so dovoljene
naslednje (A1.1):
(1.1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena,
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za
objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri
čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
in velikosti objekta,
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer
se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,



odstranitev objektov (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
(1.2) vrste objektov glede na namen:
 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste, (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih
objektov iz te alineje, razen poljskih poti in dostopov
do objektov, skladnih s prostorskim aktom, ni
dovoljena; ob rekonstrukcijah državnih in občinskih
cest je dopustno urediti ali postaviti tudi objekte, ki jih
te pogojujejo (npr. nadkrite čakalnice na
postajališčih, javne kolesarnice z nadstreškom s
tlorisno površino največ 15 m², kolesarske poti in
pešpoti, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi,
prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti,
urbana oprema),
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 cevovodi,
komunikacijska
omrežja
in
elektroenergetski vodi, ki se ne urejajo z DPN ali
OPPN,
 mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih
zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje
dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah državnih in
občinskih cest, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa
so objekti iz te alineje dovoljeni le kot objekti javne
infrastrukture),

Št. 6/6.2.2023







Uradno glasilo slovenskih občin

jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug,
nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami,
hudourniške pregrade,
stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,
gradnje novih objektov iz pete, šeste, sedme, osme
in devete alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih
dopustne le izjemoma kot posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
(1.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi (na
kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje ni dovoljena),
 pomožni cestni objekti (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le
izjemoma ob rekonstrukcijah državnih in občinskih
cest),
 priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture
in daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja novih priključkov na ceste dopustna le
izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih
poti),
 vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in
namakanje, razen: bazeni za kopanje, grajeni ribniki
in okrasni bazeni,
 pomožni komunalni objekti,
 grajene poljske poti in gozdne prometnice (na
kmetijskih zemljiščih gradnja novih gozdnih
prometnic ni dovoljena),
 pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov (na kmetijskih zemljiščih so
dopustni do največ 40 m2 tlorisne površine),
 kolesarske, peš, gozdne in podobne poti (na
kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje ni dovoljena; izjemoma je ob rekonstrukcijah
lokalnih cest dopustna gradnja kolesarskih poti in
pločnikov ob vozišču ceste)
 pomoli, (na kmetijskih zemljiščih gradnja pomolov ni
dovoljena),
(1.4) vrste drugih ureditev:
 objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
 objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah,
 vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem,
 objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem,
 objekti in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti
plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih,
 začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami, v skladu s
pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 63/16),
 raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in
geotermičnega energetskega vira,
 gradnje novih objektov iz prve, druge, tretje, četrte in
pete alineje te točke na kmetijskih zemljiščih niso
dopustne.
(1.5) Za objekte v okviru dostopov do objektov, skladnih s
prostorskim aktom, iz prve alineje (1.2) točke tega člena
se štejejo objekti:
 ki jih je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,

Stran 169



ki so prepoznani kot razpršena gradnja (zemljišče
pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč),
 ki jih je dopustno graditi na površinah razpršene
poselitve,
 ki jih je dopustno graditi na stavbnih zemljiščih, če
dostopov do objektov zaradi fizične strukture naselja
ni mogoče zagotoviti preko stavbnih zemljišč.
(2) Pri gradnjah je potrebno upoštevati tudi omejitve, ki jih
na posameznem območju določajo različni režimi,
določeni s predpisi (varstvo kulturne dediščine, ohranjanje
narave, vode (vodna in priobalna zemljišča, ogrožena
območja, vodovarstvena območja), varstvo gozdov,
varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture,
omejitve zaradi zračnega prometa ipd.). (A1.2)
(3) Varovalni gozdovi, območja varovanja kulturne
dediščine in ohranjanja narave, ogrožena območja
(poplavna, erozijska, plazljiva, plazovita in druga podobna
območja), vodovarstvena območja ter druga območja
varovanj in omejitev so razvidna iz prikaza stanja prostora,
prostorskega informacijskega sistema in veljavnih
področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča, na
katerih veljajo določeni režimi, je pridobitev soglasja
službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih
objektov, območij in dobrin na podlagi posameznega
režima. Za ustrezno gospodarjenje z gozdovi in
omogočanje javne rabe gozdov, ki je dovoljena tudi
nelastnikom gozdov, je treba ohranjati obstoječe dostope
do gozdov. Če so ti zaradi posegov v prostor in drugih
ureditev prekinjeni, je treba urediti nadomestne dostope.
(A1.3)
53. člen
(stavbna zemljišča, razen območja, ki se urejajo z DPN
ali OPPN)
(1) Na stavbnih zemljiščih (razen na območjih, ki se
urejajo z DPN in OPPN ter območjih EUP oziroma
podEUP, za katere je to posebej določeno) so, poleg vrst
gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju OPN,
dovoljene naslednje vrste gradenj:
(1.1) pretežno pozidane površine EUP oziroma
podEUP z majhnim deležem nepozidanih stavbnih
zemljišč (A2.1):
 dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih
objektov v skladu z določili tega člena, glede na
namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,
 rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo
določeno za EUP oziroma podEUP,
 sprememba
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov v skladu z določili tega člena, glede na
namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za
objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine), glede
na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP,
 urejanje površin potrebnih za ustrezno funkcioniranje
EUP ali podEUP,
 gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu
z določili tega člena, glede na namensko rabo
določeno za EUP oziroma podEUP,
(1.2) EUP oziroma podEUP z razpoložljivimi
nepozidanimi stavbnimi zemljišči (A2.2):
 poleg vrst gradenj iz točke (1.1) tega člena so na
območju EUP oziroma podEUP dovoljenje še
gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena,
glede na namensko rabo določeno za EUP ali
podEUP,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(1.3) EUP oziroma podEUP objektov posebne
vrednosti - pretežno objekti varovani po predpisih o
varstvu kulturne dediščine (A2.3):
 rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili tega člena, glede na namensko rabo
določeno za EUP oziroma podEUP,
 sprememba
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov v skladu z določili tega člena, glede na
namensko rabo določeno za EUP oziroma podEUP,
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za
objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine), glede
na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP,
 urejanje površin potrebnih za ustrezno funkcioniranje
EUP ali podEUP,
 gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu
z določili tega člena, glede na namensko rabo
določeno za EUP ali podEUP.
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen,
ki so na stavbnih zemljiščih dovoljene poleg objektov
(vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na
namen, dovoljenih za celotno območje OPN, so v
nadaljevanju določene po posameznih namenskih rabah.
(3) Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju
brez spremljajočih dejavnosti (SSs) (A3.1):
(3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje do dveh stanovanj na stavbo, dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev,
 javna uprava, poslovne dejavnosti, izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne
dejavnosti ter oddajanje zasebnih sob ali apartmajev
gostom v obsegu do 50% bruto tlorisnih površin
stavbe; pogoj glede obsega ne velja za gasilske
domove,
(3.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe,
 gasilski domovi, garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
(4) Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi (SSc) in površine
razpršene poselitve namenjene bivanju (As) (A3.2):
(4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:



Stran 170

bivanje do dveh stanovanj na stavbo, gostinstvo,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,
 trgovina, javna uprava, poslovne dejavnosti,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo,
kulturne in razvedrilne dejavnosti v obsegu do 50%
bruto tlorisnih površin stavbe; pogoj glede obsega ne
velja za gasilske domove,
 manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo
površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3,5 t, in gradbene stroje, v obsegu do
pet zaposlenih in 50% bruto tlorisnih površin stavbe,
 obstoječe kmetijske dejavnosti in obstoječe trgovine
z motornimi vozili in popravila motornih vozil, katerih
obsega ni dovoljeno povečati,
(4.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe, gostinske stavbe,
 obstoječe
nestanovanjske
kmetijske
stavbe,
obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih
vozil,
 gasilski domovi, garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SSs) – šifra A3.1.
(5) Površine podeželskega naselja, ki so namenjene
površinam kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju (SKs) in površine razpršene
poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti
manjšega obsega (Am) (A3.3):
(5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje do dveh stanovanj na stavbo, gostinstvo,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,
 kmetijstvo do 40 GVŽ,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
 trgovina, javna uprava, poslovne dejavnosti,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo,
kulturne in razvedrilne dejavnosti v obsegu do 50%
bruto tlorisnih površin stavbe; pogoj glede obsega ne
velja za gasilske domove,
 manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo
površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3,5 t, in gradbene stroje, v obsegu do
50% bruto tlorisnih površin stavbe,
 obstoječe trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati,
(5.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe, nestanovanjske kmetijske
stavbe, objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij,
gostinske stavbe,
 obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih
vozil,
 gasilski domovi, garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(5.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz podtočke (5.1) te točke,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost.
(6) Površine podeželskega naselja, ki so namenjene
površinam kmetij večjega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju (SKk) in površine razpršene
poselitve namenjene pretežno kmetijski dejavnosti
večjega obsega (Ak) (A3.4):
 veljajo enaka določila kot za točko (5) tega člena,
razen za kmetijsko dejavnost, za katero se dopušča
obseg do 60 GVŽ.
(7) Površine počitniških hiš (SP) in površine razpršene
poselitve namenjene občasnemu bivanju (Ah) (A3.5):
(7.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje in občasno bivanje, dopušča se eno
stanovanje na stavbo ali ureditev enega apartmaja
za oddajanje (kratkotrajna nastanitev), dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev,
(7.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe, stavbe za kratkotrajno
nastanitev z enim apartmajem,
 parkirne površine za potrebe EUP,
 večnamenske stavbe,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(7.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki.
(8) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU)
(A3.6):
(8.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje, trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti,
javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti, prirejanje
iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,
 kmetijstvo do 20 GVŽ,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
 manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo
površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3,5 t, in gradbene stroje, v obsegu do
50% bruto tlorisnih površin stavbe,
 obstoječe trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati,

Stran 171

(8.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in
upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane,
razstavišča in bencinski servisi, stavbe splošnega
družbenega pomena, nestanovanjske kmetijske
stavbe, objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij,
obredne stavbe,
 obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih
vozil,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna
igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge
urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(8.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz podtočke (8.1) te točke,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost,
 objekti za oglaševanje.
(9) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim
dejavnostim (CDi) (A3.7):
(9.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti,
športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih
organizacij,
(9.2) vrste objektov glede na namen:
 stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno
delo, dvorane za družabne prireditve, muzeji in
knjižnice, stavbe za šport,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine,
(9.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SSs) – šifra A3.1.
(10) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
namenjena opravljanju verskih obredov (CDv) (A3.8):
(10.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 dejavnost verskih in drugih članskih organizacij,
pogrebna dejavnost, trgovina,

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

bivanje za potrebe dejavnosti verskih organizacij do
dveh stanovanj na stavbo, izobraževanje za potrebe
dejavnosti verskih organizacij,
(10.2) vrste objektov glede na namen:
 obredne stavbe, stanovanjske stavbe, stavbe za
izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
muzeji in knjižnice, pokopališča, pokopališke stavbe,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
(10.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SSs) – šifra A3.1.
(11) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena poslovnim dejavnostim ter
bivanju (CDd) (A3.9):
(11.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje, manjše proizvodne dejavnosti, trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil, trgovina,
gostinstvo, poslovne dejavnosti, javna uprava,
prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in
gospodinjstev,
(11.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in
upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane in
razstavišča, industrijske stavbe in skladišča, razen
rezervoarji in silosi,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni, bajerji,
(11.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za oglaševanje.
(12) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena poslovnim dejavnostim (CDb)
(A3.10):
(12.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 dovoljene so dejavnosti z dopustnim obsegom iz
(11.) točke tega člena, razen bivanje in dejavnost
gospodinjstev,
(12.2) vrste objektov glede na namen:
 dovoljeni so objekti glede na namen iz (11.) točke
tega člena, razen stanovanjske stavbe,
(12.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in

Stran 172

enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri drugih
območjih centralnih dejavnosti (CDd) – šifra A3.9.
(13) Druga območja centralnih dejavnosti, ki so
pretežno namenjena poslovnim in proizvodnim
dejavnostim ter bivanju (CDp) (A3.11):
(13.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje, proizvodne dejavnosti, gradbeništvo,
trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
trgovina, promet in skladiščenje, gostinstvo (razen
nastanitev), poslovne dejavnosti, javna uprava,
prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in
gospodinjstev,
(13.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe, gostilne, restavracije in
točilnice, poslovne in upravne stavbe, trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane in razstavišča, industrijske stavbe
in skladišča, razen rezervoarji in silosi,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni, bajerji,
(13.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za oglaševanje.
(14) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)
(A3.12):
(14.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 kmetijstvo, ribištvo,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
 bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s
kmetijstvom, na območju EUP ali podEUP je
dovoljeno največ eno stanovanje; bivanje je
dovoljeno urediti sočasno ali po izgradnji
nestanovanjskih kmetijskih objektov,
(14.2) vrste objektov glede na namen:
 nestanovanjske kmetijske stavbe in objekti, objekti
za dopolnilne dejavnosti kmetij,
 enostanovanjske stavbe,
 garaže in parkirišča za potrebe EUP in podEUP,
 večnamenske stavbe,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(14.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
površinah podeželskega naselja (SKs) – šifra A3.3., pri
čemer ne veljajo omejitve glede obsega kmetijske
dejavnosti.
(15) Površine za turizem (BT) (A3.13):
(15.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

gostinstvo, trgovina, izobraževanje, zdravstvo in
socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti,
prirejanje iger na srečo, dejavnost igralnic,
športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih
organizacij,
(15.2) vrste objektov glede na namen:
 gostinske stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen nakupovalni centri,
trgovski centri, veleblagovnice, sejemske dvorane,
razstavišča, bencinski servisi in avtopralnice, stavbe
za kulturo in razvedrilo, stavbe za šport,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi,
parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine,
(15.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
stanovanjskih površinah (SSs) – šifra A3.1.
(16) Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) (A3.14):
(16.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijska dejavnost, gostinstvo, razen
nastanitev, dejavnost članskih organizacij,
(16.2) vrste objektov glede na namen:
 športna igrišča, razen površine za avtomobilistične in
motoristične dirke, jahališča,
 pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije,
slačilnice, prostori za športne rekvizite, uprava ipd.),
 gostilne, restavracije in točilnice za potrebe EUP
oziroma podEUP,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
(16.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
(17) Pokopališča (ZK) (A3.15):
(17.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 pogrebna dejavnost, trgovina,
(17.2) vrste objektov glede na namen:
 pokopališča, pokopališke stavbe,
 kapele in podobno,
 parkirišča,
 javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine,
(17.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja

Stran 173

objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
(18) Površine cest (PC) (A3.16):
(18.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje,
(18.2) vrste objektov glede na namen:
 avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne
ceste,
 cestno vzdrževalne baze,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(18.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo,
drogovi, vodnjaki in vodometi,
 ograje in podporni zidovi.
(19) Površine za mirujoči promet (POm) (A3.17):
(19.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje,
(19.2) vrste objektov glede na namen:
 garaže in parkirišča,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(19.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
pokopališčih (ZK) – šifra A3.15.
(20) Območja komunikacijske infrastrukture (T)
(A3.18):
(20.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 /,
(20.2) vrste objektov glede na namen:
 oddajne stavbe za radio in televizijo in stavbe
telekomunikacijskih oddajniških centrov, stavbe
telefonskih central in podobno, poslovne in upravne
stavbe za potrebe EUP oziroma podEUP,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(20.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
pokopališčih (ZK) – šifra A3.15.
(21) Območja energetske infrastrukture (E) (A3.19):
(21.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 oskrba z energijo,
(21.2) vrste objektov glede na namen:
 energetski objekti s pripadajočo opremo in
instalacijami, za katere ni predvidena izdelava DPN
ali OPPN, poslovne in upravne stavbe za potrebe
EUP oziroma podEUP,
 parkirišča za potrebe EUP in podEUP,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(21.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
pokopališčih (ZK) – šifra A3.15.
(22) Območja okoljske infrastrukture (O) (A3.20):
(22.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter
saniranje okolja,
(22.2) vrste objektov glede na namen:
 objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja in odstranjevanja
odpadkov, poslovne in upravne stavbe za potrebe
EUP oziroma podEUP,
 parkirišča za potrebe EUP in podEUP,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

 zelenice in druge urejene zelene površine,
(22.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen je enak kot pri
pokopališčih (ZK) – šifra A3.15.
(23) Območja za potrebe obrambe v naselju (F)
(A3.21):
(23.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 obramba,
(23.2) vrste objektov glede na namen:
 obrambni objekti, vojašnice, stavbe za nastanitev
policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil
za zaščito, reševanje in pomoč in drugi objekti za
potrebe obrambe,
 parkirišča za potrebe EUP in podEUP,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(23.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
54. člen
(kmetijska in gozdna zemljišča, območja voda in
ostala območja, razen območja, ki se urejajo z DPN ali
OPPN)
(1) Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih
(razen na območjih, ki se urejajo z DPN in OPPN) so,
poleg vrst gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju
OPN, dovoljene naslednje (A4.1):
(1.1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili tega člena,
glede na namensko rabo določeno za EUP oziroma
podEUP,
 spremembe
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov glede na namensko rabo določeno za EUP
oziroma podEUP, pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu določili tega člena (na
kmetijskih zemljišč vrsta gradenj iz te alineje ni
dovoljena),
 dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih
stavb razpršene gradnje, pri čemer se ne sme
povečevati zmogljivosti stavb (na kmetijskih zemljišč
vrsta gradenj iz te alineje ni dovoljena).
(2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki
so na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, območjih voda in
ostalih območjih dovoljeni poleg objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen,
dovoljenih za celotno območje OPN, so v nadaljevanju
določene po posameznih namenskih rabah.
(3) Območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2) (A5.1):
(3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 kmetijstvo,
(3.2) vrste objektov glede na namen:
 sistemi za namakanje in osuševanje,
 vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč,



Stran 174

opazovalnice kot netemeljene lesene konstrukcije
(npr. lovske preže, ptičje in druge podobne
opazovalnice),
(3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda,
klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo
proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja
za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade,
ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel
in nadkritje, zaščitna mreža),
 napajalna korita,
 začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas
dogodka oziroma v času sezone:
objekti namenjeni prireditvam:
 oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih
elementov,
 cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
 začasna tribuna za gledalce na prostem,
premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi
(npr. premični čebelnjak),
 rastlinjaki za potrebe kmetijske dejavnosti v 100
metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč, na katerih je
v okviru EUP oziroma podEUP dovoljena gradnja
objektov za potrebe kmetijske dejavnosti,
 čebelnjaki kot leseni enoetažni pritlični objekti na
točkovnih temeljih, namenjeni gojenju čebel, s
tlorisno površino največ 40 m2,
 staje kot leseni enoetažni pritlični objekti na
točkovnih temeljih, namenjeni zavetju rejnih živali na
paši, s tlorisno površino največ 100 m2
 krmišča s tlorisno površino največ 30 m2,
 kmečke lope v 50 metrskem pasu okrog stavbnih
zemljišč, na katerih je v okviru EUP oziroma podEUP
dovoljena gradnja objektov za potrebe kmetijske
dejavnosti, na drugih kmetijskih zemljiščih (K2) so v
takšnem pasu dovoljeni še: skednji, kašče, gnojišča,
zbiralniki gnojnice ali gnojevke, hlevski izpusti in
koritasti silosi.
(3.4) vrste drugih ureditev:
 agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska
zemljišča,
 krčitev gozdov za kmetijske namene,
 obnova obstoječih kozolcev brez povečav v enakih
materialih kot je osnovna izvedba.
(3.5) Objekte iz zadnjih treh alinej (3.3) točke tega člena
lahko na kmetijskih zemljiščih gradi investitor, ki ima v lasti
oziroma zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na
evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in
vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge
kmetijske površine, ali najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so
glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med
trajne nasade in ki v okviru obstoječih stavbnih zemljišč
nima razpoložljivih prostih površin.
(3.6) Za objekte iz druge (napajalna korita), četrte
(rastlinjaki) in zadnje alineje (3.3) točke tega člena, razen
za koritaste silose, se skladno s 302. členom Zakona o
urejanju prostora (ZUreP-2) še naprej uporablja Uredba o
razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni
list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13) in sicer smiselno glede
dimenzij objektov, kot so določene za nezahtevne objekte.
(4) Gozdna zemljišča (G) (A5.2):
(4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 lovstvo, gozdarstvo,
(4.2) vrste objektov glede na namen:
 /,
(4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 grajene gozdne vlake,
 obore za rejo divjadi,

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

čebelnjaki kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno
površino največ 20 m²,
 krmišča,
 ograje v skladu z Zakonom o gozdovih (postavitev
zidanih ograj ni dovoljena),
 grajene ograje za pašo živine, ki ne smejo biti višje
od 1,5 metra, paša pa mora biti opredeljena v
gozdnogojitvenem načrtu,
 grajena oprema trim steze in vadbena oprema ter
kapelice,
 kozolci, kmečke lope, skednji in seniki za potrebe
kmetijske dejavnosti v 20 metrskem pasu okrog
stavbnih zemljišč, na katerih je v okviru EUP oziroma
podEUP dovoljena gradnja objektov za potrebe
kmetijske dejavnosti; če postavitev oziroma gradnja
ni možna na območju stavbnih zemljišč, in je
pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za gozdove,
(4.4) vrste drugih ureditev:
 gozdarska investicijska vzdrževalna dela,
 gospodarjenje z gozdovi v skladu z veljavnimi načrti
za gospodarjenje z gozdovi ter predpisi s področja
gozdov,
 krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5
ha, pod pogojem, da taka krčitev ni v gozdu, ki je v
skladu s predpisi opredeljen kot varovalni gozd ali
gozd s posebnim namenom,
 sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in
drugih degradiranih območij v osnovno namensko
rabo.
(5) Celinske vode (VC) (A5.3):
(5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 lovstvo, ribištvo,
(5.2) vrste objektov glede na namen:
 /,
(5.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 /,
(5.4) vrste drugih ureditev:
 /.
(6) Ostala območja (OO) (A5.4):
(6.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 /,
(6.2) vrste objektov glede na namen:
 /,
(6.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 pomožni objekti na smučišču, pod pogojem, da se
pridobi soglasje pristojne občinske službe za prostor,
(6.4) vrste drugih ureditev:
 sanacije območij izkoriščanja, odlagališč odpadkov in
drugih degradiranih območij v osnovno namensko
rabo.
(7) Razpršena gradnja (A5.5):
(7.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 /,
(7.2) vrste objektov glede na namen:
 /,
(7.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 znotraj funkcionalnega zemljišča ali gradbene
parcele, določene z upravnimi dovoljenji (v primeru
zakonito zgrajenih stavb, ki funkcionalnega zemljišča
ali gradbene parcele nimajo določene pa se te
objekte lahko postavlja znotraj funkcionalno
zaokroženega območja, ki se ga določi tako, da se
zazidano površino osnovne stavbe pomnoži s
faktorjem 2,5):
(a) majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave (na kmetijskih je postavitev
novih objektov iz te alineje dovoljena le na

Stran 175

zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo
z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno
kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu),
(b) male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
(c) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti za potrebe
kmetijske dejavnosti (razen kleti, vinske kleti in
grajene gozdne prometnice), te je dovoljeno
postaviti tudi izven območja določenega z uvodno
alinejo te točke,
(d) ograje (na kmetijskih zemljiščih so dopustne le
ograje nižje od 2,2 metra na zemljišču, ki je bilo
pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali
gradbeno
dokumentacijo
določeno
kot
pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu),
(e) podporni zidovi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja
podpornih zidov dovoljena le v okviru
agromelioracij in na zemljišču, ki je bilo pri izdaji
dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno
dokumentacijo
določeno
kot
pripadajoče
funkcionalno zemljišče k objektu),
(f) samostojna parkirišča (na kmetijskih zemljiščih
gradnja novih objektov iz te točke ni dovoljena).
III/3.2. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede lege
objektov
55. člen
(1) Lega objektov na zemljišču (B1):
(1.1) Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja
tako, da ni motena sosednja posest in da je možno
vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, namenjene
gradnji.
(1.2) Od obstoječih objektov morajo biti novi objekti
oddaljeni najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni in drugi pogoji.
(1.3) Novi objekti morajo biti od cestnega telesa državnih
in lokalnih cest oddaljeni najmanj 8,0 m, od javnih poti in
ostalih nekategoriziranih javnih cest pa najmanj 6,0 m
oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na
kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh
določil je dopustno le v soglasju z upravljavcem cest ter
takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
(1.4) Ograje se lahko postavijo do meje sosednjih
zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v
sosednje zemljišče. Ograja, se lahko gradi na meji parcel,
če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem sporazumejo
(pisna overjena soglasja lastnikov sosednjih zemljišč). Za
postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti
soglasje upravljavcev. Ograje morajo biti od cestišča
lokalnih cest in javnih poti praviloma oddaljene najmanj
1,5 m, od roba pločnika pa praviloma najmanj 0,8 m.
Izjemoma so lahko odmiki tudi drugačni, če z njimi soglaša
upravljavec ceste. Ograje je treba načrtovati tako, da ne
ovirajo preglednosti na cestah in vzdrževanje cest.
(1.5) Odmik novih stavb od gozdnega roba mora biti
tolikšen (povprečna višina odraslih dreves gozda v
neposredni bližini lokacije), da gospodarjenje z gozdom ne
ogroža objektov oz. rab prostora; če tega odmika ni,
investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem
objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s
sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
(1.6) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter druge
prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene
površine, se lahko brez soglasja lastnikov sosednjih
zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako,
da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(2) Poleg določil prejšnjega odstavka je treba po tipih
glede na značilnosti naselja ali dela naselja upoštevati še
naslednja merila in pogoje:
(2.1) Na območju »vaških jeder« mora postavitev objektov
upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma podEUP in
obstoječe gradbene linije. Novi objekti (razen izjeme
določene v prvem odstavku tega člena) morajo biti od
meja sosednjih zemljišč oddaljeni za najmanj polovico
svoje višine od terena do kapne lege, vendar ne manj kot
2,5 m. Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme
določene v prvem odstavku tega člena) morajo biti od
meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 metra.
Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja objekta na
mestu prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali
manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč. Na območjih naselbinske
dediščine so dovoljeni tudi drugačni, z morfologijo
obstoječega naselja določeni odmiki, če se zanje pridobi
soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(B2.1)
(2.2) Na območju »gručastega naselja« mora postavitev
objektov upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma
podEUP. Novi objekti (razen izjeme določene v prvem
odstavku tega člena) morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni
objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega
člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč. Na terenu v naklonu mora biti daljša stranica
stavbe postavljena vzporedno s plastnicami. Izjemoma je
postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z
grafično analizo okolice, ki jo mora vsebovati projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja utemelji, da postavitev
stavbe upošteva ohranjeni identitetni urbanistični vzorec
naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo
postavitev stavb. Gradnja objekta na mestu prej
odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših
gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč. Na območjih naselbinske
dediščine so dovoljeni tudi drugačni, z morfologijo
obstoječega naselja določeni odmiki, če se zanje pridobi
soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(B2.2)
(2.3) Na območju »obcestne pozidave« mora postavitev
objektov upoštevati tlorisno zasnovo celotne EUP oziroma
podEUP in obstoječe razpoznavne gradbene linije. Novi
objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega
člena) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni
najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti (razen
izjeme določene v prvem odstavku tega člena) pa najmanj
1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Na terenu
v naklonu mora biti daljša stranica stavbe postavljena
vzporedno s plastnicami. Izjemoma je postavitev
(orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično
analizo okolice, ki jo mora vsebovati projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja utemelji, da postavitev stavbe
upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja
oziroma dela naselja oziroma prevladujočo postavitev
stavb. Gradnja objekta na mestu prej odstranjenega
objekta, se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji
objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(B2.3)
(2.4) Na območju »obulične pozidave« morajo biti novi
objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega
člena) od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0
m, nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene
v prvem odstavku tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč. Postavitev objektov mora

Stran 176

slediti obstoječim stavbam. Če ob posamezni ulici
prevladuje enotna orientacija slemen, jo je treba
upoštevati. Cestno omrežje naj se dopolnjuje po principu
ulice in naj se po možnosti nadgradi s krožnimi
povezavami. Gradnja objekta na mestu prej odstranjenega
objekta, se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji
objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(B2.4)
(2.5) Na »posebnem območju« morajo biti novi objekti
(razen izjeme določene v prvem odstavku tega člena) od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v
prvem odstavku tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč. Gradnja objekta na mestu
prej odstranjenega objekta, se lahko v istih ali manjših
gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez soglasja
lastnikov sosednjih zemljišč. (B2.5)
(2.6) Na »svojevrstnem območju« mora postavitev
objektov upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma
podEUP. Novi objekti (razen izjeme določene v prvem
odstavku tega člena) morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni
objekti (razen izjeme določene v prvem odstavku tega
člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč. Gradnja objekta na mestu prej odstranjenega
objekta, se lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanji
objekt zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(B2.6)
(2.7) Na območju »razpršene pozidave« mora postavitev
objektov upoštevati tlorisno zasnovo EUP oziroma
podEUP. Novi objekti (razen izjeme določene v prvem
odstavku tega člena) morajo biti od meja sosednjih
zemljišč oddaljeni najmanj 4,0 metre, nezahtevni in
enostavni objekti (razen izjeme določene v prvem
odstavku tega člena) pa najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki
so dovoljeni pri gradnji manj zahtevnih, nezahtevnih in
enostavnih objektov, če so za njih pridobljena soglasja
(pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
Manjši odmiki so dovoljeni tudi pri gradnji manj zahtevnih
objektov, če meja s sosednjimi zemljišči sovpada z mejo
zazidljivosti in sicer brez soglasja lastnika sosednjega
zemljišča, v kolikor odmik ni manjši od 1,5 metra.
Praviloma mora biti na terenu v naklonu daljša stranica
stavbe postavljena vzporedno s plastnicami. Gradnja
objekta na mestu prej odstranjenega objekta, se lahko v
istih ali manjših gabaritih kot dosedanji objekt zgradi brez
soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. (B2.7)
(2.8) Na »nepozidanem območju« morajo biti novi objekti
(razen izjeme določene v prvem odstavku tega člena) od
meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene v
prvem odstavku tega člena) pa najmanj 1,5 m. Manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč. Prometno omrežje mora biti
praviloma zasnovano v krožnih povezavah. Na terenu v
naklonu mora biti daljša stranica stavbe praviloma
postavljena vzporedno s plastnicami. (B2.8)
III/3.3. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede velikosti
III/3.3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča
56. člen
(1) Maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji v EUP oziroma podEUP, ki glede na značilnosti
naselja ali dela naselja predstavljajo vaška jedra je 0,45,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji pa je 10%. (C1.1)

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(2) Maksimalna zazidana površina (štejejo se vse stavbe)
na parceli, namenjeni gradnji na površinah z namensko
rabo z oznako SP in Ah je 90 m², minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 15%. (C1.2)
(3) Na površinah z namensko rabo z oznako SSs, SKs,
SKk, As, Am in Ak, razen za vaška jedra, je maksimalni
faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji
0,40, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji pa je 30%. (C1.3)
(4) Na površinah z namensko rabo z oznako SSc, je
maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene
gradnji 0,35, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji pa je 30%. (C1.4)
(5) Na površinah z namensko rabo z oznako CU, CDd,
CDb in CDp, razen za vaška jedra, je maksimalni faktor
zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji 0,40,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji pa je 10%. (C1.5)
(6) Na površinah z namensko rabo z oznako BT je
maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele, namenjene
gradnji 0,25, minimalni delež zelenih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji pa je 25%. (C1.6)
(7) Na površinah z namensko rabo z oznako CDi in CDv
se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki
urejajo posamezno področje. (C1.7)
(8) Na površinah z namensko rabo z oznako SSc in SP je
potrebno praviloma minimalno parcelo, namenjeno gradnji
določeno na osnovi ostalih določil odloka zaradi
ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki
je večji od 12° sorazmerno povečati tako, da je pri naklonu
25°, v smeri naklona večja (daljša) za 100%. (C1.8)
(9) Kadar je obstoječa zazidanost parcele, namenjene
gradnji večja od dovoljene so na tej parceli dovoljene
(C1.9):
 rekonstrukcije in vzdrževanje objektov,
 odstranitve objektov (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
 spremembe namembnosti, kadar se ne povečuje
potrebno število parkirnih mest,
 nadzidave, kadar ni presežen višinski gabarit
določen za EUP oziroma podEUP in kadar se ne
povečuje potrebno število parkirnih mest,
 gradnja na mestu prej odstranjenega objekta.
III/3.3.2. Velikost objektov
57. člen
(1) Prostostoječe (tradicionalne) hiše I (C2.1):
 Tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko lomljen. Tlorisni
gabarit stanovanjskih dvojčkov mora biti podolgovat
v razmerju stranic vsaj 1:2. Odstopanje od
predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar ga
ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti terena.
Odstopanje je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Višinski gabarit je lahko pritličen do (K) + P + M z
višino kolenčnega zidu do 1,0 m ali nadstropen do
(K) + P + 1 + M, pri katerem je kota pritličja največ
0,3 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja
varstva pred škodljivim delovanjem voda), šteje se
najvišji del terena, in višina kolenčnega zidu največ
0,3 m. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg
predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni
gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz
silhuete naselja.
(2) Prostostoječe hiše II (C2.2):



Stran 177

Tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat v razmerju
stranic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen. Tlorisni
gabarit stanovanjskih dvojčkov mora biti podolgovat
v razmerju stranic vsaj 1:2. Odstopanje od
predpisanega razmerja stranic je dovoljeno, kadar ga
ni možno zagotoviti zaradi izoblikovanosti terena ali
je za območje EUP oz. podEUP značilno drugačno
razmerje. Odstopanje je treba obrazložiti in utemeljiti
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
 Na območju naselij Cerklje na Gorenjskem, Adergas,
Češnjevek, Glinje, Lahovče, Poženik, Praprotna
Polica, Pšata, Pšenična Polica, Spodnji Brnik,
Šmartno, Trata pri Velesovem, Vašca, Velesovo,
Vopovlje, Zalog pri Cerkljah in Zgornji Brnik se
dovoljuje višinski gabarit do (K) + P + 1 + M, pri
čemer višina kapne lege ne sme presegati višine 6,9
m nad terenom. Na terenu v naklonu se višina kapne
lege meri od najvišjega dela terena. Pri določanju
višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih
višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da
nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
 Na območju naselij Ambrož pod Krvavcem, Apno,
Ravne, Sidraž, Stiška vas, Sveti Lenart, Šenturška
Gora, Štefanja Gora, Cerkljanska Dobrava, Viševca
in Vrhovje ter »Pobočju Krvavca« in »Pobočju
Štefanje Gore« se dovoljuje višinski gabarit do (K) +
P + M oziroma P (delno vkopano) + 1 + M (na terenu
v naklonu) z višino kolenčnega zidu do 1,0 m.
(3) Prostostoječe (počitniške) hiše III (C2.3):
 Tlorisna zasnova mora biti podolžna.
Dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P + M oziroma P
(delno vkopano) + 1 + M (na terenu v naklonu) z
višino kolenčnega zidu do 1,0 m.
(4) Hiše znotraj vaškega jedra (C2.4):
 Pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo ter
določanju tlorisnih gabaritov je treba izdelati
urbanistični vzorec za EUP oziroma podEUP na
zemljiškem katastru ali ortofoto posnetku v merilu
vsaj 1:1000 in postavitev ter razmerje tlorisnih
gabaritov novogradnje vključiti v urbanistični vzorec.
 Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in
tradicijo stavb in ne smejo presegati maksimalne
višine slemena najvišje stavbe v EUP oziroma
podEUP.
 Upoštevanje določil prejšnje in predprejšnje alineje
mora biti obrazloženo in utemeljeno v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja.
(5) Gospodarska poslopja (C2.5):
 Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in
hlevov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,8, drugih nestanovanjskih kmetijskih stavb pa
vsaj 1:1,3. Tloris je lahko lomljen.
 Dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P z možnostjo
izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavbe je
potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja,
tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
 Pri določanji velikosti objektov, ki so v celoti
podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani) so
dopustna odstopanja od določil te točke, pri čemer
pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine
najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP
oziroma v okolici.
(6) Svojevrstne stavbe I (C2.6):
 Tlorisni gabarit mora biti prilagojen konfiguraciji
terena, velikosti in legi parcele, namenjene gradnji,
namembnosti območja in funkciji stavb.
 Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati višine najvišje stavbe v
okolici. Določila prejšnjega stavka ni potrebno
upoštevati za gradnje objektov, katerih višina je

Št. 6/6.2.2023



(7)




(8)





Uradno glasilo slovenskih občin

določena z normativi (šolske telovadnice ipd.) in
oblikovanje novih prostorskih dominant, vendar je
potrebno z umestitvijo le teh ohranjati obstoječe
dominante, kar mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko
presojo relevantnih pogledov (fotomontaže, skice).
Med najvišje stavbe v okolici iz prvega stavka
prejšnje alineje se ne štejejo zvoniki, dimniki, gasilski
stolpiči, tehnološki objekti ipd. Maksimalni višinski
gabarit stavb na območjih pokopališč (ZK) in
površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS) je (K) +
P. Pritličje je nad teren lahko dvignjeno največ 0,6 m
(razen v primeru zagotavljanja varstva pred
škodljivim delovanjem voda).
Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti po
možnosti členjene na manjše gradbene mase
oziroma je treba ustrezno načrtovati krajinsko
ureditev okolice z visokoraslo debelno vegetacijo na
vizualno izpostavljenih delih.
Svojevrstne stavbe II (C2.7):
Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi parcele, namenjene gradnji, ter namembnosti
območja in funkciji stavb.
Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati maksimalne višine
slemena najvišje stavbe v okolici oziroma je
maksimalna višina določena za EUP oziroma
podEUP v poglavju III/4. Določbe po posameznih
enotah urejanja prostora. Med najvišje stavbe v
okolici iz prvega stavka se ne štejejo zvoniki, dimniki,
gasilski stolpiči, tehnološki objekti ipd.
Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti
členjene na manjše gradbene mase.
Svojevrstne stavbe III (C2.8):
Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi parcele, namenjene gradnji ter namembnosti
območja in funkciji stavb.
Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati maksimalne višine
slemena najvišje stavbe v okolici oziroma se mora
izgled stavbe vključiti v krajinski okvir na način, s
katerim krajinska podoba ne bo osiromašena, kar
mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih
pogledov (fotomontaže in podobni prostorski prikazi).
Gradnje in prostorske ureditve lahko izjemoma
izstopajo iz krajinske tipike ali oblikovne enovitosti
grajenega okolja pri tehnoloških objektih, kjer
tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega
prilagajanja novega objekta okoliškim stavbam
oziroma širšemu prostoru. Upravičenost takšnega
posega je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
Prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti
členjene na manjše gradbene mase.

III/3.4. Prostorski
oblikovanja

izvedbeni

pogoji

(PIP)

barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje
še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni
materiali). S strešniki je treba ustvariti drobno
teksturo. Strehe nadstreškov so lahko tudi enokapne
v minimalnem naklonu ali ravne, če so pohodne.
 Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken,
klasičnih in pultnih frčad ter frčad trikotne oblike.
Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na
posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega
tipa. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne
sme presegati 1/2 dolžine te strešine. V primeru
osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah
oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta
odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta
odprtin pa le s strešnimi okni.
 Oblikovanje stavb mora izhajati iz lokalne tradicije.
Uporaba materialov, način gradnje in izbor barv
morata upoštevati lokalne značilnosti. Barve, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr.
citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene,
živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene.
Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja določena. Stolpiči, večkotni in
okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter okrogli
(krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni.
Balkonske ograje morajo biti preproste, praviloma
izvedene z vertikalno položenimi deskami.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho.
Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
(2) Prostostoječe hiše II (D1.2):
 Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno
prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so
praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše
stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega
naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko
zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne)
strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon



glede

III/3.4.1. Oblikovanje objektov
58. člen
(1) Prostostoječe (tradicionalne) hiše I (D1.1):
 Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice
istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so
zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne)
strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon
kritina je lahko sive do grafitno sive, rjave ali opečne

Stran 178





upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz.
dela naselja. Strešna kritina je lahko sive do grafitno
sive, rjave ali opečne barve (pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali). Strehe
nadstreškov so lahko tudi enokapne v minimalnem
naklonu ali ravne, če so pohodne.
Oblikovanje strešin je lahko tudi drugačno, če je
značilno za območje EUP oziroma podEUP oziroma
naselja, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken
in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne
strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade
enakega tipa. Skupna dolžina frčad ne sme presegati
1/2 dolžine strešine. V primeru osvetlitve mansardnih
prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih
pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s
frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni.
Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne
principe tradicionalne in sodobne arhitekture,
značilne za območje občine. Uporaba materialov,
način gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre
ipd.), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. Stolpiči niso dovoljeni, historiziranje ni
želeno. Stolpiči s pravokotno tlorisno zasnovo so
izjemoma dovoljeni kot poudarki posebnih lokacij kot
so križišča pomembnejših cest, trgi ter razpoznavne
prostorske osi, kar mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja prikazano in obrazloženo.
Balkonske ograje morajo biti preproste.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe. Na stavbah kulturne dediščine
morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.
Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je
dovoljeno uporabiti (razen na stavbah kulturne
dediščine) kot elemente oblikovanja fasad (senčila,
nadstreški, balkonske ograje ipd.).
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
(3) Prostostoječe (počitniške) hiše III (D1.3):
 Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice. Naklon streh je dovoljen v razponu
strehe niso dovoljene. Strešna kritna je lahko sive do
grafitno sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških
se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali). Strehe nadstreškov so lahko
tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so
pohodne.
 Za odpiranje strešin in oblikovanje stavb veljajo
enaka določila kot za prostostoječe (tradicionalne)
hiše I (D1.1), za postavitev ali vgradnjo fotovoltaičnih
celic in sončnih zbiralnikov pa enaka določila kot za
prostostoječe hiše II (D1.2).
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
(4) Hiše znotraj vaškega jedra (D1.4):
 Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno
prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra.





upoštevanjem prevladujočega naklona naselja
oziroma dela naselja. Strešna kritina je sive oziroma
opečne barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se
dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni
brezbarvni materiali). Strehe nadstreškov so lahko
tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so
pohodne.
Za odpiranje strešin, oblikovanje stavb in postavitev
ali vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih zbiralnikov
veljajo enaka določila kot za prostostoječe
(tradicionalne) hiše I (D1.1). Pri posegih na
obstoječih stavbah ter dozidavah in nadzidavah je
potrebno praviloma ohranjati ornamente, značilne
gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in
njihova razmerja.
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.

Stran 179



Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
(5) Gospodarska poslopja (D1.5):
 Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so
strehe lahko sestavljene in istega naklona. Lahko so
zaključene s čopi. Štirikapne (ali večkapne) strehe in
lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je
mora biti sive barve, za potrebe tehnologije pa je
lahko tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih
brezbarvnih materialov. Pritlična dozidava na čelni
fasadi ima lahko tudi enokapno streho.
 Za odpiranje strešin veljajo enaka določila kot za
prostostoječe (tradicionalne) hiše I (D1.1).
 Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne
principe oblikovanja, značilne za območje občine.
Uporaba materialov, način gradnje in izbor barv
morata upoštevati lokalne značilnosti. Barve, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr.
citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene,
živo, temno in turkizno modre ipd.) niso dovoljene.
Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja določena.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe. Na stavbah kulturne dediščine
morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.
Dovoljeno jih je uporabiti (razen na stavbah kulturne
dediščine) kot elemente oblikovanja fasad.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
 Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni
tehnološkim procesom (standardizirani) so dopustna
odstopanja od določil te točke, pod pogojem, da ne
izstopajo iz podobe naselja.
(6) Svojevrstne stavbe I (D1.6):
 Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih
oblik in obdelave. Oblikovanje streh v EUP oziroma
podEUP naj bo enotno.
 Arhitekturno oblikovanje in uporaba materialov naj bo
enotno za EUP oziroma podEUP in naj sledi funkciji
stavbe. Svojevrstne stavbe I so lahko oblikovane kot
dominante.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na fasade umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov. Na objektih kulturne
dediščine je za njihovo namestitev potrebno pridobiti
pogoje in soglasje zavoda, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
(7) Svojevrstne stavbe II (D1.7):
 Obliko, naklon, kritino in smeri slemen strehe je
potrebno prilagoditi splošni podobi naselja oziroma je
oblika strehe določena za EUP oziroma podEUP v
poglavju III/4. Določbe po posameznih enotah
urejanja prostora.
 Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne
principe tradicionalne in sodobne arhitekture,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

značilne za območje občine. Uporaba materialov,
način gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne
značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre
ipd.), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
(8) Svojevrstne stavbe III (D1.8):
 Obliko, naklon in smeri slemen strehe je potrebno
prilagoditi splošni podobi naselja ali širšega prostora
oziroma je oblika strehe določena za posamezno
EUP oziroma podEUP v poglavju III/4. Določbe po
posameznih enotah urejanja prostora. Kritine morajo
biti po izgledu tradicionalne. Kritine, ki na moteč
način odbijajo svetlobo, niso dovoljene na vizualno
izpostavljenih lokacijah.
 Arhitektonsko oblikovanje naj upošteva kakovostne
principe tradicionalne in sodobne arhitekture,
značilne za območje občine. Uporaba materialov,
način gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne
značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre
ipd.), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov. Na vizualno
izpostavljenih lokacijah morajo biti postavljeni ali
vgrajeni diskretno.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
III/3.4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih
površin, urejanje okolice objektov (vključno s pogoji
za oblikovanje nezahtevnih, enostavnih ter drugih
pomožnih objektov) ter drugi podobni posegi v
prostor
59. člen
(1) Ohranja naj se čim več obstoječe lokalno značilne
vegetacije (travniški sadovnjaki na robu naselij, večja in
pomembnejša drevesa v naseljih, ob znamenjih in sredi
kmetijskih površin, živice – še posebej v okviru Šenturške
Gore, Sv. Lenarta, Ambroža in Stiške vasi). Na robovih
naselij in v krajini naj se po možnosti ohranja značilna
postavitev kozolcev. Pri novih zasaditvah pa naj se
praviloma uporabi lokalno značilne avtohtone drevesne in
grmovne vrste. Robove naselij, zlasti vaških ter robove
parcel vizualno izpostavljenih stavb naj se intenzivno
zasadi praviloma z avtohtono vegetacijo (visokodebelni
sadovnjaki) oziroma se dopolni obstoječo vegetacijo. Pri
ureditvi javnih površin je potrebno upoštevati kakovostne
principe tradicionalnega oblikovanja (ureditev trgov z
markantnim drevesom – vaško lipo, kostanjem ipd.). Na
javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Tlorisna površina otroškega

Stran 180

igrišča mora biti najmanj 50 m², priporoča pa se ureditev
igrišč z minimalno tlorisno površino 200 m² za mlajše
otroke oziroma 500 m² za druge otroke in mladostnike.
Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto na terenu
je
potrebno
praviloma
postaviti
na
vizualno
neizpostavljene lokacije in jih skriti za gostim zelenjem ali
leseno ogrado. (D2.1)
(2) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva
konfiguracija terena. Zasipavanje dolin in opuščenih strug
ni dovoljeno. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti
prilagojena sosednjemu zemljišču. Na razgibanem terenu
(razen za gradbene inženirske objekte) se razporeditev
oziroma izravnava zemeljskih mas izvede tako, da se z
nasipavanjem ne preseže najvišje kote okoliškega terena.
Izravnava zemeljskih mas se na pobočjih (razen za
gradbene inženirske objekte) izvede tako, da se brežine
oblikujejo v naravnih naklonih. Škarpe in podporni zidovi
(razen v primerih varstva pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih, zagotavljanja varnosti zaradi
neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da
se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice ter
gradnje javnih objektov) so dovoljeni le v primerih, ko niso
možna drugačna zavarovanja brežin, kar mora biti
obrazloženo in utemeljeno v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Škarpe in podporni zidovi so
praviloma dovoljeni do višine 1,5 m. (D2.2)
(3) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno
izoblikovati po terenu. Zasebni dovozi naj bodo primerno
utrjeni. Za tlakovanje povoznih in drugih površin v okviru
parcele, namenjene gradnji naj se praviloma uporablja
materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah, ki dajejo
izgled členjenosti. Po enakem principu naj se ureja tudi
tlakovanje trgov, poti na območju zelenih površin in
parkirišč za osebna vozila. Materiali morajo biti propustni,
tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti
ustrezen odtok padavinskih voda (čim večji delež
padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin je
potrebno ponikati in v največji možni meri zmanjšati hipni
odtok z urbanih površin). (D2.3)
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati
vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico – obvezni sta sanacija terena in ozelenitev.
Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin na terenu je treba
praviloma postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in
jih skriti za gosto zelenje. (D2.4)
(5) Objekti za lastne potrebe – majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (D2.5):
(5.1) Objekti za lastne potrebe morajo biti praviloma
(kadar za območje oziroma okolico ni značilno drugačno
oblikovanje oziroma gre za objekte, katerih oblikovanje je
podrejeno tehnoloških procesom) oblikovani skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Ute in
senčnice se lahko oblikuje tudi kot oblikovne posebnosti.
(5.2) V primeru, da objekti za lastne potrebe predstavljajo
dozidavo k osnovnemu objektu, jih je treba oblikovati
skladno z določili, ki veljajo za slednjega. Kadar so za
oblikovanje osnovnih objektov predpisana velikostna
razmerja (npr. tlorisni gabariti) se te lahko zagotavlja
skupaj z osnovnim objektom.
(5.3) Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le
gradbenih parcelah stavbe, h kateri se gradijo, in sicer
najdlje za čas njenega obstoja, pri čemer je potrebno
upoštevati dovoljeno stopnjo izkoriščenosti zemljišč
določeno za posamezno EUP oziroma podEUP.
(5.4) Pri oblikovanju objektov, ki so v celoti podrejeni
tehnološkim procesom (standardizirani), so dopustna
odstopanja od določil točke (5) tega člena.
(6) Ograjevanje parcel v naselju ali delu naselja naj
upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če
je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična
in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna
rešitev obvezna. Postavitev ograj v križiščih in ob skupnih
dostopnih poteh najmanj dveh stavb mora omogočati
načrtovanje in izvedbo ustreznih uvoznih radijev. (D2.6)
(7) Za ograjevanje parcel se v nižinskem delu občine v
naseljih ali delih naselij praviloma uporablja žive meje,
žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višine
ograj ne smejo presegati 1,20 m, kar ne velja za
varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Masivne, razen
protihrupne ograje niso dovoljene, razen v primeru
ohranjanja kulturne dediščine. Protihrupne ograje ni
dovoljeno oblikovati kot enolične betonske elemente
ampak je za njihovo oblikovanje potrebno smiselno
upoštevati določila za podporne zidove in škarpe. (D2.7)
(8) Za ograjevanje parcel se v hribovitem delu občine in na
Krvavcu na stavbnih zemljiščih upošteva tip, material in
višino ograj, ki je značilna za okolico oziroma posamezno
planino. Ograje naj bodo lesene ali iz naravnega kamna,
kar ne velja za igriščne in varovalne ograje. V
stanovanjskih in počitniških območjih višina ograje ne sme
presegati enega metra, kar ne velja za varovalne, igriščne
in protihrupne ograje. (D2.8)
(9) Podporni zidovi in škarpe morajo biti arhitekturno
oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in
ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi
gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno
območje. (D2.9)
(10) Urbana oprema in objekti za oglaševanje (D2.10):
(10.1) Objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo
javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja
oblikovani enotno in usklajeno z ostalimi elementi okoliške
pozidave in odprtega prostora. Postavljeni morajo biti tako,
da ne ovirajo rabe javnih površin in drugih objektov ter ne
ovirajo vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(10.2) Najvišji deli napisov in reklam ne smejo presegati
višine stavbe. Na objektih in območjih dediščine reklame
niso dovoljene. Nadstreški, izvesne table in napisi nad
vhodi ter izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno
površino.
(10.3) Najvišja točka objekta za oglaševanje ne sme
presegati višine 5 m nad terenom. Za vse objekte za
oglaševanje velja, da ne smejo:
 vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače
moteče vplivati,
 presegati merila okoliške arhitekture,
 zakrivati pogledov na kulturno oziroma naravno
dediščino in na večje zelene površine,
 ovirati in ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v
času lepljenja plakatov,
 biti nameščeni na kozolce, skednje, hleve in na
podobne gospodarske objekte ter v drevorede.
(11) Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi
in prireditvam se lahko postavijo na zemljiščih, ki so
prometno dostopna in je zanje možno organizirati ustrezne
parkirne površine. (D2.11)
(12) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za rejo
živali ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilne
dejavnosti (D2.12):
(12.1) Oblikovanje objektov mora izhajati iz lokalne
tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti.
(12.2) V primeru, da pomožni kmetijsko – gozdarski
objekti, objekti za rejo živali ter objekti za kmetijske
proizvode in dopolnilne dejavnosti predstavljajo dozidavo k
osnovnemu objektu, jih je potrebno oblikovati skladno z
določili, ki veljajo za slednjega. Kadar so za oblikovanje
osnovnih objektov predpisana velikostna razmerja (npr.

Stran 181

tlorisni gabariti) se te lahko zagotavlja skupaj z osnovnim
objektom.
(12.3) Tloris dvojnega kozolca (toplarja) mora biti
podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Višina
kote vrha njegove kapne lege je lahko do 5,5 metra nad
terenom (razdalja se meri od najnižjega dela terena).
Streha mora biti simetrična dvokapnica, sive ali opečne
barve, z naklonom med 38° do 45°, s strešniki je treba
ustvariti drobno teksturo.
(12.4) Pri oblikovanju objektov za rejo živali (razen
ribogojnic), kmečkih lop, pastirskih stanov, skednjev,
senikov, koruznjakov, pokritih skladišč za lesna goriva,
krmišč, molzišč in kašč ter objektov za kmetijske
proizvode in dopolnilne dejavnosti kot prostostoječih stavb
je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
 tlorisni gabarit stavb zazidane površine do 40 m²
mora biti podolgovat, med 40 m² in 80 m² podolgovat
v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa
podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5,
 višinski gabarit je lahko največ pritličen z
izkoriščenim podstrešjem,
 strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice, lahko so zaključene s čopi, naklon
streh je dovoljen v razponu od 30° do 45°, strešna
kritina mora biti sive in opečne barve, s strešniki je
treba ustvariti drobno teksturo.
(12.5) Pri načrtovanju in gradnji objektov, ki so v celoti
podrejeni tehnološkim procesom (standardizirani), so
dopustna odstopanja od določil točke (12) tega člena, pri
čemer pa vertikalni gabarit ne sme presegati višine
najvišjega objekta na območju EUP oziroma podEUP.
(12.6) Okolico koritastih silosov je potrebno urediti tako, da
bodo v prostoru čim manj vidno zaznavni (npr. zasaditi
okolico z drevesno in grmovno vegetacijo, ob stranicah
nasuti zemljino in jo ozeleniti ipd.). Koritasti silos je
gradbeno inženirski objekt, ki ni stavba, nima strehe in ni
zaprt.
(13) Sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno izvajati v
obdobju med 15. avgustom in 15. marcem. (D2.13)
III/3.5. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) in merila za
parcelacijo
III/3.5.1 Parcela,
parcela):

namenjena

gradnji

(gradbena

60. člen
(1) Pri določitvi parcele, namenjene gradnji oziroma
gradbene parcele je potrebno upoštevati (E1.1):
 namensko rabo prostora, tip oblikovanja glede na
značilnosti naselja ali dela naselja ter stavbne tipe
določene za EUP ali podEUP,
 namembnost, velikost in zmogljivost objekta s
površinami potrebnimi za njegovo uporabo in
vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta,
utrjene in zelene površine),
 faktor zazidanosti, minimalne odmike od sosednjih
zemljišč in delež zelenih površin, ki so določeni za
EUP oziroma podEUP,
 možnost priključevanja na komunalno opremo in
objekte in omrežja druge gospodarske javne
infrastrukture,
 možnost postavitve pomožnih objektov,
 lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se
mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč,
 zdravstveno tehnične zahteve kot so odmik od
sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje
in intervencijske poti;
 določila v zvezi s povečanjem parcele, namenjene
gradnji zaradi terena v naklonu,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



Stran 182

da je potrebno ob obstoječem cestnem telesu
zagotoviti 1,0 m do 2,0 m širok pas z omejeno
lastniško pravico, ki je namenjen gradnji
gospodarske javne infrastrukture.
(2) Gradbena parcela oziroma parcela, namenjena gradnji
(E1.2)
(2.1) Gradbena parcela lahko v okviru stavbnih zemljišč
sega na območja več EUP oziroma podEUP. V takšnih
primerih je potrebno določiti deleže površin znotraj
posameznih EUP oziroma podEUP. Za posamezno
gradnjo je v takšnih primerih potrebno praviloma
upoštevati namensko rabo ter prostorske izvedbene
pogoje (vključno s posebnimi določbami), ki veljajo za
prostorsko enoto, kamor sega največji delež površin
gradbene parcele.
(2.2) Gradbena parcela stavbe mora biti v celoti določena
na stavbnih zemljiščih.
(2.3) Za obstoječe stavbe, katerim gradbena parcela ni
bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja
dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne
omogoča oblikovanja gradbene parcele v skladu z merili in
pogoji, ki veljajo za nove objekte, se za njeno določitev ne
upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na faktor
zazidanosti, faktor zelenih površin, število parkirišč.
Gradbene parcele se tem objektom določijo na podlagi
upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne
obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila
določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč,
katerih površine pa ni dovoljeno zmanjševati.
(2.4) Gradbeno parcelo, razen parcel gospodarske javne
infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega
pomena, je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja
vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.
(2.5) Za gradnjo objekta, katerega gradbena parcela meji
na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo
grajeno javno dobro lokalnega pomena, je treba pred
izdajo gradbenega dovoljenja izvesti postopek ureditve
meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek, s
katerim se uredi dejansko stanje in prenesti lastništvo

občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra
lokalnega pomena na Občino.
(2.6) Minimalna velikost gradbene parcele za
dvostanovanjsko stavbo – dvojček je najmanj 500 m2
(najmanj 250 m2 na enoto dvojčka).

- prostostoječe enostanovanjske stavbe
- prostostoječe dvostanovanjske stavbe

min 400 m2
min 400 m2

(E2.3.1)
(E2.3.2)

- dvostanovanjske stavbe – dvojčki
- prostostoječe atrijske stavbe
- počitniške hiše.

min 500 m2
min 400 m2
min 250 m2

(E2.3.3)
(E2.3.4)
(E2.3.5)

III/3.6. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP)
priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

glede

III/3.6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro (F1)
62. člen
(1) Gradnja objektov (razen objektov gospodarske javne
infrastrukture, objektov za oglaševanje ter nezahtevnih in
enostavnih objektov, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov) je dovoljena le na zemljiščih, ki imajo
zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremljenost:
dostop do javne ceste, oskrbo z električno energijo,
oskrbo s pitno vodo, urejeno odvajanje odpadnih voda. Za
nestanovanjske objekte, ki za svoje delovanje ne
potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture, se
komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na
namen objektov. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana
tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi
vodi. (F1.1)

III/3.5.2 Parcelacija
61. člen
(1) Delitev in združevanje zemljiških parcel je, ne glede na
ostala določila tega člena, vedno dovoljeno za potrebe
gradnje javne infrastrukture in za potrebe določitve
javnega dobra. (E2.1)
(2) Delitev in združevanje zemljiških parcel (E2.2)
(2.1) Delitev in združevanje zemljiških parcel za
oblikovanje novih gradbenih parcel je dovoljeno pod
pogojem, da se te oblikujejo na podlagi določil tega odloka
in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do
javne ceste. Pri določanju nove gradbene parcele stavbe
ni dovoljeno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po
pogojih in merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem
samostojne gradbene parcele stavbe, razen če se ti
nezazidani deli združijo v gradbene parcele že obstoječih
stavb ali če ti nezazidani deli predstavljajo dostopno cesto
do zalednih zemljišč.
(2.2) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele
obstoječih stavb, je dovoljeno v primeru, če nova zemljiška
parcela, na kateri stoji obstoječa stavba, po merilih in
pogojih tega odloka ustreza kriterijem samostojne
gradbene parcele stavbe.
(2.3) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno
kmetijska, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja
za zahtevni in manj zahtevni objekt odmeriti oziroma
razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.
(3) Za izvajanje parcelacije se za načrtovane stavbe
določa naslednje minimalne velikosti parcel, namenjenih
gradnji:

(2) Na nezazidanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer
še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je
gradnja objektov možna šele po izgradnji javne prometne
in komunalne infrastrukture oziroma sočasno. (F1.2)
(3) Če nameravana gradnja leži na območju opredeljenem
kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, mora
investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k
projektnim rešitvam pa soglasje upravljavcev gospodarske
javne infrastrukture. Za enostavne in nezahtevne objekte
ni treba pridobiti projektnih pogojev. (F1.3)
(4) Če se bo nameravana gradnja priključila na objekte
gospodarske javne infrastrukture oziroma, če se bo zaradi
gradnje spremenila kapaciteta obstoječih priključkov, mora
investitor
od
upravljavcev
gospodarske
javne
infrastrukture pred izdelavo projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev.
Nezahtevne in enostavne objekte je potrebno priključiti na
komunalno opremo, kadar je za njihovo uporabo to
potrebno. (F1.4)
III/3.6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno
dobro (F2)

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

63. člen
(1) Priključevanje na javne ceste (F2.1):
 Vsak objekt na zaključeni parceli, namenjeni gradnji
(razen izjeme iz prejšnjega člena) mora imeti
zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na
javno cesto.
 Priključki posameznih objektov in dovozne ceste
morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z
njo na državno cesto. Na javno cesto se, če za to
obstajajo prostorsko tehnične možnosti, priključuje
več objektov skupno.
 Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma
locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov,
če za to obstajajo prostorsko tehnične možnosti.
(2) Pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje
površin za mirujoči promet (F2.2):
(2.1) Pri gradnjah, rekonstrukcijah in spremembah
namembnosti je potrebno na parceli, namenjeni gradnji
zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali
-

enostanovanjske stavbe
dvostanovanjske stavbe
večstanovanjske stavbe
počitniške hiše
domovi za ostarele
stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
vrtci, šole
športna igrišča
športne površine s prostori za gledalce

-

stavbe za fitnes ipd.
zdravstveni domovi
bolnišnice
prireditveni prostori
cerkve
trgovine

-

gostilne
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno
nastanitev
obrtni in industrijski obrati
skladišča
poslovni prostori s strankami
poslovni prostori brez strank
pokopališča

-

Stran 183

garaže v kletnih etažah za stanovalce, zaposlene in
obiskovalce. Parkirne in manipulativne površine morajo biti
z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste
različni, fizično ločene od cestnega sveta. Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti urejene tako, da se
prepreči vzvratno vključevanje vozil na državne in lokalne
ceste.
(2.2) Parkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in
vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki zagotavljajo ustrezno
osenčenje parkirnih površin. Na vsaka štiri parkirna mesta
je potrebno zagotoviti vsaj eno drevo. Odstopanja so
dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad obstoječimi
garažnimi kletmi. Večja parkirišča morajo biti opremljena s
smetnjaki in klopmi.
(2.3) Glede na namembnost oz. dejavnost je potrebno pri
izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno
število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

2 PM
4 PM
2 PM / stanovanje + 1 PM / 10 stanovanj
1 PM
1 PM / 5 postelj
1 PM / stanovanje
2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena
1 PM / 250 m2 površine igrišč
1 PM / 250 m2 površine igrišč + 1 PM / 10 sedežev za
gledalce
1 PM / 15 m2
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 koristne površine
1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na 5 postelj
1 PM / 5 sedežev
1 PM / 20 sedežev
1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine oz. min. 2 PM
+ 1 PM / 2 zaposlena
1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena
1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev
1 PM / 50 m2 neto površine ali vsaj 1 PM / 2 zaposlena
1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena
1 PM / 30 m2 neto površine
1 PM / 2 zaposlena
1 PM / 30 grobov

(2.4) Za oddajanje zasebnih sob ali apartmajev (znotraj
stanovanjskih in počitniških hiš) je potrebno zagotoviti 1
PM / sobo ali apartma z do štirimi ležišči oziroma 2 PM /
apartma z več kot štirimi ležišči.
(2.5) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki
morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 %
parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi
vozički. V primeru, da je PM manj kot 20 je potrebno
zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(2.6) Med javno površino in garažo oziroma med javno
površino in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do
parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5
m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na
parkirišče oziroma garažo ni omogočen dovoz oziroma
izvoz. Odstopanje od teh določil je dopustno v soglasju z
upravljavcem cest.
(2.7) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi
dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem
parkiranju.
(2.8) Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in
prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila
parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta,
razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe,
zagotoviti na drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da

je omogočena njihova trajna uporaba – dokazila pa morajo
biti priložena projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja. Pri stanovanjskih stavbah je te površine
potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe,
ki ji služijo.
III/3.6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo (F3)
64. člen
(1) Priključevanje
(1.1) Vsi objekti (razen izjeme iz 62. člena) morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje. Lastna oskrba s
pitno vodo je dovoljena, kjer (kadar) ni zagotovljena javna
oskrba in ob pogoju, da je pridobljeno vodno dovoljenje za
lastno oskrbo s pitno vodo. Po izgradnji in začetku
obratovanja javnega vodovodnega omrežja se morajo vsi
objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni
in je njihova priključitev možna, priključiti v roku šestih
mesecev. (F3.1.1)
(1.2) Uporabniki industrijske vode morajo imeti zaprte
sisteme. (F3.1.2)
(1.3) Objekti, za katere je potrebna dodatna požarna
varnost, si morajo zagotoviti interno hidrantno omrežje.
(F3.1.3)

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(2) Odmiki (F3.2)
Vse gradnje morajo biti od osi vodovoda odmaknjene
minimalno 2 m. Spreminjanje nivelete obstoječega terena
nad traso vodovoda, je dovoljeno le do ± 0,20 m. V
rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev
ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob
soglasju upravljavca.
III/3.6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda
65. člen
(1) Priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje:
(1.1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah na
območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora
odvajati neposredno v javno kanalizacijo (razen izjemoma,
kadar to dopušča predpis o odvajanju in čiščenju
komunalne in padavinske odpadne vode). V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna
odpadna voda, ki nastaja v stavbi izven območja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, kadar to določa predpisu
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode. (F4.1.1)
(1.2) Na območjih, kjer, v skladu z operativnim programom
občine, ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo
lastniki stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav, njihovi upravljavci pa morajo
zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
Iz nestanovanjskih stavb se lahko komunalna odpadna
voda odvaja tudi v male komunalne čistilne naprave z
zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne
kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov
nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna
odpadna voda, njihovi upravljavci pa morajo zagotavljati
prevzem blata z uporabo storitev javne službe. Izjemoma
se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali
stavbah, zbira v nepretočnih greznicah, če je skupna
obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb
manjša od 50 PE in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki
ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav in predpisa o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, njihovi
upravljavci pa morajo zagotoviti prevzem celotne količine
komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe.
Lastniki obstoječih stavb (na območjih iz te točke) morajo
odvajanje in čiščenje komunalne urediti skladno določilom
prejšnjih stavkov te točke najpozneje do 31. decembra
2017, na občutljivih območjih pa najpozneje do 31.
decembra 2015. (F4.1.2)
(1.3) Na območjih, kjer sistem javne kanalizacije še ni
zgrajen, je pa predvidena njegova izgradnja v skladu z
občinskim
operativnim
programom, se
odpadne
komunalne vode odvaja v skladu z določili prejšnje točke
tega člena. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja in
začetku njegovega obratovanja na teh območjih se
komunalne odpadne vode odvaja v skladu z določili iz
predprejšnje točke tega člena. Lastniki obstoječih stavb se
morajo na zgrajeno kanalizacijsko omrežje (razen
izjemoma, kadar to dopušča predpis o odvajanju in
čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode)
priključiti v roku šestih mesecev od začetka obratovanja
kanala. Po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje je
treba obstoječe greznice in male komunalne čistilne
naprave odstraniti ali očistiti in zasuti oziroma preurediti v
druge namene pod nadzorom izvajalca gospodarske javne
službe. (F4.1.3)
(1.4) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo,
mora upravljavec naprave industrijsko odpadno vodo

Stran 184

odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je
za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena
zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki
zaključuje javno kanalizacijo oziroma je dovoljen tudi
drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne
vode, kadar to dovoli ministrstvo, pristojno za okolje na
osnovi predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Industrijsko
odpadno vodo je prepovedano odvajati v greznice. Prav
tako je industrijsko odpadno vodo prepovedano odvajati v
male komunalne čistilne naprave, razen kadar to dovoli
ministrstvo, pristojno za okolje na osnovi predpisa o emisiji
snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih .naprav. (F4.1.4)
(2) Odvajanje padavinskih voda (F4.2)
Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta,
mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno v
vode, kadar je to tehnično izvedljivo, razen če to vodo
uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni
treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer
splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje.
Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih
ali drugim materialom prekritih površin objektov in je
onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh
objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom
o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v
vode in javno kanalizacijo. Izjemoma je dovoljeno
razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to
dopušča predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Odvajanje
padavinskih voda v naseljih je treba predvideti na način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z
urbanih površin.
(3) Padavinske in odpadne vode iz objektov, parcel in
zunanje ureditve ne smejo pritekati na javne ceste in ne
smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in
cestnega telesa. (F4.3)
III/3.6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno
energijo
66. člen
(1) Priključevanje (F5)
(1.1) Objekte (razen izjem iz 62. člena) je potrebno
priključiti na električno omrežje. Pri lociranju objektov in
naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo
elektroenergetskega omrežja in naprav ter varovalni pas
sistemov elektrike.
(1.2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega
omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega
voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje in znaša:
 za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in
35 kV 15 m;
 za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110
kV in 35 kV 3 m;
 za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih
napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;
 za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do
vključno 20 kV 1 m;
 za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV
1,5 m;
 za
razdelilno
postajo
srednje
napetosti,
transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
(1.3) Za posege v varovalni pas elektroenergetskega
omrežja je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje
upravljavca omrežja.
(1.4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov,
objektov in naprav ni dopustna gradnja:

Št. 6/6.2.2023






Uradno glasilo slovenskih občin

bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov,
namenjenih bivanju in rekreaciji, ter stanovanjskih
objektov,
objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega
programa ter programa osnovnega zdravstvenega
varstva,
objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske,
storitvene ali gostinske dejavnosti,
otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in
rekreacijskih površin, ki so namenjene za
zadrževanje večjega števila ljudi,
objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih
pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.

III/3.6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom
67. člen
(1) Priključevanje (F6)
(1.1) Priključevanje na plinovodno omrežje je praviloma
obvezno. Energijo za delovanje sistemov v stavbah je
dovoljeno zagotavljati ali kombinirati z uporabo obnovljivih
virov energije tudi v večjem obsegu od minimalnih zahtev,
ki jih določa predpis o učinkoviti rabi energije v stavbah.
(1.2) Na območjih, kjer plinovodno omrežje še ni zgrajeno,
je pa, v skladu z občinskim predpisom, predvidena
njegova izgradnja, se priporoča, da se po njegovi izgradnji
in začetku obratovanja nanj priključijo vsi objekti (ob
menjavi peči ipd.).
III/3.6.7. Pogoji glede priključevanja na komunikacijska
omrežja
68. člen
(1) Objekte se lahko priključi na zgrajena komunikacijska
omrežja pod pogoji upravljavcev. (F7)
III/3.6.8. Odlaganje odpadkov (F8)
68.a člen.
(1) Upoštevati je potrebno odlok o ravnanju s komunalnimi
odpadki v Občini Cerklje na Gorenjskem.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v tipiziranih
posodah za odpadke ali posebnih plastičnih vrečkah (v
skladu z določili predpisa o ravnanju s komunalnimi
odpadki) na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti
praviloma v objektu ali na pripadajoči parceli, namenjeni
gradnji, tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to
zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno službo za
gospodarjenje z odpadki določi odjemno mesto praviloma
na javni površini ali drugi funkcionalni površini (zbirna in
odjemna mesta ne smejo ovirati in ogrožati prometa na
javnih površinah). Zbiranje nevarnih odpadkov mora biti
ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na
način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi. Dovoljeno je
zbiranje organskih odpadkov na vrtovih in njivah za
predelavo v kompost.
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi
predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih
mestih, locira ekološke otoke. Oblikovanje in umestitev v
prostor naj bosta taka, da bo vpliv na vidne kakovosti
prostora čim manjši.
(4) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva
predelava za ponovno uporabo oziroma se jih odvaža na
deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov.
Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi
povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin,
če to dopušča občinski podrobni prostorski načrt, v skladu
z dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva
okolja.

Stran 185

III/3.6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja
gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra
(F9)
69. člen
(1) Splošno
(1.1) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov
gospodarske javne infrastrukture je treba v okviru območja
predvidenega
posega
praviloma
predvideti
tudi
kompleksno prenovo ali rekonstrukcijo preostalih vodov,
objektov in naprav, ki so neustrezni zaradi dotrajanosti,
premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov.
(1.2) Gradnja mostov, cest ter drugih omrežij gospodarske
javne infrastrukture v območju vodotokov mora biti takšna,
da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka,
pri čemer pa mora biti zagotovljena varnost objektov pred
visokimi vodami. Potek tras gospodarske javne
infrastrukture je treba načrtovati tako, da je prečkanj
vodotokov čim manj. Potek gospodarske javne
infrastrukture se lahko na posameznih delih zaradi
prostorskih omejitev načrtuje tudi vzporedno z vodotokom,
v kolikor poseg nima negativnega vpliva na vode in se ga
zgradi na način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost
brežine vodotoka.
(1.3) Potek omrežij gospodarske infrastrukture mora biti
medsebojno usklajen. Praviloma naj se jih združuje v
skupne koridorje.
(1.4) Omrežja gospodarske javne infrastrukture morajo
praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih,
na katerih zaradi tehničnih in drugih razlogov potek po
javnih površinah ni možen.
(1.5) Trase linijskih infrastrukturnih sistemov naj čim manj
posegajo v območja sklenjenih kvalitetnih kmetijskih
površin oziroma naj se z njimi ne razdrobi posestne
strukture.
Podzemne
vode
gospodarske
javne
infrastrukture na kmetijskih zemljiščih se mora izvesti na
taki globini, da je omogočena nemotena raba teh zemljišč.
Po izvedeni gradnji je potrebno na kmetijskih zemljiščih
vzpostaviti prvotno stanje. V območju gozdov in kmetijskih
zemljišč naj se nove objekte in omrežja gospodarske
javne infrastrukture v največji možni meri umešča v okviru
že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.
(1.6) Pri nadaljnjem načrtovanju posegov v prostor se
upošteva morebitno širitev avtoceste za en prometni pas.
(2) Gradnja prometnega omrežja
(2.1) Gradnja cestnega omrežja
(2.1.1) Omrežje javnih komunikacij mora biti enostavno in
čitljivo ter dobro označeno.
(2.1.2) Minimalna širina lokalnih cest je 5,5 m, javnih poti
pa 5,0 m. V naseljih z uvedenim uličnim sistemom je širina
krajevnih cest lahko manjša od 5,5 m, vendar ne sme biti
manjša od 4,5 m, razen v hribovitem delu občine in kadar
ni možno zagotoviti zadostnih površin, zaradi ohranjanja
značilnih kakovostnih vzorcev pozidave, kjer je minimalna
širina javne ceste 2,75 m. Po potrebi se lahko zgradijo tudi
izogibališča.
(2.1.3) Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma so
slepe ceste dovoljene, v kolikor ima na zaključku ceste
urejeno ustrezno obračališče.
(2.1.4) Ob regionalnih in lokalnih cestah je v naseljih
potrebno izvesti hodnike za pešce (razen kadar ni možno
zagotoviti zadostnih površin, zaradi ohranjanja značilnih
kakovostnih vzorcev pozidave), ki morajo biti opremljeni z
javno razsvetljavo. Ob pomembnejših cestah je potrebno
izvesti tudi kolesarske steze in poti. Glede na prostorske
možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti
izvedejo izven cestnih teles.
(2.1.5) Z javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni
dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(2.2) Zračni promet

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(2.2.1) Del območja občine Cerklje na Gorenjskem se
nahaja v območju izključne, omejene in nadzorovane rabe
prostora javnega Letališča Jožeta Pučnika, znotraj katerih
veljajo zaradi varnosti zračnega prometa nekatere
omejitve pri načrtovanju posegov v prostor (višinske
omejitve, zaznamovanje objektov in ovir oziroma prepoved
gradnje).
(2.2.2) Na območju Občine Cerklje na Gorenjskem se za
ovire za zračni promet štejejo:
(a) v coni letališča objekti, instalacije, naprave, drevje in
zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za
ceste, kanale in podobno,
(b) zunaj cone letališča:
 v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke
letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje
kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na
terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke
letališča,
 objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven
kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 m in ki
stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se
vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100
m,
 vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot
100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni
objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m.
(c) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in
naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za
najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov
posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih
vodov in podobno.
(2.2.3) Za postavitev nove ali povečanje oziroma
povišanje obstoječe ovire za zračni promet je potrebno
pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za promet (ovire v
coni civilnega letališča) ali ministrstva pristojnega za
obrambo (ovire v coni vojaškega letališča).
(2.2.4) Ovire je potrebno označiti in zaznamovati v skladu
z veljavnimi predpisi.
(2.2.5) Objekti v neposredni bližini letališča se načrtujejo,
projektirajo in gradijo na podlagi veljavnih predpisov o
graditvi objektov, veljavnih predpisov s področja letalstva
in varnosti zračnega prometa ter dokumentov kot so ICAO
dokumenti: Priloga št. 14 k Čikaški konvenciji – I.
Letališča. (ICAO Annex 14 – Aerodromes), Airport
Planning Manual, Airport Design Manual, Airport Services
Manual, predpisi ECAC in JAA in drugi.
(3) Gradnja vodovodnega omrežja
(3.1) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno
vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih
količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali
zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki
jih določi pristojni organ.
(4) Gradnja kanalizacijskega sistema
(4.1) Na območju občine je treba dograditi javni
kanalizacijski sistem v skladu z zahtevami veljavne
zakonodaje in operativnega programa.
(4.2) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem
sistemu. Odpadne komunalne vode se vodi na lokalne
čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
(4.3) Kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno vodotesno.
(4.4) Padavinske vode s cest in drugih površin, na katerih
se odvija promet, morajo biti speljane in očiščene na
način, kot to določajo predpisi.
(5) Gradnja elektroenergetskega omrežja
(5.1) Nizko in srednje napetostno elektro omrežje ter
omrežje javne razsvetljave je v naseljih potrebno zgraditi v
podzemni in kabelski izvedbi.
(5.2) Na območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov
in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno

Stran 186

izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije
za nove transformatorske postaje in trase za priključne
srednjenapetostne vode.
(5.3) Prečkanje prometne infrastrukture je potrebno izvesti
z zaščitnimi cevmi (cevnimi propusti).
(5.4.) Na področju Štefanje Gore je potrebno zagotoviti
ustrezni lokaciji za izgradnjo dveh novih kabelskih
transformatorskih postaj, ki bosta nadomestili obstoječo
(TP 266 Štefanja Gora).
(6) Gradnja plinovodnega omrežja
(6.1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v
podzemni izvedbi. Pri prečkanju cest in vodotokov je
dovoljena tudi nadzemna izvedba.
(7) Gradnja komunikacijskih omrežij
(7.1) Za gradnjo komunikacijskih omrežij je potrebno
upoštevati določila (5.) točke tega člena.
(7.2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne
telefonije se upoštevajo predpisi s področja elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje
usmeritve in pogoji:
 objekte in naprave mobilne telefonije je potrebno
načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in
drugih objektov, občutljivih na elektromagnetno
sevanje,
 objekte in naprave mobilne telefonije se načrtuje v
prostoru tako, da so vidne in okoljske kvalitete
najmanj prizadete,
 na objektih in območjih varovanih s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine objekti in
naprave mobilne telefonije praviloma niso dovoljeni;
dopustni so le izjemoma in na način, da ne
spreminjajo ali razvrednotijo njihovega pomena in
videza,
 na območjih naravnih vrednot, na ekološko
pomembnih območjih, na zavarovanih območjih in na
posebnih varstvenih območjih se te naprave
postavlja le izjemoma in na način, ki ne spreminja
lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta
status.
(7.3) Z objekta RTV na Krvavcu potekajo koridorji za RTV,
PTT in EGS, v katerih ne sme biti ovir.
(8) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov
(8.1) Infrastrukturne sisteme je praviloma potrebno
načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri
posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna,
je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje (barva in
oblika stebrov ipd.), ki mora upoštevati prevladujočo
urbano in krajinsko tipiko ter naravne danosti prostora.
(8.2) Nadzemne objekte okoljske, komunikacijske in
energetske infrastrukture v naseljih se praviloma
priključuje k obstoječim objektom, razen če taka postavitev
ni možna zaradi varnostnih ali prostorskih razlogov.
Umešča in oblikuje se jih tako, da čim manj vplivajo na
vidne kvalitete prostora (odmaknjeno od osrednjih javnih
prostorov, nevpadljivo oblikovanje ipd.).
(8.3) Pri urejanju obcestne krajine je potrebno zagotoviti
primerno oblikovanje brežin (neenakomeren naklon) in
rastja (zakrivanje in odkrivanje pogledov, označevanje
posebnih okoliščin). Uporabljati je potrebno lokalno
značilne rastlinske vrste.
(8.4) Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev
iz hrapavih materialov in imeti ob prehodih za pešce
poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno
oviranim osebam.
(8.5) Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za
celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in
hodniki za pešce morajo biti praviloma urejeni z nizkimi
uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z visokimi.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oz.
izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno
kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi
kulturnemu izročilu. Svetilnost in usmerjenost svetil mora
biti skladna s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje
okolja. Načrtuje naj se uporaba takšnih svetil, ki
omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba
in širše okolice ter ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V
drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število
luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
III/3.7. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) glede
celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja
narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb ter
varstva vojnih grobišč
III/3.7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine (G1)
70. člen
(1) Na objektih in območjih kulturne dediščine, varovanih
po predpisih o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine), veljajo pri gradnji in
drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za
celostno ohranjanje kulturne dediščine. Objekti in območja
kulturne dediščine so:
 kulturni spomeniki,
 vplivna območja kulturnih spomenikov,
 varstvena območja dediščine,
 registrirana nepremična dediščina,
 vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz
prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
občinskem prostoskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva
kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih
spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij
dediščine).
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja
kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja
kulturne dediščine.
(4) Kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje
(4.1) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno
soglasje (ki jih izda organ pristojen za varstvo kulturne
dediščine po predpisih za varstvo kulturne dediščine) je
potrebno pridobiti za posege v:
 kulturni spomenik,
 vplivno območje kulturnega spomenika, če to
obveznost določa akt o razglasitvi,
 varstveno območje dediščine,
 registrirano kulturno dediščino, ki je razvidna iz
prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi
odloka,
 enoto urejanja prostora, če to obveznost določa
prostorski akt.
(4.2) Kulturnovarstveno soglasje za posege v vplivno
območje dediščine ni potrebno, razen, če je to posebej
opredeljeno z določbami prostorskega akta (kot poseben
prostorski izvedbeni pogoj, ki velja za posamezno EUP ali
podEUP).
(4.3) Za kompleksne posege oziroma za posege v
strukturne elemente spomenika je treba pripraviti
konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in
izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim
soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost
projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(4.4) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki
je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja
nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno

Stran 187

njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti
predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva
kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav
dediščine določipristojna javna služba. Za izvedbo
raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine.
(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na
območju
kulturnega
spomenika,
registriranega
arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske
dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega
soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je
pri pristojni območni enoti zavoda za varstvo kulturne
dediščine (v nadaljevanju tega člena: zavod) treba
pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških
raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba.
(6) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se
štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo
dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali
spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se
štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s
področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se
ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka
OPN ali drugih predpisov.
(7) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali
zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ).Gradnja novega
objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi
katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne
dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane
vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in
prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot.
(8) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali
območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod
pogoji kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej
odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg
določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v
soglasju za odstranitev dediščine.
(9) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega
spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o razglasitvi.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o
določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru
neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki
veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
določitvi varstvenih območij dediščine.
(10.1.) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni
spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da
posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in
materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z
varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v
tem členu.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(10.2.) Za posamezne vrste registrirane kulturne dediščine
veljajo še naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
(10.2.1.) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se
ohranjajo varovane vrednote, kot so:
 tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
 gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska
zasnova,
 oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad,
oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo,
barve fasad, fasadni detajli),
 sestavine in pritikline,
 stavbno pohištvo in notranja oprema,
 funkcionalna zasnova notranjosti objektov in
pripadajočega zunanjega prostora,
 komunikacijska in infrastrukturna navezava na
okolico,
 pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih,
znamenjih itd.),
 celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov
v okolici značilnostim stavbne dediščine),
 zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami.
(10.2.2.) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino
se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
 naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska
mreža, razporeditev odprtih prostorov),
 odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med
stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne
celote),
 prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj
naselja (drevesa, vodotoki itd.),
 prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede
na reliefne značilnosti, poti itd.),
 naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
 podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti,
oblike strešin, kritina),
 odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega),
 stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema,
ulične fasade itd.),
 oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
 zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami.
(10.2.3.) Pri posegih na registrirani memorialni dediščini
se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
 avtentičnost lokacije,
 materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali
drugih nepremičnin,
 vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico
objekta ter vedute.
(10.2.4.) Pri posegih v registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino se ohranjajo varovane vrednote, kot
so:
 krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba
(naravne in grajene ali oblikovane prvine),
 značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in
oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno
vegetacijo, osamela drevesa),
 avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih
dogodkov,
 preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti,
grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni
elementi,
 sonaravno
gospodarjenje
v
kulturni
krajini
(tradicionalna raba zemljišč),



Stran 188

tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega
stavbarstva (kozolci, znamenja),
 odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko
podobo in stavbo oziroma naseljem,
 zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi
ostalinami.
(10.2.5.) Pri posegih v registrirana arheološka najdišča
veljajo režimi varstva določeni v 12. točki tega člena.
(10.2.6.) Pri posegih v drugo registrirano dediščino se
ohranjajo še varovane vrednote, kot so:
 materialna substanca, ki je še ohranjena,
 lokacija in prostorska pojavnost,
 vsebinski in prostorski odnos med dediščino in
okolico.
(10.2.7.) Pri posegih v registrirano vrtnoarhitekturno
dediščino se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
 zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
 grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture,
vrtna oprema, likovni elementi),
 naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
 podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne
dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne
podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje),
 rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so
potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
 vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska
povezanost med sestavinami prostorske kompozicije
in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da
morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne
dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni
dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s
kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se
varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst.
(12.1) Prepovedano je predvsem:
 odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
 poglabljati dna vodotokov ter jezer,
 ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
 gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
 postavljati in graditi trajne ali začasne objekte,
vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter
nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti
nujno za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča.
(12.2) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v
prostor robnih delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih
pogojev:
 če ni možno najti drugih rešitev, in
 če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče
sprostiti za gradnjo.
(12.3) V primeru, da se območje ureja z občinskim
podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne
arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru
postopka priprave prostorskega akta.
(13) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko
raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še
ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(14) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč
splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika
zemljišča, v primeru gradnje pa tudi investitorja ali
odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(15) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni
osebi zavoda omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega
nadzora nad posegi.
(16) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno
varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med
gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine
praviloma ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje
ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov,
namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati
za deponije viškov materialov ipd.
III/7.2. Ohranjanje narave (G2)
71. člen
(1) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki bi lahko
ogrozila biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto,
zavarovano območje, območje pričakovanih naravnih
vrednot in posebno varstveno območje Natura je potrebno
pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno
soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave, v
posameznih primerih pa je treba zagotoviti tudi
naravovarstveni nadzor v času izvajanja gradbenih del.
(2) V cerkvah naj se morebitna obnovitvena ali urejevalna
dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci
del naj se obrnejo na ZRSVN, Kranj. Morebitno urejanje
okolice cerkva naj se prilagodi tako, da se ohranja
drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd.
(3) V posebnem varstvenem območju Kamniško –
Savinjske Alpe na območju Krvavca in Zvoha se ohranja
obstoječe razmerje travišč, zavarovanih rastišč rastlinskih
vrst in ruševja ter gozda oziroma drevja.
(4) Na območju Krvavca naj se vzpostavi ustrezen
prometni režim, ki bo preprečeval nezaželeno in
prepovedano vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju
zaradi zagotavljanja ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst
ptic.
(5) Na posebnem varstvenem območju Olševek – Adergas
se ohranja naravne potoke z brežinami brez spreminjanja
vodnega režima zaradi zagotavljanja ugodnega stanja
kvalifikacijske vrste kačjega pastirja velikega studenčarja.
(6) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati
pogoje, usmeritve in priporočila za varstvo zavarovanih
območij, območij Natura 2000, naravnih vrednot in
ekološko pomembnih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti,
navedene
v
strokovnih
gradivih
»Naravovarstvene smernice za strategijo prostorskega
razvoja občine Cerklje na Gorenjskem« (ZRSVN OE
Kranj, avgust 2005) in »Naravovarstvene smernice za
prostorski red občine Cerklje na Gorenjskem« (ZRSVN
OE Kranj, maj 2007), ki se hranijo na sedežu občine
Cerklje na Gorenjskem.
(7) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja
širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na
območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje
ostankov tujerodnih vrst, delovne stroje pa se pred
začetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor
najmanj tri leta spremlja morebiten pojav invazivnih
tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče vrste
pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah
naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline,
med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne.
Enako se priporoča tudi lastnikom zasebnih zemljišč.

Stran 189

III/3.7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin (G3)
72. člen
(1) Splošno (G3.1)
(1.1) Gradnje in druge prostorske ureditve so možne v
vseh območjih, ki jih določa ta odlok, če v okolju ne
povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi.
Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako,
da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Varstvo zraka (G3.2)
(2.1) Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter
urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s
področja učinkovite rabe energije v stavbah. V stavbah je
treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na
področjih
toplotne
zaščite,
ogrevanja,
hlajenja,
prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode
in razsvetljave v stavbah ter zagotavljanja lastnih
obnovljivih virov energije za delovanje sistemov.
(2.2) Pri zasnovi nove pozidave je potrebno upoštevati
prevetrenost in lokalno cirkulacijo zraka.
(3) Varstvo tal (G3.3)
(3.1) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in
deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali
izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(3.2) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno
zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal
med izvajanjem gradbenih del.
(3.3) Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča
odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne
ureditvene in omilitvene ukrepe.
(4) Varstvo voda (G3.4)
(4.1) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival
na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na
podlagi vodnega soglasja.
(4.2) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v
obvodnem prostoru voda je potrebno upoštevati omejitev
posegov v vodna in priobalna zemljišča v naseljih in izven
njih kot jih določa veljavna zakonodaja s področja urejanja
voda. Na območju občine Cerklje na Gorenjskem se
nahajajo površinske vode 2. reda. Zunanja meja priobalnih
zemljišč sega na vodah 2. reda pet metrov od meje
vodnega zemljišča. Izjemoma je lahko meja priobalnega
zemljišča tudi drugačna in je določena v skladu z veljavno
zakonodajo.
(4.3) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob
doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih
predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih
območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile
količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so
ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih
virov.
(4.4) Odvajanje odpadnih komunalnih voda, ki nastajajo v
stavbah je podrobneje opredeljeno v poglavju 6.4 Pogoji
glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. Na
vodovarstvenih območjih mora biti interno in javno
kanalizacijsko omrežje vodotesno ter zaključeno s čistilno
napravo oziroma skladno s predpisi o zavarovanju vodnih
virov. Neprečiščene komunalne odpadne vode se ne sme
odvajati neposredno v vodotoke ali ponikati na
vodovarstvenih območjih.
(4.5) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in
rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo
varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega
stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Z ureditvami
se ne sme poslabšati stanje voda oziroma se zagotovijo
ustrezni izravnalni ukrepi.
(4.6) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno,
razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma
prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne
prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in
poteh).

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(4.7) Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne
predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da
je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je
potrebno ohranjati naravni potek vodotoka. Vegetacijo ob
vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri ali jo
ponovno zasaditi. Sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno
izvajati v obdobju med 15. avgustom in 15. marcem.
(4.8) Rekreacijski rabi se namenja območja, kjer je možno
urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti
voda in kjer taka raba nima vpliva na druge kakovosti
krajine. Dostopne poti ipd. je praviloma potrebno urediti
brez posegov v strugi in na obrežnih zemljiščih.
(4.9) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano
je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
Prepovedano je tudi odlaganje odpadkov.
(5) Območja kmetijskih zemljišč in gozdov (G3.5)
(5.1) Za vse posege (vključno s posegi, dovoljenimi na
celotnem območju OPN) v gozd in gozdni prostor je treba
pridobiti pisno soglasje oziroma dovoljenje zavoda,
pristojnega za gozdove. Dovoljenje zavoda, pristojnega za
gozdove, je treba pridobiti tudi za krčitve gozda in
izsekavanje posameznih dreves, ki morajo biti pred
posekom označena.
(5.2) Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati
pasove vegetacije, posamezna debelejša drevesa in
skupine dreves. Ohranjati je treba tudi gozdni rob.
(5.3) V največji možni meri je potrebno ohranjati sklenjene
kakovostne kmetijske površine. Z novimi posegi naj se ne
razdrobi posestna struktura. Občina si bo v okviru svoje
pristojnosti prizadevala v največji možni meri ohranjati
kvalitetna kmetijska zemljišča za pridelavo in oskrbo
prebivalstva s kakovostno lokalno pridelano hrano.
(5.4) Sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno izvajati v
obdobju med 15. avgustom in 15. marcem.
(5.5) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno
upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati
ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve
gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega
gozdnega roba.
(5.6) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano
pogozdovati.
III/3.7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
in obrambne potrebe (G4)
73. člen
(1) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(G4.1)
(1.1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno
zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo
škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči
zaščita, reševanje in pomoč.
(1.2) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja
se določi v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(1.3) Na erozijskih (območja običajnih in zahtevnih
zaščitnih ukrepov), na pogojno stabilnih zemljiščih in
plazljivih območjih je treba za vsako gradnjo oziroma
poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in
naprav, predhodno pridobiti geološko - geomehansko
poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja,
kadar strokovnjak s tega področja v skladu s predpisi in na
osnovi značilnosti terena ugotovi, da je treba tako poročilo
izdelati. Na območjih, kjer se nivo podzemne vode lahko
dvigne do kote, ki ogroža varnost stavb, je potrebno v
primeru načrtovanja kletne etaže z geomehanskim
poročilom v projektu za pridobitev gradbenega določiti
nivo podzemne vode in opredeliti ustrezne ukrepe oziroma
rešitve.
(2) Obramba (G4.2)

Stran 190

(2.1) Potrebe po varovanju prebivalstva ter dobrin pred
vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi
predpisi.
(2.2) Območja izključne rabe so namenjena izključno za
obrambne potrebe, na katerih potekajo aktivnosti
obrambe. V območjih izključne rabe prostora za potrebe
obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in
zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske
ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja
novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in
odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe
obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2.3) Območja možne izključne rabe prostora so območja,
ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v
primeru izrednega in vojnega stanja lahko uporabi za
obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
Posegi na območju možne izključne rabe morajo
omogočati njihovo uporabo za obrambne potrebe v
navedenih primerih, oziroma so posegi lahko takšni, da je
mogoča takojšnja vzpostavitev uporabe območja za
obrambne potrebe.
(2.4) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo
območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in
tehničnih vzrokov. V oddaljenosti do 1 km od območij za
potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za
vsako novogradnjo visoko nad 18 m pridobiti projektne
pogoje in soglasje ministrstva za obrambo. V oddaljenosti
do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo
visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje
ministrstva za obrambo, razen za novogradnje v okolici
območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj
naseljenih območij.
(3) Poplavna območja (G4.3)
(3.1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so
določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih
in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte
poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne
nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na
območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(3.2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte
poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne
nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma
izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki
določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje
dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem
je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje
ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3.3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma
izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih
prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe
za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa
končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(3.4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s
potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas
izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi
omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže
nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti.
(3.5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne
nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(3.6) Ne glede na določbe podtočk (3.2) in (3.5) te točke
so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in
dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod
pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(4) Zahteve glede varovanja pred požari (G4.4)
(4.1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise
s področja varnosti pred požari.
(4.2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z
upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno
širjenje požara na sosednje objekte. Z namenom
preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti
upoštevane tudi protipožarne ločitve (v kolikor ni možno
zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne
meje).
(4.3) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z
vodo za gašenje.
(4.4) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran
in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev
dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za
gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja
varnosti pred požari in veljavnim standardom.
74. člen
III/3.7.5. Varstvo vojnih grobišč (G5)
(1) V občini Cerklje na Gorenjskem se nahajajo naslednja
vojna grobišča:
 Ambrož pod Krvavcem, lokacija: 46.2937 S, 14.5392
V, Štefanja Gora – 2 (180120222) gr. (01) izven
pokopališča, grobišče 12 borcev NOV,
 Cerkljanska Dobrava, lokacija: 46.2331 S, 14.5401
V, Cerkljanska Dobrava – 1 (180120041 gr. (01)
izven pokopališča, grob neznanega borca,
 Cerklje na Gorenjskem, lokacija: 46.2527 S, 14.4881
V, Cerklje na Gorenjskem – 1 (180120051) gr. (92)
krajevno pokopališče, grob petih neznanih borcev
NOV,
 Cerklje na Gorenjskem, lokacija: 46.2527 S, 14.4881
V, Cerklje na Gorenjskem – 1 (180120051) gr. (01)
krajevno pokopališče, grobišče 4 padlih borcev,
 Štefanja Gora, lokacija: 46.2756 S, 14.4885 V,
Štefanja Gora – 1 (180120221) gr. (01) izven
pokopališča, , grob borca NOV,
 Štefanja Gora, lokacija: 46.286 S, 14.4891 V,
Štefanja Gora – 3 (180120223) gr. (01) izven
pokopališča, grob neznanega borca (NOV),
 Trata pri Velesovem, lokacija: 46.2665 S, 14.4611 V.
(2) Na vojnih grobiščih je prepovedano:
 spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s
predpisi o vojnih grobiščih,
 poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne
elemente,
 izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev
spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s
pokopališkim redom vojnih grobišč.
III/3.8. Prostorski izvedbeni
varovanja zdravja (H1)

pogoji

(PIP)

glede

III/3.8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem in svetlobnim
onesnaženjem (H1.1)
75. člen
(1.1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba
zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma
osvetlitev, skladno z veljavno zakonodajo. Na območjih,
namenjenih stanovanjskim površinam, ki so namenjene
bivanju brez spremljajočih dejavnosti (SSs), stanovanjskim
površinam, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi (SSc) in površinam razpršene poselitve,
namenjenih bivanju (As) mora biti praviloma zagotovljeno
osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen
šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 21. decembra
vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri

Stran 191

določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati
okoliški teren in stavbe.
(1.2) Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih
določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja
okolja. Nestanovanjske stavbe, prometna infrastruktura in
sprehajalne poti izven naselij praviloma ne smejo biti
osvetljeni, razen kadar je to nujno potrebno zaradi varnosti
ljudi in premoženja ter zaradi prometne varnosti.
Uporabljajo naj se svetlobna tipala. Letna poraba elektrike
vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v
razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin,
ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca občine, ne
sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh, določene s
predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.
Zunanja razsvetljava mora biti nameščena (oziroma
prilagojena) tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih
varovanih prostorov, ni prekomerna. Za razsvetljavo se,
razen izjemoma kadar to dopuščajo predpisi, uporabljajo
svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor,
je enak 0%.
III/3.8.2. Pogoji za varstvo pred hrupom (H1.2)
76. člen
(1) II. stopnja varstva pred hrupom se določa na:
 stanovanjskih površinah, ki so namenjene bivanju
brez spremljajočih dejavnosti (SSs) za EUP z
oznakami AŽ34, AŽ45, AŽ50,
 stanovanjskih površinah, ki so namenjene bivanju s
spremljajočimi dejavnostmi (SSc) za EUP oziroma
podEUP z oznakami AP2, AP3, CD2, RV1, SV4,
SV5, SV12, ŠU1/2, ŠU4/1, ŠU7, ŠU13, ZG8,
 površinah počitniških hiš (SP) za EUP z oznakami
AP5, AŽ28, AŽ32, AŽ63, SV14, ŠU17,
 površinah za turizem (BT) za EUP oziroma podEUP
z oznakami AŽ24, AŽ53, AŽ55, AŽ56, AŽ57/3,
AŽ57/4, AŽ57/2, AŽ59/1, AŽ59/2, AŽ64, AŽ66,
ČŠ7/4, ŠM6, ŠT11, ŠT14, ŠT15, ŠU16.
(2) III. stopnja varstva pred hrupom se določa na:
 površinah podeželskega naselja, ki so namenjene
površinam kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju (SKs),
 površinah podeželskega naselja, ki so namenjene
površinam kmetij večjega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju (SKk),
 osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU),
 drugih območjih centralnih dejavnosti (CD),
 drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so
namenjena vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim
dejavnostim (CDi),
 drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so
namenjena opravljanju verskih obredov (CDv),
 drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno
namenjena poslovnim dejavnostim ter bivanju (CDd),
 drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno
namenjena poslovnim dejavnostim (CDb),
 drugih območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno
namenjena poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter
bivanju (CDp),
 površinah športnih centrov (BC),
 površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
 parkih (ZP),
 drugih zelenih površinah (ZD),
 pokopališčih (ZK),
 površinah razpršene poselitve namenjenih bivanju
(As),
 površinah razpršene poselitve namenjenih pretežno
kmetijski dejavnosti manjšega obsega (Am),

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

površinah razpršene poselitve namenjenih pretežno
kmetijski dejavnosti večjega obsega (Ak),
 površinah
razpršene
poselitve
namenjenih
občasnemu bivanju (Ah),
 na območjih EUP oziroma podEUP s podrobnejšo
namensko rabo prostora: stanovanjske površine, ki
so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti
(SSs), stanovanjske površine, ki so namenjene
bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSc), površine
počitniških hiš (SP) in površine za turizem (BT), ki v
prvem odstavku tega člena niso opredeljena kot
območja II. stopnja varstva pred hrupom.
(3) III. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi na
območjih celinskih voda (VC), ki niso razvrščena med
mirna območja na prostem v skladu s predpisi.
(4) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na:
 površinah gospodarskih con (IG),
 površinah gospodarskih con, ki so namenjene
obrtnim,
skladiščnim,
prometnim,
trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter objektom
in dejavnostim letališča (IGl),
 površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),
 površinah drugih območij (BD),
 površinah cest (PC),
 površinah železnic (PŽ),
 površinah letališč (PL),
 površinah, namenjenih objektom letališča (POl),
 površinah za mirujoči promet (POm),
 območjih komunikacijske infrastrukture (T),
 območjih energetske infrastrukture (E),
 območjih okoljske infrastrukture (O),
 območjih za potrebe obrambe v naseljih (F), če hrup
ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države
oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami.
(5) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa tudi na
območjih kmetijskih (K1 in K2), gozdnih (G) zemljišč in
ostalih območjih (OO), ki niso razvrščena med mirna
območja na prostem v skladu s predpisi.
(6) Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR23,
CR37/1, CR37/2, CR38, CR44 so potencialna območja za
opredelitev II. stopnje varstva pred hrupom. Možnosti
določitve območij II. stopnje varstva pred hrupom iz
prejšnjega stavka se preveri s strokovno podlago, ki jo
zagotovi pripravljavec. Rezultate te strokovne podlage se
v OPN vnese z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami.
(7) Nove stavbe z varovanimi prostori je treba načrtovati
na primerni legi oziroma primerni oddaljenosti od
obstoječih virov hrupa tako, da se upošteva priporočila
mednarodne zdravstvene organizacije (Ldvn 55 dBA, Lnoč
40 dBA) oziroma, če teh vrednosti ni mogoče zagotoviti,
mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezno območje
stopnje varstva pred hrupom niso presežene. Izpolnitev
pogoja iz prejšnjega stavka se lahko zagotovi tudi z
zmanjšanjem emisije na viru hrupa ali omejitvijo širjenja
hrupa v okolje ob cestah, ki so vir hrupa, železnicah,
parkiriščih ipd. (aktivni ukrepi). Izvedba pasivnih
protihrupnih ukrepov je dopustna le na obstoječih stavbah.
(8) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji
obstoječih objektov je potrebno upoštevati negativni vpliv
obstoječega vira hrupa (avtoceste, letališča in drugih
infrastrukturnih objektov) in objekte že v osnovi zasnovati
tako, da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s
področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni
hrupu.
(9) Za uporabo zvočne naprave na javni prireditvi, ki
povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom, mora
organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno
čezmerno obremenitev okolja s hrupom, ki ga izda
pristojni občinski organ občine. V vlogi za pridobitev

Stran 192

dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s
hrupom mora organizator predložiti podatke in priloge kot
jih določa predpis o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na
shodih in prireditvah povzročajo hrup. Organizatorju
prireditve ni potrebno pridobiti dovoljenja za začasno
čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če prireditev
organizira na prireditvenem prostoru, za katerega je
pristojni občinski organ izdal dovoljenje za začasno
čezmerno obremenitev okolja zaradi uporabe zvočnih
naprav.
(10) Dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja
s hrupom zaradi zvočnih naprav na shodih izda
ministrstvo, pristojno za okolje.
III/3.8.3. Zahteve glede seizmoloških in hidroloških
značilnosti zemljišč (H1.3)
77. člen
(1) Po podatkih Agencije RS je na območju Občine Cerklje
na Gorenjskem vrednost projektnega pospeška tal med
0,200 in 0,225.
(2) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s
področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter
predpise s področja voda.
III/3.8.4.
Zahteve
glede
elektromagnetnimi sevanji (H1.4)

varovanja

pred

78. člen
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja
mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati
dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti
elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo
tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
Vire sevanja je treba umestiti v primerni oddaljenosti od
območij I. stopnje varstva pred sevanjem, da so vplivi na
zdravje ljudi čim manjši.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem
(2.1) I. stopnja varstva pred sevanjem se določa na
stanovanjskih površinah, ki so namenjene bivanju brez
spremljajočih dejavnosti (SSs), stanovanjskih površinah, ki
so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSc),
stanovanjskih površinah za posebne namene (SB),
površinah podeželskega naselja, ki so namenjene
površinam kmetij manjšega obsega z dopolnilnimi
dejavnostmi, in bivanju (SKs), površinah podeželskega
naselja, ki so namenjene površinam kmetij večjega
obsega z dopolnilnimi dejavnostmi, in bivanju (SKk),
površinah počitniških hiš (SP), osrednjih območjih
centralnih dejavnosti (CU), drugih območjih centralnih
dejavnosti (CD), drugih območjih centralnih dejavnosti, ki
so namenjena vzgojnim, izobraževalnim in kulturnim
dejavnostim (CDi), drugih območjih centralnih dejavnosti,
ki so namenjena opravljanju verskih obredov (CDv), drugih
območjih centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena
poslovnim dejavnostim ter bivanju (CDd), drugih območjih
centralnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena poslovnim
dejavnostim (CDb), drugih območjih centralnih dejavnosti,
ki so pretežno namenjena poslovnim in proizvodnim
dejavnostim ter bivanju (CDp), površinah za turizem (BT),
površinah drugih območij (BD), površinah športnih centrov
(BC), površinah za oddih, rekreacijo in šport (ZS),
območjih parkov (ZP), drugih urejenih zelenih površinah
(ZD), območjih pokopališč (ZK), površinah razpršene
poselitve, namenjenih bivanju (As), površinah razpršene
poselitve, namenjenih pretežno kmetijski dejavnosti
manjšega obsega (Am), površinah razpršene poselitve,
namenjenih pretežno kmetijski dejavnosti večjega obsega

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(Ak) in površinah razpršene poselitve, namenjenih
občasnemu bivanju (Ah).
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem
(3.1) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na
območjih gospodarskih con (IG), gospodarskih con, ki so
namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim,
poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter objektom in
dejavnostim letališča (IGl), površinah z objekti za
kmetijsko proizvodnjo (IK), površinah cest (PC), površinah
železnic (PŽ), površinah letališč (PL), površinah,
namenjenih objektom in dejavnostim letališča (POl),
površinah za mirujoči promet (POm), območjih
komunikacijske infrastrukture (T), območjih energetske
infrastrukture (E), območjih okoljske infrastrukture (O) in
območjih za potrebe obrambe v naselju (F).
(3.2) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa tudi na
vseh drugih območjih, ki niso v točki (2) tega člena
določena kot območja, na katerih velja I. stopnja varstva
pred sevanjem.
(4) Minimalni potrebni odmiki (odmiki se merijo od sredine
osi daljnovoda na višini 1 m od tal) od virov EMS, v katera
ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori so:
 za 110 kV daljnovod (v odvisnosti od tipa in oblike)
min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
Enake odmike od objektov z varovanimi prostori je
potrebno upoštevati tudi pri umeščanju novih virov EMS.
III/3.8.5 Pogoji za neoviran dostop do objektov
funkcionalno oviranim osebam (H1.5)
79. člen
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s
področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in
uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
III/3.8.6 Zahteve glede varovanja pred požari (H1.6)
80. člen
(črtan)
III/3.8.7 Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja
(H1.6)
80.a člen
(1) Kakovost zraka
(1.1) Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter
urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s
področja kakovosti zraka.
(1.2) Novogradnje naj se prioritetno priključi na ekološko
sprejemljivejše in obnovljive vire energije, pri čemer je
potrebno upoštevati lokalne možnosti (podtalnica,
geotermalna energija, plinovod, toplovod, obstoječe
skupne kotlovnice ipd.) ter lego objektov in streh za
uporabo sončne energije.
(1.3) Z ogrevanjem obstoječih stavb naj se postopoma
preide na ekološko sprejemljiva goriva in učinkovitejše
naprave.
(1.4) Na območju občine je v večjih naseljih nižinskega
dela in na območju letališča zgrajeno distribucijsko
plinovodno omrežje. V plinifikacijo je smiselno vključiti tudi
druga naselja nižinskega dela. V okviru izdelave lokalnega
energetskega koncepta je bilo ob energetskem pregledu
stavb ugotovljeno, da je splošno stanje objektov in
ogrevalnih sistemov dobro. Občina bo po potrebi nadalje
izvajala energetsko sanacijo javnih objektov in povečevala
uporabo sistemov na obnovljive vire energije (uporaba
sončne energije, toplotne črpalke), hkrati pa bo s pomočjo
svetovanja, izobraževanja in obveščanja o možnih
finančnih virih spodbuja izboljšanje toplotne zaščite ostalih
obstoječih stavb.

Stran 193

(1.5) Pomembne vire vonjav, kot so večje farme je treba
načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih,
gostinskih, poslovnih in upravnih stavb, stavb splošnega
družbenega pomena, igrišč za športe na prostem in drugih
objektov za šport, rekreacijo in prosti čas. Primerna
oddaljenost za nove in širitve obstoječih virov vonjav se
določi na osnovi strokovne ocene vpliva vonjav.
(2) Kakovost voda
(2.1) Občina oziroma njene pristojne službe morajo (v
okviru svoje pristojnosti) za večino prebivalstva
zagotavljati oskrbo s kvalitetno pitno vodo in varstvo
vodnih virov z določitvijo ustreznega varstva na
vodovarstvenih območjih.
(2.2) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob
doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih
predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih
območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile
količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so
ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih
virov.
(2.3) Zasebni vodovod mora v primerih, ki jih določa
predpis o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Cerklje
na Gorenjskem, imeti upravljavca. Skladno predpisu iz
prejšnjega stavka mora občina na svojem območju
zagotavljati vodenje evidence zasebnih vodovodov in
njihovih upravljavcev.
(3) Bivalno okolje
(3.1) Razporeditev območij zelenih površin (ZS, ZP, ZD) je
določena s podrobnejšo namensko rabo prostora. Gradnja
in ureditev javnih vrtov, parkov, trgov, zelenic in drugih
urejenih zelenih površin, otroških in drugih javnih igrišč ter
igrišč za športe na prostem je dovoljena tudi na območjih
drugih namenskih rab prostora kot to določa 53. člen tega
odloka oziroma je to določeno po posameznih EUP ali
podEUP v nadaljevanju odloka. Razporeditev območij
zelenih površin v strnjenih urbanih območjih je treba
načrtovati tako, da je omogočena varna peš dostopnost
prebivalcem. Odprte javne prostore v mestih je treba
načrtovati skladno z razvojem javnega potniškega
prometa in omrežja poti za kolesarje in pešce.
(3.2) Za doseganje ciljev trajnostne mobilnosti je treba
vzpodbujati energetsko varčno in učinkovito vožnjo z
motornimi vozili, vožnjo s kolesom in hojo, uporabo
javnega prevoza, lokalno nakupovanje, spodbujanje
lokalne samooskrbe ipd. V ta namen bi bilo potrebno
nadgrajevati sistem kolesarskih poti in varne dostope do
postajališč javnega potniškega prometa ter pristopiti k
ureditvi parkirišč za kolesa, postavitvi polnilnih postaj na
zemeljski plin in elektro polnilnic ipd.
III/4.
DOLOČBE
PO
UREJANJA PROSTORA

POSAMEZNIH

III/4.1. Prostorski izvedbeni
predvidenih OPPN

pogoji

na

ENOTAH
območjih

III/4.1.1. Vrste gradenj, ki so dovoljene do sprejetja
predvidenega OPPN
81. člen
(1) V območjih EUP oziroma podEUP, za katere je
predvidena izdelava OPPN, so do njihovega sprejetja
dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogojem, da ne
bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območja:
 nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve in
vzdrževanje objektov in omrežij gospodarske javne
infrastrukture,
 gradnje objektov za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih,
 rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito
zgrajenih objektov,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za
objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri
čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
in velikosti objekta,
 odstranitve stavb (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
 gradnje, ograj, škarp in podpornih zidov, pomožnih
kmetijsko – gozdarskih objektov na parcelah,
namenjenih gradnji obstoječih objektov,
 postavitev začasnih objektov, ki jih morajo lastniki
odstraniti na lastne stroške pred začetkom izvajanja
OPPN, če so v nasprotju z načrtovanimi posegi v
OPPN,
 postavitve sončnih elektrarn do nazivne moči 1 MW,
ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred
začetkom izvajanja OPPN, če so v nasprotju z
načrtovanimi posegi v OPPN,
 gradnja objektov za varstvo pred škodljivim
delovanjem voda na ogroženih območjih,
 gradnja objektov za zaščito rečnih bregov,
 gradnja hudourniških pregrad, nasipov in podobnih
objektov za zaščito pred poplavami,
 izvedba objektov in ukrepov, ki so potrebni zaradi
neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali
zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove
posledice,
 izvedba objektov in ukrepov za zaščito, reševanje in
pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
 gradnja vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in
drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim
stanjem,
 izvedba ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje
narave,
 izvedba ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda, vključno z renaturacijo vodotokov),
 gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
 izvedba objektov in ukrepov, namenjenih varstvu
voda pred onesnaženjem.
(2) Pri gradnjah in drugih ureditvah iz prejšnjega odstavka
je treba upoštevati določila tega odloka.
III/4.1.2. Usmeritve za izdelavo OPPN
III/4.1.2.1. Cerklje
82. člen
Območje podEUP z oznako CR14/2:
 območje je namenjeno širitvi pokopališča,
 za izdelavo OPPN je potrebno praviloma izvesti javni
natečaj,
 rob območja je potrebno intenzivno zazeleniti, znotraj
območja se lahko predvidijo dodatne zelene poteze,
s posegi je potrebno zagotoviti najmanj 15 m odmik
od drevesne naravne vrednote – lipovca, vzpostaviti
je potrebno možnost primernih dostopov za pešce in
kolesarje,
 obstoječe kozolce je potrebno praviloma vključiti v
ureditev oziroma jih prestaviti na primerno lokacijo
izven območja EUP.
83. člen
Območja podEUP z oznakami CR39/2, CR39/3, CR39/4:
 območje podEUP z oznako CR39/2 se namenja
centralnim dejavnostim z možnostjo nastanitve ter











Stran 194

ureditve športno rekreacijskih površin, območje
podEUP z oznako CR39/3 ureditvi športno
rekreacijskih površin (športnih igrišč; morebitne
pomožne stavbe je treba načrtovati in umestiti na
območje podEUP z oznako CR39/2) in površin za
mirujoči promet, območje podEUP z oznako CR39/4
pa bivanju s spremljajočimi dejavnostmi,
na območjih vseh podEUP se določa tudi možnost
umestitve počitniškega kampa (morebitne pomožne
stavbe kampa je treba načrtovati in umestiti izven
območij, ki se prekrivajo z območjem opozorilne
karte poplav),
urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj bo
kvalitetno in podrejeno dominantam v prostoru,
ureditev parkiranja za smučišče na Krvavcu naj bo
podrejeno drugim ureditvam,
dovoljeni faktor izrabe območij podEUP z oznakama
CR39/2 se mora praviloma gibati okrog 1,
ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo ob
vodotoku in vzpostaviti možnosti povezav (peš in
kolesarskih poti) s sosednjimi območji,
vse posege na območjih podEUP z oznakama
CR39/3 in CR39/4 je treba načrtovati in izvajati tako,
da se z njimi ne odvzema dodatnega volumna za
razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na
sosednja območja,
območja podEUP z oznakama CR39/3 in CR39/4 se
lahko dolgoročno (z ustreznimi spremembami OPN)
nameni enakim dejavnostim kot območje podEUP z
oznako CR39/2, v kolikor bo na območju možno
celostno zagotoviti ustrezno poplavno varnost.

84. člen
Območje podEUP z oznako CR43/4
 območje se namenja bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi,
ki
služijo
dnevnim
potrebam
prebivalcev, lahko pa tudi kmetijam,
 dovoljeni faktor izrabe območja je praviloma med 0,6
in 1,
 urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj izhaja iz
lokalne tradicije (vaška gručasta zasnova), po
možnosti naj se ohranja se čim več obstoječe
vegetacije in se jo vključi v zasnovo,
 poudarek naj bo na zasnovi povezav (peš in
kolesarskih poti) s sosednjimi območji.
85. člen
Območje podEUP z oznako CR62/1:
 območje se namenja bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi,
ki
služijo
dnevnim
potrebam
prebivalcev, lahko pa tudi kmetijam,
 dovoljeni faktor izrabe območja je praviloma med 0,6
in 1,
 urbanistično in arhitekturno oblikovanje naj izhaja iz
lokalne tradicije (vaška gručasta zasnova),
 upoštevati je potrebno prostorsko pojavnost cerkve
sv. Nikolaja (EŠD 1691),
 poudarek naj bo na zasnovi povezav (peš in
kolesarskih poti) s sosednjimi območji,
 na delu območja območja, ki se prekriva z opozorilno
karto poplav, do izboljšanja poplavnega stanja z
izvedbo protipoplavnih ukrepov, posegi (razen izjeme
določne pod šifro G4.3) niso dovoljeni.
III/4.1.2.2. Letališče (Jožeta Pučnika)
86. člen
Območje EUP z oznako LT6:
 območje je namenjeno obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim

Št. 6/6.2.2023





Uradno glasilo slovenskih občin

dejavnostim ter objektom in dejavnostim letališča,
možno je tudi umeščanje nastanitvenih programov,
urbanistično oblikovanje mora upoštevati zasnove
sosednjih območjih (prometno omrežje), vizualno
izpostavljeni robovi območja morajo biti zazelenjeni
(zelena bariera), v ureditve je potrebno vključiti
koridor železniškega omrežja,
zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej
enoti urejanja prostora potrebno skrčeno gozdno
površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno
ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja
in/ali dopolnjuje plašč gozdov okrog letališča in/ali
gozdnate biokoridorje med Škofjeloškim hribovjem in
Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za
nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od
lokacije skrčenega gozda, je nadomestna površina
lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni
mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven
območij kmetijskih zemljišč, se ob predhodnih
spremembah namenskih rab za nadomestitev
ogozdenega
kmetijskega
zemljišča
zagotovi
nadomestno kmetijsko površino v območjih gozdnih
zemljišč gozdnate ali gozdne krajine. Ogozditev
obsega saditev sadik ali načrtno naravno zaraščanje,
nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri
presoji primernosti površin za nadomestno ogozditev
ali nadomestno kmetijsko površino ter pri izvajanju
ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec urejanja
gozdnega prostora. Namen, lokacijo in časovni potek
ogozditve se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Določitev površine in
začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena
pred izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za
njegovo izdajo.

87. člen
Območji podEUP z oznakama LT13/1 in LT13/2:
 območje podEUP z oznako LT13/1 se namenja
izgradnji križišča na regionalni cesti, območje
podEUP z oznako LT13/2 pa prometni infrastrukturi
(del ene od glavnih vzdolžnih prometnic območja
letališča),
 v ureditve je potrebno vključiti koridor železniškega
omrežja.
III/4.1.2.3. Ambrož pod Krvavcem
88. člen
Območje EUP z oznako AŽ67:
 območje se namenja žičniškim objektom in
napravam, spremljajočim servisnim objektom za
potrebe urejanja smučišča in drugim spremljajočim
dejavnostim (gostinske in storitvene dejavnosti),
 ob EUP AŽ21 in AŽ22 se obvezno ohranja pas
vegetacije širine vsaj 10 m,
 pri načrtovanju prostorske ureditve in določitvi njene
lokacije je treba upoštevati, da je grafični prikaz
območja EUP v izvedbenem delu OPN prikazan na
zemljiško katastrskem prikazu, prikaz poteka žičnice
Jezerca pa je povzet po prikazu na geodetskem
načrtu (razhajanja v prikazih so podrobneje
obrazložena v strokovni podlagi Sanacijski program
Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO, d.o.o. Kamnik,
št. proj. 2/2013, 2013-2014).
89. člen
Območje EUP z oznako AŽ69:
 območje se namenja parkiranju za potrebe športno
rekreacijskega centra Krvavec,



Stran 195

odvečni material, ki bo nastal ob izkopu, gradbeni
odpadki in gradbeni material se ne smejo odlagati na
travniških površinah, če to ni mogoče pa je treba po
izvedbi načrtovanih ureditev poskrbeti za sanacijo in
ponovno vzpostavitev vegetacije.

III/4.1.2.4. Ravne
90. člen
Območje EUP z oznako RV3:
 območje se namenja turističnim in športno
rekreacijskim ter drugim kompatibilnim dejavnostim,
 načrtovanje območja naj bo podrejeno krajinskemu
okviru.
III/4.1.2.5. Štefanja Gora
91. člen
Območje EUP z oznako ŠT13:
 območje se namenja turističnim in športno
rekreacijskim dejavnostim,
 zasnovo območja je potrebno prilagoditi konfiguraciji
terena in oblikovati skladno krajinsko sliko z
upoštevanjem obstoječih dominant, oblikovanje
stavb mora izhajati iz lokalne tradicije, lahko tudi na
sodoben način,
 maksimalni faktor pozidanosti območja EUP je 0,40,
rob območja mora biti zazelenjen,
 preveriti je potrebno dejansko erozijsko ogroženost
terena in v skladu z rezultati predvideti ustrezne
ukrepe,
 v okviru postopka priprave občinskega podrobnega
prostorskega
načrta
se
priporoča
izvedba
predhodnih arheoloških raziskav.
92. člen
Območje EUP z oznako ŠT19:
 območje se namenja prometni in žičniški
infrastrukturi ter parkiranju,
 maksimalni faktor pozidanosti območja EUP je 0,15,
 preveriti je potrebno dejansko erozijsko ogroženost
terena in v skladu z rezultati predvideti ustrezne
ukrepe,
 v okviru postopka priprave občinskega podrobnega
prostorskega načrta je potrebno opraviti predhodne
arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča.
III/4.1.2.6. Češnjevek
93. člen
Območje podEUP z oznako ČŠ8/3:
 območje se namenja prometni infrastrukturi
(rekonstrukcija obstoječe ceste, v okviru katere je
potrebno načeloma načrtovati tudi površine za
kolesarje),
 ohranjati je potrebno odprti prostor in vzdrževati
varovalne lastnosti, kamor sodi tudi značilni razpored
posameznih dreves; znotraj območja je prepovedano
postavljanje nadzemne in podzemne infrastrukture
razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim
kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni Zavod;
pri rekonstrukciji ceste je potrebno ohranjati lipov
drevored oziroma ga funkcijsko enakovredno
nadomestiti v kolikor se upravičeno izkaže, da je
potrebna odstranitev dreves.
III/4.2. Prostorski izvedbeni pogoji na posameznih
območjih EUP oziroma podEUP

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

III/4.2.1. Cerklje
94. člen
Območja EUP z oznakami CR1, CR2, CR3, CR5, CR9,
CR11, CR16, CR22, CR29, CR45, CR51, CR52:
(A) Namenska raba: CU
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CR1, CR9, CR11, CR45: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1,
A3.6,
 CR2, CR3, CR5, CR16, CR22, CR29, CR51, CR52:
A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.6.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR1, CR2, CR3, CR5, CR9, CR11, CR45, CR51,
CR52: B1, B2.1,
 CR16: B1, B2.8, upoštevati je treba gradbene linije
in gradbene meje, določene v grafičnem prikazu; pri
umeščanju stavb na gradbeno linijo ni treba
upoštevati določil pod šifro B2.8,
 CR22, CR29: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR1, CR2, CR9, CR22, CR29, CR45, CR51, CR52:
maksimalni faktor zazidanosti parcele, namenjene
gradnji v EUP je 0,50, C1.9,
 CR3 : maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji v EUP je 0,55,
 CR5, CR11: C1.1, C1.9,
 CR16: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji v EUP je 0,40, minimalni delež
zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji
je 20 %, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 CR1, CR2, CR3, CR5, CR9, CR11, CR22, CR45,
CR51, CR52: C2.4,
 CR16: C2.2, maksimalni višinski gabarit je
(K)+P+1+M,
 CR29: C2.7.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 CR1, CR2, CR3, CR5, CR9, CR11, CR22, CR45,
CR51, CR52: D1.4,
 CR16: D1.2,
 CR29: D1.7.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6

Stran 196

6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
95. člen
Območje EUP z oznako CR10:
(A) Namenska raba: CU
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje, trgovina, trgovina z motornimi vozili in
popravila motornih vozil, gostinstvo, poslovne
dejavnosti, javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in
socialno varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti,
prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij in
gospodinjstev,
 kmetijstvo do 20 GVŽ, dopolnilne dejavnosti kmetij,
 manjše proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo
površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena
masa presega 3,5 t, in gradben stroje, v obsegu do
50% bruto tlorisnih površin stavbe;
(b) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in
upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti (razen sejemske dvorane,
razstavišča in bencinski servisi), stavbe splošnega
družbenega pomena, nestanovanjske kmetijske
stavbe, objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij,
obredne stavbe, stavbe za prodajo motornih vozil ter
avtomehanične in podobne delavnice,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine;
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz podtočke (a) te točke,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.1, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.4
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.4
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
96. člen
Območja EUP z oznakami CR4, CR46, CR53:
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter

Stran 197

drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
97. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR6,
CR18/1, CR20, CR28, CR31, CR36, CR56/1
(A) Namenska raba: CDp
(B) PIP
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CR6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 ter druge
dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe
kmetijske zadruge,
 CR18/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 ter
druge dejavnosti (in objekti glede na namen) za
potrebe ravnanja z odpadki,
 CR20, CR36, CR56/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11,
 CR28: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.11 ter druge
dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe
kmetijstva,
 CR31: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.11.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR6: B1, B2.5, upoštevati je treba gradbene linije in
gradbene meje, določene v grafičnem prikazu; pri
umeščanju stavb na gradbeno linijo ni treba
upoštevati določil pod šifro B2.5,
 CR18/1: B1, B2.5,
 CR20, CR28, CR31, CR36, CR56/1: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR6, CR31: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50, C1.9,
 CR18/1, CR20, CR36, CR56/1: C1.5, C1.9,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



CR28: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,55, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 CR6: C2.7, maksimalni višinski gabarit je
(K)+P+2+M,
 CR18/1, CR20, CR28, CR31, CR36: C2.7,
 CR56/1: C2.7, maksimalni višinski gabarit je
(K)+P+1+M.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13,
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
98. člen
Območje podEUP z oznako CR7/1
(A) Namenska raba: CDi
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.7
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.6.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2

Stran 198

5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2.Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
99. člen
Območje EUP z oznako CR7/3
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.14, ne glede na določila pod šifro A3.14 do izboljšanja
poplavnega stanja na delu območja EUP, ki se prekriva z
majhnim in srednjim razredom poplavne nevarnosti ni
dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti, za katere je
treba izvesti nasutje, saj bi s tem odvzeli dodaten volumen
za razlivanje poplavnih vod, kar bi negativno vplivalo na
sosednja območja - dovoljeno je zgolj umeščanje objektov
z nizko stopnjo ranljivosti (športna in druga igrišča, zelene
površine, parkirišča, začasni objekti…), ki ne vplivajo na
vodni režim. V kolikor bo na območju možno celostno
zagotoviti ustrezno poplavno varnost, se dolgoročno (z
ustreznimi spremembami OPN) nameni vzgojnim,
izobraževalnim in kulturnim dejavnostim.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe , razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo
biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0
m, nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe),
razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
pa najmanj 1,50 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč. Celotno območje mora biti zasnovano
naenkrat.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni dovoljeni
faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne,
restavracije in točilnice ipd.) je 0,06
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
100. člen
Območje podEUP z oznako CR18/3
(A) Namenska raba: POm
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.17, ne glede na določila šifre A3.17 na območju
podEUP od vrst objektov glede na namen niso dovoljene
garaže; dovoljeno pa je urediti tudi površine za parkiranje
avtobusov
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2

Stran 199

6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: /
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, vse posege in ureditve je na
območju podEUP treba izvajati tako, da se z njimi ne
odvzema dodatnega volumna za razlivanje poplavnih vod,
kar bi negativno vplivalo na sosednja območja
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
101. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42, CR54
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.16
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7 (nižinski del občine), D2.8 (hriboviti del
občine), D2.9, D2.10, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: /
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: /
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
102. člen
Območje EUP z oznako CR13
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, ne glede na določila pod šifro A3.2 se na območju
EUP dovoljuje tudi več kot dve stanovanji na stavbo.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.4
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji 0,40,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji je 10 %, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 tlorisna zasnova je enostavna ali kompleksna
(sestavljena),
 maksimalni višinski gabarit je (K) + P + 2 + M.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 oblikovanje streh znotraj posamezne prostorske
enote mora biti enotno, strešna kritina mora biti sive
ali opečne barve, z nadzidavami se mora praviloma
ohranjati oblika strehe; odpiranje strešin je dovoljeno
v obliki strešnih oken in frčad, na posamezni strehi
morajo biti vse frčade enakega tipa, v primeru
osvetlitve mansardnih prostorov v več etažah je
spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, vse
ostale pa le s strešnimi okni,
 rekonstrukcije fasade so dopustne pod pogojem, da
se hkrati rekonstruira celotna posamična fasada,
 arhitektonska zasnova stavb mora biti enotna za
celotno območje EUP,
 dozidave in nadzidave morajo biti v skladu osnovno
stavbo,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov, klimatske naprave,
satelitske antene in podobne elemente je treba na
fasade umeščati diskretno.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3

Stran 200

6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
103. člen
Območje podEUP z oznako CR14/1
(A) Namenska raba: ZK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.15
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
104. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR17,
CR23, CR37/1, CR37/2, CR44, CR57
(A) Namenska raba: SSs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CR17, CR23, CR37/1, CR44, CR57: A1.1, A1.2,
A1.3, A2.1, A2.2, A3.1,
 CR37/2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.1, ne glede
na določila pod šifro A3.1 se na območju podEUP
dovoljuje tudi več kot dve stanovanji na stavbo.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR17, CR23, CR37/1, CR37/2, CR44: B1, B2.4
 CR57: B1, B2.8, prometno zasnovo je treba
načrtovati za celotno območje EUP naenkrat,
poudarek mora biti na racionalni rabi prostora in
omogočanju enakopravnega dostopanja glede na
lastniška razmerja, sestavni del prometne zasnove je
tudi opis upoštevanja prej navedenega; prometna
zasnova je obvezna sestavina vseh projektov za
pridobitev gradbenega dovoljenja na območju EUP
(izdelati je potrebno dva dodatna izvoda prometne
zasnove, ki ju je potrebno posredovati Občini Cerklje
na Gorenjskem in Upravni enoti Kranj).
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR17, CR23, CR37/1, CR44: C1.3, C1.9,
 CR37/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,30, C1.9,
 CR57: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 20 %,
C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 CR17, CR23, CR37/1, CR37/2, CR44. C2.2,
 CR57: C2.2, posebno pozornost je treba nameniti
določanju maksimalnega višinskega gabarita, tako
da kompleks stavb ne bo izstopal iz silhuete naselja
in bo upošteval prostorsko pojavnost obstoječih
dominant (Cerkev Marijinega vnebovzetja – EŠD
1686).
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5

Stran 201

6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
105. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR19,
CR24/1, CR24/3, CR25, CR33, CR35
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CR19, CR24/1, CR24/3, CR25: A1.1, A1.2, A1.3,
A2.1, A2.2, A3.4,
 CR33, CR35: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, ne
glede na določila šifre A3.4 za trgovino, poslovne in
manjše proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve
glede dopustnega obsega, od vrst dejavnosti so
dovoljeni še gostinstvo, od vrst objektov glede na
namen pa še gostinske, poslovne in upravne stavbe
ter trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in
bencinski servisi.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR19, CR35: B1, B2.3,
 CR24/1, CR24/3, CR25: B1, B2.2,
 CR33: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR19, CR35: C1.3, C1.9,
 CR24/1, CR24/3: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,60, C1.9,
 CR33: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,45, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 10%,
C1.9
 CR25: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,55, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 CR19, CR24/1, CR25, CR35: C2.2, C2.5,
 CR33: C2.2, C2.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje
pogoje glede velikosti: tlorisni gabarit mora biti
pravokotne oblike, dovoljeno je dodajanje in
odvzemanje kubusov, višinski gabarit ne sme
presegati 7,5 m nad koto urejenega terena,
 CR24/3: tlorisni gabarit mora biti prilagojen velikosti
in legi parcele, namenjene gradnji, namembnosti
območja in funkciji stavb; za velikost objektov je
treba upoštevati še določila pod šifro C2.2, od druge
alineje naprej ali določila pod šifro C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin




CR19, CR24/1, CR25, CR35: D1.2, D1.5,
CR33: D1.2, D1.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje
pogoje glede oblikovanja: streha mora biti ravna,
lahko tudi zelena; barva fasade mora biti iz spektra
svetlih naravnih do temnejših peščenih in zemeljskih
tonov, z izborom barv naj se teži k optičnemu
zmanjševanju večjih stavb; pri uporabi materialov naj
se upošteva lokalne značilnosti; glavni vhod v stavbo
naj bo poudarjen in umeščen na glavni fasadi
usmerjeni proti Slovenski cesti; servisni deli stavbe
morajo biti umaknjeni od pogledov s Slovenske
ceste; klimatske in podobne naprave ne smejo biti
vizualno izpostavljene,
 CR24/3: strehe stavb so praviloma dvokapnice
oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona,
strehe so lahko zaključene s čopi, štirikapne
(oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso
dovoljene, naklon streh je dovoljen v razponu od 30°
do 45°, strešna kritina je lahko sive do grafitno sive,
rjave ali opečne barve (pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali), strehe
nadstreškov so lahko tudi enokapne v minimalnem
naklonu ali ravne, če so pohodne; za oblikovanje
objektov je treba upoštevati še določila pod šifro
D1.2, od druge alineje naprej ali določila pod šifro
D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
106. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR21,
CR40/1, CR40/2, CR41, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR47,
CR48/1, CR48/2, CR49, CR50/1, CR60
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:

Stran 202

1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CR40/1, CR43/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3,
 CR40/2, CR41, CR43/2, CR43/3, CR47,CR48/1,
CR48/2, CR49, CR50/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1,
A2.2, A3.3,
 CR60: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, ne glede
na določila šifre A3.3 za trgovino, poslovne in manjše
proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve glede
dopustnega obsega, od vrst dejavnosti so dovoljeni
še gostinstvo, od vrst objektov glede na namen pa še
gostinske, poslovne in upravne stavbe ter trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane, razstavišča in bencinski servisi,
 CR21: A1.1, A1.2, A1.3, A2.2, A3.3 ne glede na
posege v prostor , ki jih dovoljujejo določila pod
šiframi iz te alineje, umestitve novih kmetij in gradnje
novih gospodarskih poslopij ter hlevov na območju
podEUP niso dovoljenje.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR47,
CR49, CR50/1, CR60: B1, B2.3,
 CR40/1, CR41: B1, B2.1,
 CR48/1, CR48/2: B1, B2.2.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR48/2:
C1.3, C1.9,
 CR40/1, CR41: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,60, C1.9,
 CR60: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,45, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 10%,
C1.9,
 CR47, CR48/1, CR49, CR50/1: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR48/1,
CR48/2, CR50/1: C2.2, C2.5,
 CR60: C2.2, C2.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje
pogoje glede velikosti: tlorisni gabarit mora biti
pravokotne oblike, dovoljeno je dodajanje in
odvzemanje kubusov, višinski gabarit ne sme
presegati 7,5 m nad koto urejenega terena,
 CR40/1, CR41, CR47, CR49: C2.4.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 CR21, CR40/2, CR43/1, CR43/2, CR43/3, CR48/1,
CR48/2, CR50/1: D1.2, D1.5,
 CR60: D1.2, D1.5, razen za načrtovanje trgovske
stavbe, za katero je potrebno upoštevati naslednje
pogoje glede oblikovanja: streha mora biti ravna,
lahko tudi zelena; barva fasade mora biti iz spektra
svetlih naravnih do temnejših peščenih in zemeljskih
tonov, z izborom barv naj se teži k optičnemu
zmanjševanju večjih stavb; pri uporabi materialov naj
se upošteva lokalne značilnosti; glavni vhod v stavbo
naj bo poudarjen in umeščen na glavni fasadi
usmerjeni proti Slovenski cesti; servisni deli stavbe
morajo biti umaknjeni od pogledov s Slovenske
ceste; klimatske in podobne naprave morajo biti
umeščene diskretno,
 CR40/1, CR41, CR47, CR49: D1.4.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
107. člen
Območji podEUP z oznakama CR24/2, CR39/1
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.9, A3.14 ter druge dejavnosti (in objekti glede na
namen) za potrebe obstoječih kmetij.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR24/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9,
 CR39/1: C1.5, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3

Stran 203

6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
108. člen
Območja EUP z oznakami CR59, CR61, CR64
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR59, CR64: B1, B2.3,
 CR61: B1, objekti, razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače, morajo biti od sosednjih zemljišč
odmaknjeni najmanj 4,0 m (oziroma 1,5 m v primeru,
ko sosednja zemljišča niso zazidljiva), nezahtevni in
enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so
dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR59: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9,
 CR61: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,55, C1.9,
 CR64: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 CR59: C2.7, maksimalni višinski gabarit je (K) + P +
M (oziroma podstrešje),
 CR64: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5,
 CR61: Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij
in hlevov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,8, drugih stavb pa vsaj 1:1,3. Tloris je lahko
lomljen. Višina stavbe je lahko največ 12 metrov nad
koto urejenega terena. Pri načrtovanju tlorisnih
gabaritov objektov je treba upoštevati Programsko
zasnovo za območje EUP z oznako CR61, ki jo je v
februarju 2014 izdelalo podjetje UB Urbanistični biro,
d.o.o. Kamnik pod št. proj. 2/14, (izbor variante je
poljuben) in ostala določila te točke. Od, s
programsko zasnovo določenih tlorisnih dimenzij, so
dovoljena odstopanja do + 1,0 m, omejitve navzdol
ni. Programska zasnova je na vpogled na oddelku
pristojne občinske službe za prostor.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:

Št. 6/6.2.2023




Uradno glasilo slovenskih občin

CR59: upoštevati je treba določila pod šifro D1.5,
CR64: D1.2. za enostanovanjske stavbe, D1.5,
CR61: Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati v
prejšnji točki navedeno programsko zasnovo in
ostala določila v nadaljnjem besedilu te alineje.
Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so
strehe lahko sestavljene in istega naklona. Lahko so
zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu
do 30° do 45°. Deli stavb so lahko, skladno s
programsko zasnovo, prekriti z ravno ali enokapno
streho. Strešna kritina mora biti sive barve, za
potrebe tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega
stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov.
Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo
rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno
modre ipd.) niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena. Klimatske naprave, satelitske antene in
podobne elemente je treba na objekte umeščati
diskretno. Dovoljena je postavitev ali vgradnja
fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v
streho, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine
slemena osnovne strehe. Dovoljeno jih je uporabiti
kot elemente oblikovanja fasad.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 CR59: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, robove EUP je
treba ozeleniti z visokodebelno vegetacijo in s tem
zagotoviti blag prehod med naseljem in krajino,
 CR61: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, proste površine
EUP je treba zasaditi s sadnim drevjem in drugo
lokalno značilno vegetacijo - pri zasnovi zasaditve je
treba upoštevati v prejšnji točki navedeno
programsko zasnovo,
 CR64: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4

Stran 204

7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
109. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR30,
CR32, CR34, CR38, CR50/2, CR63
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.1
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 CR30, CR38: B1, B2.4,
 CR32, CR34, CR50/2, CR63: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 CR30, CR32, CR34, CR50/2: C1.4, C1.9,
 CR38, CR63: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 20%,
C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
110. člen
Območje EUP z oznako CR55
(A) Namenska raba: IG
(B) PIP:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 proizvodne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil, trgovina,
promet in skladiščenje, gostinstvo (razen nastanitev),
poslovne dejavnosti, javna uprava, prirejanje iger na
srečo, športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev;
(b) vrste objektov glede na namen:
 gostilne, restavracije in točilnice, poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen sejemske dvorane in razstavišča,
industrijske stavbe in skladišča, razen rezervoarji in
silosi,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 enostanovanjska stavba za lastne potrebe lastnika,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni, bajerji;
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za oglaševanje.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji je 20%, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3

Stran 205

6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
111. člen
Območja podEUP z oznakami CR7/2, CR56/2, CR62/2
(A) Namenska raba: ZD
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
naslednje vrste ureditev: zasaditve za zaščito pred vetrom,
protihrupne in druge zelene bariere, zeleni obvodni pasovi,
sadovnjaki, vrtički in druge ozelenitve.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: /
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.13; na območjih podEUP z oznakama CR7/2 in
CR62/2 pa je treba upoštevati še naslednja pogoja:
 ohranjati je potrebno obstoječo vegetacijo (travniški
sadovnjak) in jo po potrebi dopolnjevati z avtohtonimi
sadnimi vrstami,
 obstoječo vegetacijo je možno odstraniti zgolj za
potrebe sanitarne sečnje, odstranjeno vegetacijo pa
je potrebno nadomeščati v skladu s prejšnjo alinejo.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: /
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: /
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: /
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: /
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
/
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:/
6.8. Odlaganje odpadkov: F8

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 206

6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, vse ureditve na območju podEUP
z oznako CR56/2 je treba izvajati tako, da se z njimi ne
odvzema dodatnega volumna za razlivanje poplavnih vod,
kar bi negativno vplivalo na sosednja območja
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

112. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR14/3,
CR50/3, CR58, CR65, CR66
(A) Namenska raba: K1, K2
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CR14/3: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5,
območje je stateško namenjeno širitvi pokopališča,
 CR50/3, CR58, CR66: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1,
A5.5,
 CR65: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1, A5.5, območje
je stateško namenjeno širitvi naselja za potrebe
centralnih dejavnosti in stanovanj.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo.
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1. oziroma F4.1.2 oziroma F4.1.3
ter F4.1.4, če v objektu nastajajo odpadne komunalne
oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /

III/4.2.2. Letališče (Jožeta Pučnika)
113. člen
Območje EUP z oznako LT1 (razen območja podEUP z
oznakami LT1/53, LT1/54, LT1/57, LT1/58)
(A) Namenska raba: POl, IGl, IG, BD, ZP, PC, E, O
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) Na celotnem območju EUP so dovoljene naslednje:
(a1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili te točke
(a),
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme
bistveno spreminjati namembnosti in velikosti
objekta,
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer
se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
 odstranitev objektov,
(a2) vrste objektov glede na namen:
 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih,
 objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture
ter druge infrastrukture, pri čemer so na območjih
podEUP oziroma funkcionalnimi enotami z oznakami
LT1/1.1, LT1/1.2, LT1/1.3, LT1/3, LT1/4, LT1/5,
LT1/6, LT1/7, LT1/8, LT1/9, LT1/10, LT1/11, LT1/12,
LT1/13, LT1/14, LT1/15, LT1/16, LT1/18, LT1/19,
LT1/20, LT1/21, LT1/24.1, LT1/24.2 načeloma
dovoljeni v obsegu, ki je potreben za funkcioniranje
posameznih stavbnih karejev, izjemoma širše,
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 mostovi, viadukti, predori in podhodi,
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi,
 pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov,
 pomožni cestni objekti,
 priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture
in daljinskega ogrevanja,
 vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in
namakanje,
 pomožni letališki objekti,
 pešpoti,
 zakloni, zakloniki,
(a4) vrste drugih ureditev:

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
 objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah,
 vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem,
 ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
 objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem.
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa A.1.2,
A.1.3.
(b) Po posameznih območjih podEUP oziroma
funkcionalnih enotah so poleg vrst gradenj, ki so
dovoljene na celotnem območju EUP, dovoljene
naslednje:
(b1) vrste gradenj:
 gradnja novih objektov v skladu z določili te točke
(b), glede na določila za posamezna območja
podEUP oziroma funkcionalnih enot,
 rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili te točke (b), glede na določila za posamezna
območja podEUP oziroma funkcionalnih enot,
 sprememba
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov v skladu z določili te točke (b), glede na
določila za posamezna območja podEUP oziroma
funkcionalnih enot.
(b2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki
so po posameznih območjih podEUP oziroma
funkcionalnih enot dovoljene poleg objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen in
drugih ureditev, dovoljenih za celotno območje EUP, so v
nadaljevanju določene po posameznih območjih podEUP
oziroma funkcionalnih enot.
(b3) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/1, LT1/2, LT1/3.1, LT1/4.1, LT1/5.1,
LT1/6.1, LT1/7.1, LT1/8.1, LT1/9.1, LT1/12.1, LT1/13.1,
LT1/16.1, LT1/16.2, LT1/16/3ž, LT1/18.1, LT1/18.2,
LT1/18.3ž, LT1/18.4, LT1/21.1, LT1/23.1, LT1/23.3,
LT1/23.5, LT1/24.1:
(b3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem
goriv za prevozna sredstva,
 poslovne dejavnosti,
 javna uprava,
 gostinstvo razen gostinske nastanitvene dejavnosti,
slednje so dovoljene v LT1/6.1,
 proizvodne dejavnosti,
 trgovina,
 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
 izobraževanje,
 zdravstvo in socialno varstvo,
 kulturne in razvedrilne dejavnosti,
 prirejanje iger na srečo,
 dejavnost igralnic,
 športnorekreacijske dejavnosti,
 dejavnost članskih organizacij,
(b3.2) vrste objektov glede na namen:
 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
v LT1/1, LT1/2, LT1/3.1, LT1/4.1, LT1/5.1, LT1/12.1,
LT1/13.1, LT1/16.1, LT1/18.1, LT1/18.2, LT1/21.1,
LT1/23.1, LT1/23.3, LT1/23.5, LT1/24.1,
 poslovne in upravne stavbe,
 gostilne, restavracije in točilnice,
 industrijske stavbe in skladišča,
 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,



Stran 207

stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi,
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in
pomoč,
 garažne stavbe,
 stavbe splošnega družbenega pomena,
 športna igrišča,
 parkirišča,
 pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
 ceste v LT1/1.5 in LT1/1.6,
 železniške proge v LT1/16.3ž in LT18.3ž,
 letališke steze v LT1/1, LT1/2, LT1/3.1, LT1/4.1,
LT1/5.1, LT1/12.1, LT1/13.1, LT1/16.1, LT1/18.1,
LT1/18.2, LT1/21.1, LT1/23.1, LT1/23.3, LT1/23.5,
LT1/24.1,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje,
 večnamenske stavbe,
(b3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 samostojna parkirišča,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični
ponudbi in skladiščenju,
 objekti za oglaševanje.
(b4) Območji podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakama LT1/14.1, LT1/15.1:
(b4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje,
 poslovne dejavnosti,
 javna uprava,
 gostinstvo,
 trgovina,
 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
 izobraževanje,
 kulturne in razvedrilne dejavnosti,
 prirejanje iger na srečo,
 dejavnost igralnic,
 športnorekreacijske dejavnosti,
 dejavnost članskih organizacij,
(b4.2) vrste objektov glede na namen:
 poslovne in upravne stavbe,
 gostinske stavbe,
 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti ter
stavbe za prodajo in popravila motornih vozil,
 garažne stavbe,
 stavbe za kulturo in razvedrilo,
 muzeji in knjižnice,
 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno
delo,
 stavbe za šport,
 športna igrišča,
 parkirišča,
 pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje,
 večnamenske stavbe,
(b4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri podpodtočki (b3) podtočke (b) te točke.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(b5) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/10.1, LT1/11.1, LT1/19.1, LT1/19.3,
LT1/20.1:
(b5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem
goriv za prevozna sredstva,
 poslovne dejavnosti,
 javna uprava,
 gostinstvo razen gostinske nastanitvene dejavnosti,
ki so izjemoma dovoljene le v LT1/10.1 in LT1/11.1,
če jih ni možno zagotoviti v LT1/14.1 ali LT1/15.1,
 proizvodne dejavnosti,
 trgovina,
 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
 izobraževanje,
 kulturne in razvedrilne dejavnosti,
 prirejanje iger na srečo,
 dejavnost igralnic,
 športnorekreacijske dejavnosti,
 dejavnost članskih organizacij,
(b5.2) vrste objektov glede na namen:
 poslovne in upravne stavbe,
 gostinske stavbe v LT1/10.1 in LT1/11.1 (pod
pogojem iz prejšnje pod-pod-podtočke), v ostalih
območjih podEUP oziroma funkcionalnih enotah pa
le gostilne, restavracije in točilnice,
 industrijske stavbe in skladišča,
 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti ter
stavbe za prodajo in popravila motornih vozil,
 garažne stavbe,
 stavbe za kulturo in razvedrilo,
 muzeji in knjižnice,
 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno
delo,
 stavbe za šport,
 športna igrišča,
 parkirišča,
 pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje,
 večnamenske stavbe,
(b5.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri podpodtočki (b3) podtočke (b) te točke.
(b6) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/17.1, LT1/17.3, LT1/22.1:
(b6.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem
goriv za prevozna sredstva,
 oskrba z energijo,
 oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter
saniranje okolja,
(b6.2) vrste objektov glede na namen:
 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
v LT1/17.1 in LT1/17.3,
 letališke steze v LT1/17.1 in LT1/17.3,
 objekti namenjeni servisiranju, vzdrževanju in
skladiščenju,
 energetski objekti s pripadajočo opremo in
inštalacijami,
 objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja
odpadnih voda ter ravnanja in odstranjevanja
odpadkov,
 poslovne in upravne stavbe,
 parkirišča,



Stran 208

pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
 večnamenske stavbe,
(b6.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri podpodtočki (b3) podtočke (b) te točke.
(b7) Območja podEUP oziroma funkcionalnih enot z
oznakami LT1/3.2, LT1/3.3, LT1/3.4, LT1/3.5ž, LT1/4.2,
LT1/4.3, LT1/4.4, LT1/4.5ž, LT1/5.2, LT1/6.2, LT1/6.3,
LT1/6.4ž, LT1/7.2, LT1/7.3 LT1/7.4ž, LT1/8.2, LT1/8.3ž,
LT1/9.2, LT1/9.3ž, LT1/10.2, LT1/10.3, LT1/11.2,
LT1/12.2, LT1/12.3, LT1/12.4ž, LT1/12.5, LT1/12.6,
LT1/12.7, LT1/13.2, LT1/14.2, LT1/15.2, LT1/16.4,
LT1/16.5, LT1/16.6ž, LT1/16.7ž, LT1/17.2, LT1/17.4,
LT1/18.5, LT1/18.6ž, LT1/18.7, LT1/18.8ž, LT1/19.2,
LT1/20.2, LT1/20.3, LT1/21.2, LT1/22.2, LT1/22.3,
LT1/23.2, LT1/23.4, LT1/24.2, LT1/24.3, LT1/25, LT1/26,
LT1/27, LT1/28, LT1/29, LT1/30, LT1/31, LT1/32, LT1/33,
LT1/34, LT1/35, LT1/36, LT1/37, LT1/38, LT1/39, LT1/40,
LT1/41, LT1/42, LT1/43, LT1/44, LT1/45, LT1/46, LT1/47,
LT1/48, LT1/49, LT1/50, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56:
(b7.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje,
 športnorekreacijske dejavnosti,
(b7.2) vrste objektov glede na namen:
 ceste, v LT1/25.1, LT1/25.3, LT1/51.1, LT1/52.1,
LT1/56.3 pa izjemoma za potrebe dostopa do sicer
prometno nedostopnih delov EUP,
 stavbe in terminali na letališčih, železniških in
avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe ter
železniške proge v LT1/3.5ž, LT1/4.5ž, LT1/6.4ž,
LT1/7.4ž, LT1/8.3ž, LT1/9.3ž, LT1/12.4ž, LT1/27.2ž,
LT1/27.3ž, LT1/28.2ž, LT1/28.4ž, LT1/30,
 železniške proge v LT1/16.6ž, LT1/16.7ž, LT1/18.6ž,
LT1/18.8ž, LT1/25.2ž, LT1/31.10ž - LT1/31.21ž,
LT1/37.1ž, LT1/39.2ž,
 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
v LT1/3.2, LT1/3.3, LT1/3.4, LT1/4.2, LT1/4.3,
LT1/4.4, LT1/5.2, LT1/12.2, LT1/12.3, LT1/12.6,
LT1/12.7, LT1/13.2, LT1/16.4, LT1/17.2, LT1/17.4,
LT1/18.5, LT1/21.2, LT1/23.2, LT1/23.4, LT1/24.2,
LT1/24.3, LT1/26, LT1/27.4, LT1/27.5, LT1/28.1,
LT1/28.3, LT1/28.5, LT1/29, LT1/32, LT1/33, LT1/38,
LT1/39, LT1/40, LT1/41, LT1/42,
 letališke steze v LT1/3.2, LT1/3.3, LT1/3.4, LT1/4.2,
LT1/4.3, LT1/4.4, LT1/5.2, LT1/12.2, LT1/12.3,
LT1/12.6, LT1/12.7, LT1/13.2, LT1/16.4, LT1/17.2,
LT1/17.4, LT1/18.5, LT1/21.2, LT1/23.2, LT1/23.4,
LT1/24.2, LT1/24.3, LT1/26, LT1/27.4, LT1/27.5,
LT1/28.1, LT1/28.3, LT1/28.5, LT1/29, LT1/32,
LT1/33, LT1/38, LT1/39, LT1/40, LT1/41, LT1/42,
 parkirišča, razen v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55,
LT1/56,
 športna igrišča,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje, razen v LT1/25, LT1/51,
LT1/52, LT1/55, LT1/56,
 začasna plinska postaja v LT1/20.3,
(b7.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
razen v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56,
 ograje in podporni zidovi,
 samostojna parkirišča, razen v LT1/25, LT1/51,
LT1/52, LT1/55, LT1/56,
(b7.4) vrste drugih ureditev:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56 ohranjanje avtohtone drevesne vegetacije s
kvalitativnim nadomeščanjem gozdnega roba z
avtohtono vegetacijo,
 v LT1/25, LT1/51, LT1/52, LT1/55, LT1/56 nadomeščanje drevja, sanitarna sečnja ter sečnja za
potrebe izvedbe prečkanj gospodarske javne
infrastrukture.
(b7.5) Ob opustitvi prometnic v LT1/30.5ž, LT1/42 in
koridorja v LT1/24.3 je na teh območjih in območjih
LT1/3.3, LT1/6.2, LT1/6.4ž, LT1/21.2, LT1/23.4 in
LT1/24.2 dovoljen tudi nabor dejavnosti in vrst objektov
glede na namen (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi
objekti) določen pod pod-podtočko (b3) podtočke (b) te
točke, ob opustitvi prometnic v LT1/34, LT1/43 in LT1/45
je na teh območjih in območjih LT1/10.2, LT1/10.3 ter
LT1/11.2 dovoljen tudi nabor dejavnosti in vrst objektov
(vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na
namen določen pod pod-podtočko (b5), na območju
LT1/14.2 pa nabor dejavnosti in vrst objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen
določen pod pod-podtočko (b4) podtočke (b) te točke. Na
območjih LT1/30.5ž in LT1/6.4ž je potrebno vse posege
načrtovati na način, s katerim bo omogočena kasnejša
izgradnja železniške proge, hkrati pa je zanje potrebno
pridobiti soglasje nosilca urejanja prostora za področje
železniškega prometa..
(b8) Dovoljene dejavnosti določene v točkah (b3), (b4) in
(b5) je možno nadgrajevati s kompatibilnimi dejavnostmi,
ob pogoju, da te ne presegajo 30% obsega določenih
dovoljenih dejavnosti.
(b9) Energetske objekte s pripadajočo opremo in
inštalacijami je, poleg na območja z oznakami LT1/17.1,
LT1/17.3 in LT1/22.1, dovoljeno locirati tudi na druga
območja te EUP, pri čemer se lega, oblikovanje in gabariti
podrejajo pretežni funkciji enote, v katero so (bodo)
umeščeni.
2. PIP glede lege objektov:
(1) Območje EUP z oznako LT1 (Ob letališču) je
namenjeno razvoju letališča, obletaliških in spremljajočih
programov.
Zasnovano
je
tako,
da
omogoča
zaokroževanje programov, ki so neposredno vezani na
osnovno dejavnost letališča, to je prevoz potnikov in blaga
ter izvedbo storitev, ki so vezane na osnovno dejavnost,
ter zaokroževanje obletaliških in spremljajočih programov.
Temu primerno je oblikovan koncept urbanističnega rastra
s primarno cestno mrežo, ki se navezuje na dvoje krožnih
križišč glavne ceste GII 104 ter sistemom prečnih
povezav, ki določajo posamezne stavbne kareje oziroma
manjša območja znotraj EUP. Manjša območja znotraj
EUP oziroma stavbni kareji so deljeni na parcele,
namenjene gradnji (funkcionalne enote). Osrednja
načeloma predstavlja funkcionalno enoto, znotraj katere
se oblikujejo stavbne mase v obsegu, ki je različen glede
na namembnosti, robna pa zeleno cezuro, kot vizualno
bariero do funkcionalnih enot prometnic. Ta robna polja
(funkcionalne enote) so namenjena zelenim ureditvam
oziroma drugim parternim ureditvam, ki jih smiselno
prekinjajo dovozi do osrednjih funkcionalnih enot, hkrati pa
so selektivno namenjena tudi povezavam gospodarske
javne infrastrukture.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji za območje EUP LT1
določajo usklajeno, načeloma enotno, oblikovanje
stavbnih mas, parternih ureditev, robnih polj in prometnic.
Gre za urbanistično občutljivo področje, ki je izpostavljeno
predvsem s svojo peto fasado, pogledom iz zraka ter s
svojo lego ob glavni cesti GII 104 vključno s pogledom z
nje. Vedutno izpostavljeno območje narekuje varovanje
robnih obcestnih zelenih drevesnih barier, ki v območjih
obeh prometnih navezav na glavno cesto omilijo, drugod

Stran 209

pa v celoti preprečijo poglede na območja intenzivnih
prostorskih ureditev.
Stavbni kareji oziroma podEUP, ki predstavljajo
zaokrožene sklope, so deljeni na funkcionalne enote, ki
predstavljajo parcele, namenjene gradnji. Te se ločijo
glede na tipologijo manjšega območja znotraj EUP, ki mu
pripadajo, umeščene pa so v osnovni urbanistični raster, ki
ga določajo prometnice, in sicer:
 v prečni smeri predstavlja izhodišče zahodnega dela
urbanističnega rastra dvoje glavnih vpadnic iz glavne
ceste (zahodni in osrednji priključek), ki z dvoje
dodatnih prečnih prometnic delijo ta segment
območja na troje rastrov,
 v prečni smeri vzhodnega dela urbanističnega rastra
predstavlja izhodišče interpolacija troje prečnih
prometnic med dvoje vpadnic iz glavne ceste
(osrednji priključek ter vzhodni priključek, ki vstopi v
območje iz vzhoda preko poslovno proizvodne cone
Brnik), ki deli ta segment na štiri rastre; dodatno je
na skrajnem jugu dodan še en raster,
 v vzdolžni smeri, vzporedno z lokacijami terminalov
območje deli troje prometnic, pri čemer je glavna,
vstopna zahodna, glavna notranja zbirna cesta pa
vzhodna; med njima se nahaja pomožna, srednja, ki
je v osrednjem delu območja, glede na obstoječe ter
razvojne površine ključnih nosilcev razvoja območja,
prekinjena.
3. PIP glede velikosti:
3.1 Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glej točko 3.2 tega
člena
3.2 Velikost objektov:
(1) Stavbni kareji (podEUP) so načeloma, z izjemo robnih,
na severozahodu, ortogonalnih tlorisnih dimenzij. Znotraj
njih je določen robni varstveni (zeleni) pas. Robni pas
ohranja zeleno funkcijo z možnostjo izrabe v smislu
infrastrukturnega koridorja in drugih parternih ureditev
(dostopne in dovozne poti, parkirne, manipulacijske in
druge podobne utrjene površine ipd.). Posamezni stavbni
kareji imajo sredinsko oziroma kot je prikazano v
grafičnem prikazu za to EUP, z gradbenimi mejami
določen zazidljivi del parcele, znotraj katerega se določa
maksimalna možna izraba za potrebe gradnje
stavb.Priporoča se upoštevanje vsaj dveh gradbenih linij.
(2) V LT1/5, LT1/9, LT1/12 in LT1/14 so parcele,
namenjene gradnji oblikovane v urbanističnem rastru, ki
se prilagajo razpoložljivi površini zazidljivega dela trikotno
ali večkotno oblikovanih podEUP. V okviru vsakega
stavbnega kareja je ob meji določen večinoma
enakomerno širok varstveni zeleni pas, ki ohranja zeleno
funkcijo z možnostjo izrabe za infrastrukturni koridor in
druge parterne ureditve, oziroma ga je možno v vogalnih
delih ob napajalni prometnici, v primeru potrebe, nameniti
dodatnemu energetskemu ali ekološkemu otoku.
Posamezni stavbni kareji imajo sredinsko oziroma kot je
prikazano v grafičnem prikazu za to EUP, z gradbenimi
mejami določen zazidljivi del. Za urbanistično oblikovanje
le teh veljajo enaka določila kot za zazidljive dele v ostalih
stavbnih karejih.
(3) Izjema sta načrtovana infrastrukturna otoka LT1/17 in
LT1/22, v katerih je urbanistično oblikovanje podrejeno
specifiki namembnosti.
(4) Vertikalni gabariti stavb v najvišjem delu ne smejo
presegati višine 24,00 m nad koto pritličja in 408 m n.m.
(tehnični deli stavb so lahko tudi višji do + 2m vendar ne
smejo presegati višine 408 m n.m.), z izjemo terminalov,
hangarjev, hotelov, poslovnega centra ter kontrolnega
stolpa letališča. Posamezna stavba ima lahko več kleti. Za
kleti, ki so v celoti pod koto urejenega terena velja, da

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

lahko segajo izven tlorisnega gabarita nadzemnih etaž,
vendar ne preko gradbenih meja. Objekti za oglaševanje
so lahko visoki do 12 m merjeno od najnižje točke objekta
in ne smejo presegati 408 m n.v.
(5) Višinski gabariti terminalov, hangarjev, hotelov ter
poslovnega centra so omejeni do višine, ki je določena z
ravnino prehoda (Transitional Surface) in notranje
horizontalne ravnine (Inner Horizontal Surface) po ICAO
predpisih.
(6) Nov kontrolni stolp mora omogočiti kontrolorjem nadzor
nad zračnim prometom v bližini in na samem letališču. Pri
tem sta najpomembnejša faktorja za ustrezno vizualno
kontrolo na letališču, situacija stolpa v prostoru in višina
kontrolnega stolpa. Optimalna lokacija kontrolnega stolpa
mora biti čim bližje središču dogajanja (pristanki, vzleti in
gibanja letal po površinah), višina stolpa pa ne sme
predstavljati ovire za zračni promet (ne sme biti v smeri
pristanka in vzleta letal). Detajlna situacija in višina stolpa
bo predmet posebne študije.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 stavbe v posameznih funkcionalnih enotah istega
kareja (podEUP) morajo biti oblikovane po enotnih
oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov
fasad, okenskih in vratnih odprtin z upoštevanjem
tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti,
 nakloni strešin so načeloma ravni, v razponu od 5°
do maksimalno 12°; izbor in barva kritin mora biti
načeloma enotno,
 poudarki in nadstreški na vhodnimi vrati, izložbami in
lokali, strešni napušči in tehnični deli stavb (požarna
stopnišča, klančine ipd.) lahko segajo preko
gradbenih meja vendar se smejo poslabšati pogojev
za delo v sosednjih stavbah,
 stavbe so lahko grajene klasično ali montažno,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju
varnosti zračnega prometa,
 klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
(1) Območje EUP se nahaja v delu občine, ki ga večinoma
obdaja gozd s poudarjeno higiensko zdravstveno,
estetsko, rekreacijsko, zaščitno in obrambno funkcijo, zato
se drevesno vegetacijo ohranja v obsežnem pasu ob
regionalni cesti. V primeru ugotovitve nekvalitetne
drevesne vegetacije oz. v primeru nujnih posegov v
varovalni gozdni pas ob cesti se ta po zaključku del sanira
z ustreznimi izravnalnimi ukrepi. Posebej se določa
sledeče:
 vzdolž vseh pomembnejših prometnic se določa
obojestransko
zasaditev
visokorasle
linijske
drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih v
posamezno funkcionalno enoto (parcelo, namenjeno
gradnji),
 robne površine območja se v delih, kjer območje
urejanja sega na rob gozdnih površin zasadi z
ustrezno vegetacijo,
 ob obeh vstopih v območje, ob glavni in sekundarnih
zbirnih cestah ter v robnem pasu ob parcelnih mejah
se določa urejene zelenice, ki se deloma zasadijo z
grmičevjem, deloma zatravijo in redno vzdržujejo.
(2) Ograjevanje parcel v območju LT1 naj upošteva tip,
material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj
se uporabljajo žive meje, žične ograje le v ograditvi

Stran 210

zunanjega oboda območja ter v primerih nujnih fizičnih
varovanj posamezne funkcionalne enote. Le te so enotne,
tipske, iz žičnega pletiva, v zeleni ali sivi barvi, na nosilcih
enake barve. Višina ograj je do 2,50 m. Ob ograjah in ob
mejah funkcionalnih enot so dovoljene strižene živice,
razen v delih, kjer je določena intenzivna zelena bariera iz
visokorasle, avtohtone drevesne vegetacije. Vstopna in
uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. V križiščih
ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je
rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in
bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je zamik
obvezen.
(3) Podporni zidovi so dovoljeni le v izjemnih primerih, ko
niso možna drugačna zavarovanja brežin (ukopi, podvozi,
ipd.). Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi
materiali in/ali ozelenjeni.
(4) Urbana oprema in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne
površine morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani
morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb
ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za
posamezne stavbne kareje oziroma podEUP naj se
oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in
reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni stavb.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in
izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno
površino.
(5) Začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali
urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih
prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V
območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali
elemente grajene strukture posebne vrednosti niso
dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(6) Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih
karejev oz. funkcionalnih enot je treba urejati v skladu s
prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe
zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru,
dominante, vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakujejo
glede na namen površin.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati
vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico.
5. PIP in merila za parcelacijo:
(1) Pri določitvi parcel, namenjenih gradnji je potrebno
upoštevati:
 namembnost in velikost stavbe oz. objekta na parceli
s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in
vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta,
utrjene in zelene površine),
 stopnjo izkoriščenosti zemljišč, kot je razvidno iz
grafičnega prikaza za to EUP,
 lastniško in parcelno strukturo zemljišč, pri čemer se
mora omogočiti načrtovana raba sosednjih zemljišč,
 zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega
objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev
in intervencijske poti,
 da je potrebno ob obstoječem cestnem telesu
zagotoviti 1,0 m do 2,0 m širok pas z omejeno
lastniško pravico, ki je namenjen gradnji
gospodarske javne infrastrukture.
(2) Velikosti parcel, namenjenih gradnji so določene z
oblikovanjem funkcionalne enote in jih je možno
združevati tako, da se zagotovi smiselno funkcioniranje
objekta ali stavbe, za katere namen je določena parcela,
namenjena gradnji. Ob združevanju funkcionalnih enot je
dovoljeno smiselno povezovati (združevati) tudi z
gradbenimi mejami določene zazidljive dele parcel
(maksimalne tlorisne gabarite), ti pa lahko segajo največ
do gradbenih mej, ki so razvidne iz grafičnega dela. V

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

primeru etapne gradnje je ob strokovni utemeljitvi
odgovornega projektanta možna delitev parcele,
namenjene gradnji, določene s tem odlokom in grafičnim
prikazom za to EUP. V preglednici, ki je razvidna iz
grafičnega dela so opredeljene okvirne površine
funkcionalnih enot (parcel, namenjenih gradnji) na
območju LT1.
(3) Ne glede na določila te točke je delitev parcel možna
za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture.
(4) Etapnost izvedbe:
 Posegi na območje EUP se izvajajo v več etapah, ki
so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka funkcionalna enota (parcela,
namenjena gradnji) načeloma predstavlja svojo
etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja
zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma, v
kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo
in naprave v zadostnih kapacitetah. Vsebinska
konkretizacija etape se opredeli v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. Do izgradnje nove
prometnice v območju L5/1 (LT5), ki poteka ob
območju te EUP, je posamezne funkcionalne enote
(parcele, namenjene gradnji) možno, ob soglasju
upravljavca, priključiti na obstoječo prometnico GII –
104.
 Novi terminali v okviru območja EUP, kjer se
pričakuje pomembnejši razvoj prometa, se bodo
gradili fazno. V prvi fazi se mora zagotoviti zadostne
kapacitete glede na pričakovano povečanje prometa
letal, potnikov in tovora. Objekti bodo projektirani
tako, da se upošteva oz. prikaže možnost povečanja.
 Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo
v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja
EUP ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi
režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo
posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno
realizacijo predhodnih etap.

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede prometnega priključevanja območja
(1) V okviru EUP LT1 se ureja področje cestnega prometa,
določa merila in pogoje za koridor načrtovane železniške
proge letališča ter medsebojne vplive letalskega prometa
na območje.
(2) Območje EUP se nahaja neposredno ob glavni cesti
GII -104 Kranj – Moste, na katero se tudi prometno
navezuje. Za glavno cesto GII-104 se določa prestavitev
(LT5), na kateri je za zadovoljitev potreb širšega območja
letališča ter priključkov naselij Praprotne Police, Cerkelj in
Zgornjega Brnika določenih troje krožnih križišč. Prvo,
zahodno je namenjeno glavnemu uvozu na potniški
terminal letališča (južni krak) in prometnici iz smeri
Praprotne Police (severni krak), drugo sekundarnemu
priključku letališča (južni krak) in glavni prometni navezavi
na občinsko središče Cerklje na Gorenjskem (severni
krak), vzhodno, tretje krožišče pa je namenjeno
servisiranju poslovno obrtne cone vzhodnega dela
območja ob letališču (južni krak) in z delno izvedeno
deviacijo obstoječe prometnice tudi neposredni prometni
povezavi z Zgornjim Brnikom. Prestavitev ceste je že v
fazi realizacije.
(3) Poteki prometnic, ki se priključujejo na posamezna
krožna križišča (glavna v LT1/27 na zahodu, sekundarna v
LT1/47 v osrednjem delu ter vzhodna v LT1/42 preko
Ekonomsko poslovne cone Brnik – LT4) so razvidni iz
grafičnega prikaza za to EUP.
6.2. Pogoji glede cestno prometnega urejanja

Stran 211

(1) Osnovno prometno mrežo predstavlja troje primarnih
prometnic, ki prečno delijo območje urejanja in se direktno
(dvoje priključkov), oziroma posredno (vzhodni priključek)
priključujejo na prestavljeno, deviirano glavno cesto GII –
104 Kranj – Ljubljana ter dvoje vzdolžno umeščenih
prometnic, ki predstavljata osrednji zbirni cesti območja.
Nanje se pravokotno navezuje sekundarna prometna
mreža. Določeni so koridorji potekov posameznih
prometnic, v grafičnem delu in preglednicah označeni z
oznakami LT1/26, LT1/27, LT1/28, LT1/30, LT1/31,
LT1/32, LT1/33, LT1/34 in LT1/35 za vzdolžne prometnice
in oznakami LT1/29, LT1/36, LT1/37, LT1/38, LT1/39,
LT1/40, LT1/41, LT1/42, LT1/43, LT1/44, LT1/45, LT1/46,
LT1/47, LT1/48, LT1/49 in LT1/50 za prečne prometnice.
(2) Za kvalitetno urejanje prometa znotraj območja so
določeni sledeči parametri:
 Glavni koridorji prometnic so dimenzionirani tako, da
omogočajo normalen promet vseh vrst motornih
vozil, posebej so opredeljene peš in kolesarske poti
ter obcestne zelene ureditve. Podrobnejša ureditev
se opredeli v skladu z generalnim konceptom v
nadaljnjih
postopkih
priprave
projektne
dokumentacije.
 Za dostope do posameznih stavb oz. objektov so
predvideni posamezni dovozi ustreznih širin in
radiev, manjši tudi preko ugreznjenih robnikov. Vsak
objekt za skladiščno ali proizvodno dejavnost ima na
svojem funkcionalnem zemljišču predvidena lastna
parkirna mesta.
 Glede na to, da gre za preplet številnih dejavnosti
mora biti hitrost vozil glede na prioritete prometnic
ustrezno omejena. Radiji v križiščih morajo biti
prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni
s priklopniki).
 Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne
sloje. Pred izdelavo projekta je treba izdelati
geološko-geomehanske
raziskave
in
pridobiti
ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem
zgornjega ustroja. Vse utrjene površine vozišč in
parkirišč bodo v asfaltni izvedbi. Površine pločnika so
lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno
tlakovane.
 Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene
prometu ali hoji naj bodo urejene, opremljene z
ustrezno vegetacijo, in zatravljene.
 Manipulacijske površine na parkiriščih morajo biti
dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči
vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
 Pri izračunu parkirnih mest je potrebno smiselno
upoštevati predpisane normative, ki so določeni v
skupnih določbah izvedbenega dela tega OPN.
 Minimalna širina cest je 5 m. Ceste morajo biti
opremljene s hodniki za pešce, po levi in desni
strani, glede na gostoto prometa.
 Dovozne poti do objektov in manipulativne površine
morajo biti zadovoljivo utrjene v protiprašni izvedbi
(asfaltirane, tlakovane).
 Padavinske vode s cest in drugih površin, na katerih
se odvija promet, morajo biti speljane in očiščene na
način, kot to določajo predpisi.
 Javna kanalizacija, javni vodovod, toplovod,
telefonski in drugi elektroenergetski vodi ter podobne
naprave, se smejo graditi v območju cest in njenega
varovalnega pasu le pod pogojem in na način
določen v pravilniku o obratovanju območja EUP.
 Usklajevanje projektiranja, gradnje in rekonstrukcije
objektov, naprav in napeljav se izvaja skladno s
pravilnikom o obratovanju območja EUP.
 Predvideti je potrebno izgradnjo ali obnovo obstoječe
javne razsvetljave.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod šifro F9,
v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega člena.
6.3. Pogoji glede železniško prometnega urejanja
(1) V območju je bil že s predhodnimi prostorskimi akti
občine opredeljen koridor za bodočo izgradnjo železniške
povezave državnega letališča z državnim središčem.
(2) V grafičnem prikazu za to EUP je prikazan načrtovan
potek koridorja, ki omogoča izgradnjo izven nivojske
železniške proge s postajo in načeloma podzemno
povezavo z letališkimi terminali. V preglednicah in grafiki
so funkcionalne enote, ki vključujejo koridor, označene z
dodatno oznako ž.
6.4. Zračni promet: F9 (določila, ki se nanašajo na
zračni promet) ter
(1) Razvojni načrti posameznih enot na območju letališča
morajo biti med seboj usklajeni in morajo zagotoviti in
omogočiti nemoten nadaljnji razvoj letališke infrastrukture,
tako s stališča razvojnih posegov in uvajanja novih
tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja
dejavnostih vseh obstoječih in novih subjektov na letališču
v smislu zagotavljanja javnega interesa. Poleg
omenjenega razvojni načrti posameznih enot na območju
letališča ne smejo ovirati opravljanje primarne funkcije
letališča, sprejema in odprave letal, potnikov in blaga.
6.5. Pogoji glede komunalne opremljenosti: F1 ter
(1) Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati
zasnove
upravljavcev
posameznih
infrastruktur.
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in
morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni komunalni
objekti in naprave, kot so transformatorske postaje,
črpalne postaje, skladišča goriv, sanitarni kioski, vodni
zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni
tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu
kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali
pod nivojem javne površine, oziroma v za to posebej
določenih funkcionalnih enotah (npr. LT1/22, LT1/17, itd.).
6.6. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda
6.6.1. Zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih
komunalnih voda
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbah, se
mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo. Na
zgrajeno javno kanalizacijo je treba priključiti tudi
obstoječe stavbe, v katerih nastaja odpadna komunalna
voda, kar morajo zagotoviti lastniki stavb. Po priključitvi na
javno kanalizacijo je treba obstoječe greznice in male
komunalne čistilne naprave odstraniti ali očistiti in zasuti
oziroma preurediti v druge namene pod nadzorom
izvajalca gospodarske javne službe.
(2) Industrijske odpadne vode je treba odvajati v skladu z
določili šifre F4.1.4.
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod šifro F9,
v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega člena.

Stran 212

povečati tudi v delih, ki se nahajajo izven območja
urejanja.
(2) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframi F3.1.2,
F3.1.3, F3.2.
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod šifro F9,
v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega člena.
6.8. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom in toplotno
energijo
(1) Na območju EUP se načrtuje izgradnja plinovodnega
omrežja. Priporoča se, da se po njegovi izgradnji in
začetku obratovanja naj priključijo vsi objekti, ki niso
priključeni na daljinska omrežja za ogrevanje, oziroma se
energijo za delovanje sistemov v stavbah zagotavlja z
uporabo obnovljivih virov energije
(2) Na območju EUP se določa možnost izgradnje skupnih
objektov in omrežij za daljinsko ogrevanje in ohlajevanje
stavb.
(3) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod šifro F9,
v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega člena.
6.9. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo
(1) Za napajanje novih objektov oziroma, če je napetost
nezadostna, se predvidijo nove transformatorske postaje
oziroma širitve obstoječih, ki se bodo preko obstoječega
kabelskega omrežja vključile v RTP Letališče Brnik
(načrtuje se gradnja nove RTP z napetostjo 110/20 kV).
Lokacije transformatorskih postaj naj se predvidijo v
težišču obremenitev.
(2) Nizko in srednje napetostno omrežje je potrebno
zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
(3) Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za
celotno območje EUP. Dostopne ceste in hodniki za pešce
morajo biti urejeni z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne
ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske
oblike. Svetilnost in usmerjenost svetil mora biti skladna s
predpisi. Posebno pozornost je potrebno nameniti
oblikovanju oz. izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati
obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za okolje.
Če kvalitetne rešitve za območje še ne obstajajo, je
potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo
skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno
rešitev.
(4) Smiselno je treba upoštevati tudi določila pod šifro F9,
v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega člena.
6.10. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7, smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega
člena
6.11. Odlaganje odpadkov: F8
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Varstvo okolja in naravnih dobrin

6.6.2. Zbiranje in odvajanje ter čiščenje padavinskih voda:
F4.2, F4.3, smiselno je treba upoštevati tudi določila pod
šifro F9, v kolikor niso v nasprotju z drugimi določili tega
člena.
6.7. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo
(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse
stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda
v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno
omrežje samo delno zgrajeno, ga je treba pred gradnjo
stavb ali sočasno zgraditi oziroma obstoječega ustrezno

7.1.1. Pogoji za varstvo gozdov
(1) Del območja EUP po dejanskem stanju posega deloma
v kmetijske površine slabše kvalitete, večinoma pa v
intenzivno drevesno vegetacijo gozda s higienskozdravstveno in naravovarstveno funkcijo. Glede na
namensko rabo območja se vegetacija, povsod tam, kjer
je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve
lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato mora
investitor upoštevati optimalno nadomeščanje ekološke
infrastrukture in pogojev za socialne funkcije.
Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

znotraj in izven ureditvenega in vplivnega območja
urejanja (renaturacija devastiranih predelov in linijske
obcestne zasaditve).
(2) Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi je upoštevati
naslednje zahteve in usmeritve:
 posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le
znotraj ureditvenega in vplivnega območja ter na
zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega
območja, in so potrebni kot površine potrebne za
izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo
korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih
rešitev območja EUP v prostor;
 zaradi uravnavanja klimatskih razmer in vedutne
izpostavljenosti območja s severa je ob glavni cesti
GII-104 potrebno ohraniti pas stabilnega, odraslega
drevja, ki se ga ohrani v takšnem obsegu, da je
možno dopolniti gozdni rob z novo drevesno
vegetacijo (obseg varovanega gozdnega pasu je
prikazan v grafičnem prikazi za to EUP);
 drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v
območju EUP potrebno posekati, se po pridobitvi
dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene
službe Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne
enote Kranj, sečnjo dreves in grmovja je dovoljeno
izvajati v obdobju med 15. avgustom in 15. marcem;
 pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj EUP, je
priporočena
varnostna
razdalja
stavbe
od
obstoječega gozdnega roba enaka eni drevesni višini
odraslega gozdnega sestoja; možna je tudi gradnja v
manjši oddaljenosti, vendar je lastnik sam odgovoren
za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na
stavbo;
 zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in
funkcij gozda, je po posegu z gradnjo prizadete
gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster,
gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in
funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novo
nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih
avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo
projektant v nadaljnjem postopku opredeli s
sanacijskim oz. zasaditvenim načrtom;
 gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih,
izven območja EUP, mora ostati neovirano; do njih je
potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z
običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan
zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh
prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje
morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij
obstoječih );
 pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli
poseganje v gozd in gozdni prostor, razen
običajnega gospodarjenja z gozdom, znotraj
načrtovanega območja prepovedano;
 zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej
enoti urejanja prostora potrebno skrčeno gozdno
površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno
ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja
in/ali dopolnjuje plašč gozdov okrog letališča in/ali
gozdnate biokoridorje med Škofjeloškim hribovjem in
Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za
nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od
lokacije skrčenega gozda, je nadomestna površina
lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni
mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven
območij kmetijskih zemljišč, se ob predhodnih
spremembah namenskih rab za nadomestitev
ogozdenega
kmetijskega
zemljišča
zagotovi
nadomestno kmetijsko površino v območjih gozdnih
zemljišč gozdnate ali gozdne krajine. Ogozditev

Stran 213

obsega saditev sadik ali načrtno naravno zaraščanje,
nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri
presoji primernosti površin za nadomestno ogozditev
ali nadomestno kmetijsko površino ter pri izvajanju
ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec urejanja
gozdnega prostora. Namen, lokacijo in časovni potek
ogozditve se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Določitev površine in
začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena
pred izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za
njegovo izdajo.
7.1.2. Pogoji in ukrepi na območjih kmetijskih zemljišč, kjer
se izvajajo posegi izven območja EUP
(1) Investitorji v območju so dolžni s primerno organizirano
gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času
gradnje in obratovanja območja, sanacijo prekinjenih
sistemov za odvodnjavanja zagotoviti varovanje kmetijskih
zemljišč.
(2) Pri gradnji v območju EUP naj se za transporte čim
manj uporablja poljske poti. Začasne ureditve in objekti za
potrebe gradbišča se ne smejo urejati na kakovostnih
kmetijskih zemljiščih, razen če ni drugih primernejših
rešitev. Investitor je dolžan vzpostaviti vse z gradnjo
prekinjene dostope na kmetijska zemljišča in sicer tako v
času gradnje kot tudi po izgradnji posamezne funkcionalne
enote.
(3) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno
zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal
med izvajanjem gradbenih del.
7.1.3. Pogoji in ukrepi za varstvo zraka
(1) Zelena bariera ob glavni cesti GII – 104 Kranj – Moste
ima tudi funkcijo varovanja pred prašnimi usedlinami in
delno imisijami plinov, delno pa ima to funkcijo tudi
zasaditev v prostoru cone. Med obratovanjem območja
dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.
7.1.4. Pogoji za varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene
površine se uporabi infrastrukturne površine in površine,
na katerih so tla manj kvalitetna.
(2) Med gradnjo na območju EUP je treba izvajati
monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni
monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v
tla.
7.2. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: G4.1,
prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja se
določi v načrtu zaščite in reševanja.
7.3. Obrambne potrebe: G4.2
7.4. Zahteve glede varovanja pred požari: G4.4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja:
8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem: H1.1
8.2. Pogoji za varstvom pred hrupom: IV. stopnja varstva
pred hrupom oziroma v skladu s predpisi
8.3. Zahteve glede seizmološke in hidrološke značilnosti
zemljišč: H1.3
8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi
sevanji: H1.4
8.5. Pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno
oviranim osebam: H1.5
8.6. Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja: H1.6
9. Dovoljena odstopanja

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena odstopanja od
rešitev, določenih s tem členom ter grafičnim prikazom za
to EUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega,
prometno-tehničnega
ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo
pristojni upravljavci.
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v
grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov.
114. člen
Območji podEUP z oznakama LT2/1 in LT3/2
(A) Namenska raba: F
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 obrambne potrebe,
(b) vrste objektov glede na namen:
 objekti za potrebe obrambe ter ostale ureditve za
potrebe obrambe,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem,
 pomožni letališki objekti,
 pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični
ponudbi in skladiščenju.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: glede na potrebe
tehnologije
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede na potrebe
tehnologije
3.2. Velikost objektov: glede na potrebe tehnologije
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: glede na potrebe tehnologije
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: glede na potrebe
tehnologije
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glede na potrebe
tehnologije
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3; na zgrajeno
javno kanalizacijo je treba priključiti tudi obstoječe stavbe,
v katerih nastaja odpadna komunalna voda, kar morajo
zagotoviti lastniki stavb. Po priključitvi na javno
kanalizacijo je treba obstoječe greznice in male
komunalne čistilne naprave odstraniti ali očistiti in zasuti

Stran 214

oziroma preurediti v druge namene pod nadzorom
izvajalca gospodarske javne službe.
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
115. člen
Območji podEUP z oznakama LT2/2, LT10/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot za
območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12,
CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
116. člen
Območji podEUP z oznakama LT3/1 in LT3/3
(A) Namenska raba: PL
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje,
 javna uprava,
(b) vrste objektov glede na namen:
 letališke steze, parkirne in servisne ploščadi,
ploščadi za razledenitev letal, servisne ceste,
pozicije za testiranje motorjev in varovalne ograje,
 stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi,
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in
pomoč,
 pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 pomožni letališki objekti,
 pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični
ponudbi in skladiščenju.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: glede na potrebe
tehnologije
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede na potrebe
tehnologije
3.2. Velikost objektov: glede na potrebe tehnologije
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: glede na potrebe tehnologije
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: glede na potrebe
tehnologije, na parcelah št. 690, 691, 692, 693, 694 in na
skrajnem vzhodnem delu parcele št. 1101/33, vse k.o.
Spodnji Brnik, se priporoča ohranjanje lesnate vegetacije
(drevje in grmovje) v največji možni meri, če je to
dopustno z vidika varnosti letalskega prometa
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glede na potrebe
tehnologije
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
zagotavljati je treba intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: /
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
116.a člen
Območje podEUP z oznako LT3/4
(A) Namenska raba: PL
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN.
117. člen
Območje EUP z oznako LT4 (Ekonomsko poslovna
cona Brnik)
1.

Opis prostorske ureditve

1.1. Opis prostorske ureditve
(1) Območje EUP se nahaja v vzhodnem delu stavbnih
zemljišč kompleksa letališča Jožeta Pučnika. Na severu je
omejeno z novonačrtovano rekonstrukcijo glavne ceste GII
– 104 Kranj – Moste na odseku ob letališču (območje
L5/1), na jugu in zahodu z območjem EUP LT1, na vzhodu
pa z območjem EUP LT9. Obsega sledeče parcele oz.
dele parcel: 729/4, 730, 731/2, 731/3, 912/2, 913/2, 914/2,
972/4, 973/5, 975/5, 976/5, 977/5,978/5, 979/5, 979/6,
980/5, 980/6, 981/2, 981/3, 982/6, 982/7, 982/8, 983/5,
984/2, 984/3, 985, 986/2, 988/2, 988/4, 989/2, 990/2,
992/2, 993/2, 994, 995, 996, 997, 998, 999, 1000, 1001,
1002, 1003/1, 1003/2, 1004/4, 1004/6, 1009/2, 1010,
1011, 1012/2, 1013/2, 1014, 1015, 1016/2, 1018/2, 1019,
1020, 1021/2, 1023/2, 1024, 1025/2, 1026/2, 1028/2,
1319/2, 1330/2, 1330/3, 1331/5, 1333/4, vse k.o. Zgornji
Brnik.
1.2. Program dejavnosti in rešitev glede umeščanja
načrtovanih objektov in površin

Stran 215

(1) Območje EUP je namenjeno izgradnji ekonomsko
poslovne cone s poudarkom na formiranju storitvenih,
poslovno-trgovsko-gostinskih,
turistično-hotelskih,
poslovno skladiščnih oziroma servisnih dejavnosti,
prometnih in manjših proizvodnih dejavnosti. Ob glavni
cesti je določena lokacija bencinskega servisa.
(2) Območje se nahaja v širšem območju obletališkega
kompleksa, ki ga opredeljuje tudi glavna cesta GII - 104, ki
trenutno predstavlja ključno povezavo Gorenjske in
Štajerske regije.
2.

Umestitev načrtovane ureditve v prostor

2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi
območji
(1) Načrtovani posegi na območju vplivajo tudi na ureditve
ostalih območij (EUP) v neposredni bližini. Lega v širšem
območju določa urbanistični koncept, ki omogoča blage
prehode dejavnosti cone preko zelenih večnamenskih
površin v obstoječe robne gozdne površine ter se hkrati
navezuje na ostala območja v okviru letališča.
(2) V skladu z določili tega člena se urejajo tudi območja
novogradenj komunalne, energetske in telekomunikacijske
infrastrukture, ki se nahajajo izven EUP, navezave na
cestni priključek glavne ceste, prometno mrežo območja
LT1 in deloma navezave bencinskega servisa na glavno
cesto. Za nemoteno funkcioniranje je potrebno izven meje
območja EUP izvesti del prečne ceste (LT1/35.1), del
vzporedne ceste B (LT1/50.1, LT1/50.2, LT1/50.3),
začasno plinsko postajo (LT1/20.3) ter do izgradnje
krožnega križišča na glavni cesti GII – 104 omogočiti
napajanje območja preko ustrezno rekonstruiranega
priključka servisne ceste letališča na glavno cesto GII 104.
(3) Poteki teh infrastrukturnih sistemov so določeni v
grafičnem prikazu za to EUP. Poleg teh zemljišč je v
območje posegov izven ureditvenega območja EUP
možno vključiti še dodatne parcelne številke, v kolikor se v
postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske
infrastrukture, na podlagi strokovno preverjenih rešitev,
izkaže to za potrebno.
(4) V okviru podEUP z oznako LT4/7 so določene tudi
možne ureditve za funkcioniranje območja LT9 in so
razvidne iz grafičnega prikaza.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1) Območje EUP se deli na več podEUP. Pet jih je
okvirno namenjenih gradnji stavb (LT4/1, LT4/2, LT4/3,
LT4/4 in LT4/5), pet okvirno pretežno prometni
infrastrukturi (LT4/7, LT4/8, LT4/9, LT4/10, LT4/11) ter eno
obcestnemu koridorju intenzivne drevesne vegetacije
(LT4/6).
(2) PodEUP z oznako LT4/1 na severozahodnem delu
vključuje tri okvirno načrtovane parcele, namenjene
gradnji (LT4/1.1, LT4/1.2, LT4/1.3 in LT4/1.4). Parceli,
namenjeni gradnji LT4/1.2 in LT4/1.3 sta namenjeni
gradnji bencinskega servisa s priključkom na glavno cesto
GII-104 v skladu s podrobnim prostorskim načrtom
območja L5/1 – glavna cesta GII – 104 Kranj – Moste
(odsek ob letališču) – EUP LT5, parceli, namenjeni gradnji
LT4/1.1 in LT4/1.4 pa formiranju storitvenih ali manjših
proizvodnih dejavnosti.
(3) PodEUP z oznako LT4/2 na osrednjem severnem delu
vključuje štiri okvirno načrtovane parcele, namenjene
gradnji (od LT4/2.1 do LT4/2.4) z namembnostjo iz 1.2
točke tega člena.
(4) PodEUP z oznako LT4/3 na severovzhodnem delu
vključuje šest okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji (od LT4/3.1 do LT4/3.6) z namembnostjo iz 1.2
točke tega člena.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(5) PodEUP z oznako LT4/4 na jugozahodnem delu
vključuje šest okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji (od LT4/4.1 do LT4/4.6) z namembnostjo iz 1.2
točke tega člena.
(6) PodEUP z oznako LT4/5 na jugovzhodnem delu
vključuje šest okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji (od LT4/5.1 do LT4/5.6) z namembnostjo iz 1.2
točke tega člena.
(7) Območje pretežno prometne infrastrukture je
namenjeno zagotavljanju normalnega funkcioniranja cone
in se deli na troje vzporednih prometnic (LT4/7, LT4/8 in
LT4/9 – vključno z območji izven LT4, ki so razvidna iz
grafičnega prikaza) in prečno prometnico (LT4/10 in
LT4/11 – vključno z območji izven LT4, ki so razvidna iz
grafičnega prikaza) z ustreznimi koridorji za potek javne
gospodarske infrastrukture.
(8) PodEUP z oznako LT4/6 je območje obcestne zelene
bariere - intenzivne drevesne vegetacije, ob deviirani trasi
glavne ceste, ki vključuje trinajst okvirno načrtovanih
parcel, namenjenih gradnji (od LT4/6.1 do LT4/6.13), kjer
se dopušča možnost postavitve oglasnih panojev,
realizacije zelenih parkovnih in parkirnih površin. V
območju LT4/6.3 se določa izvedba uvoza in izvoza
bencinskega servisa.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1. Urbanistični pogoji in usmeritve
(1) Tlorisni gabariti stavb
(1.1) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih gradnji
na območju LT4/1 se določa možnost gradnje stavb
naslednjih maksimalnih tlorisnih gabaritov:
 na LT4/1.1: 15,0 m x 30,0 m,
 na LT 4/1.4: trapezne oblike (dolžina: 30,0 m. širina:
od 13,0 m do 19,0 m).
Na LT4/1.2 in LT4/1.3 je načrtovan bencinski servis,
katerega tlorisni gabariti so podrejeni specifični
namembnosti.
(1.2) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih gradnji
na območju LT4/2 se določa možnost gradnje stavb
naslednjih maksimalnih tlorisnih gabaritov:
 na LT 4/2.1: trapezne oblike (dolžina: 30,0 m. širina:
od 11,0 m do 24,0 m),
 na LT 4/2.2, LT 4/2.3 in LT 4/2.4: 30,0 m x 30,0 m.
(1.3) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih gradnji
na območju LT4/3 se določa možnost gradnje stavb
naslednjih maksimalnih tlorisnih gabaritov:
 na LT 4/3.1: trapezne oblike (dolžina: 30,0 m. širina:
od 6,0 m do 19,0 m),
 na LT 4/3.2, LT 4/3.3, LT 4/3.4, LT4/3.5 in LT4/3.6:
30,0 m x 30,0 m.
(1.4) Na vsaki od okvirno načrtovanih parcel, namenjenih
gradnji na območjih LT4/4 in LT4/5 se določa možnost
gradnje stavb maksimalnih tlorisnih gabaritov 30,0 m x
30,0 m.
(1.5) Na posamezni parceli namenjeni, gradnji oziroma
skladno določilom 2.7. in 2.8. točke 63. člena je potrebno
zagotoviti zadostne površine za mirujoči promet in
manipulacijo.
(2) Višinski gabariti stavb so omejeni z 24,0 m nad koto
pritličja, pri čemer višina stavb ne sme presegati kote
408,00 m.n.m. Znotraj tako določenega gabarita je možna
izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in
specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev
zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in
obiskovalcev.
(3) Na okvirno načrtovanih parcelah, namenjenih gradnji je
dovoljeno graditi in postavljati tudi ograje, podporne
zidove, vodnjake in vodomete, pomožne cestne objekte,
priključke na objekte gospodarske javne infrastrukture in
daljinskega ogrevanja, objekte za oglaševanje, na

Stran 216

površinah namenjenih gradnji stavb pa tudi začasne
objekte in pomožne objekte v javni rabi. Ograje (razen ob
javnih cestah) je treba postaviti na mejo med posameznimi
parcelami. Ograje morajo biti iz žičnega pletiva v
neizstopajočih barvah in ne smejo presegati višine 2 m.
Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti,
ob javnih cestah zgornji rob ograj oziroma njihova lega ne
sme posegati v polje preglednosti.
(4) Ob realizaciji ekonomsko poslovne cone Brnik je
potrebno nadomestiti del izkrčenega gozdnega roba z
pasom visokorasle drevesne vegetacije in grmovnic ob
glavni cesti GII - 104, kot je razvidno iz grafičnega prikaza.
2.3.2. Arhitektonski pogoji in usmeritve
(1) Stavbe na parcelah, namenjenih gradnji v okviru
manjšega območja znotraj EUP morajo biti oblikovane po
enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora
materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin z
upoštevanjem
tehnoloških
značilnosti
posamezne
dejavnosti.
(2) Nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča
odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor in barva kritin
mora biti načeloma enotno.
(3) Strehe so načeloma skrite za fasadnimi elementi oz.
oblogami fasad; možni pa so poudarki ob vhodih in
nadstreški nad nakladalnimi rampami.
(4) Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno.
(5) Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic
in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju varnosti
zračnega prometa.
(6) Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
2.3.3. Krajinski in mikrourbani pogoji in usmeritve
(1) Območje ekonomsko poslovne cone Brnik se nahaja v
delu občine, ki ga večinoma obdaja gozd s poudarjeno
higiensko, zdravstveno, estetsko, rekreacijsko, zaščitno in
obrambno funkcijo, zato se drevesno vegetacijo ohranja v
obsežnem pasu ob glavni cesti GII - 104.
(2) Vzdolž vseh pomembnejših prometnic se določa
urejene zelenice z možnostjo zasaditve visokorasle linijske
avtohtone drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih na
posamezno parcelo, namenjeno gradnji.
(3) Manipulativne in parkirne površine na parcelah,
namenjenih gradnji morajo biti utrjene v proti prašni
izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od
zelenic.
(4) Urbana oprema in objekti oz. predmeti, ki urejajo javne
površine morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani
morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb
ter vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za posamezne
parcele, namenjene gradnji naj se oglaševanje izvaja na
osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti
postavljeni nad slemenom stavb. Nadstrešnice, izvesne
table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj
2,5 metra nad pohodno površino. Pod istimi pogoji se v
območju podEUP LT4/6 dopušča možnost postavitve
oglasnih panojev.
(5) Začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali
urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih
prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V
območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali
elemente grajene strukture posebne vrednosti niso
dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(6) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati
vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa
odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico.

Št. 6/6.2.2023
3.

Uradno glasilo slovenskih občin

Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro

3.1. Prometno priključevanje območja
(1) Območje se prometno navezuje na glavno cesto GII –
104 Kranj – Moste (odsek ob letališču), za katero je
izdelan občinski podrobni prostorski načrt (LT5). Priključek
predstavlja izvedbo vzhodnega krožnega križišča
rekonstruirane glavne ceste (jugozahodni krak). Pri
izdelavi projektne dokumentacije priključka na glavno
cesto ter navezave bencinskega servisa je treba
upoštevati idejne projektne rešitve krožnega križišča (PNZ
d.o.o. Ljubljana, 2004) ter občinski podrobni prostorski
načrt za območje urejanja z oznako L5/1 glavna cesta GII
– 104 Kranj – Moste (odsek ob letališču) (RRD d.o.o.
Domžale, 2004).
3.2. Prometno urejanje območja
(1) Območje je prometno vpeto med glavno cesto GII –
104 na severu, na katero se preko vzhodnega krožnega
križišča tudi navezuje, ter programsko kompatibilna
območja letališča, na katera se prometno navezuje v
iztekih notranjih cest. Glavno prometnico po izvedbi
križišča z glavno cesto GII – 104 bo predstavljala južna
napajalna cesta.
(2) Do ureditve krožnega križišča se bo območje napajalo
preko ustrezno rekonstruiranega servisnega priključka
letališča na obstoječo glavno cesto GII – 104.
Rekonstrukcija priključka se izvede na podlagi projektne
dokumentacije, ki bo upoštevala predvideno povečanje
prometa zaradi realizacije ekonomsko poslovne cone
Brnik. Na rekonstruirani servisni priključek, se bo, do
realizacije krožnega križišča na glavni cesti, priključeval
tudi ves obstoječi promet, ki se do sedaj potekal preko
obstoječe gozdne poti.
(3) Do izgradnje krožnega križišča na glavni cesti GII –
104 se obstoječi priključek gozdne poti ukine, ukine se tudi
dovoz iz načrtovane južne napajalne ceste območja na
obstoječo glavno cesto (izvedba fizične zapore).
(4) Vse prometnice v imajo določene cestne koridorje
(cestni svet). Koridor napajalne ceste je širok 24 m, vsi
ostali cestni koridorji pa so širine 19 m. Širina vozišča
napajalne ceste in vzporedne ceste B je 7,0 m, vse ostale
širine vozišč so 6,0 m. Ob vseh prometnicah se izvede
obojestranski hodnik za pešce širine 1,5 in kolesarska
steza 1,0 m, ki se s pasom zelenja širine 2,0 m loči od
prometnic in parcel, namenjenih gradnji. Na obeh
vzporednih cestah A in B je na zaključku v severnem delu
predvideno obračališče. Podrobnejši prikaz prometne
ureditve, je razviden iz grafičnega prikaza.
(5) Za dostope do posameznih stavb oz. objektov so
predvideni posamezni dovozi ustreznih širin in radiev,
manjši tudi preko ugreznjenih robnikov. Vsak objekt ima
na svojem funkcionalnem zemljišču oziroma skladno
določilom 2.7. in 2.8. točke 63. člena predvidena parkirna
mesta za vozila. Okoli posameznih objektov morajo biti
zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna
vozila.
(6) Glede na to, da gre za preplet dejavnosti morajo biti
hitrosti vozil glede na prioritete prometnic ustrezno
omejene. Večina cest je določena v premah, smeri se
spreminjajo le v križiščih. Radije v križiščih je treba
prilagoditi najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s
priklopniki). Opredeljen je enostranski prečni nagib proti
dvignjenemu robniku, ki bo služil ustreznemu
odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na
vozišču. Prečni nagibi hodnikov za pešce bodo 2.0 % in
bodo vedno usmerjeni proti robni zelenici. Niveleta
cestnega omrežja bo prilagojena priključevanju na

Stran 217

krožišče. Najnižja višinska točka notranjih prometnic je v
križišču južne napajalne ceste in južne prečne ceste.
(7) Vozišče bo omejeno z robniki dvignjenimi nad nivo
vozišča.
(8) Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne
sloje. V okviru projektne dokumentacije bo potrebno
izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti
ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem
zgornjega ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč
se izvede v asfaltni izvedbi. Hodnik za pešce in kolesarska
steza so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno
tlakovani, zaključeni z granitno kocko, med seboj pa ločeni
z belo črto. Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso
namenjene prometu ali hoji naj bodo urejene, opremljene
z ustrezno vegetacijo, in zatravljene.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti
dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno
vključevanje vozil na javno cesto. Pri izračunu parkirnih
mest je potrebno smiselno upoštevati splošna določila
tega odloka.
(10) Vse peš površine namenjene pešcem morajo biti
zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične
lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib,
morajo ustrezati veljavnim normativom.
(11) Dovozne poti do objektov in manipulativne površine
ter parkirišča morajo biti ustrezno utrjeni v protiprašni
izvedbi (asfalt, druga tlakovanja).
(12) Meteorne vode z obravnavanega ne smejo pritekati
na državno cesto.
(13) Kanalizacija, javni vodovod, telekomunikacijski,
energetski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo v
območju cestnega sveta graditi le pod pogoji in na način,
ki je določen v soglasju pristojnega občinskega upravnega
organa za ceste.
3.3. Zračni promet: F9 (določila, ki se nanašajo na
zračni promet) ter
(1) Razvojni načrti posameznih enot na območju letališča
morajo biti med seboj usklajeni in morajo zagotoviti in
omogočiti nemoten nadaljnji razvoj letališke infrastrukture,
tako s stališča razvojnih posegov in uvajanja novih
tehnologij, kot tudi s stališča nemotenega opravljanja
dejavnostih vseh obstoječih in novih subjektov na letališču
v smislu zagotavljanja javnega interesa. Poleg
omenjenega razvojni načrti posameznih enot na območju
letališča ne smejo ovirati opravljanje primarne funkcije
letališča sprejema in odprave letal, potnikov in blaga.
3.4. Splošna merila in pogoji komunalnega opremljanja
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambnozaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno
upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur.
(2) Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu
in morajo biti med seboj usklajeni.
(3) Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so
transformatorske postaje, črpalne postaje, skladišča goriv,
sanitarni kioski in podobno, morajo biti po možnosti
postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v
sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg
njega ali pod nivojem javne površine, oziroma v za to
posebej določenih parcelah, namenjenih gradnji.
(4) Gradnja stavb na parcelah, namenjenih gradnji je
možna šele po izgradnji pripadajoče prometne,
komunalne, energetske in druge infrastrukture, oziroma
sočasno.
3.5. Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(1) V območju ekonomsko poslovne cone Brnik se
komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode
odvajajo organizirano v ločenem sistemu.
(2) Padavinske (meteorne) vode:
 Meteorne vode iz streh objektov se morajo speljati
preko peskolovcev v ponikovalnice, dimenzionirane
na 5 minutno zapolnitev brez ponikovanja.
 Meteorne vode iz javnih cest se preko cestnih
požiralnikov opremljenih s peskolovi in lovilci olj
odvajajo v vezno kanalizacijo s končno dispozicijo v
ponikovalnicah, dimenzioniranih na prispevno
površino.
 Naprave meteorne kanalizacije je potrebno redno
vzdrževati in jih po potrebi čistiti.
 Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati
v javno kanalizacijo.
(3) Komunalne odpadne vode:
 Kanalizacijo za komunalne odpadne vode je treba
priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje,
preko katerega se komunalne odpadne vode odvaja
v centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik v
Domžalah.
 Komunalne odpadne vode iz območja se odvajajo v
sanitarne kanale Ø 250 mm s padcem prilagojenim
niveleti cest.
 Kanali potekajo v južni napajalni cesti in v vzporedni
cesti A in B. Za potrebe bencinskega servisa in
stanovanjske zazidave severno od glavne ceste GII
– 104 je potrebno podaljšati kanal S4 s kanalom S6,
ki se na križanju z glavno cesto izvede s podbojem.
 Hišni priključki odpadnih vod, se zaključijo z jaškom
na parceli.
 Komunalna kanalizacija in javni vodovod, na isti trasi,
morata biti zgrajena vzporedno in v odmiku 2,0 m, na
križanjih kanalizacije in javnega vodovoda, je
minimalni medsebojni vertikalni odmik 0,5 m s tem,
da poteka javni vodovod nad kanalizacijo. Vsa
križanja z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno
izvesti v skladu z navodili posameznega upravljavca
komunalnega voda in veljavnimi predpisi.
 Cisterne za ekstra lahko kurilno olje, morajo biti
vgrajene tako, da je v primeru poškodb na njej,
onemogočeno pronicanje škodljivih snovi v
podtalnico in javno kanalizacijo, bodisi meteorno ali
komunalno.
 Komunalna kanalizacija mora biti v celoti izvedena iz
vodo nepropustnih materialov.
 Vse morebitne tehnološke odpadne vode morajo biti
pred izpustom v javni kanal primerno očiščene v
skladu z zakonodajo.
3.6. Oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje
(1) Za zagotovitev ustrezne vodooskrbe bo potrebno
obnoviti obstoječ vodovodni cevovod od Cerkelj (odcep za
Pšenično polico) do letališča Jožeta Pučnika v skupni
dolžini 3000 m (ta je deloma že obnovljen).
(2) Za oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne
varnosti na območju je predvidena izgradnja primarnega
cevovoda DN 200 mm po severnem delu območja in
sekundarnega cevovoda DN 100 mm, ki bo potekal v
območju predvidenih cestnih povezav poslovne cone.
Poleg odcepov za priključitev posameznih objektov na
vodovodno omrežje je predvidena tudi postavitev
nadzemnih hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti.
Hidranti so umaknjeni od glavne trase vodovoda na
lokacije izven prometnih površin.
(3) Za vsako stavbo je predviden samostojen hišni
vodovodni priključek. (4) Uporabniki tehnološke vode
morajo imeti zaprte sisteme.

Stran 218

3.7. Oskrba s plinom
(1) Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno
upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja. Na
območju EUP se načrtuje izgradnja plinovodnega omrežja.
(2) Do izgradnje razvoda plinovodnega omrežja se določa
začasni alternativni vir oskrbe z utekočinjenim naftnim
plinom (UNP). V ta namen je načrtovana začasna plinska
postaja izven območja EUP (južno od črpalke), iz katere
se bo napajalo plinovodno omrežje. Po priključitvi na
zemeljski plin se začasna plinska postaja odstrani.
(3) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v
nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno
pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
(4) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je
možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec
plinovoda.
3.8. Oskrba z električno energijo
(1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati
stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav
ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Stavbe je
potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji
za dobavo in odjem električne energije.
(2) Južno in jugozahodno od območja pozidave potekajo
trase obstoječih 20 kV kablovodov za napajanja obstoječih
transformatorskih postaj na območju letališča.
(3) Pri nadaljnjih postopkih se morajo upoštevati
predpisani odmiki od obstoječih tras kablovodov, oziroma
je potrebno predvideti prestavitev kablovodov.
(4) Za zagotovitev potrebnih kapacitet bo treba zgraditi
novo kabelsko zanko, ki bo povezovala RTP Labore in
predvideno novo RTP Visoko. Kablovod bo od RTP
Labore pa do obravnavane cone potekal po obstoječi trasi
kablovoda Labore – Brnik. Druga trasa pa bo določena
naknadno glede na lokacije nove RTP Visoko, ki še ni
povsem definirana.
(5) Za napajanje novih stavb na obravnavanem območju,
se predvidi možnost postavitve šestih transformatorskih
postaj tipske izvedbe, ki se bodo vključile v RTP Letališče
Brnik.
Moči
transformatorjev
v
posameznih
transformatorskih postajah so 630 kVA z možnostjo
povečave na 1000 kVA in rezervo, ki bo omogočala
postavitev še ene transformatorske postaje.
(6) Posamezni objekti oz. porabniki bodo napajani tako, da
bodo porabniki 100 kW in več napajani po samostojnih
izvodih iz TP do prostostoječih merilnih mest na robu
funkcionalnih zemljišč na dostopnem mestu, manjši pa iz
na enak način lociranih prostostoječih razvodišč, kjer bodo
tudi meritve električne energije.
(7) Na območju bodo vsi elektro energetski kablovodi
potekali po kabelski kanalizaciji, ki bo integrirana tako, da
bodo skozi jaške potekale cevi 20 kV vodov, vodov nizke
napetosti in tudi cevi javne razsvetljave, če bodo v
neposredni bližini razsvetljenega mesta. Kabelska
kanalizacija bo praviloma potekala pod hodnikom za
pešce tako, da bodo pokrovi kabelskih jaškov v
asfaltiranem delu, jašek pa bo lahko segal izven
pohodnega terena v zelenico.
(8) Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za
celotno območje ekonomsko poslovne cone. Javna
razsvetljava v coni je predvidena z visokoučinskimi
svetilkami in natrijevimi visokotlačnimi žarnicami s
korigiranim spektrom svetlobe glede barvne reprodukcije.
Svetilke bodo polzastrte izvedbe. Razsvetljavna mesta so
predvidene na višini 9-10 m. Razsvetljavna mesta so
predvidena v sredini zelenice med voznim pasom in
hodnikom za pešce. Predvidena je enostranska osvetlitev.
Napajanje prižigališča bo iz najbližje TP po posebnem
vodu. Meritve električne energije bodo izvedene v samem
prižigališču.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.9. Telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez
(1) Ekonomsko poslovno cona Brnik bo opremljena s
komunikacijskimi omrežji.
(2) Za potrebe telekomunikacij bo v okviru cone v enem od
objektov rezerviran prostor površine med 20 in 25 m2, kjer
bo locirana nova telefonska centrala za potrebe same
cone in bližnje okolice. Na sistem bo povezana preko
obstoječega prestavljenega optičnega voda, ki trenutno
poteka preko območja in bo prehajal preko nove centrale.
Ta ima na razpolago še ustrezno rezervo v optičnih
vlaknih. Sam kabelski razvod bo definiral upravljavec na
podlagi zahtev uporabnikov, prav tako tudi kapaciteto
področne telefonske centrale.
3.10. Ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je
urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna
komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža
na komunalno deponijo. Pri načrtovanih stavbah se zbirna
mesta za komunalne odpadke predvidijo na parcelah,
namenjenih gradnji tako, da niso vidno izpostavljena. V
času odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke
postavijo na mesta dostopna vozilom za odvoz. Na
območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike
pogrezniti.
(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi
predpisi, v območju postavita dva ekološka otoka na
severnem delu ceste A in B pri obračališču.
(3) Zbiranje nenevarnih in nevarnih odpadkov mora biti
ločeno od ostalih odpadkov in urejeno na način, ki ga
določajo veljavni predpisi.
(4) Za gradbene odpadke se prvenstveno predvideva
predelava za ponovno uporabo oziroma se jih odvaža na
deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov.
Deponiranje gradbenih odpadkov se lahko zagotavlja tudi
povezano s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin,
če to dopušča občinski podrobni prostorski načrt, v skladu
z dovoljenji izdanimi na podlagi predpisov iz varstva
okolja.
3.11. Roki za infrastrukturno opremljanje
Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za
izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb, dolžan,
da zgradi, prestavi, zamenja oz. zaščiti infrastrukturne
objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja
(ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma
sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote.
Posebej se določa, da se območje do izgradnje krožnega
križišča, razen bencinskega servisa, ki se napaja
neposredno iz glavne ceste GII – 104, prometno napaja iz
ustrezno rekonstruiranega priključka servisne ceste
letališča na glavno cesto. Po izgradnji krožnega križišča
se v skladu z določili odloka o lokacijskem načrtu (OPPN)
za območje urejanja z oznako L5/1 Glavna cesta GII – 104
Kranj – Moste (odsek ob letališču) območje preko južne
napajalne ceste priključi na omenjeno krožno križišče.
4.

Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih
virov in ohranjanja narave

4.1. Varstvo tal
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene
površine se uporabi infrastrukturne površine in površine,
na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo
prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično
brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o
njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih
površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti
emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in
vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za

Stran 219

odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive
snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Med gradnjo na območju ekonomsko poslovne cone je
treba izvajati monitoring v skladu s predpisi, ki urejajo
obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla.
(3) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu
rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za
sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom,
predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili
pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem
odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z
odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih
zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in
zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(4) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na
zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.
Pri aktivnostih v času gradnje je treba upoštevati določila
poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev.
4.2. Varstvo gozdov
(1) Območje ekonomsko poslovne cone Brnik posega v
drevesno vegetacijo gozda z ekološkimi in socialnimi
funkcijami. Glede na namembnost se vegetacija, povsod
tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno,
krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato
mora investitor upoštevati optimalno nadomeščanje
ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije.
Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah
znotraj in izven ureditvenega in vplivnega območja
urejanja (renaturacija devastiranih predelov in linijske
obcestne zasaditve).
(2) Posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj
ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se
nahajajo izven ureditvenega območja in so načrtovani kot
površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki
predstavljajo
korektno
infrastrukturno
umestitev
načrtovanih rešitev območja ekonomsko poslovne cone v
prostor.
(3) Zaradi uravnavanja klimatskih razmer in vedutne
izpostavljenosti območja s severa je ob glavni cesti GII104 potrebno ohraniti pas stabilnega, odraslega drevja, ki
se ga ohrani v takšnem obsegu, da je možno dopolniti
gozdni rob z novo drevesno vegetacijo (obseg gozdnega
pasu je prikazan v grafičnem prikazu).
(4) Zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej enoti
urejanja prostora potrebno skrčeno gozdno površino
nadomestiti s funkcijsko enakovredno ogozditvijo
negozdne površine, tako da se ohranja in/ali dopolnjuje
plašč gozdov okrog letališča in/ali gozdnate biokoridorje
med Škofjeloškim hribovjem in Kamniško-savinjskimi
Alpami. Če je lokacija za nadomestno ogozditev funkcijsko
pomembnejša od lokacije skrčenega gozda, je
nadomestna površina lahko manjša od skrčene. Če v
zadevni krajini ni mogoče najti ustrezne nadomestne
površine izven območij kmetijskih zemljišč, se ob
predhodnih spremembah namenskih rab za nadomestitev
ogozdenega kmetijskega zemljišča zagotovi nadomestno
kmetijsko površino v območjih gozdnih zemljišč gozdnate
ali gozdne krajine. Ogozditev obsega saditev sadik ali
načrtno naravno zaraščanje, nego mladja, nego gošče ter
prvo redčenje. Pri presoji primernosti površin za
nadomestno ogozditev ali nadomestno kmetijsko površino
ter pri izvajanju ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec
urejanja gozdnega prostora. Namen, lokacijo in časovni
potek ogozditve se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Določitev površine in začetek
izvajanja ogozditve morata biti zaključena pred izdajo
uporabnega dovoljenja in sta pogoj za njegovo izdajo.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(5) Drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v
območju potrebno posekati, se po pridobitvi dovoljenj
predhodno označijo s strani pooblaščene službe Zavoda
za gozdove Slovenije – Krajevne enote Kranj, ki nato izda
odločbo o odobritvi poseka.
(6) Pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj EUP, je
priporočena varnostna razdalja stavbe od obstoječega
gozdnega roba, ki je enaka eni drevesni višini odraslega
gozdnega sestoja; možna je tudi gradnja v manjši
oddaljenosti, vendar je lastnik stavbe odgovoren za
morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na stavbo.
(7) V območju se, ob upoštevanju tehničnih predpisov, pri
urejanju zelenih površin, v največji možni meri zasadijo
listavci avtohtonih vrst v zasaditvenih oblikah, ki
posnemajo krajinsko tipiko.
(8) Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in
funkcij gozda, je po posegu z gradnjo prizadete gozdne
površine (npr. zaradi posega načet, oster gozdni rob)
potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne
skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega
roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in
grmovnih vrst; sanacijo projektant v nadaljnjem postopku
opredeli s sanacijskim oz. zasaditvenim načrtom, ki je
predhodno usklajen z Zavodom za gozdove Slovenije,
Krajevna enota Kranj.
(9) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih,
izven območja, mora ostati neovirano; do njih je potrebno
zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko
mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve
dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah
(načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali
deviacij obstoječih ).
(10) Pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj je kakršnokoli
poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega
gospodarjenja z gozdom, znotraj območja prepovedano.
4.3. Varstvo kmetijskih zemljišč
(1) Investitorji v območju so dolžni s primerno organizirano
gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem v času
gradnje in obratovanja območja, sanacijo prekinjenih
sistemov za odvodnjavanje zagotoviti varovanje kmetijskih
zemljišč.
(2) Pri gradnji v območju ekonomsko poslovne cone se
omeji gibanje strojev na območje posegov (izključne rabe).
Za transporte naj se čim manj uporablja poljske poti.
Začasne ureditve in objekti za potrebe gradbišča se ne
smejo urejati na kakovostnih kmetijskih zemljiščih, razen
če ni drugih primernejših rešitev.
4.4. Varstvo pred hrupom
(1) Obravnavano območje se uvršča v IV. stopnjo varstva
pred hrupom.
(2) Območje ekonomsko poslovne cone Brnik je v prostor
umeščeno tako, da ne povzroča čezmernih obremenitev
delovnega okolja. V severnem delu, ki je najbliže območju
glavne ceste, je ob območju urejanja načrtovan širši pas
visokorasle drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno
varuje načrtovane gradnje v območju.
4.5. Varstvo zraka
(1) Vsi protihrupni ukrepi širše zelene bariere ob glavni
cesti GII – 104 Kranj - Moste imajo tudi funkcijo varovanja
pred prašnimi usedlinami in delno imisijami plinov, delno
pa ima to funkcijo tudi zasaditev v prostoru cone. Med
obratovanjem območja ekonomsko poslovne cone Brnik
dodatni zaščitni ukrepi niso potrebni.
(2) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje
ukrepe za varstvo zraka:
 predpise v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih,




Stran 220

preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča:
vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter
preprečevanje raznašanja materiala z gradbišča,
sprotno kultivirati območja večjih posegov.

4.6. Varovanje naravnih vrednot
Na območju ni naravnih vrednot ali območij pomembnih za
ohranjanje biotske raznovrstnosti, zato ukrepi za
varovanje naravnih vrednot niso potrebni.
4.7. Splošne obveznosti
(1) Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so
obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred
pričetkom, med gradnjo ter po izgradnji tudi:
 zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in
zemljišč;
 organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja
do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju
ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne
poslabša;
 zgraditi dostope do gozdnih in kmetijskih zemljišč, ki
v tem členu niso določeni, so pa utemeljeno
zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank;
 odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne
negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in
obratovanja na posamezni parceli, namenjeni gradnji
oziroma podEUP;
 zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
infrastrukturne vode je treba v primeru poškodb pri
gradnji takoj obnoviti;
 za čas gradnje na vseh območjih dovoliti emisije
hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v
dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni
hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom,
kot so določene za posamezna območja, pri čemer
se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko
središče oziroma pravokotna oddaljenost od
gradbišča;
 vzdrževati vegetacijske pasove ob glavni cesti, ki so
element krajinskega urejanja, istočasno pa imajo tudi
funkcijo
pred
onesnaženjem
neposrednega
okoliškega prostora;
 zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
 sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in
ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji
prekinejo ali poškodujejo;
 začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase
infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v
prvotno rabo.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi
ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred
pričetkom gradnje posamezne etape in njenih priključkov.
4.8. Organizacija gradbišča
Gradbišče je omejeno na območje parcele, namenjene
gradnji in vplivno območje urejanja. Za potrebe gradbišča
se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čim
manj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami
ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo (nepotrebni
poseki gozda, razen zagotovitve ustreznih robnih
zasaditev in realizacije infrastrukture, dodatne transportne
poti in deponije materiala).
5.

Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

5.1. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno
upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom,
rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi
nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati vse
pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom, ki bodo
zagotavljali:
 pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih
posledic požara za ljudi, premoženje in okolje;
 potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi
predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
 dostopne in delovne površine za intervencijska vozila
in gasilce;
 vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
 zagotovitev površin za potrebe evakuacije;
 pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje,
omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara;
 pravočasen in varen umik ljudi in premoženja iz
objektov.
(2) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja
bodo naknadno določene v načrtu zaščite in reševanja. Za
objekte je potrebno izdelati študijo požarne varnosti, če
tako predpisuje predpis o študiji požarne varnosti.
(3) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa G4.1 in
G4.4.
5.2. Ureditve za potrebe obrambe
Pri projektiranju in graditvi stavb je potrebno upoštevati
predpise, ki določajo obrambne potrebe.
6.

Etapnost izvedbe prostorske ureditve

6.1. Etapnost izvedbe
(1) Načrtovane ureditve na območju ekonomsko poslovne
cone Brnik se lahko izvaja v več etapah, ki so medsebojno
neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka parcela,
namenjena gradnji lahko predstavlja svojo etapo, možna
je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto.
V okviru vsake etape, oziroma, v kolikor je to za koncept
urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo
infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri
izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe
za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska
konkretizacija etape se opredeli v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
(2) Do izvedbe rekonstrukcije glavne ceste (deviiranega
poteka glavne ceste GII – 104) se območje ekonomsko
poslovne cone Brnik, v skladu z veljavnim podrobnim
prostorskim načrtom za L5/1 (LT5) ter pod pogoji
upravljavca, prometno priključi na obstoječo prometnico
GII – 104 preko ustrezno rekonstruiranega servisnega
priključka letališča. Enako, se do izvedbe rekonstrukcije
glavne ceste GII – 104 na obstoječo glavno cesto začasno
priključi tudi načrtovani bencinski servis; ob izvedbi
rekonstrukcije glavne ceste, se priključki ustrezno
modificirajo.
(3) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v
prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje območja
ekonomsko poslovne cone ostaja enaka dosedanji. Za njih
veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih
dovoljujejo le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki so
potrebne za nemoteno realizacijo predhodnih etap.
7.

Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih,
oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena odstopanja od
tehničnih rešitev določenih v tem členu, če se v
nadaljnjem
podrobnejšem
proučevanju
geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo

Stran 221

tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega,
prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s
katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski
pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi.
(2) Dovoljena so odstopanja od podatkov, prikazanih v
grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov.
(3) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je
dovoljeno tudi združevati in deliti pod pogojem, da se
zagotovi ustrezne nadomestne dovoze, koridorje
infrastrukturnih omrežij ter površine pripadajočih
infrastrukturnih objektov. V primeru združevanja in delitve
okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji je
dovoljeno posamezne maksimalne tlorisne gabarite stavb
smiselno povezovati, ti pa lahko segajo največ do
gradbenih mej, kot so razvidne iz grafičnega dela, pri
čemer morajo biti razdalje med posameznimi stavbami
tolikšne, da se zagotavljajo zdravstveno tehnične zahteve,
na posamezni parceli, namenjeni gradnji pa je potrebno
zagotoviti ustrezne manipulacijske površine in zadostno
število parkirnih mest.
(4) Dovoljena so odstopanja do +2,00 m nad določenim
vertikalnim gabaritom za tehnične dele stavb, pri čemer
morajo biti razdalje med stavbami takšne, da s svojo
višino ne vplivajo na varnost zračnega prometa torej, da v
nobenem primeru ne presegajo referenčne višine 408,00
m n.m.
(5) Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov zunaj
območja EUP in ob priključkih na omrežja oskrbovanih
sistemov so dovoljena v skladu s konceptom razvoja
sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih
tehničnih rešitev. Odstopanja od lokacij, kapacitet ter
koridorjev infrastrukturnih vodov in objektov na območju
EUP so dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na
osnovno zasnovo delov stavb, prometnih površin in
zunanjo ureditev oziroma so skladna določilu tretjega
odstavka te točke.
118. člen
Območje EUP z oznako LT5 (razen območja podEUP z
oznakami LT5/3, LT5/4 in LT5/6)
(A) Namenska raba: P
(B) Območje se ureja z veljavnim OPPN.
119. člen
Območje EUP z oznako LT7
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
športnorekreacijska
dejavnost,
gostinstvo,
razen
nastanitev, dejavnost članskih organizacij,
(b) vrste objektov glede na namen: športna igrišča,
razen površine za avtomobilistične in motoristične dirke,
parkirišča, premični objekti za gostinsko in športno
rekreacijsko ponudbo (ponudba jedi in pijač, priročno
skladišče, sanitarni prostori ipd.), otroška in druga igrišča,
vrtovi, parki, zelenice, piknik površine in druge urejene
zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam in turistični
ponudbi.
(d) Ker se območje nahaja neposredno ob letališču, se
lahko dejavnosti nadgradi z vsebinami povezanimi s
predstavitvijo letališča, letal ipd.
(e) Razvojni načrti območja morajo biti usklajeni z
razvojem letališča in morajo zagotoviti in omogočiti
nemoten nadaljnji razvoj letališke infrastrukture, tako s
stališča razvojnih posegov in uvajanja novih tehnologij, kot
tudi s stališča nemotenega opravljanja dejavnostih vseh
obstoječih in novih subjektov na letališču v smislu
zagotavljanja javnega interesa. Poleg omenjenega
razvojni načrti območja ne smejo ovirati opravljanja
primarne funkcije letališča, sprejema in odprave letal,
potnikov in blaga in morajo biti zato usklajeni z izsledki
analize vpliva golf igrišča Brnik na letalske operacije na
letališču Ljubljana (študija Aeroinženiringa, januar 2006 in
dopolnitev študije, maj 2010).
(f) Na letališču so možni vzleti in pristanki v obeh smereh
(13 in 31). Zato za vsak prag vzletno-pristajalne steze
obstojata po dve ravnini (priletna ravnina ter ravnina vzleta
in vzpenjanja). Pri preučitvi raznih vplivov na varnost
letenja je potrebno izhajati iz obeh pragov vzletnopristajalne steze letališča in seveda tudi iz bočnih
oddaljenosti posameznih »virov vplivov« od vzletnopristajalni stezi.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8, pri načrtovanju
zasnove območja se lahko upošteva Programska
zasnova za športno – rekreacijsko območje na parceli
št. 1077/2, k.o. Lahovče, ki jo je v februarju 2014
izdelalo podjetje UB Urbanistični biro, d.o.o. Kamnik,
pod št. proj. 4/14, februar 2014; premične objekte za
gostinsko in športno rekreacijsko ponudbo se lahko
načrtuje in postavi le na južni tretjini območja EUP
oziroma na območju prikazanem v programski
zasnovi (programska zasnova je na vpogled na
oddelku pristojne občinske službe za prostor)
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti območja EUP je 0,06
3.2. Velikost objektov:
 tlorisna zasnova premičnih objektov in drugih
objektov, ki so stavbe mora biti podolžna, zazidana
površina posameznega objekta pa je lahko največ 50
m²,
 objekti so pritlični, maksimalni višinski gabarit je 5,4
m nad koto terena.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 strehe so ravne lahko pa tudi enokapne v
minimalnem naklonu,
 proporcioniranje stavbnih volumnov in fasad naj bo
kvalitetno, izogibati se je treba živim in izstopajočim
barvam.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2

Stran 222

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: /
7.2. Ohranjanje narave: /
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
120. člen
Območji EUP z oznakama LT8 in LT19
(A) Namenska raba: C
(B) Območje se ureja z veljavnim OPPN.
Usmeritve za spremembe in dopolnitve OPPN:
 Znotraj načrtovanega koridorja, ki ga določata
regulacijski liniji, za izgradnjo izven nivojske
železniške proge za povezavo državnega letališča z
državnim središčem so dopustne gradnje in
prostorske ureditve, ki bodo omogočale kasnejšo
izgradnjo izven nivojske železniške proge.
 Na površinah z namensko rabo z oznako C je
maksimalni faktor zazidanosti v okviru parcele,
namenjene gradnji 0,65, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji pa je
5%.
120.a člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LT1/53,
LT1/54, LT1/57, LT1/58, LT3/4, LT5/3, LT5/4, LT5/6,
LT20
(A) Namenska raba: IG, Z, ZP, E, P, PC, PL
(B) Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LT1/53,
LT1/54, LT1/57, LT1/58, LT5/4 in LT5/6 se urejajo z
veljavnim DPN za daljnovod, območja LT3/4, LT5/3, LT20
pa z veljavnim DPN za prenosni plinovod.
121. člen
Območje EUP z oznako LT9
(A) Namenska raba: IG, ZP, PC, E
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) Na območjih podEUP z oznakami LT9/1, LT9/2,
LT9/3, LT9/4, LT9/5, LT9/6, LT9/7 so dovoljene
naslednje:
(a1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili te točke
(a),

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta,
 sprememba
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov v skladu z določili te točke (a),
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
 odstranitev objektov,
(a2) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem
goriv za prevozna sredstva,
 proizvodne dejavnosti,
 oskrba z energijo v LT9/3 in LT9/4,
 trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
 trgovina,
 promet in skladiščenje,
 gostinstvo brez nastanitve,
 poslovne dejavnosti,
 javna uprava,
 športnorekreacijske dejavnosti,
 dejavnost članskih organizacij,
(a3) vrste objektov glede na namen:
 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih,
 ceste, cevovodi, komunikacijska omrežja in
elektroenergetski vodi,
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 mostovi, viadukti, predori in podhodi,
 gostilne restavracije in točilnice,
 poslovne in uprave stavbe,
 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
 garažne stavbe,
 industrijske stavbe in skladišča,
 stavbe za šport,
 elektrarne in drugi energetski objekti (razen jedrske
elektrarne in objekti za pridobivanje in uporabo
jedrskih ali radioaktivnih snovi) v LT9/3 in LT9/4,
 športna igrišča,
 parkirišča,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje,
 večnamenske stavbe,
(a4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 ograje in podporni zidovi,
 samostojna parkirišča,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov,
 priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture
in daljinskega ogrevanja,
 vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in
namakanje,
 pešpoti,
 zakloni, zakloniki;
 začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični
ponudbi in skladiščenju,
 objekti za oglaševanje.
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa A.1.2,
A.1.3.
(b) Na območjih podEUP z oznakama LT9/8 in LT9/9
so dovoljene naslednje:
(b1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili te točke
(b),
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
 odstranitev objektov,

Stran 223

(b2) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijske dejavnosti,
(b3) vrste objektov glede na namen:
 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih,
 cevovodi,
komunikacijska
omrežja
in
elektroenergetski vodi,
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 mostovi, viadukti, predori in podhodi,
 parkirišča v zelenju,
 pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
(b4) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot podtočki (a) te
točke.
(b5) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa A1.2,
A1.3.
2. PIP glede lege objektov:
(1) Okvirna lega objektov je razvidna iz grafičnega sklopa
prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama LT9
in LT11. Območje EUP LT9 je okvirno razdeljeno na več
podEUP in parcel, namenjenih gradnji stavb, objektov in
omrežij infrastrukture ter oblikovanju prepleta parkovnih in
parkirnih površin v zelenju, ki hkrati blažijo prehod iz
območja gradnje stavb v območja gozdnih in kmetijskih
površin ob robovih območja letališča. PodEUP z oznakami
LT9/1, LT9/2, LT9/3 in LT9/4 so načeloma namenjena
gradnji stavb, podEUP z oznakami LT9/5, LT9/6 in LT9/7
načeloma objektom in omrežjem infrastrukture, podEUP z
oznakama LT9/8 in LT9/9 pa oblikovanju prepleta
parkovnih in parkirnih površin.
(2) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji
stavb so z gradbenimi mejami določeni maksimalni tlorisni
gabariti stavb naslednjih okvirnih tlorisnih dimenzij:
 30 m x 30 m v pretežnem delu območja,
 15 m x 30 m (na dveh načrtovanih parcelah,
namenjenih gradnji v severnem delu območja),
 15 m x 54 m (na eni od načrtovanih parcel,
namenjenih gradnji v severovzhodnem delu
območja),
 30 m x 54 m (na eni od načrtovanih parcel,
namenjenih gradnji v severovzhodnem delu
območja),
 30 m x 83 m (na eni od načrtovanih parcel,
namenjenih gradnji v jugovzhodnem delu območja).
(3) Znotraj posamezne parcele, namenjene gradnji stavb
je potrebno vselej ohranjati robni nepozidani pas
minimalne širine 10 m (razen na severovzhodnem robu
parcele, namenjene gradnji z oznako LT9/1.2 ter na delih,
kjer parcele, namenjene gradnji mejijo na območja
energetske infrastrukture), kamor se lahko štejejo tudi
površine, ki segajo na območje LT4 in so razvidne iz
grafičnega dela.
(4) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je
dovoljeno tudi združevati in deliti pod pogojem, da se
zagotovi ustrezne nadomestne dovoze, koridorje
infrastrukturnih omrežij ter površine pripadajočih
infrastrukturnih objektov. V primeru združevanja in delitve
okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji je
dovoljeno posamezne maksimalne tlorisne gabarite stavb
smiselno povezovati, ti pa lahko segajo največ do
gradbenih mej, kot so razvidne iz grafičnega dela, pri
čemer morajo biti razdalje med posameznimi stavbami
tolikšne, da se zagotavljajo zdravstveno tehnične zahteve.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: določena z ostalimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi za to
EUP
3.2. Velikost objektov: Določila glede tlorisnih zasnov so
razvidna iz prejšnje točke (2. PIP glede lege objektov).
Maksimalni višinski gabarit objektov je 24 m nad koto
pritličja, pri čemer ne sme presegati kote 408 m n.m.;
tehnični deli stavb so lahko tudi višji do + 2m, pod
pogojem, da ne presegajo kote 408 m n.m.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 stavbe morajo biti oblikovane po enotnih
oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov
in barv fasad, okenskih in vratnih odprtin z
upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne
dejavnosti,
 nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki
omogoča ustrezno odvodnjavanje, barva kritine mora
biti načeloma enotna,
 barve fasad in kritin, ki so v prostoru izrazito moteče,
niso dovoljene, barve fasad morajo biti določene v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
 nadstreški pred vhodi in gostinskimi lokali ter napušči
lahko segajo preko gradbenih meja pod pogojem, da
ne poslabšujejo pogojev za delo v sosednjih stavbah,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju
varnosti zračnega prometa,
 klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 vzdolž prometnic naj se načeloma uredijo zelenice z
možnostjo ureditve drevoredov,
 proste površine znotraj območja naj se po možnosti
zasadi z drevesno vegetacijo,
 parkirišča naj se po možnosti oblikuje tako, da se ob
robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki
zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin,
 ograje (razen ob javnih cestah) se postavijo na meje
parcele, namenjene gradnji,
 ograje morajo biti iz žičnega pletiva v neizstopajočih
barvah in ne smejo presegati višine 2 m; vstopna in
uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti, ob
javnih cestah zgornji rob ograj oziroma njihova lega
ne sme posegati v polje preglednosti,
 D2.2, D2.4, D2.9, D2.10 – objekti za oglaševanje so
lahko visoki do 12 m merjeno od najnižje točke
objekta in ne smejo presegati 408 m n.m., D2.11.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko 5.2 tega člena
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna iz
grafičnega sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za
EUP z oznakama LT9 in LT11. Okvirno načrtovane
parcele, namenjene gradnji je dovoljeno tudi
združevati in deliti.
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve na območju
EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več
etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka parcela, namenjena gradnji lahko
predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in

Stran 224

naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v
etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6, način
ogrevanja se lahko načrtuje tudi drugače, lahko tudi
individualno ali skupinsko
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra:
(a) Pogoji za gradnjo cestnega omrežja:
 okvirno prometno urejanje je razvidno iz grafičnega
sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z
oznakama LT9 in LT11,
 območje EUP LT9 se lahko prometno navezuje na
južno napajalno cesto območja EUP LT4 in
načrtovano vzdolžno prometnico območja EUP LT1 z
oznako LT1/31,
 na območju se okvirno načrtuje prečna in vzdolžna
prometnica; prečna prometnica z oznako LT9/5 se
navezuje na južno napajalno cesto območja LT4,
vzdolžna prometnica z oznako LT9/6 in LT9/7 pa na
vzdolžno prometnico območja LT1 z oznako LT1/31,
v skladu z 2. točko tega člena je lahko prometno
urejanje tudi drugačno,
 za prometnice znotraj območja se določa koridor
širine 19 m (vozišče širine 6,0 m, obojestranski
hodnik za pešce 1,5 m in kolesarska steza 1,0 m ter
pas zelenja širine 2,0 m med voziščem in kolesarsko
stezo ter parcelo, namenjeno gradnji stavb in
pločnikom),
 radiji
v
križiščih
morajo
biti
prilagojeni
najzahtevnejšim vozilom (vlačilnici, kamioni s
priklopniki), novi priključki na javno cesto morajo biti
praviloma locirani na nasprotni strani obstoječih
priključkov,
 vozišča in kolesarske poti je potrebno izvesti v
asfaltni obliki, poti za pešce pa v protiprašni obliki,
 vozišče mora biti z robnikom ločeno od ostalih
ureditev, peščeve površine morajo biti zaradi
peščeve varnosti iz hrapavih materialov, ob prehodih
za pešce pa morajo imeti poglobljene robnike, da ni
oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
(b) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:
 novo vodovodno omrežje je praviloma potrebno
zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu
tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov,
 vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima
slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je
lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo,
 na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno
požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne
požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim
vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



za načrtovanje in gradnjo vodovodnega omrežja je
treba smiselno upoštevati tudi določila, ki veljajo za
območja EUP z oznako LT1 in LT4.
(c) Pogoji glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja odpadnih
voda:
 na območju se komunalne odpadne in padavinske
vode odvajajo organizirano v ločenem sistemu,
 kanalizacijo za komunalne odpadne vode je treba
priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje,
preko katerega se komunalne odpadne vode odvaja
v centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik v
Domžalah,
 novo kanalizacijsko omrežje je praviloma treba
zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem
svetu,
 kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih
odpadnih voda mora biti grajeno v nepropustni obliki
in preizkušeno na vodotesnost skladno z veljavnimi
predpisi,
 odvajanje padavinskih voda je potrebno načrtovati
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok z urbanih površin.
(d) Pogoji za gradnjo elektroenergetskega omrežja:
 elektroenergetsko omrežje je praviloma treba zgraditi
v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 elektroenergetski vodi ter vodi javne razsvetljave naj
potekajo v kabelski kanalizaciji,
 na območju je potrebno zagotoviti lokacije za
transformatorske postaje (območja energetske
infrastrukture so v grafičnem delu določena zgolj
informativno),
 pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki
jih določajo predpisi s področja svetlobnega
onesnaževanja okolja
 smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo
za območja EUP z oznako LT1 in LT4.
(e) Pogoji za gradnjo plinovodnega omrežja:
 na območju se določa možnost izgradnje
plinovodnega omrežja,
 plinovodno omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo
za območja EUP z oznako LT1 in LT4.
(f) Pogoji za gradnjo komunikacijskih omrežij:
 komunikacijska omrežja je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 telekomunikacijski vodi naj potekajo v kabelski
kanalizaciji.
(g) Smiselno je treba upoštevati tudi določila po šifro F9.
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4 in
naslednje:
 posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le
znotraj EUP in vplivnega območja ter na zemljiščih,
ki se nahajajo izven EUP in so opredeljeni kot
površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev,
ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev
načrtovanih rešitev območja v prostor,
 zaradi ohranjanja ekoloških in socialnih funkcij okrog
letališča je ob posameznem posegu v gozd v tej
enoti urejanja prostora potrebno skrčeno gozdno
površino nadomestiti s funkcijsko enakovredno
ogozditvijo negozdne površine, tako da se ohranja

Stran 225

in/ali dopolnjuje plašč gozdov okrog letališča in/ali
gozdnate biokoridorje med Škofjeloškim hribovjem in
Kamniško-savinjskimi Alpami. Če je lokacija za
nadomestno ogozditev funkcijsko pomembnejša od
lokacije skrčenega gozda, je nadomestna površina
lahko manjša od skrčene. Če v zadevni krajini ni
mogoče najti ustrezne nadomestne površine izven
območij kmetijskih zemljišč, se ob predhodnih
spremembah namenskih rab za nadomestitev
ogozdenega
kmetijskega
zemljišča
zagotovi
nadomestno kmetijsko površino v območjih gozdnih
zemljišč gozdnate ali gozdne krajine. Ogozditev
obsega saditev sadik ali načrtno naravno zaraščanje,
nego mladja, nego gošče ter prvo redčenje. Pri
presoji primernosti površin za nadomestno ogozditev
ali nadomestno kmetijsko površino ter pri izvajanju
ogozditve nudi strokovno pomoč nosilec urejanja
gozdnega prostora. Namen, lokacijo in časovni potek
ogozditve se določi v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. Določitev površine in
začetek izvajanja ogozditve morata biti zaključena
pred izdajo uporabnega dovoljenja in sta pogoj za
njegovo izdajo,
 drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v
območju potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj
predhodno označijo s strani pooblaščene službe
Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote
Kranj; posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med
15. avgustom in 15. marcem,
 pri gradnji stavb ob gozdnem robu, znotraj
ureditvenega območja, je priporočena varnostna
razdalja stavbe od obstoječega gozdnega roba
enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega
sestoja; gradnja je možna tudi v manjši oddaljenosti,
vendar je lastnik odgovoren za morebitno škodo,
nastalo ob podiranju drevja na stavbo,
 gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih,
izven območja, mora ostati neovirano; do njih je
potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z
običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan
zagotoviti ureditev dostopa v gozd na vseh
prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje
morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij
obstoječih),
 odvečni odkopni in gradbeni material, ki bi nastal pri
gradnjah, se ne sme odlagati v gozd,
 investitor je dolžan zagotoviti ureditev dostopa na
kmetijska zemljišča na vseh prekinjenih poljskih
poteh.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja:
8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem: H1.1
8.2. Pogoji za varstvom pred hrupom: IV. stopnja varstva
pred hrupom oziroma v skladu s predpisi
8.3. Zahteve glede seizmološke in hidrološke značilnosti
zemljišč: H1.3
8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi
sevanji: H1.4
8.5. Pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno
oviranim osebam: H1.5
8.6. Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja: H1.6
9. Dovoljena odstopanja
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena odstopanja od
rešitev, določenih s tem členom ter grafičnim prikazom za
to EUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

oblikovalskega,
prometno-tehničnega
ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo
pristojni upravljavci.
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v
grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov.
122. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LT10/1,
LT10/3, LT10/4, LT14, LT16, LT18
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2): A1.1, A1.2,
A1.3, A4.1, A5.1, A5.5 (za LT10/1, LT10/3 in LT10/4
pa še velja, da se območja namenja strateškemu
razvoju letališča),
 gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5 (za LT10/1, LT10/3 in LT10/4 pa še velja, da se
območja namenja strateškemu razvoju letališča),
 celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe) morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m (razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače). Manjši odmiki
so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: zaradi funkcionalnih povezav z
letaliških dejavnostjo veljajo na območju višinske
omejitve zasaditvenih kultur
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.2, D2.3, D2.4, D2.5,
D2.9, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje, je potrebno
zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1 oziroma F4.1.2 ter F4.1.4, če v
objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma
industrijske vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Stran 226

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
 LT10/3, LT10/4, LT14, LT16, LT18: G1
 LT10/1: G1, z morebitnimi posegi v prostor je
potrebno ohranjati avtentičnost lokacije spomenika
(spomenik domobrancem – EŠD 14648) in vsebinski
ter prostorski kontekst območja, zagotovi naj se
ustrezen odmik od kulturnega spomenika
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5, pri izvajanju morebitnih
del na območju podEUP z oznako LT10/1 je potrebno
posebno pozornost nameniti strokovni preveritvi
potencialne lokacije grobišč, ki se lahko nahaja v delu
obravnavanega območja ter zagotoviti ukrepe za zaščito
oziroma prenos na primernejšo lokacijo
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
123. člen
Območje EUP z oznako LT11
(A) Namenska raba: POl, PC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) Na celotnem območju EUP so dovoljene naslednje:
(a1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili te točke
(a),
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme
bistveno spreminjati namembnosti in velikosti
objekta,
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer
se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
 odstranitev objektov,
(a2) vrste objektov glede na namen:
 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih,
 cevovodi,
komunikacijska
omrežja
in
elektroenergetski vodi,
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 mostovi, viadukti, predori in podhodi,
(a3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi,
 pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov,
 pomožni cestni objekti,
 priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture
in daljinskega ogrevanja,
 vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in
namakanje,
 pomožni letališki objekti,
 pešpoti,
 zakloni, zakloniki,
(a4) vrste drugih ureditev:
 objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
 objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah,

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem,
 ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
 objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem.
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa A1.2,
A1.3
(b) Po posameznih območjih podEUP so poleg vrst
gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju EUP,
dovoljene naslednje:
(b1) vrste gradenj:
 gradnja novih objektov v skladu z določili te točke
(b), glede na določila za posamezna območja
podEUP,
 rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili te točke (b), glede na določila za posamezna
območja podEUP,
 sprememba
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov v skladu z določili te točke (b), glede na
določila za posamezna območja podEUP.
(b2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki
so po posameznih območjih podEUP dovoljene poleg
objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti)
glede na namen in drugih ureditev, dovoljenih za celotno
območje EUP, so v nadaljevanju določene po posameznih
območjih podEUP.
(b3) Območje podEUP z oznako LT11/1
(b3.1) Vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje, vključno s skladiščenjem
goriv za prevozna sredstva,
 proizvodne dejavnosti,
 promet in skladiščenje,
 poslovne dejavnosti,
 javna uprava,
 dejavnost članskih organizacij.
(b3.2) Vrste objektov glede na namen:
 poslovne in pisarniške stavbe,
 stavbe in terminali na letališčih, železniških in
avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe,
letališki hangarji,
 garažne stavbe,
 industrijske stavbe in skladišča,
 objekti namenjeni servisiranju, vzdrževanju in
skladiščenju,
 letališke steze,
 parkirišča,
 pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne
prometne površine ob objektih in podobno,
 parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje,
 večnamenske stavbe.
(b3.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 ograje, podporni zidovi,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam, turistični
ponudbi in skladiščenju,
 samostojna parkirišča,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 objekti za oglaševanje.
(b4) Območja podEUP z oznakami LT11/2, LT11/3,
LT11/4
(b4.1) Vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje.
(b4.2) Vrste objektov glede na namen:
 ceste,
 parkirišča,
 parki, trgi, zelenice in druge urejene zelene površine,
 objekti za oglaševanje.

Stran 227

(b4.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 ograje, podporni zidovi,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 samostojna parkirišča,
 objekti za oglaševanje.
2. PIP glede lege objektov:
(1) Okvirna lega objektov je razvidna iz grafičnega sklopa
prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z oznakama LT9
in LT11. Območje EUP LT11 je okvirno razdeljeno na več
podEUP in parcel, namenjenih gradnji stavb ter objektov in
omrežij infrastrukture. PodEUP z oznako LT11/1 je
načeloma namenjeno gradnji stavb, podEUP z oznakami
LT11/2, LT11/3 in LT11/4 pa načeloma objektom in
omrežjem infrastrukture.
(2) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji
stavb z oznakama LT11/1.1 in LT11/1.2 je z gradbenimi
mejami določen maksimalni tlorisni gabariti stavb okvirnih
tlorisnih dimenzij 360 m x 115 m + 352 m x 50 m.
(3) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je
dovoljeno tudi združevati in deliti pod pogojem, da se
zagotovi ustrezne nadomestne dovoze, koridorje
infrastrukturnih omrežij ter površine pripadajočih
infrastrukturnih objektov. V primeru združevanja in delitve
okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji je
dovoljeno stavbe načrtovati v okviru določenih gradbenih
mej, pri čemer morajo biti razdalje med posameznimi
stavbami tolikšne, da se zagotavljajo zdravstveno tehnične
zahteve.
(4) Posegi na parcelah, namenjenih gradnji z oznakama
LT11/1.2 in LT11/3.1 so dovoljeni po odstranitvi biološke
čistilne naprave območja LT2 (območje izključne rabe za
potrebe obrambe). Biološka čistilna naprava se lahko
odstrani po priključitvi območja LT2 (vojaškega
kompleksa) na javno kanalizacijsko omrežje.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: določena z ostalimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi za to
EUP
3.2. Velikost objektov: Določila glede tlorisnih zasnov so
razvidna iz prejšnje točke (2. PIP glede lege objektov).
Maksimalni višinski gabarit objektov je 24 m nad koto
pritličja, pri čemer ne sme presegati kote 408 m n.m.;
tehnični deli stavb so lahko tudi višji do + 2m, pod
pogojem, da ne presegajo kote 408 m n.m.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 stavbe morajo biti oblikovane po enotnih
oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov
in barv fasad, okenskih in vratnih odprtin z
upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne
dejavnosti,
 nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z
zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki
omogoča ustrezno odvodnjavanje, barva kritine mora
biti načeloma enotna,
 barve fasad in kritin, ki so v prostoru izrazito moteče,
niso dovoljene, barve fasad morajo biti določene v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
 nadstreški pred vhodi in gostinskimi lokali ter napušči
lahko segajo preko gradbenih meja pod pogojem, da
ne poslabšujejo pogojev za delo v sosednjih stavbah,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov, ob upoštevanju
varnosti zračnega prometa,
 klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 vzdolž pomembnejše prometnice naj se načeloma
uredijo zelenice z možnostjo ureditve drevoredov,
 proste površine znotraj območja naj se po možnosti
zasadi z drevesno vegetacijo,
 parkirišča naj se po možnosti oblikuje tako, da se ob
robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki
zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin,
 ograje morajo biti iz žičnega pletiva v neizstopajočih
barvah in ne smejo presegati višine 2 m; vstopna in
uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti, ob
javnih cestah zgornji rob ograj oziroma njihova lega
ne sme posegati v polje preglednosti,
 D2.2, D2.4, D2.9, D2.10 – objekti za oglaševanje so
lahko visoki do 12 m merjeno od najnižje točke
objekta in ne smejo presegati 408 m n.m., D2.11.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko 5.2. tega člena
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna iz
grafičnega sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP
z oznakama LT9 in LT11. Okvirno načrtovane parcele,
namenjene gradnji je dovoljeno tudi združevati in deliti.
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve na območju
EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več
etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka parcela, namenjena gradnji lahko
predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in
naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v
etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2, glede na potrebe dejavnosti se lahko lokacije uvozov
od načrtovanih v grafičnem delu tudi razlikujejo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6, način
ogrevanja se lahko načrtuje tudi drugače, lahko tudi
individualno ali skupinsko
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra:
(a) Pogoji za gradnjo cestnega omrežja:
 okvirno prometno urejanje je razvidno iz grafičnega
sklopa prostorskih izvedbenih pogojev za EUP z
oznakama LT9 in LT11,
 območje EUP LT11 se prometno navezuje na
ustrezno rekonstruirano cesto, ki poteka po njenem
severovzhodnem robu (LT11/2), nanjo se lahko
prečno naveže še dvoje cest (LT11/3 in LT11/4),
 v okviru urejanja prometnega omrežja se lahko na
osnovi določil tega člena posega tudi v območja
sosednjih EUP, kot je razvidno iz grafičnega dela,



Stran 228

za prometnice se določa koridor širine vsaj 28 m
(vozišče širine 7,0 m, obojestranski hodnik za pešce
1,5 m in kolesarska steza 1,0 m ter pas zelenja širine
2,0 m med voziščem in kolesarsko stezo ter pas
zelenja širine 6,0 m med parcelo, namenjeno gradnji
stavb in pločnikom),
 radiji
v
križiščih
morajo
biti
prilagojeni
najzahtevnejšim vozilom (vlačilnici, kamioni s
priklopniki), novi priključki na javno cesto morajo biti
praviloma locirani na nasprotni strani obstoječih
priključkov,
 vozišča in kolesarske poti je potrebno izvesti v
asfaltni obliki, poti za pešce pa v protiprašni obliki,
 vozišče mora biti z robnikom ločeno od ostalih
ureditev, peščeve površine morajo biti zaradi
peščeve varnosti iz hrapavih materialov, ob prehodih
za pešce pa morajo imeti poglobljene robnike, da ni
oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
(b) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:
 novo vodovodno omrežje je praviloma potrebno
zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu
tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov,
 vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima
slepih rokavov in ne povzroča zastajanja vode, kar je
lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo,
 na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno
požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne
požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim
vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ,
 za načrtovanje in gradnjo vodovodnega omrežja je
treba smiselno upoštevati tudi določila, ki veljajo za
območjeEUP z oznako LT1.
(c) Pogoji glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja odpadnih
voda:
 na območju se komunalne odpadne in padavinske
vode odvajajo organizirano v ločenem sistemu,
 kanalizacijo za komunalne odpadne vode je treba
priključiti na zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje,
preko katerega se komunalne odpadne vode odvaja
v centralno čistilno napravo Domžale – Kamnik v
Domžalah,
 novo kanalizacijsko omrežje je praviloma treba
zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem
svetu,
 kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih
odpadnih voda mora biti grajeno v nepropustni obliki
in preizkušeno na vodotesnost skladno z veljavnimi
predpisi,
 odvajanje padavinskih voda je potrebno načrtovati
tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni
odtok z urbanih površin.
(d) Pogoji za gradnjo elektroenergetskega omrežja:
 elektroenergetsko omrežje je praviloma treba zgraditi
v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 elektroenergetski vodi ter vodi javne razsvetljave naj
potekajo v kabelski kanalizaciji,
 na območju je potrebno zagotoviti lokacije za
transformatorske postaje (območja energetske
infrastrukture so v grafičnem delu določena zgolj
informativno),
 pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki
jih določajo predpisi s področja svetlobnega
onesnaževanja okolja
 smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo
za območje EUP z oznako LT1.
(e) Pogoji za gradnjo plinovodnega omrežja:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



na območju se določa možnost izgradnje
plinovodnega omrežja,
 plinovodno omrežje je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 smiselno je treba upoštevati tudi določila, ki veljajo
za območje EUP z oznako LT1.
(f) Pogoji za gradnjo komunikacijskih omrežij:
 komunikacijska omrežja je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 telekomunikacijski vodi naj potekajo v kabelski
kanalizaciji.
(g) Smiselno je treba upoštevati tudi določila po šifro F9.
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4 in
naslednje:
 posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le
znotraj EUP in vplivnega območja ter na zemljiščih,
ki se nahajajo izven EUP in so opredeljeni kot
površine potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev,
ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev
načrtovanih rešitev območja v prostor,
 drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v
območju potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj
predhodno označijo s strani pooblaščene službe
Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote
Kranj; posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med
15. avgustom in 15. marcem,
 investitor je dolžan zagotoviti ureditev dostopa na
kmetijska zemljišča na vseh prekinjenih poljskih
poteh.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja:
8.1. Zahteve v zvezi z osončenjem: H1.1
8.2. Pogoji za varstvom pred hrupom: območje EUP je s
svojo dejavnostjo v prostor umeščeno tako, da ne
povzroča čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega
okolja. V severovzhodnem delu, ki je najbliže območju
prometnice je ob območju urejanja širši pas drevesne
bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane
gradnje v območju.
8.3. Zahteve glede seizmološke in hidrološke značilnosti
zemljišč: H1.3
8.4. Zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi
sevanji: H1.4
8.5. Pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno
oviranim osebam: H1.5
8.6. Kakovost zraka, voda in bivalnega okolja: H1.6
9. Dovoljena odstopanja
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena odstopanja od
rešitev, določenih s tem členom ter grafičnim prikazom za
to EUP, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju
geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z
oblikovalskega,
prometno-tehničnega
ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo
pristojni upravljavci.
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v
grafičnem prikazu za to EUP, ki so posledica natančnejše
stopnje obdelave projektov.

Stran 229

124. člen
Območje EUP z oznako LT12
(A) Namenska raba: P
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN (trasa avtoceste
je
bila
v
prostor
umeščena
z
lokacijsko
dokumentacijo).
125. člen
Območje EUP z oznako LT15
(A) Namenska raba: P
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN (trasa avtoceste
je
bila
v
prostor
umeščena
z
lokacijsko
dokumentacijo).
126. člen
Območje EUP z oznako LT17
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.9
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,60
3.2. Velikost objektov: C2.7, vertikalni gabariti stavb v
najvišjem delu ne smejo presegati višine 24 m nad koto
pritličja in 408 m n.m. (tehnični deli stavb so lahko tudi višji
do + 2m vendar ne smejo presegati višine 408 m n.m.)
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7, nakloni strešin so
načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično
sprejemljivega
naklona,
ki
omogoča
ustrezno
odvodnjavanje, oblikovanje streh v EUP naj bo enotno
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, na območju EUP je potrebno zagotoviti ustrezno
lokacijo za izgradnjo nove kabelske transformatorske
postaje s stalnim dostopom iz javnih površin. Novo
transformatorsko postajo se vključi v SN omrežje na
območju letališča.
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
III/4.2.3. Ambrož pod Krvavcem
127. člen
Območja EUP z oznakami AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5,
AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16,
AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27,
AŽ30, AŽ35, AŽ37, AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ62,
AŽ65
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ47, AŽ48, AŽ49: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5,
 AŽ43, AŽ65: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5,
 AŽ62: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5; poleg
posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.5 so na
območju EUP od vrst dejavnosti dovoljeni tudi
gostinstvo in trgovina, od vrst objektov glede na
namen pa tudi gostinske stavbe, manjše prodajalne
za potrebe turistične dejavnosti, stavbe žičniških
naprav in žičniške naprave.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: C1.2, C1.9,
 AŽ62: C1.2 – določila ni treba upoštevati za stavbe
žičniških naprav in žičniške naprave, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: C2.3,
 AŽ62: C2.3, C2.8 za stavbe žičniških naprav in
žičniške naprave.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: D1.3,
 AŽ62: D1.3, izjema so tehnološki objekti, kjer
tehnološke zahteve ne omogočajo oblikovnega
prilagajanja novega objekta okoliškim stavbam
oziroma širšem prostoru – upravičenost takšnega
posega je treba utemeljiti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:



Stran 230

AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ62: D2.1, D2.2, D2.3,
D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13,
 AŽ65: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.8,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, odvečni material, ki bo
nastal ob izkopu, gradbeni odpadki in gradbeni
material se ne smejo odlagati na travniških
površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje
potrebno poskrbeti za sanacijo in ponovno
vzpostavitev vegetacije.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: E1.1, E1.2, parcela,
namenjena gradnji je načeloma določena z mejo
stavbnega zemljišča,
 AŽ62: E1.1, E1.2, za stavbe žičniških naprav in
žičniške naprave se parcela določi v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja na osnovi
namembnosti in velikosti objekta s potrebnimi
površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje.
5.2. Parcelacija:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: E2.1, E2.2,
 AŽ62: E2.1, E2.2, E2.3.5.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ62: minimalna komunalna opremljenost
obsega: dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo
s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda,
določilo ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, določilo predhodnega besedila te
alineje ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje
delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne
infrastrukture (komunalna opremljenost stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja) ter nezahtevne in enostavne
objekte, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov,
F1.3, F1.4,
 AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37, AŽ43,
AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ62: do vsake stavbe je potrebno zagotoviti
dostop za intervencijo,
 AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37, AŽ47,
AŽ48, AŽ49, AŽ65: F2,
 AŽ43: F2, dovoz se izvede preko EUP AŽ61.
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območjih posameznih EUP z oznakami AŽ1, AŽ2,
AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11, AŽ12, AŽ13,
AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19, AŽ20 in AŽ62
se na območjih izven registriranih arheoloških najdišč
zaradi povečane možnosti najdb arheoloških ostalin
priporoča pred pripravo projekta za gradnjo ali pred
samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske plasti
izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S
predhodnimi arheološkimi raziskavami se pridobijo
dodatne informacije o arheološkem potencialu
zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih
naključnih najdb arheoloških ostalin. V kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred
začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop
do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o
dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti
obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred pričetkom
zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških
najdišč je izvedba predhodnih arheoloških raziskav
skladno z 12. točko 70. člena tega odloka obvezna.
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
 G3.1-G3.4,
 ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe:
 AŽ1, AŽ2, AŽ3, AŽ4, AŽ5, AŽ6, AŽ7, AŽ10, AŽ11,
AŽ12, AŽ13, AŽ14, AŽ15, AŽ16, AŽ17, AŽ18, AŽ19,
AŽ20, AŽ23, AŽ25, AŽ26, AŽ27, AŽ30, AŽ35, AŽ37,
AŽ43, AŽ47, AŽ48, AŽ49, AŽ65: G4,
 AŽ62: G4, za dopolnjevanje obstoječih in urejanje
novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je
potrebno predhodno pridobiti oceno ogroženosti
obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za varstvo
pred snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi
nevarnostmi.
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
128. člen
Območja EUP z oznakami AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22,
AŽ28, AŽ32, AŽ63
(A) Namenska raba: SP
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 AŽ8, AŽ9, AŽ28, AŽ32, AŽ63: A1.1, A1.2, A1.3,
A2.1, A2.2, A3.5, poleg posegov dovoljenih v skladu
s šifro A3.5 je na območju EUP z oznako AŽ63 od
vrst dejavnosti dovoljeno še kmetijstvo (vrsta objekta
glede na namen se določi glede na pretežni namen
uporabe), ne glede na določila pod šifro A3.5 za
območji EUP z oznakama AŽ32 in AŽ63 ne veljajo
omejitve glede števila stanovanj ali apartmajev v
posamezni stavbi,
 AŽ21, AŽ22: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5.

Stran 231

2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 AŽ8, AŽ9: B1, B2.5,
 AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: B1, B2.2,
 AŽ63: B1, stavbe, razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljene za najmanj polovico svoje višine
od terena do kapne lege, nezahtevni in enostavni
objekti (ki so stavbe), razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače, pa najmanj 1,50 m, manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: C1.2, C1.9,
 AŽ63: /
3.2. Velikost objektov:
 AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: C2.3,
 AŽ63: Osnovni tlorisni gabarit stavb je lahko
podolgovat ali kvadraten. Tloris je lahko tudi lomljen
ali členjen. Zazidana površina posamezne stavbe je
lahko največ 60 m². Višinski gabarit stavb je dovoljen
do (K) + P + M oziroma P (delno vkopano) + 1 + M.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: D1.3,
 AŽ63: Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v
okvirni smeri vzhod – zahod. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strešna kritna je
lahko sive do grafitno sive barve (pri zimskih vrtovih
in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in
steklu podobni brezbarvni materiali). Strehe
nadstreškov in drugih pritličnih aneksov so lahko tudi
drugačne (ravne, enokapne, sestavljene enokapne
ipd.). Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne
strehe. Uporaba materialov, način gradnje in izbor
barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Barve, ki
so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr.
citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene,
živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene.
Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho.
Postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22, AŽ28: D2.1, D2.2, D2.3,
D2.4, D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13,
 AŽ32, AŽ63: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6,
D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, odvečni
material, ki bo nastal ob izkopu, gradbeni odpadki in
gradbeni material se ne smejo odlagati na travniških
površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje
potrebno poskrbeti za sanacijo in ponovno
vzpostavitev vegetacije.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
 AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22: E1.1, E1.2, parcela,
namenjena gradnji je praviloma določena z mejo
namenske rabe SP,
 AŽ28, AŽ32, AŽ63: E1.1, E1.2.
5.2. Parcelacija:
 AŽ8, AŽ9, AŽ21, AŽ22: E2.1, E2.2,
 AŽ28, AŽ32, AŽ63: E2.1, E2.2, E2.3.5.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
 AŽ8, AŽ9, AŽ63: minimalna komunalna opremljenost
obsega: dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo
s pitno vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda,
določilo ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, določilo predhodnega besedila te
alineje ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje
delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne
infrastrukture (komunalna opremljenost stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja) ter nezahtevne in enostavne
objekte, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov,
F1.3, F1.4,
 AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: F1.
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
 AŽ8, AŽ9, AŽ63: do vsake stavbe je potrebno
zagotoviti dostop za intervencijo,
 AŽ21, AŽ22, AŽ28, AŽ32: F2.
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območjih posameznih EUP z oznakami AŽ8, AŽ9 in
AŽ63 se na območjih izven registriranih arheoloških
najdišč zaradi povečane možnosti najdb arheoloških
ostalin priporoča pred pripravo projekta za gradnjo ali
pred samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske plasti
izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S
predhodnimi arheološkimi raziskavami se pridobijo
dodatne informacije o arheološkem potencialu
zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih
naključnih najdb arheoloških ostalin. V kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred
začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop
do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o
dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti
obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred pričetkom
zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških
najdišč je izvedba predhodnih arheoloških raziskav
skladno z 12. točko 70. člena tega odloka obvezna.
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4,
ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Stran 232

129. člen
Območja EUP z oznakami AŽ24, AŽ53, AŽ54, AŽ55,
AŽ56, AŽ64, AŽ70
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 AŽ24, AŽ55: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13,
 AŽ53, AŽ54, AŽ70: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A3.13,
 AŽ56: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1 vendar nadzidave niso
dovoljene, A3.13, pri čemer je del stavbe in antenski
stolp na Domu na Krvavcu v izključni rabi za
obrambne potrebe, kjer so dovoljeni tudi posegi za
potrebe obrambe,
 AŽ64: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, poleg
posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.13 je na
območju EUP od vrst dejavnosti so dovoljeno še
bivanje (do dveh stanovanj na stavbo), od vrst
objektov glede na namen pa še stanovanjske stavbe.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5; ne glede na
določila šifre B2.5 so manjši odmiki, brez soglasja lastnika
sosednjega zemljišča, dopustni tudi pri gradnji manj
zahtevnih objektov, če meja s sosednjimi zemljišči
sovpada z mejo zazidljivosti in če odmik ni manjši od 1,5
metra.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 AŽ24, AŽ64: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji je 20 %,
C1.9,
 AŽ53, AŽ54, AŽ56, AŽ70: C1.6, C1.9,
 AŽ55: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,85, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 AŽ24: tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat v
razmerju stranic vsaj 1:1,5, tloris je lahko lomljen;
višinski gabarit je lahko do (K) + P + 1 + M,
 AŽ53, AŽ54, AŽ70, AŽ64: C2.1,
 AŽ55: tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji,
namembnosti območja in funkciji stavb; višinski
gabarit je lahko do K + P + M (mansarda je lahko
urejena v več etažah),
 AŽ56: C2.7, dozidave ne smejo biti višje od osnovne
stavbe.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 AŽ24: D1.1, vendar je naklon strehe dovoljen v
razponu med 30º in 45º,
 AŽ53, AŽ54, AŽ70, AŽ64: D1.1,
 AŽ55: strehe so dvokapnice oziroma sestavljene
dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega
tlorisa, strešine so lahko lomljene; naklon streh je
dovoljen v razponu od 30° do 60°, lomljeni deli
strešin so lahko tudi položnejši; strehe nadstreškov
so lahko tudi enokapne v minimalnem naklonu ali
ravne; odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih
oken in frčad, ki ne smejo biti višje od osnovne
strehe, na posamezni strehi pa morajo biti vse istega
tipa; za ostale pogoje oblikovanja objektov je
potrebno upoštevati določila pod šifro D1.2,
 AŽ56: D1.8.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
 AŽ24, AŽ64: E1.1, E1.2,
 AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ70: E1.1, E1.2, parcela,
namenjena gradnji je praviloma določena z mejo
stavbnega zemljišča.
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
 AŽ24: F1,
 AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ64, AŽ70: minimalna
komunalna opremljenost obsega: dostop, oskrbo z
električno energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno
odvajanje odpadnih voda, določilo ne velja za
objekte gospodarske javne infrastrukture, ureditve za
potrebe obrambe, določilo predhodnega besedila te
alineje ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje
delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne
infrastrukture (komunalna opremljenost stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja ter nezahtevne in enostavne
objekte, ki ne potrebujejo komunalnih priključkov,
F1.3, F1.4.
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
 AŽ24: F2
 AŽ53, AŽ54, AŽ55, AŽ56, AŽ64, AŽ70: do vsake
stavbe je potrebno zagotoviti dostop za intervencijo.
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območjih posameznih EUP z oznakami AŽ53, AŽ54,
AŽ55, AŽ56, AŽ64, in AŽ70 se na območjih izven
registriranih arheoloških najdišč zaradi povečane
možnosti najdb arheoloških ostalin priporoča pred
pripravo projekta za gradnjo ali pred samo gradnjo
oziroma posegi v zemeljske plasti izvedba predhodnih
arheoloških raziskav. S predhodnimi arheološkimi
raziskavami se pridobijo dodatne informacije o
arheološkem potencialu zemljišča in občutno zmanjša
možnost naknadnih naključnih najdb arheoloških
ostalin. V kolikor predhodne arheološke raziskave
niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih
del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno
Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije
skladno s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega
nadzora
nad
posegi.
Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o
dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti
obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred pričetkom
zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških

Stran 233

najdišč je izvedba predhodnih arheoloških raziskav
skladno z 12. točko 70. člena tega odloka obvezna.
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4,
ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno. Območje EUP
z oznako AŽ54 se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS OE Kranj,
št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej opisano
prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim
katastrom, dejanskim položajem in rabo lokacije, zato
je na tem območju poseganje v prostor v skladu z
ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. Določbo te točke je
potrebno upoštevati v obdobju, ko se to območje
prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega
s predpisi.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
130. člen
Območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ31, AŽ33, AŽ52,
AŽ68, AŽ71, AŽ72, AŽ73, AŽ74 AŽ75, AŽ76
(A) Namenska raba: O
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.20
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede na potrebe
tehnologije
3.2. Velikost objektov: glede na potrebe tehnologije
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije,
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
glede na potrebe tehnologije,
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na potrebe
tehnologije,
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije,
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
glede na potrebe tehnologije,
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: glede na potrebe tehnologije,
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe tehnologije,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4.
Območje EUP z oznako AŽ31 se sicer prekriva z
območjem varovalnega gozda, določenega s
predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom, vendar je pristojni zavod za
gozdove na osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in
gozdovih s posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS
OE Kranj, št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej
opisano prekrivanje posledica razhajanj med
zemljiškim katastrom, dejanskim položajem in rabo
lokacij, zato je na tem območju poseganje v prostor v
skladu z ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je potrebno
umestitev posegov v prostor določiti v sodelovanju s
pristojnim zavodom za gozdove ter zanje pridobiti
pogoje pristojnega zavoda za gozdove in dovoljenje
pristojnega ministrstva. Določbo te točke je potrebno
upoštevati v obdobju, ko se to območje prekriva z
območjem varovalnega gozda, določenega s predpisi.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
131. člen
Območja EUP z oznakami AŽ34, AŽ45, AŽ50
(A) Namenska raba: SSs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje in občasno bivanje do dveh stanovanj na
stavbo,
dejavnost
članskih
organizacij
in
gospodinjstev,
 javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti ter
oddajanje zasebnih sob ali apartmajev gostom v
obsegu do 50% bruto tlorisnih površin stavbe; pogoj
glede obsega ne velja za gasilske domove,
(b) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe,
 gasilski domovi, garaže in parkirišča za potrebe EUP
oziroma podEUP,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,

Stran 234



športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,30,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji je 30 %, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega
mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
132. člen
Območja EUP oz. podEUP z oznakami AŽ36, AŽ38/1,
AŽ39, AŽ40/1, AŽ41, AŽ42, AŽ44, AŽ46
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
133. člen
Območji podEUP z oznakama AŽ38/2, AŽ40/2
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.14
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 AŽ38/2: B1, B2.3,
 AŽ40/2: B1, B2.8.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni dovoljeni
faktor zazidanosti podEUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne,
restavracije in točilnice ipd.) je 0,12
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2

Stran 235

5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
134. člen
Območje EUP z oznako AŽ51 (območja podEUP z
oznakami AŽ51/1, AŽ51/2, AŽ51/3, AŽ51/4)
(A) Namenska raba: BT, BC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) AŽ51/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo (razen nastanitev), trgovina, poslovne
dejavnosti, javna uprava, prirejanje iger na srečo,
športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih
organizacij in gospodinjstev,
(a2) vrste objektov glede na namen:
 gostilne, restavracije in točilnice, poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen sejemske dvorane in razstavišča,
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce,
 stavbe žičniških naprav in žičniške naprave kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v
skladu s strateškimi usmeritvami občine,
 garažne stavbe in parkirišča za potrebe urejanja
smučišča (teptalci za sneg ipd.),
 večnamenske stavbe,
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za oglaševanje.
(b) AŽ51/2, AŽ51/3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(b1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, javna
uprava, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, občasno bivanje, dejavnost članskih
organizacij in gospodinjstev,
(b2) vrste objektov glede na namen:
 gostinske, poslovne in upravne stavbe, trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
sejemske dvorane in razstavišča, objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, prostori za športnike in
gledalce, počitniške hišice,
 stavbe žičniških naprav in žičniške naprave kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v
skladu s strateškimi usmeritvami občine v AŽ51/3,
 garažne stavbe in parkirišča za potrebe urejanja
smučišča (teptalci za sneg ipd.),
 večnamenske stavbe,
(b3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za oglaševanje.
(c) AŽ51/4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(c1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijske dejavnosti, gostinstvo, trgovina,
poslovne dejavnosti, prirejanje iger na srečo,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,
(c2) vrste objektov glede na namen:
 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce, gostinske in poslovne stavbe,
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
razen sejemske dvorane in razstavišča,
 stavbe žičniških naprav in žičniške naprave kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski pogoji ipd. v
skladu s strateškimi usmeritvami občine,
 garažne stavbe in parkirišča za potrebe urejanja
smučišča (teptalci za sneg ipd.),
 večnamenske stavbe,
(c3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,



Stran 236

male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, ki so proizvodi, dani na trg v skladu s
predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, če so ti povezani s tlemi in
niso namenjeni prebivanju (razen objekti namenjeni
skladiščenju),
 objekti za oglaševanje.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 AŽ51/1, AŽ51/2, AŽ51/3: C1.6, C1.9,
 AŽ51/4: maksimalni faktor zazidanosti v okviru
parcele, namenjene gradnji je 0,25, minimalni delež
zelenih površin v okviru parcele, namenjene gradnji
pa je 25%.
3.2. Velikost objektov: C2.8
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.8
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, odvečni
material, ki bo nastal ob izkopu, gradbeni odpadki in
gradbeni material se ne smejo odlagati na travniških
površinah, če to ni mogoče pa je po koncu gradnje
potrebno poskrbeti za sanacijo in ponovno vzpostavitev
vegetacije
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: minimalna
komunalna opremljenost obsega: dostop, oskrbo z
električno energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno
odvajanje odpadnih voda, določilo predhodnega besedila
te alineje ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje
delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne
infrastrukture
(komunalna
opremljenost
stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ter nezahtevne in enostavne objekte, ki ne
potrebujejo komunalnih priključkov, F1.3, F1.4.
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: do
vsake stavbe je potrebno zagotoviti dostop za intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območju EUP se na območjih izven registriranih
arheoloških najdišč zaradi povečane možnosti najdb
arheoloških ostalin priporoča pred pripravo projekta
za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v
zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških
raziskav. S predhodnimi arheološkimi raziskavami se
pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost
naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin. V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je
zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni
vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del pisno ali po
elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni
pred pričetkom zemeljskih del. Na območjih
registriranih
arheoloških
najdišč
je
izvedba
predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko
70. člena tega odloka obvezna.
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4.
Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS OE Kranj,
št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej opisano
prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim
katastrom, dejanskim položajem in rabo lokacije, zato
je na tem območju poseganje v prostor v skladu z
ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. Določbo te točke je
potrebno upoštevati v obdobju, ko se to območje
prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega
s predpisi.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, za dopolnjevanje obstoječih in
urejanje novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je
potrebno predhodno pridobiti oceno ogroženosti
obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za varstvo pred
snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi.
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
135. člen
Območje EUP z oznako AŽ57(območja podEUP z
oznakami AŽ57/1, AŽ57/2, AŽ57/3, AŽ57/4, AŽ57/5)
(A) Namenska raba: BT, ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) AŽ57/1, AŽ57/2, AŽ57/3, AŽ57/4: A1.1, A1.2, A1.3,
A2.1, A2.2 ter
(a1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo, kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti kmetij,
trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti, prirejanje
iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti,

Stran 237

občasno bivanje, dejavnost članskih organizacij in
gospodinjstev,
(a2) vrste objektov glede na namen:
 gostinske stavbe, nestanovanjske kmetijske stavbe,
objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij, trgovske
stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, razen
nakupovalni centri, trgovski centri, veleblagovnice,
sejemske dvorane, razstavišča, bencinski servisi in
avtopralnice, stavbe za kulturo in razvedrilo, stavbe
za šport, počitniške hišice,
 garaže in parkirišča,
 stavbe žičniških naprav,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, smučišča in žičniške naprave, otroška in
druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in
druge urejene zelene površine,
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost,
 objekti za oglaševanje.
(b) AŽ57/5: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(b1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijska dejavnost,
(b2) vrste objektov glede na namen:
 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce (garderobe, sanitarije, tribune,
gostilne, restavracije in točilnice ipd.),
 stavbe žičniških naprav,
 parkirišča,
(b3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen: nabor dovoljenih vrst nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen je enak kot pri podtočki (a) te
točke.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 AŽ57/1, AŽ57/2 AŽ57/3, AŽ57/4: C1.6, C1.9,
 AŽ57/5: maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti
podEUP za prostore za športnike in gledalce
(garderobe, sanitarije, tribune, gostilne, restavracije
in točilnice ipd.) je 0,10.
3.2. Velikost objektov:
 AŽ57/1: C2.8,
 AŽ57/2 AŽ57/3, AŽ57/4: C2.1, C2.5,
 AŽ57/5: C2.1, C2.8 za stavbe žičniških naprav.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 AŽ57/1: D1.8,
 AŽ57/2, AŽ57/3, AŽ57/4: D1.1, D1.5,
 AŽ57/5: D1.1, D1.8 za stavbe žičniških naprav.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: minimalna
komunalna opremljenost obsega: dostop, oskrbo z
električno energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno
odvajanje odpadnih voda, določilo predhodnega besedila
te alineje ne velja za objekte gospodarske javne
infrastrukture, nestanovanjske objekte, ki za svoje
delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne
infrastrukture
(komunalna
opremljenost
stavbnega
zemljišča se določi v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ter nezahtevne in enostavne objekte, ki ne
potrebujejo komunalnih priključkov, F1.3, F1.4
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: do
vsake stavbe je potrebno zagotoviti dostop za intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območju EUP se na območjih izven registriranih
arheoloških najdišč zaradi povečane možnosti najdb
arheoloških ostalin priporoča pred pripravo projekta
za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v
zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških
raziskav. S predhodnimi arheološkimi raziskavami se
pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost
naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin. V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je
zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni
vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del pisno ali po
elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni
pred pričetkom zemeljskih del. Na območjih
registriranih
arheoloških
najdišč
je
izvedba
predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko
70. člena tega odloka obvezna.
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4

Stran 238

7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, za dopolnjevanje obstoječih in
urejanje novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je
potrebno predhodno pridobiti oceno ogroženosti
obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za varstvo pred
snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
136. člen
Območje EUP z oznako AŽ58
(A) Namenska raba: T
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.18
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti EUP je 0,6
3.2. Velikost objektov: C2.8
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.8
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: do
vsakega objekta je potrebno zagotoviti dostop za
intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na potrebe
tehnologije
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije, F4.2
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe tehnologije
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območju EUP se na območjih izven registriranih
arheoloških najdišč zaradi povečane možnosti najdb
arheoloških ostalin priporoča pred pripravo projekta
za gradnjo ali pred samo gradnjo oziroma posegi v
zemeljske plasti izvedba predhodnih arheoloških
raziskav. S predhodnimi arheološkimi raziskavami se
pridobijo dodatne informacije o arheološkem
potencialu zemljišča in občutno zmanjša možnost
naknadnih naključnih najdb arheoloških ostalin. V
kolikor predhodne arheološke raziskave niso
opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za
varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala
zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora
nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni
vodja je dolžan o dinamiki gradbenih del pisno ali po
elektronski pošti obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni
pred pričetkom zemeljskih del. Na območjih
registriranih
arheoloških
najdišč
je
izvedba
predhodnih arheoloških raziskav skladno z 12. točko
70. člena tega odloka obvezna.
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4.
Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS OE Kranj,
št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej opisano
prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim
katastrom, dejanskim položajem in rabo lokacije, zato
je na tem območju poseganje v prostor v skladu z
ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. Določbo te točke je
potrebno upoštevati v obdobju, ko se to območje
prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega
s predpisi.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
137. člen
Območje EUP z oznako AŽ59 (območji podEUP z
oznakama AŽ59/1, AŽ59/2)
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo, trgovina, izobraževanje, zdravstvo in
socialno varstvo, poslovne dejavnosti, javna uprava,
kulturne in razvedrilne dejavnosti, stalno in občasno
bivanje, prirejanje iger na srečo, dejavnost igralnic,
športnorekreacijske dejavnosti, dejavnost članskih
organizacij,
(b) vrste objektov glede na namen:
 gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe,
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
(razen
nakupovalni
centri,
trgovski
centri,
veleblagovnice, sejemske dvorane, razstavišča,
bencinski servisi in avtopralnice), stavbe za kulturo in
razvedrilo, stanovanjske stavbe, stavbe za šport,
 stavbe žičniških naprav,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, smučišča in žičniške naprave, otroška in
druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in
druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:



Stran 239

majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za oglaševanje.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe , razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo
biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0
m, nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe),
razen, če določila pod šifro B1 ne določajo drugače,
pa najmanj 1,50 m; manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč, celotno območje oziroma posamezna
funkcionalna celota mora biti zasnovana naenkrat
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 AŽ59/1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele pa je 10%,
 AŽ59/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,6, pod pogojem, da
maksimalni faktor zazidanosti celotnega območja
podEUP ne presega 0,4,
3.2. Velikost objektov:
 AŽ59/1: tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji ter
namembnosti območja in funkciji stavb, maksimalni
višinski gabarit je (K) + P + 4,
 AŽ59/2: tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji ter
namembnosti območja in funkciji stavb, oblikovati je
potrebno
drobnejšo
strukturo
pozidave,
prostorninsko razsežnejše stavbe je potrebno členiti
na manjše gradbene mase; maksimalni višinski
gabarit je (K) + P + 1 + M, izjema so tehnološki
objekti, kjer tehnološke zahteve pogojujejo drugačno
višino ter stavbe zasnovane v terasah – upravičenost
takšnega posega je potrebno utemeljiti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja (stavbe zasnovane
v terasah je treba vključiti v krajinski okvir na način, s
katerim krajinska podoba ne bo osiromašena, kar
mora biti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja dokazano s prostorsko presojo relevantnih
pogledov).
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 AŽ59/1: D1.8, strehe so lahko ravne ali v naklonu
poljubnih oblik in obdelave, vendar morajo biti enotno
oblikovane na celotnem območju AŽ59/1, izogibati
se je treba živim in izstopajočim barvam,
 AŽ59/2: strehe stavb so lahko ravne ali dvokapnice s
slemenom v smeri daljše stranice, oziroma
sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru
lomljenega tlorisa, naklon streh je dovoljen v razponu

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

od 35° do 42°, strešna kritina je lahko sive do
grafitno sive, rjave ali opečne barve (pri zimskih
vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno
steklo in steklu podobni brezbarvni materiali),
odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in
frčad, frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe,
na posamezni strehi morajo biti vse istega tipa;
proporcioniranje stavbnih volumnov in fasad naj bo
kvalitetno; pri uporabi materialov, in izboru barv je
treba upoštevati lokalne značilnosti; določila
predhodnega besedila alineje izjemoma ne veljajo za
tehnološke objekte, kjer tehnološke zahteve ne
omogočajo oblikovnega prilagajanja novega objekta
okoliškim stavbam oziroma širšem prostoru –
upravičenost takšnega posega je potrebno utemeljiti
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, z
vsemi posegi na območju podEUP se je treba
izogibati živim in izstopajočim barvam.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, odvečni material,
ki bo nastal ob izkopu, gradbeni odpadki in gradbeni
material se ne smejo odlagati na travniških površinah, če
to ni mogoče pa je po koncu gradnje potrebno poskrbeti
za sanacijo in ponovno vzpostavitev vegetacije
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
 AŽ59/1: F1,
 AŽ59/2: minimalna komunalna opremljenost obsega:
dostop, oskrbo z električno energijo, oskrbo s pitno
vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda, določilo
predhodnega besedila te alineje ne velja za objekte
gospodarske javne infrastrukture, nestanovanjske
objekte, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse
gospodarske javne infrastrukture (komunalna
opremljenost stavbnega zemljišča se določi v
postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ter
nezahtevne in enostavne objekte, ki ne potrebujejo
komunalnih priključkov, F1.2, F1.3, F1.4
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
 AŽ59/1: F2,
 AŽ59/2: do vsake stavbe je treba zagotoviti dostop
za intervencijo, F2.2 – ne glede na določila pod šifro
F2.2 se lahko parkirna mesta zagotovi izven parcele,
namenjene gradnji na drugih ustreznih površinah,
pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba.
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: /

Stran 240

7.2. Ohranjanje narave: v primeru, da se na območju
nahajajo enote ohranjanja narave in biotske
raznovrstnosti je potrebno upoštevati določilo G2,
posege v prostor je potrebno načrtovati v sodelovanju
s pristojnim zavodom za varstvo narave, pri čemer so
dovoljeni vsi posegi in dejavnosti v skladu z ostalimi
prostorskimi izvedbenimi pogoji določenimi za to
območje
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, za dopolnjevanje obstoječih in
urejanje novih smučišč ter gradnje žičnic in vlečnic je
potrebno predhodno pridobiti oceno ogroženosti
obravnavanih območij in rešitve – ukrepe za varstvo pred
snežnimi in zemeljskimi plazovi ter drugimi nevarnostmi
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. Dovoljena odstopanja: pri načrtovanju prostorske
ureditve in določitvi njenega obsega je treba upoštevati,
da je grafični prikaz območja EUP v izvedbenem delu
OPN prikazan na zemljiško katastrskem prikazu, ki
odstopa od dejanskega stanja (razhajanja od dejanskega
stanja so podrobneje obrazložena v strokovni podlagi
Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO,
d.o.o. Kamnik, št. proj. 2/2013, 2013-2014).
138. člen
Območje EUP z oznako AŽ60
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
139. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami AŽ61,
AŽ77/1, AŽ77/6, AŽ78/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
Območje EUP z oznako AŽ61 je dovoz za EUP z
oznako AŽ43.
140. člen
Območja EUP z oznakami AŽ66
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo, poslovne dejavnosti, javna uprava,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo,
kulturne
in
razvedrilne
dejavnosti,
športnorekreacijske dejavnosti, bivanje, dejavnost
članskih organizacij in gospodinjstev,
 trgovina za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov,
medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev,
gob in gozdnih sortimentov ipd.,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
(b) vrste objektov glede na namen:
 gostinske (razen kampi), poslovne in upravne
stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene
dejavnosti, razen sejemske dvorane, razstavišča in
bencinski servisi, stavbe splošnega družbenega
pomena, stanovanjske stavbe, nestanovanjske
kmetijske stavbe, objekti za dopolnilne dejavnosti
kmetij,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, otroška in druga javna
igrišča, vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,



Stran 241

začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnosti.
(d) Poleg PIP iz te točke je treba upoštevati tudi
Strokovne podlage za območji EUP z oznakama
AŽ66 (poseg pod zap. št. 158) in ŠU16 (poseg pod
zap. št. 186), ki jo je v februarju 2014 izdelala RRD,
Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale pod št.
proj. 5/2014 (v nadaljnjem besedilu: Strokovna
podlaga za EUP z oznako AŽ66) in v maju 2018
dopolnila. Ta območje EUP z oznako AŽ66 deli na
več območij za gradnjo stavb z oznakami od A do D
ter javnih površin. Na območja z oznakami A, B in C
naj se prednostno umešča stavbe namenjene
gostinstvu, poslovnim dejavnostim, javni upravi,
izobraževanju, zdravstvu in socialnemu varstvu,
kulturnim in razvedrilnim dejavnostim, trgovini,
dopolnilnim dejavnostim kmetij itd. na območja z
oznako D pa prednostno apartmajske stavbe in
stavbe namenjene bivanju.
(e) Strokovna podlaga za EUP z oznako AŽ66 je na
vpogled na oddelku pristojne občinske službe za
prostor.
2. PIP glede lege objektov:
(1) Okvirna lega objektov je razvidna Strokovne podlage
za EUP z oznako AŽ66.
(2) Območje EUP je okvirno razdeljeno na območja za
gradnjo stavb z oznakami od A do D in gradnjo javnih
površin. Na območju A se določa ureditev osrednjega
trškega prostora.
(3) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji
stavb (označenih s črko in zaporedno številko) so določeni
naslednji okvirni maksimalni tlorisni gabariti stavb:
 A1 in A4 9,0 m x 24,0 m,
 A2 9,0 m x 27 m,
 A3 9,0 m x 18 m,
 B 2 x 7,5 m x 13,5 m z možnostjo ureditve pritlične
povezave,
 C 9,0 m x 13,5 m,
 D1 in D8 6,9 m x 10,5 m,
 D2, D3, D9, D10, D11, D12, D13 in D14 6,0 m x 9,0
m,
 D4, D7 in D15 7,5 m x 12,0 m,
 D5 9,0 m x 12,0 m,
 D6 7,5 m x 13,5 m.
(4) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je
dovoljeno tudi združevati, deliti in kako drugače ustrezno
prilagajati pod pogojem, da se zagotovi ustrezne
nadomestne dovoze, koridorje infrastrukturnih omrežij ter
površine pripadajočih infrastrukturnih objektov.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od cestnega
telesa lokalnih cest oddaljeni najmanj 8,0 m, od javnih poti
in ostalih nekategoriziranih javnih cest pa najmanj 6,0 m
oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na
kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh
določil je dopustno le v soglasju z upravljavcem cest ter
takrat, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene
pod šifro B1) morajo biti od meja sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč.
3. PIP glede velikosti:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: določena z ostalimi
PIP določenimi za območje EUP
3.2. Velikost objektov: pogoji glede tlorisnih zasnov in
gabaritov so določeni v prejšnji točki; višinski gabariti
stavb od A1 do A4 ter stavbe B so dovoljeni do (K) +
P + 1 + M (kota pritličja je lahko največ 0,3 m nad
urejenim terenom, višina kolenčnega zidu pa je lahko
največ 0,3 m), stavb C in od D1 do D15 pa do (K) + P
+ M.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko 5.2 tega člena
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna Strokovne
podlage za EUP z oznako AŽ66
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve na območju
EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več
etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka parcela, namenjena gradnji lahko
predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in
naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v
etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra:
 Okvirno prometno urejanje je razvidno iz Strokovne
podlage za EUP z oznako AŽ66. Območje EUP
AŽ66 se prometno navezuje na lokalno cesto Ravne
– Gospinca – Krvavec preko dveh obstoječih
priključkov. Pri urejanju območje je treba omogočiti
nemoteno dostopanje do sosednjih območij.
 Potek omrežij gospodarske infrastrukture mora biti
medsebojno usklajen. Praviloma naj se jih združuje v
skupne koridorje. Omrežja gospodarske javne
infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih
površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi
tehničnih in drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen.
 Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno
požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne
požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim
vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
 Nizko in srednje napetostno elektro omrežje, omrežje
javne razsvetljave ter komunikacijska omrežja je
treba zgraditi v podzemni in kabelski izvedbi. Na

Stran 242

območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov in
na območjih, kjer je napetost nezadostna, je
potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz.
zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje
in trase za priključne srednjenapetostne vode. Tip in
obliko svetilk javne razsvetljave je treba prilagoditi
kulturnemu izročilu.
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.3. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: /
7.4. Ohranjanje narave: /
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. Dovoljena odstopanja
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena odstopanja od
rešitev, določenih s tem členom ter Strokovno podlago za
EUP z oznako AŽ66, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše
z
oblikovalskega,
prometno-tehničnega
ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo
pristojni upravljavci.
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v
Strokovni podlagi za EUP z oznako AŽ66, ki so posledica
natančnejše stopnje obdelave projektov.
141. člen
Območja podEUP z oznakami AŽ77/2, AŽ77/3, AŽ77/4,
AŽ77/5, AŽ77/7
(A) Namenska raba: K2, G, VC, OO, A
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.1, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji,
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo
ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, opuščeni
kamnolom v AŽ77/7 se ustrezno sanira,
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3 ter
urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo ekološki,
varstveni, krajinski ipd. pogoji,
(d) ostala območja (OO): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.4,
A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo
ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji,
(e) na območjih AŽ77/2, AŽ77/4 in AŽ77/7 je dovoljeno
tudi urejanje gorskih kolesarskih poti, razen na
območjih kmetijskih zemljišč, na katerih je za gorsko
kolesarjenje dovoljeno uporabiti zgolj obstoječe poti;
gorskih kolesarskih poti ni dovoljeno urediti po
planinskih poteh; poseganje v planinske poti je
dovoljeno le izjemoma v skladu s predpisi,
(f) na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del, k.o.
Šenturška gora (z določeno namensko rabo A) je
poleg posegov (in pogojev) pod šiframi A1.1, A1.2,
A1.3 dopustno pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo
za že zgrajeno stavbo, podporni zid ter drvarnico pod
naslednjimi pogoji:
 v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno občasno
bivanje, oddajanje apartmajev gostom in kmetijstvo

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(vrsta objekta glede na namen se določi glede na
pretežni namen uporabe),
 maksimalne tlorisne dimenzije stavbe so 10,5 m x
6,0 m,
 višinski gabarit stavbe je lahko do K + P + M oziroma
P (delno vkopano) + 1 + M,
 streha je dvokapnica s slemenom v smeri krajše
stranice; naklon strehe je dovoljen v razponu med
35° do 42°,
 za odpiranje strešin, oblikovanje, uporabo materialov
ter umeščanje drugih elementov na stavbo je treba
upoštevati določila pod šifro D1.1,
 drvarnica je lahko enoetažna, pritlična s tlorisno
površino največ 30 m²,
(g) na zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora (z
določeno namensko rabo A) je poleg posegov (in
pogojev) pod šiframi A1.1, A1.2, A1.3 dopustno
pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo za že zgrajeno
stavbo ter podporni zid pod naslednjimi pogoji:
 v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno bivanje in
kmetijstvo (vrsta objekta glede na namen se določi
glede na pretežni namen uporabe),
 maksimalne tlorisne dimenzije stavbe so 6,2 m x 6,2
m,
 višinski gabarit stavbe je lahko do P + (M),
 streha je dvokapnica; naklon strehe je dovoljen v
razponu med 38° do 45°,
 za odpiranje strešin, oblikovanje, uporabo materialov
ter umeščanje drugih elementov na stavbo je treba
upoštevati določila pod šifro D1.1.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 B1, pomožni kmetijsko–gozdarski objekti (ki so
stavbe), majhne stavbe in majhne stavbe kot
dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč,
 za stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc.
št. 1035/24 in 1035/1-del, k.o. Šenturška gora ter
stavbo s pripadajočimi ureditvami na zemljišču s
parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora ni treba
upoštevati določil prejšnje alineje – glej točki 1.1./f in
1.1/g,
 pri določanju dejanske lege stavbe s pripadajočimi
objekti na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del,
k.o. Šenturška Gora ter stavbe s pripadajočimi
ureditvami na zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o.
Šenturška Gora je treba upoštevati, da je grafični
prikaz izvedbenega dela OPN prikazan na zemljiško
katastrskem prikazu, ki lahko odstopa od dejanskega
stanja (razhajanja od dejanskega stanja so
podrobneje obrazložena v strokovni podlagi
Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI
BIRO, d.o.o. Kamnik, št. proj. 2/2013, 2013-2014),
zato se dejansko lego določi z geodetskim načrtom.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /, za stavbo s pripadajočimi objekti
na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del, k.o.
Šenturška gora ter stavbo s pripadajočimi ureditvami
na zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora
glej točki 1.1./f in 1.1/g
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: za stavbo s pripadajočimi
objekti na zemljišču s parc. št. 1035/24 in 1035/1-del, k.o.
Šenturška gora ter stavbo s pripadajočimi ureditvami na
zemljišču s parc. št. 1094/7, k.o. Šenturška gora glej točki
1.1./f in 1.1/g

Stran 243

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1, razen za
stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št.
1035/24 in 1035/1-del, k.o. Šenturška gora ter stavbo s
pripadajočimi ureditvami na zemljišču s parc. št. 1094/7,
k.o. Šenturška gora, za kateri obsega minimalna
komunalna opremljenost: dostop, oskrbo z električno
energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje
odpadnih voda, določilo ne velja za nezahtevne,
enostavne ter druge objekte, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov, F1.3, F1.4
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.1.3 ter F4.1.4, če v objektu
nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3, ogrevanje na
kurilno olje je prepovedano
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
141.a člen
Območje podEUP z oznako AŽ77/8
(A) Namenska raba: K2
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1,
A5.5,
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo,
zagotoviti je potrebno parkirna mesta s skladu z določili
F2.2, investitor lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven
parcele, namenjene gradnji, na drugih ustreznih
površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v
objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih kmetijskih
zemljišč:
9.1. Območje je namenjeno vzpostavitvi nadomestnih
kmetijskih zemljišč. Če se nadomestna kmetijska
zemljišča v podEUP AŽ77/8 vzpostavljajo na zemljiščih, ki
so po dejanski rabi gozd, je treba v skladu z zakonom, ki
ureja gozd, pridobiti odločbo o krčitvi gozda v kmetijske
namene ter izvesti predhodni posek gozda, odvoz lesa ter
pripraviti zemljišče v skladu s pedološkim elaboratom
»Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč v
Občini Cerklje investitorja Lidije Jagodic«, ki ga je v
februarju 2022 izdelal dr. Tomaž Kralj.
9.2. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v
podEUP AŽ77/8 predstavlja zahtevno agromelioracijo v
skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba
pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne agromelioracije.
9.3. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v
podEUP AŽ77/8 predstavlja nezahtevno agromelioracijo v
skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, je treba
pripraviti načrt agromelioracijskih del s popisom del, ki ga
izdela javna služba kmetijskega svetovanja, iz katerega so
razvidne:

Stran 244



katastrske občine in parcelne številke nezahtevne
agromelioracije in
 predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in
lokacija.
9.4. Za načrt agromelioracijskih del je treba pridobiti
soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
9.5. Če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na
območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je
treba pred pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije
pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih
organov.
142. člen
Območja podEUP z oznakami AŽ78/2, AŽ78/3, AŽ78/4,
AŽ78/5, AŽ78/6, AŽ78/7, AŽ78/8, AŽ78/9, AŽ78/10,
AŽ78/11, AŽ78/12, AŽ78/13, AŽ78/14, AŽ78/15
(A) Namenska raba: ZS, K2, G, VC, OO, A
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS): A.1.1,
A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijska dejavnost, kmetijstvo,
(a2) vrste objektov glede na namen:
 žičniške naprave in stavbe žičniških naprav (postaje,
prostor za delavce, delavnice za vzdrževanje in
remont ipd.),
 ureditve za letni turizem in rekreacijo (npr. sankaške
proge) v AŽ78/3,
(a3) vrste drugih ureditev:
 ureditve za potrebe paše živine.
(b) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1, A.1.2, A1.3,
A4.1, A5.1, A5.5,
(c) gozdna zemljišča (G): A1.1, A.1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A5.2 je na
območjih namenske rabe G dovoljena tudi gradnja
žičniških naprav in stavb žičniških naprav (postaje, prostor
za delavce, delavnice za vzdrževanje in remont ipd.),
(d) celinske vode (VC): A1.1, A.1.2, A1.3, A4.1, A5.3,
poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A5.3 je na
območjih namenske rabe VC dovoljena tudi ureditev
akumulacijskih jezer za potrebe zasneževanja smučišč s
pripadajočimi napravami,
(e) ostala območja (OO): A1.1, A.1.2, A1.3, A4.1, A5.4,
A5.5, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A5.4 je na
območjih namenske rabe OO dovoljena tudi gradnja
žičniških naprav in stavb žičniških naprav (postaje, prostor
za delavce, delavnice za vzdrževanje in remont ipd.),
(f) na območjih podtočk od (a) do (d) so dovoljeni še
naslednji posegi:
 rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih
žičniških naprav ter zamenjave žičniških naprav in
njihovih delov,
 gradnje in postavitve varovalnih ograj namenjenih
fizičnemu varovanju žičniških naprav in smučišč,
 postavitve opozorilnih in obvestilnih znakov na
smučiščih,
 postavitve sistema dopolnilnega zasneževanja z
umetnim snegom v skladu predpisi o vodah in
varstvu okolja, odloki o varovanju vodnih virov in
predhodno
izdelano
študijo
o
umetnem
zasneževanju smučišč na Krvavcu,
 dopolnjevanje obstoječih in urejanje novih smučišč,
tekaških stez in sankališč kot to dopuščajo ekološki,
varstveni, krajinski pogoji ipd. v skladu s strateškimi
usmeritvami občine. Pred temi posegi je potrebno za

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

območje RTC Krvavec izdelati sanacijski program za
sanacijo z zimsko športnimi in rekreacijskimi
ureditvami poškodovanih zemljišč in izvesti dela
določena s tem programom,
 ureditve gorskih kolesarskih poti v AŽ78/2, AŽ78/3 in
AŽ78/4, razen na območjih kmetijskih zemljišč, na
katerih je za gorsko kolesarjenje dovoljeno uporabiti
zgolj obstoječe poti; gorske kolesarske poti naj se po
možnosti locira v bližino obstoječih infrastrukturnih
objektov (ceste, poti, žičnice);gorskih kolesarskih poti
ni dovoljeno urediti po planinskih poteh; poseganje v
planinske poti je dovoljeno le izjemoma v skladu s
predpisi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
(g) Določila podtočk (b), (c), (e) in (f) ne veljajo za
območje Dolge njive – Koren. Na tem območju so
dovoljeni le naslednji posegi:
 gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve
komunalnih,
energetskih
in
komunikacijskih
priključkov izključno za potrebe obstoječih stavb na
območju, pri čemer naj se priključek na elektriko ter
komunikacijska omrežja po možnosti položi
podzemno oziroma vizualno neizpostavljeno,
 prepusti, objekti na vodotokih in ob njih,
 objekti za zaščito bregov vodotokov in ureditev strug,
hudourniške pregrade, stabilizacijski objekti za
zadrževanje plazov,
 postavitve objektov in naprav za pašo živine (grajene
ograje za pašo živine, napajalna korita, krmišča in
grajena molzišča kot enoetažni in pritlični objekti s
tlorisno površino največ 30 m²),
 rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih pastirskih
stanov,
 manjše posamične krčitve ruševja na zaraslih
območjih za potrebe paše živine, če ne načenjajo
večjih strnjenih kompleksov ruševja,
 sanitarne sečnje,
 urejanje najnujnejših gorskih poti, ki morajo biti dobro
označene zavarovane in opremljene s počivališči na
vmesnih in ciljnih točkah po pravilih PZS, na
kmetijskih zemljiščih urejanje novih gorskih poti ni
dovoljeno, zanje je dopustno zgolj uporabiti
obstoječe poti,
 objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
 objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah,
 objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem,
 gradnje novih objektov iz tretje, devete, desete in
enajste alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih
dopustne le izjemoma kot posegi za začasne
ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
(h) Določila podtočk (c), (f) in (g) ne veljajo za območja
podEUP z oznakami AŽ78/6, AŽ78/7, AŽ78/8, AŽ78/9,
AŽ78/10, AŽ78/11. Na teh območjih so, poleg posegov, ki
so povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi,
dopustne zgolj rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve
obstoječih žičniških naprav, zamenjave žičniških naprav ali
njihovih delov ter vzdrževanje drugih zakonito zgrajenih
objektov. Določbo te podtočke je potrebno upoštevati v
obdobju, ko se ta območja prekrivajo z območji varovalnih
gozdov, določenih s predpisi.

Stran 245

(i) Na območjih podEUP z oznakami AŽ78/12, AŽ78/13,
AŽ78/14 in AŽ78/15 se načrtuje širitve smučarskih prog, ki
jih je dopustno izvesti le, če se zanje pridobi dovoljenje
pristojnega ministrstva za gozdove.
(j) Na zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del, k.o.
Šenturška gora (z določeno namensko rabo A) je poleg
posegov (in pogojev) pod šiframi A1.1, A1.2, A1.3
dopustno pridobiti upravno dovoljenje za gradnjo za že
zgrajeno stavb pod naslednjimi pogoji: v stavbi je od vrst
dejavnosti dovoljeno občasno bivanje, oddajanje
apartmajev gostom in kmetijstvo (vrsta objekta glede na
namen se določi glede na pretežni namen uporabe);
maksimalne tlorisne dimenzije stavbe so 9,5 m x 6,5 m;
višinski gabarit stavbe je lahko do P (K) + M1 + M2; streha
je dvokapnica s slemenom v smeri daljše stranice; naklon
strehe je dovoljen v razponu med 38° do 45°, odpiranje
strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad - frčade
ne smejo biti višje od osnovne strehe; za oblikovanje,
uporabo materialov ter umeščanje drugih elementov na
stavbo je treba upoštevati določila pod šifro D1.1.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 B1,
 stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljene najmanj 4,0 m (razen, če določila pod šifro
B1 ne določajo drugače), pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe ter
majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave pa
najmanj 1,50 m (razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače); manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov
sosednjih zemljišč,
 lociranje in oblikovanje žičniških naprav in smučišč je
potrebno izdelati s poudarkom na ustreznem
vključevanju smučišč, žičniških naprav v krajinski
okvir; če je mogoče, je potrebno večja in manjša
smučišča med seboj povezati; pri posegih v prostor
je potrebno območje objekta kulturne dediščine (EŠD
1699 – kapela Marije Snežne) ustrezno zaščititi, da
ne bo prišlo do posrednih ali neposrednih poškodb
na objektu; stebri žičnice naj se načrtujejo v ustrezni
oddaljenosti od kapelice, da se ohranja njen
prostorski pomen in pojavnost; gradnja novih žičnic s
pripadajočimi stavbami žičniških naprav znotraj
evidentiranega arheološkega najdišča (EŠD 18481)
je možna le, če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo; v kolikor je
tehnično možno naj se predlaga variantne rešitve
poteka trase žičniške naprave, s čimer je možen
odmik trase izven arheološkega najdišča,
 za stavbo na zemljišču s parc. št. 1038/33 in
1038/58-del, k.o. Šenturška gora ni treba upoštevati
določil prve in druge alineje te točke - glej točko
1.1./j.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /, za stavbo na zemljišču s parc. št.
1038/33 in 1038/58-del, k.o. Šenturška gora glej točko
1.1./j
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: stavbe žičniških naprav morajo
biti oblikovane enotno na celotnem območju EUP, za
stavbo na zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del,
k.o. Šenturška gora glej točko 1.1./j
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.2, D2.3, D2.4, D2.5,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, drevesne
ograde in drugi pasovi vegetacije ter skupine dreves in

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

drevesni osamelci na in ob planinah so varovani; poseki
dreves so na planinah dopustni le v izjemnih primerih (če
je oviran potek poti in se mu ni možno izogniti ipd.); poseki
posameznih dreves, drevesnih skupin ali ruševja so
dopustni le s soglasjem spomeniške službe; na območju
Dolge njive – Koren se mora urejanje planinskih poti in
stez zgledovati po planinskih poteh visokogorja, tako da je
čim manj posegov v ruševje in ranljiva tla; za vse posege v
tem območju je potrebno pridobiti mnenje pristojnega
zavoda za gojitev divjadi, zavodov za varstvo narave,
kulturne dediščine, za planinstvo in gozdarstvo.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1, razen za
stavbo na zemljišču s parc. št. 1038/33 in 1038/58-del,
k.o. Šenturška gora, za katero obsega minimalna
komunalna opremljenost: dostop, oskrbo z električno
energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje
odpadnih voda, določilo ne velja za nezahtevne,
enostavne ter druge objekte, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov, F1.3, F1.4
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Na
območjih podEUP z oznakami AŽ78/2, AŽ78/6,
AŽ78/7, AŽ78/8, AŽ78/9, AŽ78/10, AŽ78/11,
AŽ78/12, AŽ78/13, AŽ78/14 in AŽ78/15 se na
območjih izven registriranih arheoloških najdišč zaradi
povečane možnosti najdb arheoloških ostalin
priporoča pred pripravo projekta za gradnjo ali pred
samo gradnjo oziroma posegi v zemeljske plasti
izvedba predhodnih arheoloških raziskav. S
predhodnimi arheološkimi raziskavami se pridobijo
dodatne informacije o arheološkem potencialu
zemljišča in občutno zmanjša možnost naknadnih
naključnih najdb arheoloških ostalin. V kolikor
predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred
začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo
kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop
do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik
zemljišča/investitor/odgovorni vodja je dolžan o
dinamiki gradbenih del pisno ali po elektronski pošti
obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 14 dni pred pričetkom
zemeljskih del. Na območjih registriranih arheoloških
najdišč je izvedba predhodnih arheoloških raziskav
skladno z 12. točko 70. člena tega odloka obvezna.

Stran 246

7.2. Ohranjanje narave: G2, nova smučišča je potrebno
načrtovati v sodelovanju s pristojnim zavodom za
varstvo narave
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3, ogrevanje na
kurilno olje je prepovedano
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. Dovoljena odstopanja: pri načrtovanju posameznih
ureditev in določitvi njihove lege je treba upoštevati
razhajanja med zemljiško katastrskimi prikazi in podatki o
dejanskem stanju prostora na območju Krvavca
(razhajanja so podrobneje obrazložena v strokovni podlagi
Sanacijski program Krvavca (UB URBANISTIČNI BIRO,
d.o.o. Kamnik, št. proj. 2/2013, 2013-2014).
III/4.2.4. Apno
143. člen
Območje EUP z oznako AP1
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
144. člen
Območji EUP z oznakama AP2, AP3
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo;
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
145. člen
Območje EUP z oznako AP5
(A) Namenska raba: SP
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3

Stran 247

3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
146. člen
Območje EUP z oznako AP6
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
147. člen
Območje EUP z oznako AP4
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2
ter:
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 kmetijstvo,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
(b) vrste objektov glede na namen:
 nestanovanjske kmetijske stavbe za potrebe
čebelarstva, objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij,
 parkirišča za potrebe EUP,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 čebelnjaki,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti.
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji je
0,4, minimalni delež zelenih površin v okviru parcele
je 30%

Stran 248

3.2. Velikost objektov: C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D1.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
148. člen
Območja podEUP z oznakami AP7/1, AP7/2, AP7/3
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
149. člen
Območja podEUP z oznakami AP7/4, AP7/5, AP7/6
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območji podEUP z oznakama AŽ77/3, in AŽ77/5.
III/4.2.5. Ravne
150. člen
Območje EUP z oznako RV1
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.1 Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
151. člen
Območje EUP z oznako RV2
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1

Stran 249

6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega
mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
152. člen
Območje EUP z oznako RV4
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega
mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
153. člen
Območje EUP z oznako RV5
(A) Namenska raba: As
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
154. člen
Območje podEUP z oznako RV6/1
(A) Namenska raba: PC

Stran 250

(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
155. člen
Območji podEUP z oznakama RV6/2, RV6/3
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5.
155.a člen
Območja podEUP z oznakami RV6/4, RV6/5 in RV6/6
(A) Namenska raba: K2
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.1,
A5.5,
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo,
zagotoviti je potrebno parkirna mesta s skladu z določili
F2.2, investitor lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven
parcele, namenjene gradnji, na drugih ustreznih
površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v
objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih kmetijskih
zemljišč:
9.1. Območja so namenjena vzpostavitvi nadomestnih
kmetijskih zemljišč. Če se nadomestna kmetijska
zemljišča v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 vzpostavljajo
na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd, je treba v skladu
z zakonom, ki ureja gozd, pridobiti odločbo o krčitvi gozda
v kmetijske namene ter izvesti predhodni posek gozda,
odvoz lesa ter pripraviti zemljišče v skladu s pedološkim
elaboratom »Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih
zemljišč v Občini Cerklje investitorja Metoda Dobravec«, ki
ga je v februarju 2022 izdelal dr. Tomaž Kralj.
9.2. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v
podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 predstavlja zahtevno
agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska
zemljišča, je treba pridobiti odločbo o uvedbi zahtevne
agromelioracije.
9.3. Če vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč v
podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 predstavlja nezahtevno
agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska
zemljišča, je treba pripraviti načrt agromelioracijskih del s
popisom del, ki ga izdela javna služba kmetijskega
svetovanja, iz katerega so razvidne:
 katastrske občine in parcelne številke nezahtevne
agromelioracije in
 predvidena agromelioracijska dela, njihova količina in
lokacija.
9.4. Za načrt agromelioracijskih del je treba pridobiti
soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.
9.5. Če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na
območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih, je
treba pred pričetkom izvedbe nezahtevne agromelioracije
pridobiti ustrezna soglasja ali dovoljenja pristojnih
organov.
III/4.2.6. Sidraž
156. člen
Območje EUP z oznako SŽ1
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5

Stran 251

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
157. člen
Območja EUP z oznakami SŽ2, SŽ3 in SŽ6
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 SŽ2, SŽ3: B1, B2.2,
 SŽ6: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov:
 SŽ2, SŽ3: C2.1, C2.5,
 SŽ6: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 SŽ2, SŽ3: D1.1, D1.5,
 SŽ6: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 252

6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

158. člen
Območje EUP z oznako SŽ4
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2

161. člen
Območja EUP z oznakami SV1, SV3, SV6
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2, ne glede na
določila šifre B2.2 za posege na zemljišču s parc. št.
846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) ne velja omejitev, da
mora biti daljša stranica stavbe na terenu v naklonu
postavljena vzporedno s plastnicami
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9, ne glede
na določila šifre C1.3 je za posege na zemljišču s parc. št.
846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) maksimalni faktor
zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji 0,25
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5, C2.1, C2.5, ne glede na
določila pod šiframa C2.1 in C2.5 je za posege na
zemljišču s parc. št. 846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1)
potrebno upoštevati naslednja določila glede velikosti
objektov:
 razmerje stranic tlorisa stavbe je lahko od 1:1 do bolj
podolgovatih oblik; tloris je lahko tudi sestavljen,
 višinski gabarit stavb pa ne sme presegati 9 m nad
koto urejenega terena.
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5, ne glede na določila
pod šiframa D1.1 in D1.5 je za posege na zemljišču s
parc. št. 846/2, k.o. Šenturška Gora (SV1) potrebno
upoštevati naslednja določila glede oblikovanja objektov:
 strehe stavb lahko sestavljene, ravne ali v naklonu,
poljubne oblike in obdelave, nakloni strešin na isti
stavbi so lahko različni,
 uporaba materialov, način gradnje in izbor barv
morata upoštevati lokalne značilnosti; barve, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr.
citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene,
živo, temno in turkizno modre ipd.), niso dovoljene;
barva fasade mora biti določena v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja,
 klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na fasade umeščati diskretno,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov.

159. člen
Območji podEUP z oznakama SŽ5/1, SŽ5/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
160. člen
Območji podEUP z oznakama SŽ5/3, SŽ5/4
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5.
III/4.2.7. Stiška vas

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega
mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
162. člen
Območje EUP z oznako SV2
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako AŽ60.
163. člen
Območje EUP z oznako SV4, SV5, SV12
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5

Stran 253

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
164. člen
Območje EUP z oznako SV7
(A) Namenska raba: CDb
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo, trgovina, poslovne dejavnosti, javna
uprava, prirejanje iger na srečo, športnorekreacijske
dejavnosti, dejavnost članskih organizacij,
(b) vrste objektov glede na namen:
 gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe,
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
razen
nakupovalni
centri,
trgovski
centri,
veleblagovnice, sejemske dvorane, razstavišča,
bencinski servisi in avtopralnice, stavbe za kulturo in
razvedrilo, stavbe za šport,
 stavbe žičniških naprav,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4.
Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS OE Kranj,
št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej opisano
prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim
katastrom, dejanskim položajem in rabo lokacije, zato
je na tem območju poseganje v prostor v skladu z
ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je zanj potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva. Določbo te alineje
je potrebno upoštevati v obdobju, ko se to območje
prekriva z območjem varovalnega gozda, določenega
s predpisi.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
165. člen
Območji EUP z oznakama SV8, SV9
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:

Stran 254

 SV8: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3,
 SV9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
 SV8: E1.1, E1.2,
 SV9: E1.1, E1.2, praviloma določena z mejo
stavbnega zemljišča.
5.2. Parcelacija:
 SV8: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4,
 SV9: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
166. člen
Območja EUP z oznakami SV10, SV11, SV13, SV16,
SV17, SV18
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
167. člen
Območje EUP z oznako SV14
(A) Namenska raba: SP
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3

Stran 255

6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
168. člen
Območje EUP z oznako SV15
(A) Namenska raba: E
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.19
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: zazidanost se določi
v skladu z normativi in standardi
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: v primeru, da v objektih nastajajo
komunalne in industrijske odpadne vode je treba
upoštevati določila pod šiframi F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4.
Območje EUP se sicer v delu prekriva z območjem
varovalnega gozda, določenega s predpisom o
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim
namenom, vendar je pristojni zavod za gozdove na
osnovi predpisa o varovalnih gozdovih in gozdovih s
posebnim namenom ugotovil (dopis ZGS OE Kranj,
št. 281-8/05 z dne 24. 5. 2013), da je prej opisano
prekrivanje posledica razhajanj med zemljiškim
katastrom, dejanskim položajem in rabo lokacij, zato
je na tem območju poseganje v prostor v skladu z
ostalimi PIP dovoljeno, pri čemer je potrebno
umestitev posegov v prostor določiti v sodelovanju s
pristojnim zavodom za gozdove ter zanje pridobiti
pogoje pristojnega zavoda za gozdove in dovoljenje
pristojnega ministrstva. Določbo te alineje je potrebno
upoštevati v obdobju, ko se to območje prekriva z
območjem varovalnega gozda, določenega s predpisi.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
169. člen
Območja EUP z oznakami SV19, SV20, SV21
(A) Namenska raba: O
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako AŽ31. Poleg s šifro A3.20
določenih dovoljenih posegov v prostor je na območju
EUP z oznako SV19 od vrst dejavnosti dovoljena tudi
oskrba z energijo, od vrst objektov glede na namen pa tudi
hidroelektrarne.
170. člen
Območje EUP z oznako SV22
(A) Namenska raba: O
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68,
AŽ71, AŽ72, AŽ73, AŽ74, AŽ75, AŽ76.
171. člen
Območja podEUP z oznakami SV23/1, SV23/2, SV24/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
Poleg s šiframi A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 in A3.13
določenih dovoljenih posegov v prostor so na območju
podEUP z oznako SV24/1 dovoljene še rekonstrukcije,
vzdrževanje in odstranitve obstoječih žičniških naprav,
zamenjave žičniških naprav in njihovih delov ter gradnje
novih žičniških naprav.
172. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SV23/3,
SV23/4, SV23/5, SV25
(A) Namenska raba: K2, G, VC, OO
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5,
razen za območje podEUP z oznako SV23/3, kjer
veljajo enaki kot za območja podEUP z oznakami
AŽ77/2, AŽ77/4 in AŽ77/7.
173. člen
Območji podEUP z oznakama SV24/2, SV24/3
(A) Namenska raba: K2, G, VC, OO

Stran 256

(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje podEUP z oznako AŽ78/4.
174. člen
Območja podEUP z oznakami SV24/4, SV24/5, SV24/6,
SV24/7:
(A) Namenska raba: G
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami AŽ78/6, AŽ78/7,
AŽ78/8, AŽ78/9, AŽ78/10 in AŽ78/11, na območju
podEUP z oznako SV24/7 pa so dopustne tudi gradnje
žičniških naprav, vendar na območje podEUP ni
dovoljeno umestiti podpornih stebrov žičniških
naprav. Za umestitev žičniške naprave je potrebno
pridobiti pogoje pristojnega zavoda za gozdove in
dovoljenje pristojnega ministrstva.
III/4.2.8. Sveti Lenart
175. člen
Območja EUP z oznakami SL1, SL2 in SL8
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 SL1, SL2: B1, B2.2,
 SL8: B1, B2.3, vendar za območje ne velja omejitev,
da mora biti daljša stranica stavbe na terenu v
naklonu
 postavljena vzporedno s plastnicami.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 SL1, SL2: C1.3, C1.9,
 SL8: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 SL1, SL2: C2.1, C2.5,
 SL8: tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat, tloris
je lahko lomljen; za velikost objektov je treba
upoštevati še določila pod šifro C2.2, od druge
alineje naprej ali določila pod šifro C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 SL1, SL2: D1.1, D1.5,
 SL8: D1.2, D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
176. člen
Območje EUP z oznako SL3
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako SŽ1.
177. člen
Območje EUP z oznako SL4
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:

Stran 257

7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
178. člen
Območje EUP z oznako SL5
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3,
dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na
stavbo;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
179. člen
Območje EUP z oznako SL6
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako SŽ4.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

180. člen
Območje podEUP z oznako SL7/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
181. člen
Območji podEUP z oznakama SL7/2, SL7/3
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5.
III/4.2.9. Šenturška Gora
182. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ŠU1/1,
ŠU2, ŠU3
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ŠU1/1: B1, B2.2,
 ŠU2, ŠU3: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4

Stran 258

7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
183. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ŠU1/2,
ŠU4/1, ŠU7, ŠU13
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ŠU1/2, ŠU4/1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2,
dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo,
 ŠU7, ŠU13: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2, dovoljeno
je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
podEUP ŠU4/1 je treba zgraditi nov NN kabelski izvod
ustreznega preseka iz transformatorske postaje TP 1147
Šenturška Gora vikendi.
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
184. člen
Območje podEUP z oznako ŠU4/2
(A) Namenska raba: E
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako SV15.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

185. člen
Območji EUP z oznakama ŠU5, ŠU12
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ŠU5: B1, B2.2,
 ŠU12: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
186. člen
Območja EUP z oznakami ŠU6, ŠU8, ŠU9
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ŠU6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5,
 ŠU8, ŠU9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:

Stran 259

3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji:
 ŠU6: E1.1, E1.2,
 ŠU8, ŠU9: E1.1, E1.2, praviloma določena z mejo
stavbnega zemljišča.
5.2. Parcelacija:
 ŠU6: E2.1, E2.2, E2.3.5,
 ŠU8, ŠU9: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
187. člen
Območje EUP z oznako ŠU10
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
188. člen
Območje EUP z oznako ŠU14
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako AŽ60.
189. člen
Območje EUP z oznako ŠU11
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3

Stran 260

6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
190. člen
Območji EUP z oznakama ŠU15
(A) Namenska raba: CDb
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.10, poleg posegov, dovoljenih v skladu s šifro A3.10, je
na parceli št. 332/5, k.o. Šenturška Gora od vrst dejavnosti
dovoljeno tudi bivanje (eno stanovanje na stavbo), od vrst
objektov glede na namen pa tudi stanovanjska stavba,
pod pogojem, da je del stavbe namenjen dejavnostim kot
so opredeljene pod šifro A3.10
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8, prometno
zasnovo, razporeditev objektov, njihovo velikost in
oblikovanje ter pripadajoče krajinske ureditve je
potrebno načrtovati za celotno območje EUP
naenkrat, pri čemer je potrebno upoštevati lego
območja v prostoru, vedutno izpostavljenost, merilo
okolice,
značilnosti
okoliške
pozidave
ipd.;
obrazložitev upoštevanja zahtev iz te alinjeje je
sestavni del projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4,
ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
191. člen
Območje EUP z oznako ŠU16
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2
ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 gostinstvo, poslovne dejavnosti, izobraževanje,
zdravstvo in socialno varstvo, kulturne in razvedrilne
dejavnosti, prirejanje iger na srečo, dejavnost
igralnic, športnorekreacijske dejavnosti, bivanje,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,
 trgovina za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov,
medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev,
gob in gozdnih sortimentov ipd.,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
(b) vrste objektov glede na namen:
 gostinske, poslovne stavbe, trgovske stavbe in
stavbe za storitvene dejavnosti, razen sejemske
dvorane, razstavišča in bencinski servisi, stavbe za
kulturo
in
razvedrilo,
stanovanjske
stavbe,
nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, stavbe za šport,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, vrtovi, parki,
trgi, zelenice in druge urejene zelene površine,
 bazeni in bajerji,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,



Stran 261

začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnosti.
(d) Poleg PIP iz te točke je treba upoštevati tudi Strokovne
podlage za območji EUP z oznakama AŽ66 (poseg pod
zap. št. 158) in ŠU16 (poseg pod zap. št. 186), ki jo je v
februarju 2014 izdelala RRD, Regijska razvojna družba
d.o.o., Domžale pod št. proj. 5/2014 (v nadaljnjem
besedilu: Strokovna podlaga za EUP z oznako ŠU16) in v
maju 2018 dopolnila. Ta območje EUP z oznako ŠU16 deli
na več območij za gradnjo stavb in ureditev športno
rekreacijskih površin z oznakami od A do C ter javnih
površin. Na območja z oznako A naj se prednostno
umešča stavbe namenjene gostinstvu, poslovnim,
kulturnim,
razvedrilnim
in
športnorekreacijskim
dejavnostim, trgovini, dopolnilnim dejavnostim kmetij itd.
na območja z oznako B in C pa prednostno apartmajske
stavbe in stavbe namenjene bivanju.
(e) Strokovna podlaga za EUP z oznako ŠU16 je na
vpogled na oddelku pristojne občinske službe za prostor.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
(1) Okvirna lega objektov je razvidna Strokovne podlage
za EUP z oznako ŠU16.
(2) Območje EUP je okvirno razdeljeno na območja za
gradnjo stavb in ureditev športno rekreacijskih površin z
oznakami od A do C in gradnjo javnih površin. Na območju
A se določa možnost ureditve športnih igrišč.
(3) Znotraj okvirno načrtovanih parcel, namenjenih gradnji
stavb (označenih s črko in zaporedno številko) so določeni
naslednji okvirni maksimalni tlorisni gabariti stavb:
 A1 10,5 m x 15,0 m,
 A2, A3 in A4 6,0 m x 9,0 m,
 A5 3,0 m x 3,0 m,
 A3 9,0 m x 18 m,
 od B1 do B4 6,0 m x 12,0 m,
 od B5 do B13 6,0 m x 9,0 m,
 B14 9,4 m x 10,0 m + 1 m x 5 m.
(4) Na območju z oznako C je treba upoštevati določila
pod šiframa B1 in B2.3.
(5) Okvirno načrtovane parcele, namenjene gradnji je
dovoljeno tudi združevati, deliti in kako drugače ustrezno
prilagajati pod pogojem, da se zagotovi ustrezne
nadomestne dovoze, koridorje infrastrukturnih omrežij ter
površine pripadajočih infrastrukturnih objektov.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti (razen izjeme določene
pod šifro B1) morajo biti od meja sosednjih zemljišč
oddaljeni najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so dovoljeni ob
soglasju (pisna overjena soglasja) lastnikov sosednjih
zemljišč.
(7) Stavbe morajo biti skrite v zelenju.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: določena je z
ostalimi PIP določenimi za območje EUP, razen za
območje z oznako C, kjer je maksimalni faktor zazidanosti
v okviru parcele, namenjene gradnji 0,35
3.2. Velikost objektov: pogoji glede tlorisnih zasnov in
gabaritov so določeni v prejšnji točki; višinski gabariti
stavbe A1 so dovoljeni do (K) + P + 1 + M (kota pritličja je
lahko največ 0,3 m nad urejenim terenom, višina
kolenčnega zidu pa je lahko največ 0,3 m), stavb od A2 do
A4 in od B1 do B14 do (K) + P + M oziroma P (delno
vkopano) + 1 + M, stavba A5 pa je pritlična; na območju z
oznako C je treba upoštevati določila pod šifro C2.2
4. PIP glede oblikovanja:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, smer slemena stavbe B14
je razvidna Strokovne podlage za EUP z oznako ŠU16,
streha stavbe A5 pa je lahko tudi ravna ali v minimalnem
naklonu; na območju z oznako C je treba upoštevati
določila pod šifro D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: glej točko 5.2 tega člena
5.2. Parcelacija: okvirna parcelacija je razvidna Strokovne
podlage za EUP z oznako ŠU16
5.3. Etapnost izvedbe: Načrtovane ureditve na območju
EUP in pripadajočih površinah se lahko izvaja v več
etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno
zaporedje. Vsaka parcela, namenjena gradnji lahko
predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le dela etape, ki
predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape,
oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi
predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in
naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v
etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo
delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se
opredeli v projektni dokumentaciji.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra:
 Okvirno prometno urejanje je razvidno iz Strokovne
podlage za EUP z oznako ŠU16. Območje EUP
ŠU16 se prometno navezuje na lokalno cesto Grad –
Šenturška Gora – Sidraž preko obstoječega
priključka. Pri urejanju območje je treba omogočiti
nemoteno dostopanje do sosednjih območij.
 Potek omrežij gospodarske infrastrukture mora biti
medsebojno usklajen. Praviloma naj se jih združuje v
skupne koridorje.
 Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi
hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno
požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne
požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim
vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
 Nizko in srednje napetostno elektro omrežje, omrežje
javne razsvetljave ter komunikacijska omrežja je
treba zgraditi v podzemni in kabelski izvedbi. Na
območjih, kjer se načrtuje gradnja novih objektov in
na območjih, kjer je napetost nezadostna, je
potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz.
zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje
in trase za priključne srednjenapetostne vode. Tip in
obliko svetilk javne razsvetljave je treba prilagoditi
kulturnemu izročilu.
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Stran 262

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: /
7.2. Ohranjanje narave: /
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4,
ogrevanje na kurilno olje ni dovoljeno
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. Dovoljena odstopanja
(1) Pri realizaciji območja EUP so dovoljena odstopanja od
rešitev, določenih s tem členom ter Strokovno podlago za
EUP z oznako ŠU16, če se v nadaljnjem podrobnejšem
proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in
drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše
z
oblikovalskega,
prometno-tehničnega
ali
okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo
poslabšati prostorski in okoljski pogoji in z njimi soglašajo
pristojni upravljavci.
(2) Dovoljena so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v
Strokovni podlagi za EUP z oznako ŠU16, ki so posledica
natančnejše stopnje obdelave projektov.
192. člen
Območje EUP z oznako ŠU17
(A) Namenska raba: SP
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,45, C1.9
3.2. Velikost objektov:
 tlorisna zasnova mora biti podolžna,
 dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P + M (oziroma
(P (delno vkopano) + 1 + M), pri čemer višina kapne
lege ne sme presegati višine 5,4 m nad terenom.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3, pri čemer je naklon streh
dovoljen v razponu med 20 in 45º, strehe pa so lahko tudi
rjave ali opečne barve
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
193. člen
Območje EUP z oznako ŠU18
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.9, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.9 je na
območju EUP od vrst dejavnosti dovoljeno še kmetijstvo in
dopolnilne dejavnosti kmetij, od vrst objektov glede na
namen nestanovanjske kmetijske stavbe in objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij, od vrst nezahtevnih in
enostavnih objektov glede na namen pa tudi objekti za
rejo živali, pomožni kmetijsko - gozdarski objekti in objekti
za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1

Stran 263

7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
194. člen
Območji podEUP z oznakama ŠU19/1, ŠU19/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
195. člen
Območje podEUP z oznako ŠU19/5
(A) Namenska raba: O
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68,
AŽ71, AŽ72, AŽ73, AŽ74 AŽ75, AŽ76.
196. člen
Območja podEUP z oznakami ŠU19/3, ŠU19/4 in
ŠU19/6
(A) Namenska raba: K2, G, VC, A
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.1, A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to
dopuščajo ekološki, varstveni, krajinski ipd. pogoji, na
območju podEUP z oznako ŠU19/6 pa je v okviru ureditve
dostopa do kmetijskih zemljišč, dopustno urediti tudi
dostop do območja podEUP z oznako ŠU4/1,
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5 ter urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo ekološki,
varstveni, krajinski ipd. pogoji,
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3 ter
urejanje tekaških stez, kot to dopuščajo ekološki,
varstveni, krajinski ipd. pogoji,
(d) na zemljišču s parc. št. 131/2, k.o. Šenturška gora (z
določeno namensko rabo A) je poleg posegov (in pogojev)
pod šiframi A1.1, A1.2, A1.3 dopustno pridobiti upravno
dovoljenje za gradnjo za že zgrajeno stavbo s teraso:
 v stavbi je od vrst dejavnosti dovoljeno bivanje,
oddajanje apartmajev gostom in kmetijstvo (vrsta
objekta glede na namen se določi glede na pretežni
namen uporabe),
 maksimalne tlorisne dimenzije stavbe (brez terase)
so: 7,8 m x 8,6 m (osnovni tlorisni gabarit) + 7,2 m x
2,7 m (aneks),
 višinski gabarit stavbe je lahko do (K) + P + M,
 nad osnovnim tlorisnim gabaritom je streha
dvokapna - naklon strehe je dovoljen v razponu med
35° do 45°; nad aneksom se streha zalomi v naklonu
med 12° in 20°,
 za odpiranje strešin, oblikovanje, uporabo materialov
ter umeščanje drugih elementov na stavbo je treba
upoštevati določila pod šifro D1.1.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 B1, pomožni kmetijsko–gozdarski objekti (ki so
stavbe), majhne stavbe in majhne stavbe kot
dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč,

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

za stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc.
št. 131/2, k.o. Šenturška gora ni treba upoštevati
določil prejšnje alineje – glej točko 1.1./d.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: za stavbo s pripadajočimi objekti na
zemljišču s parc. št. 131/2, k.o. Šenturška gora - glej točko
1.1./d
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: za stavbo s pripadajočimi
objekti na zemljišču s parc. št. 131/2, k.o. Šenturška gora
glej točko 1.1./d
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, v
okviru ureditve dostopa do kmetijskih zemljišč in dostopa
do območja podEUP z oznako ŠU4/1 na območju podEUP
z oznako ŠU19/6 se priporoča, da se obstoječa sadna
drevesa v največji možni meri ohrani. Če pa to ni mogoče,
naj se jih nadomesti z novimi v bližnji okolici. Dostopno pot
je treba urediti v makadamski izvedbi.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1, razen za
stavbo s pripadajočimi objekti na zemljišču s parc. št.
131/2, k.o. Šenturška gora, za katero obsega minimalna
komunalna opremljenost: dostop, oskrbo z električno
energijo, oskrbo s pitno vodo in urejeno odvajanje
odpadnih voda, določilo ne velja za nezahtevne,
enostavne ter druge objekte, ki ne potrebujejo komunalnih
priključkov, F1.3, F1.4,
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.1.3 ter F4.1.4, če v objektu
nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3, ogrevanje na
kurilno olje je prepovedano,
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
196.a člen
Območje EUP z oznako ŠU20
(A) Namenska raba: BC
(B) PIP:

Stran 264

1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2
ter:
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijske
dejavnosti,
gostinstvo,
izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo,
dejavnost članskih organizacij,
(b) vrste objektov glede na namen:
 stavbe za šport, gostinske stavbe,
 garaže in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, otroška in druga javna igrišča, zelenice in
druge urejene zelene površine
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8, kadar meja s
sosednjimi zemljišči sovpada z mejo zazidljivosti so pri
gradnji manj zahtevnih objektov brez soglasja lastnika
sosednjega zemljišča dopustni tudi manjši odmiki, v
kolikor niso manjši od 1,5 metra
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji je 0,30,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji pa je 10%
3.2. Velikost objektov:
 Tlorisni gabarit mora biti prilagojen konfiguraciji
terena, velikosti in legi parcele, namenjene gradnji,
namembnosti območja in funkciji stavb.
 Dovoljuje se višinski gabarit do (K) + P +1 + M z
višino kolenčnega zidu do 0,6 m.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2, če se bo prihod v športni center pretežno vršil z

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

avtobusi ali kombiji za določanje parkirnih mest za
dejavnosti gostinstva, nastanitve in športa ni treba
upoštevati normativov pod šifro F2.2; v takšnem primeru
se potrebno število parkirnih mest smiselno določi v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega
preseka iz transformatorske postaje TP 1147 Šenturška
Gora vikendi
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega
mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1«.
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih kmetijskih
zemljišč:
9.1. Nadomestna kmetijska zemljišča za predlagani poseg
se bo vzpostavilo v podEUP AŽ77/8
9.2. Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih v
EUP ŠU20, se uporabi za izvedbo zunanje ureditve novo
zgrajenih objektov (npr. brežine, zelenice) v EUP ŠU20
oz. v kolikor bi se izkazali viški rodovitnega dela tal naj se
uporabijo za izboljšanje okoliških kmetijskih zemljišč
(agromelioracijo). Za rodovitni del tal, odstranjen pri
gradbenih posegih v EUP ŠU20, je treba pripraviti elaborat
ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga potrdi strokovnjak
kmetijske stroke – pedolog.
9.3. Usmeritve za pripravo elaborata ravnanja z rodovitnim
delom tal:
a) V času odstranjevanja rodovitnega dela tal in v času
navažanja rodovitnega dela tal je treba preprečiti
poslabšanje strukture tal. Vsa dela morajo potekati v času,
ko so tla ustrezno suha, da ne pride do prevelike zbitosti in
s tem poslabšanja strukture tal ter trajne degradacije tal.
b) Uporabiti je treba ustrezno mehanizacijo, da ne pride do
prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal.
c) Na območju gradbenih posegov v EUP ŠU20 je treba
rodovitni del tal odstraniti po horizontih oziroma plasteh.
Velikost površine naenkrat odstranjenih plasti je treba
omejiti z zmožnostjo ponovne uporabe oziroma
začasnega deponiranja odstranjenih plasti v ustrezno
urejenih začasnih deponijah, ločeno po plasteh, da se
ohranita rodovitnost in količina prsti.
č) Odstranjeni rodovitni del tal je treba čim prej navoziti na
lokacije predvidene agromelioracije.
d) Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in
navažanje rodovitnega dela tal, morajo potekati pod
nadzorom strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa.
9.4. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za
gradnjo objektov v EUP ŠU20 so:
 pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske
namene za dele parc. št. 1139/1, 1157/26, 519/3, in
519/4, vse k.o. 2079-Šenturška Gora, če se v





Stran 265

podEUP AŽ77/8 nadomestna kmetijska zemljišča
vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi
gozd;
uskladitev bonitetnih točk v uradnih evidencah GURS
za območja nadomeščanja kmetijskih zemljišč (za
zemljišča parc.št. 1139/1, 1157/26, 519/3, in 519/4,
vse k.o. 2079-Šenturška Gora) kot jih na novo določa
»Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč
v Občini Cerklje investitorja Lidije Jagodic«, ki ga je v
februarju 2022 izdelal dr. Tomaž Kralj;
potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da
so v podEUP AŽ77/8 vzpostavljena nadomestna
kmetijska zemljišča, ki so po površini in kvaliteti
primerljiva z zemljišči na območju gradbenih posegov
v EUP ŠU20.

III/4.2.10. Štefanja Gora
197. člen
Območja EUP z oznakami ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT16, ŠT17
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ŠT1, ŠT2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, ne
glede na določila šifre A3.4 za manjše proizvodne
dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega
obsega, od dejavnosti pa so dovoljene tudi storitve
za gozdarstvo, od vrst objektov glede na namen pa
tudi stavbe za shranjevanje mehanizacije za potrebe
opravljanja storitve za gozdarstvo; na parceli št.
347/1, k.o. Štefanja Gora je potrebno objekt za
potrebe opravljanja kmetijsko – gozdarske dejavnosti
zgraditi pred ali sočasno s stanovanjsko stavbo
 ŠT4, ŠT16, ŠT17: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT17: B1, B2.2,
 ŠT16: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov:
 ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT16: C2.1, C2.5,
 ŠT17: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 ŠT1, ŠT2, ŠT4, ŠT16: D1.1, D1.5, ne glede na
določila pod šiframa D1.1 in D1.5 je na že zgrajeni
stavbi na zemljišču s parc. št. 126/8, k.o. Štefanja
Gora dopustna dvokapna streha s slemenom
pravokotnim na daljšo stranico, strešina je lahko
lomljena, strešni naklon je dovoljen v razponu od 35º
do 45 º, lomljeni deli pa so lahko položnejši,
 ŠT17: D1.2, D1.5, ne glede na določila pod šiframa
D1.2 in D1.5 je lahko prizidava gospodarskega
poslopja na parceli št. 304/6, k.o. Štefanja Gora
prekrita z ravno streho
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na
parcelah št. 344 in 347/1, k.o. Štefanja Gora se priporoča,
da se objekte umesti na način, da se ohrani čim več
obstoječih sadnih dreves, če to ni mogoče, naj se jih
nadomesti z novimi v bližnji okolici

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
EUP ŠT16 je treba zgraditi nov NN kabelski izvod
ustreznega preseka iz obstoječe oziroma nove
transformatorske postaje TP 266 Štefanja Gora
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
198. člen
Območji EUP z oznakama ŠT3, ŠT12
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ŠT3: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A3.3,
 ŠT12: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, dovoljeno
je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3

Stran 266

6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
199. člen
Območja EUP z oznakami ŠT5, ŠT6, ŠT7, ŠT8, ŠT9
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ŠT5, ŠT7, ŠT8, ŠT9: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A3.5,
 ŠT6: A1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
200. člen
Območje EUP z oznako ŠT10
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako SL4.
201. člen
Območji EUP z oznakama ŠT11, ŠT14
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ŠT11: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13,
 ŠT14: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.13, poleg
posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.13 so na
območju EUP od vrst dopustnih dejavnosti dovoljene
tudi dopolnilne dejavnosti kmetij, od vrst objektov
glede na namen pa tudi objekti za dopolnilne
dejavnosti kmetij.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ŠT11: B1, B2.5,
 ŠT14: B1, B2.2.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele,
namenjene gradnji je 20 %
3.2. Velikost objektov: C2.1, lahko tudi C2.8 pod pogojem,
da je maksimalni višinski gabarit do (K) + P + 1 + (M)
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, lahko tudi D1.8, pri čemer
se je treba z obliko strehe in izborom materialov vključiti v
krajinski okvir na način, s katerim krajinska podoba ne bo
osiromašena, kar mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko presojo
relevantnih pogledov (fotomontaže in podobni prostorski
prikazi); upravičenost takšnega posega je potrebno
utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5

Stran 267

6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
202. člen
Območje EUP z oznako ŠT15
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
razgledni stolp s pripadajočimi objekti.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti v okviru parcele, namenjene gradnji je
0,40
3.2. Velikost objektov: C2.8, višinski gabarit razglednega
stolpa je omejen s 27 m nad koto urejenega terena
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.8, oblikovanje razglednega
stolpa je treba vključiti v krajinski okvir na način, s katerim
krajinska podoba ne bo osiromašena, kar mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano s
prostorsko presojo relevantnih pogledov (fotomontaže in
podobni prostorski prikazi), upravičenost takšnega posega
je potrebno utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1, za
razgledni stolp se minimalna komunalna oskrba določi
glede na njegov namen
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: /
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 oziroma glede
na določeno minimalno komunalno oskrbo
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, če v objektu nastajajo odpadne
komunalne vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5 oziroma glede na določeno minimalno komunalno
oskrbo
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7 oziroma glede na določeno minimalno
komunalno oskrbo
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
203. člen
Območje EUP z oznako ŠT18
(A) Namenska raba: CDp
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.7 – višina stavb tega tipa
je lahko največ 8 metrov nad koto urejenega terena,
če teren ni raven se ta višina meri od aritmetične
sredine najnižje in najvišje točke urejenega terena tik
ob stavbi
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.7 – strehe stavb tega
tipa morajo biti ravne in praviloma ozelenjene
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D1.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:

Stran 268

7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
204. člen
Območje EUP z oznako ŠT20
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območji podEUP z oznakama AŽ77/3 in AŽ77/5.
205. člen
Območji EUP z oznakama ŠT21, ŠT22
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje podEUP z oznako AŽ78/4.
205.a člen
Območje EUP z oznako ŠT23
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.14, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.14 je
na območju EUP dovoljen tudi manjši kamp s
pripadajočim upravnim objektom
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti EUP je 0,10,
3.2. Velikost objektov: C2.1, lahko tudi C2.8; maksimalni
višinski gabarit je do (K) + P + (M)
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, lahko tudi D1.8, pri čemer
se je treba z obliko strehe in izborom materialov vključiti v
krajinski okvir na način, s katerim krajinska podoba ne bo
osiromašena, kar mora biti v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja dokazano s prostorsko presojo
relevantnih pogledov (fotomontaže in podobni prostorski
prikazi); upravičenost takšnega posega je potrebno
utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, obstoječi krajinski
značaj površin naj se ohranja v največji možni meri.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2, pripadajoča parkirna mesta kampa je potrebno
zagotoviti vzdolž javne poti proti Spodnji Štefanji vasi ali v
Spodnji Štefanji vasi
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
205.b člen
Območje EUP z oznako ŠT24
(A) Namenska raba: POm
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot za
območje podEUP z oznako CR18/3, razen za ograjevanje
parcel, za kar je potrebno upoštevati določila pod šifro
D2.8. EUP se nahaja v 2. vodovarstvenem pasu
vodovarstvenega območja, zavarovanim z Odlokom o
varstvu virov pitne vode na območju občine Cerklje na
Gorenjskem. V skladu z navedenim predpisom morajo biti
parkirna mesta izvedena s tesnilno oblogo in urejenim
odvodom meteornih voda, hkrati pa morajo zadostiti
morebitnim posebnim pogojem, ki jih glede na poseg
določi ustrezni upravni organ MOP.
205.c člen
Območje EUP z oznako ŠT25
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40
3.2. Velikost objektov: C2.1 za enostanovanjske stavbe,
C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju

Stran 269

EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega
preseka iz obstoječe oziroma nove transformatorske
postaje TP 266 Štefanja Gora
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
III/4.2.11. Adergas
206. člen
Območji EUP z oznakama AD1, AD5
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A.1.1, A.1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3, če bo zaradi zagotavljanja poplavne varnosti
potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te
izvedejo izven struge in obrežnega pasu potoka
Češnjevica; ne glede na določila šifre A3.3 je na zemljiščih
parc. št. 682, 683/1, 683/2, 684, 685/1, k.o. Velesovo
dovoljen tudi obseg kmetijske dejavnosti, ki je večji od 40
GVŽ
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 AD1: D1.2, D1.5, oblikovanje naj bo podrejeno
ohranjanju krajinske podobe,
 AD5: D1.2, D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 AD1: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, v strugo potoka
Češnjevica in brežine se ne sme posegati, ohrani se
vsa obstoječa obvodna vegetacija ob potoku
Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča
vodotokov, kjer je pas ožji, naj se ga razširi z
zasaditvami avtohtonega drevja na najmanj 3 metre
na obeh brežinah,
 AD5: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
207. člen
Območji EUP z oznakama AD2, AD6
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 AD2: B1, B2.3,
 AD6: B1, B2.2.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.8, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8,
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Stran 270

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
208. člen
Območje EUP z oznako AD3
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8 ter
druge dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe
samostana
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
209. člen
Območje EUP z oznako AD4
(A) Namenska raba: ZP
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijske dejavnosti,
(b) vrste objektov glede na namen:
 paviljoni in drugi objekti vrtne arhitekture (pergole
ipd.),
 parkirišča,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni sezonski ponudbi ali
prireditvam, ki se lahko postavijo samo za namen in
čas prireditve ali med sezono.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit mora biti prilagojen
konfiguraciji terena, velikosti in legi parcele, namenjene
gradnji, namembnosti območja in funkciji stavb, stavb so
lahko le pritlične, pritličje je nad teren lahko dvignjeno
največ 0,6 m (razen v primeru zagotavljanja varstva pred
škodljivim delovanjem voda), gabarite objektov je treba
vključiti v prostorski okvir tako, da prostorska pojavnost in
vedute na samostan ne bodo osiromašene
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6, oblikovanje mora biti
podrejeno okolici
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: minimalna
komunalna oskrba se določi glede na namen objektov
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3 oziroma glede
na določeno minimalno komunalno oskrbo
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1 in F4.1.4, če v objektu nastajajo
odpadne komunalne vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5 oziroma glede na določeno minimalno komunalno
oskrbo
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7 oziroma glede na določeno minimalno
komunalno oskrbo
6.8. Odlaganje odpadkov: F8

Stran 271

6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
210. člen
Območje EUP z oznako AD7
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
211. člen
Območje EUP z oznako AD8
(A) Namenska raba: O

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68,
AŽ71, AŽ72, AŽ73, AŽ74, AŽ75, AŽ76.
212. člen
Območji podEUP z oznakama AD9/1, AD9/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
213. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3,
AD9/4, AD9/5, AD10, AD11, AD12/1, AD12/2
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2): A1.1, A1.2,
A1.3, A4.1, A5.1, A5.5,
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5,
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3,
(d) na območju AD12/1 je na območju gozdnih zemljišč (b)
in celinskih voda (c) dovoljena tudi ureditev poti za vadbo
konj za konjske dirke, na kmetijskih zemljiščih (a) pa je za
vadbo konj za konjske dirke dovoljena zgolj uporaba
obstoječih (poljskih) poti,
(e) na območjih podtočk (b) in (c) je na območju AD12/ 2
dovoljena tudi ureditev adrenalinskega parka.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo,
zagotoviti je potrebno parkirna mesta s skladu z določili
F2.2, investitor lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven
parcele, namenjene gradnji, na drugih ustreznih
površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1. oziroma F4.1.2 oziroma F4.1.3

Stran 272

ter F4.1.4, če v objektu nastajajo odpadne komunalne
oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave:
 AD9/3, AD9/4, AD9/5, AD10, AD11: G2,
 AD12/1, AD12/2: G2 ter naslednji omilitveni ukrepi:
 (1) ob izvajanju del je potrebno v največji možno meri
ohraniti potok in obrežno vegetacijo, med potokom in
pašnikom je potrebno ohraniti oziroma vzpostaviti 5
metrski zeleni pas, ki naj se sam zaraste,
 (2) za uspešen razvoj vrst opredeljenih v okoljskem
poročilu (kačji pastir, hribski urh, koščak) je potrebno
ohraniti predvsem zgornja kraka potokov, ki sta sedaj
v gozdu (tega dela gozda naj se ne seka, v strugo
potoka naj se ne posega), ob obeh krakih potoka je
potrebno ohraniti tudi močvirna in vlažna mesta,
 (3) posegi na območju adrenalinskega parka naj se
po možnosti izvajajo s ceste in brez poseganja v
potok,
 (4) na sotočju krakov potoka na poseki ob ovinku
ceste, kjer je že sedaj potok v dveh ceveh, med
cevmi pa nekaj metrov potoka, naj se vmesni del
potoka ohrani, južni breg zahodnega kraka je sedaj
tik ob poseki – potrebno je ponovno vzpostaviti pas
obrežne vegetacije.
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
 AD9/3, AD9/4, AD9/5, AD10, AD11: G3,
 AD12/1, AD12/2: G3 ter naslednji omilitveni ukrepi:
 (1) na območju brežine vodotoka je v oddaljenosti 5
metrov od vodotoka prepovedano odlaganje
gradbenega materiala,
 (2) gradbena mehanizacija mora biti tehnično
brezhibna, da ne prihaja do izteka olj in maziv v
površinske vode, na območjih podEUP ne sme
potekati pranje mehanizacije in orodja.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
III/4.2.12. Cerkljanska Dobrava
214. člen
Območji EUP z oznakama CD1, CD3
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 CD1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
 CD3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9, ne glede
na določila šifre C1.3 je na zemljiščih s parc. št. 3, 4,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

5 in 6, k.o. Dobrava maksimalni dovoljeni faktor
zazidanosti 0,60, minimalni delež zelenih površin pa
se ne določi
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5, ne glede na določila
pod šiframa D1.2 in D1.5 je naklon streh dovoljen v
razponu od 20° do 45°
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 CD1: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
 CD3: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
215. člen
Območje EUP z oznako CD2
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, dovoljeno je tudi občasno bivanje do dveh stanovanj
na stavbo
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.8, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.1
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:

Stran 273

5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
216. člen
Območje EUP z oznako CD4
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.2, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
217. člen
Območje EUP z oznako CD5
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8, ker je lokacijo
EUP vizualna izpostavljena je potrebno umestitev,
orientacijo in oblikovanje objektov podrediti doseganju
čim boljše podobe kompleksa v prostoru, kar mora biti
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
dokazano s prostorsko presojo relevantnih pogledov
(fotomontaže, skice)
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4
3.2. Velikost objektov: C2.1 za enostanovanjske stavbe,
C2.5, ne glede na določila pod šifro C2.5 višinski gabarit
objektov ne sme presegati 12 m nad koto najnižjega dela
urejenega terena ob objektu
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.1 za enostanovanjske
stavbe, D1.5, ne glede na določila pod šifro D1.5 so
strehe gospodarskih poslopij lahko tudi ravne in po
možnosti ozelenjene oziroma drugačnih oblik
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9

Stran 274

7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
218. člen
Območja podEUP z oznakami CD6/1, CD6/2, CD6/3
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
219. člen
Območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) območja kmetijskih zemljišč (K1 in K2): A1.1, A1.2,
A1.3, A4.1, A5.1, A5.5,
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5,
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo,
zagotoviti je potrebno parkirna mesta s skladu z določili
F2.2, investitor lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven
parcele, namenjene gradnji, na drugih ustreznih
površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
III/4.2.13. Češnjevek
220. člen
Območji EUP z oznakama ČŠ1, ČŠ5
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ČŠ1: B1, B2.2,
 ČŠ5: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda:
 ČŠ1: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3,
 ČŠ5: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3.
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9

Stran 275

7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
221. člen
Območje EUP z oznako ČŠ2
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
222. člen
Območje EUP z oznako ČŠ3
(A) Namenska raba: O
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.20
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede na potrebe
tehnologije
3.2. Velikost objektov: glede na potrebe tehnologije
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
glede na potrebe tehnologije
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na potrebe
tehnologije
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
glede na potrebe tehnologije
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: glede na potrebe tehnologije
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe tehnologije
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
223. člen
Območja EUP z oznakami ČŠ4, ČŠ11, ČŠ12, ČŠ13
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ČŠ4, ČŠ13: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3,
 ČŠ11, ČŠ12: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.3.
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5

Stran 276

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda:
 ČŠ4: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3,
 ČŠ11, ČŠ12, ČŠ13: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3.
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
224. člen
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama ČŠ6,
ČŠ7/3
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ČŠ6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.14,
 ČŠ7/3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijska dejavnost,
(b) vrste objektov glede na namen:
 športna igrišča, razen površine za avtomobilistične in
motoristične dirke, jahališča,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 nabor nezahtevnih in enostavnih objektov je enak
naboru pod šifro A3.14,
(d) če bo zaradi zagotavljanja poplavne varnosti potrebno
izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te izvedejo
izven struge in obrežnega pasu potoka Češnjevica; preko
potoka Češnjevica se lahko zgradi ena premostitev (most),
vendar mora biti odprtina mostu vsaj tako široka kot je
širina struge (nikakor ne cev).
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



ČŠ6: B1, B2.8, celotno območje je treba zasnovati
naenkrat,
 ČŠ7/3: B1, B2.8.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 ČŠ6: maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti EUP za
prostore za športnike in gledalce (garderobe,
sanitarije, tribune, gostilne, restavracije in točilnice
ipd.) je 0,12,
 ČŠ7/3: /.
3.2. Velikost objektov:
 ČŠ6: C2.6,
 ČŠ7/3: /.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 ČŠ6: D1.6,
 ČŠ7/3: /.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 ČŠ6: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13,
 ČŠ7/3: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.13, v strugo potoka Češnjevica in
brežine se ne sme posegati (razen za potrebe
premostitve), ohrani se vsa obstoječa obvodna
vegetacija ob potoku Češnjevica v 5 metrskem pasu
priobalnega zemljišča vodotokov, kjer je pas ožji, naj
se ga razširi z zasaditvami avtohtonega drevja na
najmanj 3 metre na obeh brežinah.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
225. člen
Območje podEUP z oznako ČŠ7/1
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti

Stran 277

prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.13, če bo zaradi zagotavljanja poplavne varnosti
potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te
izvedejo izven struge in obrežnega pasu potoka
Češnjevica; preko potoka Češnjevica se lahko zgradi ena
premostitev (most), vendar mora biti odprtina mostu vsaj
tako široka kot je širina struge (nikakor ne cev).
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa 1,50 m.
Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Za območje
podEUP je potrebno (ob upoštevanju drugih PIP,
določenih za podEUP) predhodno izdelati programsko
zasnovo razporeditve objektov, njihove velikosti in
oblikovanja ter pripadajoče krajinske ureditve, pri čemer je
potrebno upoštevati lego območja v prostoru, vedutno
izpostavljenost, merilo okolice, značilnosti okoliške
pozidave ipd. Kompleks mora biti zasnovan uravnoteženo,
z več manjšimi stavbami skritimi v zelenju. Stavbe so
lahko med seboj povezane v pritlični in kletnih etažah pod
pogojem, da se zagotovi vtis (izgled) zasnove iz več
manjših stavb. Izogibati se je treba za območje tujih
zasnov in oblik. Ozelenitev naj bo zasnovana na način, s
katerim bo ublažena razsežnost načrtovane pozidave. K
rešitvam programske zasnove je potrebno pridobiti
predhodno soglasje pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine. Prikazi programske zasnove so
poljubni in morajo obsegati najmanj prej zahtevano
vsebino. Programska zasnova, na katero je bilo
pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine mora biti skupaj s soglasjem priložena
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6
3.2. Velikost objektov: C2.8, maksimalni višinski gabarit je
16 m nad koto terena
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih
oblik in obdelave. Oblikovanje streh v EUP mora biti
enotno.
 Proporcioniranje stavbnih volumnov in fasad naj bo
kvalitetno. Pri uporabi materialov, načinu gradnje in
izboru barv je treba upoštevati lokalne značilnosti.
Izogibati se je treba živim in izstopajočim barvam. Za
določitev barve fasad je treba izdelati barvno študijo
in nanjo pridobiti soglasje pristojnega zavoda za
varstvo kulturne dediščine.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na fasade umeščati diskretno.
Klimatskih naprav naj se ne umešča na strehe.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov. Na vizualno
izpostavljenih lokacijah morajo biti postavljeni ali
vgrajeni tako, da so čim manj zaznavni.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin



v strugo potoka Češnjevica in brežine se ne sme
posegati (razen za potrebe premostitve), ohrani se
vsa obstoječa obvodna vegetacija ob potoku
Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča
vodotokov, kjer je pas ožji, naj se ga razširi z
zasaditvami avtohtonega drevja na najmanj 3 metre
na obeh brežinah,
 parkirne površine je treba skriti v zelenju in jih
ustrezno tlakovati s tlakovanjem, ki daje izgled
členjenosti oziroma se lahko uredi zelena parkirišča;
izogibati se je treba načrtovanju obsežnejših
asfaltiranih površin.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, izpust meteornih
oziroma ostalih voda iz območja naj se uredi na južni
strani EUP, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
226. člen
Območje podEUP z oznako ČŠ7/4
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.13, če bo zaradi zagotavljanja poplavne varnosti
potrebno izvesti vodnogospodarske ureditve, naj se te
izvedejo izven struge in obrežnega pasu potoka
Češnjevica; preko potoka Češnjevica se na celotnem
območju EUP z oznako ČŠ7 lahko zgradi zgolj ena
premostitev (most), vendar mora biti odprtina mostu vsaj
tako široka kot je širina struge (nikakor ne cev).
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa 1,50 m.
Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena
soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.

Stran 278

3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit stavb mora biti
prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji,
ter namembnosti območja in funkciji stavb; višinski
gabarit objektov ne sme presegati 10,5 m nad koto
urejenega terena
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih
oblik in obdelave,
 barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre
ipd.), niso dovoljene,
 klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na fasade umeščati diskretno;
klimatskih naprav naj se ne umešča na strehe,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov, postavljeni ali vgrajeni
morajo biti tako, da so čim manj zaznavni.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13,
 v strugo potoka Češnjevica in brežine se ne sme
posegati (razen za potrebe premostitve), ohrani se
vsa obstoječa obvodna vegetacija ob potoku
Češnjevica v 5 metrskem pasu priobalnega zemljišča
vodotokov,
 parkirne površine je treba skriti v zelenju in jih
ustrezno tlakovati s tlakovanjem, ki daje izgled
členjenosti oziroma se lahko uredi zelena parkirišča,
izogibati se je treba načrtovanju obsežnejših
asfaltiranih površin.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja:F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.3. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.4. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

227. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ČŠ8/1,
ČŠ9, ČŠ8/2
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 protokolarne dejavnosti,
 gostinstvo,
(b) vrste objektov glede na namen:
 objekti, v katerih se izvajajo protokolarne in gostinske
dejavnosti s pripadajočimi napravami,
 parkirišča za potrebe EUP,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 bazeni za kopanje, okrasni bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,

Stran 279

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
228. člen
Območje EUP z oznako ČŠ10
(A) Namenska raba: As
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2, praviloma
določena z mejo stavbnega zemljišča
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
229. člen
Območje EUP z oznako ČŠ14
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,6, C1.9
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit stavb mora biti
podolgovat, višina stavb ne sme presegati najvišje
stavbe znotraj EUP
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: dozidave in nadzidave je
potrebno oblikovati v skladu z obstoječo stavbo, strehe
stavb so enote za EUP, vizualno izpostavljenim fasadam
je potrebno pri oblikovanju posvetiti posebno pozornost ob
upoštevanju obstoječih kvalitetnih rešitev, oblikovanje
tehnoloških objektov ali delov objektov je podrejeno
tehnološkim procesom, vizualno izpostavljene dele
objektov naj se praviloma skrbno oblikuje.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3,
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
230. člen
Območje EUP z oznako ČŠ15
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 kmetijstvo,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
(d) vrste objektov glede na namen:



Stran 280

nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40
3.2. Velikost objektov: C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

231. člen
Območja podEUP z oznakami ČŠ7/2, ČŠ17/1, ČŠ17/7,
ČŠ17/8
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
232. člen
Območje EUP z oznako ČŠ16
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) vrste gradenj:
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer
se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta (določilo ne velja za
objekte kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine), pri
čemer se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
in velikosti objekta,
 odstranitev objektov (določilo ne velja za objekte
kulturne dediščine, razen v primeru, ko se za
odstranitev predhodno pridobi soglasje v skladu s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine),
 izjemoma so dovoljene tudi gradnje novih objektov v
skladu z določili te točke, pri čemer ne smejo biti
prizadete naravne vrednote;
(b) vrste objektov glede na namen:
 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih (na kmetijskih zemljiščih so
dopustni le izjemoma kot posegi in začasne ureditve
za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
 pristopi do objektov, poljske poti in gozdne ceste,
cevovodi,
komunikacijska
omrežja
in
elektroenergetski vodi,
 brvi,
 pomoli.
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi (na
kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje ni dovoljena),
 pomožni cestni objekti (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le
izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih
poti),
 priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture
in daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je
gradnja novih priključkov na ceste dopustna le
izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih
poti),
 sprehajalne poti, ki jih je potrebno po možnosti urediti
po obstoječih poteh,
(d) vrste drugih ureditev:
 objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
 objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah,



Stran 281

vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem stanjem (na
kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te
alineje ni dovoljena),
 ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
 ukrepi,
ki
se
nanašajo
na
izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda,
 gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
 objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem,
 objektov in ukrepi, namenjeni zagotovitvi varnosti
plovbe in varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih,
 gradnje novih objektov iz prve, druge in sedme
alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne
le izjemoma kot posegi za začasne ureditve za
potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
(e) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframi A1.2, A1.3,
A5.5.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišč: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, vse
objekte in ureditve je potrebno podrediti obstoječim
značilnostim prostora, ohranjanje narave ima prednost
pred novimi ureditvami
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2 oziroma F4.1.3 ter F4.1.4, če v
objektu nastajajo odpadne komunalne oziroma industrijske
vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

233. člen
Območja podEUP z oznakami ČŠ17/2, ČŠ17/3, ČŠ17/4,
ČŠ17/5, ČŠ17/6, ČŠ17/9, ČŠ17/10
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3,
AD9/4, AD9/5, AD10, AD11.
III/4.2.14. Glinje
234. člen
Območje EUP z oznako GL1
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
235. člen
Območje EUP z oznako GL2
(A) Namenska raba: CU
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti

Stran 282

prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.6
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8, prometno
zasnovo je treba načrtovati za celotno območje EUP
naenkrat, poudarek mora biti na racionalni rabi prostora,
omogočanju enakopravnega dostopanja glede na
lastniška razmerja, upoštevanju krajine ipd., sestavni del
prometne zasnove je tudi opis upoštevanja prej
navedenega; prometna zasnova je obvezna sestavina
vseh projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja na
območju EUP (izdelati je potrebno dva dodatna izvoda
prometne zasnove, ki ju je potrebno posredovati Občini
Cerklje na Gorenjskem in Upravni enoti Kranj).
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
obrambnih potreb:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
236. člen
Območje EUP z oznako GL3
(A) Namenska raba: As
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
237. člen
Območji EUP z oznakama GL4, GL5
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
 GL4: E1.1, E1.2, parcela, namenjena gradnji je
praviloma določena z mejo stavbnega zemljišča,
 GL5: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

Stran 283

6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
238. člen
Območji podEUP z oznakama GL6/1, GL6/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
239. člen
Območja podEUP z oznakami GL6/3, GL6/4, GL6/5
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
III/4.2.15. Lahovče
240. člen
Območje EUP z oznako LA1
(A) Namenska raba: CU
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.6,
ne glede na določila pod šifro A3.6 so na območju EUP
dovoljene tudi kmetije v obsegu do 60 GVŽ
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,60, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.4
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.4
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
241. člen
Območja EUP z oznakami LA2, LA3, LA7, LA9, LA10,
LA12
(A) Namenska raba: SKk, ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 LA2, LA10: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
 LA7, LA9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4.,
 LA3, LA12: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje, trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti,
javna uprava, izobraževanje, zdravstvo in socialno
varstvo, kulturne in razvedrilne dejavnosti, prirejanje
iger na srečo, športnorekreacijske dejavnosti,
dejavnost članskih organizacij in gospodinjstev,
 kmetijstvo do 60 GVŽ,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
 proizvodne dejavnosti,
 promet in skladiščenje,
 obstoječe trgovine z motornimi vozili in popravila
motornih vozil, katerih obsega ni dovoljeno povečati.
(b) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske, gostinske (razen kampi), poslovne in
upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za
storitvene dejavnosti, razen sejemske dvorane,
razstavišča in bencinski servisi, stavbe splošnega
družbenega pomena, nestanovanjske kmetijske
stavbe, objekti za dopolnilne dejavnosti kmetij,
industrijske stavbe in skladišča, razen rezervoarji in
silosi,
 obstoječe stavbe za prodajo in popravila motornih
vozil,
 garažne stavbe in parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi,
zelenice in druge urejene zelene površine,
 zelenice in druge urejene zelene površine,

Stran 284

(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede
na namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali do dovoljenega obsega v okviru
posamezne kmetije iz točke (a) te alineje,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost,
(d) ne glede na določila iz te alineje (LA3, LA12) do
izboljšanja
poplavnega
stanja
z
izvedbo
protipoplavnih ukrepov na parcelah št. 529/2, 529/3 in
529/4, k.o. Lahovče ni dovoljeno umeščanje objektov
in dejavnosti
(e) na delu območja LA3, na katerem je določena
namenska raba ZS, so, poleg posegov pod šiframi
A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, dovoljeni še posegi pod
šifro A3.14. Do potrditve dopolnjene HHŠ (Hidrološko
- hidravlične študije) na obravnavanem območju ZS ni
dovoljeno graditi objektov in spreminjati dejanske kote
terena.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 LA2, LA3, LA7, LA9, LA12: B1, B2.3,
 LA10: B1, B2.8.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 LA2, LA3: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9, na območju, na
katerem je določena namenska raba ZS, je
maksimalni dovoljeni faktor zazidanosti 0,05
 LA7, LA9, LA10, LA12: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5; na območju, na
katerem je določena namenska raba ZS C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5; na območju, na
katerem je določena namenska raba ZS D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, rob
parcele št. 529/3, k.o. Lahovče proti odprtemu prostoru je
treba ozeleniti z lokalno značilno visokoraslo vegetacijo in
grmovnicami. Morebitne utrjene površine morajo biti
izvedene v zeleni ali makadamski izvedbi
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 LA2, LA3, LA10, LA12: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4,
 LA7, LA9: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1, za morebitne
nadaljnje širitve parkirišča na parcelah št. 529/2, 529/3 in
529/4, k.o. Lahovče je potrebno izdelati strokovno podlago
z vidika obremenitve okolja s hrupom, s katero bodo
preverjene nadaljnje možnosti razvoja dejavnosti na tej
lokaciji.
242. člen
Območje EUP z oznako LA4
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7

Stran 285

6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
243. člen
Območje EUP z oznako LA5
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.9
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1- E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
244. člen
Območja EUP z oznakami LA6, LA11, LA14

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(A) Namenska raba: CDp
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9; Za EUP
LA11: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele, namenjene gradnji pa je 10
%.
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 LA6: E2.1, E2.2
 LA11, LA14: E2.1, E2.2, E2.3.1- E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2. V EUP LA11 je potrebno zagotoviti za obrtni in
industrijski obrat, skladišče, poslovni prostor s strankami,
poslovni prostor brez strank minimalno 1 parkirno mesto
na 100 m2 neto tlorisne površine stavb.
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
245. člen
Območje EUP z oznako LA8
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2

Stran 286

2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.4
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
246. člen
Območje EUP z oznako LA13
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.13
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
247. člen
Območje EUP z oznako LA15
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
248. člen
Območja EUP z oznakami LA16, LA19, LA20
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 LA16: B1, B2.5,
 LA19: B1, B2.8,
 LA20: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 LA16, LA20: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,6, C1.9,
 LA19: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 LA16: C2.8, maksimalna višina objektov ne sme
presegati višine najvišjega objekta znotraj EUP,
 LA19: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5, ne
glede na določila pod šifro C2.5 višinski gabarit
objektov ne sme presegati 12 m nad koto urejenega
terena,
 LA20: C2.2 za enostanovanjske stavbe, C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 LA16: objekti morajo biti oblikovani v skladu z
obstoječimi objekti, strehe stavb so enotne za EUP,
vizualno izpostavljenim fasadam je potrebno pri

Stran 287

oblikovanju posvetiti posebno pozornost ob
upoštevanju
obstoječih
kvalitetnih
rešitev,
oblikovanje tehnoloških objektov ali delov objektov je
podrejeno
tehnološkim
procesom,
vizualno
izpostavljene dele objektov naj se praviloma skrbno
oblikuje,
 LA19, LA20: D1.2 za enostanovanjske stavbe,
D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na
vizualno izpostavljenih lokacijah je treba prostorninsko
razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano krajinsko
ureditvijo
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
249. člen
Območje EUP z oznako LA17
(A) Namenska raba: O
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.20
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: glede na potrebe
tehnologije
3.2. Velikost objektov: glede na potrebe tehnologije
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: glede na
potrebe tehnologije
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
glede na potrebe tehnologije
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: glede na potrebe
tehnologije
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: glede na potrebe tehnologije
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
glede na potrebe tehnologije
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: glede na
potrebe tehnologije
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: glede na potrebe tehnologije
6.8. Odlaganje odpadkov: glede na potrebe tehnologije
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
250. člen
Območje EUP z oznako LA18
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.14
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8, celotno
območje je treba zasnovati naenkrat
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni dovoljeni
faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne,
restavracije in točilnice ipd.) je 0,12
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.3. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.4. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3

Stran 288

6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.3. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.4. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
251. člen
Območja podEUP z oznakami LA21/1, LA21/2, LA22/1,
LA24/1, LA24/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
252. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami LA21/3,
LA21/4, LA21/5, LA 22/2, LA22/3, LA23, LA24/3,
LA24/4, LA24/5
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
252.a člen
Območje EUP z oznako LA25
(A) Namenska raba: PC, K1
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN.
III/4.2.16. Poženik
253. člen
Območji EUP z oznakama PŽ1, PŽ2
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4; ne glede na določila šifre A3.4 na parcelah št.
837/1, 837/2, 837/3 in 837/4, k.o. Šmartno za manjše
proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve glede
dopustnega obsega, prav tako so (ne glede na določila
šifre A3.4) na teh parcelah od vrst dejavnosti dovoljene
tudi proizvodne dejavnosti, od vrst objektov glede na
namen pa tudi industrijske stavbe in skladišča, razen
rezervoarji in silosi.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 PŽ1: B1, B2.3,
 PŽ2: B1, B2.5.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 PŽ1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

 PŽ2: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
254. člen
Območje EUP z oznako PŽ3
(A) Namenska raba: As
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2

Stran 289

6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
255. člen
Območje EUP z oznako PŽ4
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, objekti, razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m
(oziroma 1,5 m v primeru, ko sosednja zemljišča niso
zazidljiva), nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj
1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
Dovoljena so odstopanja od lege objektov prikazane v
spodaj navedenih programskih zasnovah ob
upoštevanju določil te točke in omejitev, kot jih na
območju določajo režimi, določeni s predpisi.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,65, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in
hlevov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,8, drugih stavb pa vsaj 1:1,3. Tloris je lahko
lomljen.
 Višina stavbe je lahko največ 12 metrov nad koto
urejenega terena.
 Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati
Programsko zasnovo za območji EUP z oznakama
PŽ4 in ŠM8, PŽ4 – zahodni del – variantna rešitev 1
(izdelovalec: UB Urbanistični biro, d.o.o. Kamnik, št.
proj. 1/14, februar 2014), Programsko zasnovo za
območji EUP z oznakama PŽ4 in ŠM8 (sprememba
in dopolnitev za vzhodni del PŽ4), (izdelovalec: UB
URBANISTIČNI BIRO d.o.o. Kamnik, april 2020, št.
proj. 1/16) in ostala določila te točke. Od, s
programskima zasnovama določenih tlorisnih
dimenzij, so dovoljena odstopanja do + 1,0 m,
omejitve navzdol ni. Programski zasnovi sta na
vpogled na oddelku pristojne občinske službe za
prostor.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:

Št. 6/6.2.2023


Uradno glasilo slovenskih občin

Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati v prejšnji
točki navedeni programski zasnovi (ureditev frčad pa
ni obvezna) in ostala določila te podtočke.
 Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so
strehe lahko sestavljene in istega naklona. Lahko so
zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu
od 25° do 45°, nad pomožnimi kmetijskimi objekti pa
je lahko zaradi potreb tehnologije tudi manjši.
Strešna kritina mora biti sive barve, za potrebe
tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla in
steklu podobnih brezbarvnih materialov.
 Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo
rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno
modre ipd.) niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe. Dovoljeno jih je uporabiti kot
elemente oblikovanja fasad.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
robove EUP je treba zasaditi s sadnim drevjem in drugo
lokalno značilno vegetacijo - pri zasnovi zasaditve je treba
upoštevati v prejšnji točki navedeno programsko zasnovo.
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, za potrebe napajanja novih porabnikov na območju
EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega
preseka iz transformatorske postaje TP 500 Poženik
Jambor
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5

Stran 290

8. PIP glede varovanja zdravja: H1, za morebitne
nadaljnje širitve območja EUP je potrebno izdelati
strokovno podlago z vidika dopustnih vonjav, s katero
bodo preverjene nadaljnje možnosti razvoja dejavnosti na
obravnavani lokaciji.
256. člen
Območje podEUP z oznako PŽ6/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
257. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PŽ5,
PŽ6/2, PŽ6/3, PŽ6/4, PŽ6/5
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
III/4.2.17. Praprotna Polica
258. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PR1, PR2,
PR3/1, PR4, PR9
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 PR1, PR2, PR3/1, PR4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1,
A2.2, A3.4,
 PR9: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 kmetijstvo,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
 bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s
kmetijstvom, na območju EUP je dovoljeno največ
eno stanovanje; bivanje je dovoljeno urediti ob ali po
izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov,
(b) vrste objektov glede na namen:
 nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij,
 enostanovanjske stavbe,
 večnamenske stavbe,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,

Št. 6/6.2.2023




Uradno glasilo slovenskih občin

objekti za rejo živali,
pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 PR1, PR2: B1, B2.1,
 PR3/1: B1, nove stavbe, razen, če določila pod šifro
B1 ne določajo drugače, morajo biti od meje
sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa 1,50
m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
Dostopne poti je treba umeščati racionalno in na
način, ki bo zagotavljal čim boljšo dostopnost
posameznih delov podEUP in sosednjih območij, kar
je treba v projektni dokumentaciji posebej obrazložiti
in utemeljiti.
 PR4: B1, B2.2,
 PR9: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 PR1, PR2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9,
 PR3/1, PR4: C1.3, C1.9,
 PR9: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,5, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
259. člen
Območje podEUP z oznako PR3/2

Stran 291

(A) Namenska raba: ZD
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje podEUP z oznako CR56/2.
260. člen
Območja EUP z oznakami PR5, PR6, PR7
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3, do izboljšanja
poplavnega stanja z izvedbo protipoplavnih ukrepov naj se
stavbe na zazidljivem delu parcele št. 1138, k.o. Velesovo
umešča čim bolj severovzhodno
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4; na delih EUP, ki segajo na
območje opozorilne karte poplav, so (do določitve
razredov
poplavne
nevarnosti)
dopustne
samo
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi,
ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne
ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
261. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PR8,
PR10/1, PR10/2, PR10/3, PR12/1
(A) Namenska raba: PC

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
262. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PR10/4,
PR10/5, PR10/6, PR10/7, PR10/8, PR12/2, PR12/3,
PR13, PR14
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3,
AD9/4, AD9/5, AD10, AD11.
262.a člen
Območje EUP z oznako PR11
(A) Namenska raba: PC, K1, G
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN.
III/4.2.18. Pšata
263. člen
Območja EUP z oznakami PŠ1, PŠ3, PŠ6
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 PŠ1, PŠ3: B1, B2.3,
 PŠ6: B1, B2.8.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 PŠ1, PŠ3: C1.3, C1.9,
 PŠ6: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 PŠ1, PŠ3: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
 PŠ6: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na vizualno
izpostavljenih lokacijah je treba prostorninsko
razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano
krajinsko ureditvijo.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8

Stran 292

6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
264. člen
Območje EUP z oznako PŠ2
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.3, A3.8
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
265. člen
Območji EUP z oznakama PŠ4, PŠ7
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.8
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4
3.2. Velikost objektov: C2.2 za enostanovanjske stavbe,
C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 za enostanovanjske
stavbe, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 PŠ4: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
 PŠ7: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, ohrani naj se čim več
obstoječe vegetacije, zlasti v robnih delih območja
EUP, obstoječe kozolce se praviloma ohranja in se
jih po možnosti vključi v načrtovano zasnovo oziroma
se jih prestavi na druga območja.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave:
 PŠ4: G2, koncesionar ribogojnice je dolžan
zagotoviti ohranjanje biotske raznovrstnosti in
varstva habitatov ter ekološkega ravnotežja tam, kjer
je to mogoče in dolgoročno stabilno ter ohranjanje
naravne vrednote v največji možni meri, če se ta
nahaja na območju koncesije,
 PŠ7: G2.
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
266. člen
Območje EUP z oznako PŠ5
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:

Stran 293

1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.14
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni dovoljeni
faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne,
restavracije in točilnice ipd.) je 0,2
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
267. člen
Območja podEUP z oznakami PŠ8/1, PŠ8/2, PŠ8/3
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
268. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PŠ8/4,
PŠ8/5, PŠ8/6, PŠ8/7, PŠ9, PŠ10 in PŠ12
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7, na območju EUP z oznako PŠ12 pa je
dovoljeno ustrezno urediti pristajalno mesto za
jadralno padalstvo in zmajarstvo s spremljajočimi
napravami.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

268.a člen
Območje EUP z oznako PŠ11
(A) Namenska raba: BC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2
ter:
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijske
dejavnosti,
gostinstvo
(kratkotrajna nastanitev do dveh apartmajev izključno
za potrebe jadralcev), trgovina, dejavnost članskih
organizacij
(b) vrste objektov glede na namen:
 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, prostori za
športnike in gledalce,
 gostilne, restavracije in točilnice,
 stavbe za kratkotrajno nastanitev, pod pogoji iz
prejšnje podtočke in da nastanitev ne presega 60%
bruto tlorisne površine stavbe,
 parkirišča,
 večnamenske stavbe,
 otroška in druga javna igrišča, zelenice in druge
urejene zelene površine
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.
(d) vsi objekti in ureditve iz te točke so dovoljeni samo za
namen razvoja jadralnega športa. Ureditve in gradnje je
dovoljeno načrtovati in izvajati sočasno ali po ureditvi
pristajalnega mesta za jadralno padalstvo in zmajarstvo v
EUP PŠ12.
(e) Do izdelave HHŠ (Hidrološko - hidravlične študije) in
vzpostavitve morebitnih protipoplavnih ukrepov ni
dovoljeno graditi objektov in spreminjati dejanske kote
terena.
2. PIP glede lege objektov:
Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,35
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit stavb mora biti
podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5, daljša stranica
mora biti orientirana v smeri sever – jug (vzporedno z
značilno postavitvijo kozolcev) , višinski gabarit je lahko
največ (K) + P + M, višina stavbe ne sme presegati 9 m
nad koto urejenega terena
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: streha mora biti dvokapna s
slemenom v smeri daljše stranice, naklon streh je dovoljen
v razponu od 35° do 45°, strešna kritina je lahko sive do
grafitno sive barve, odpiranje strešin je dopustno v obliki
strešnih oken; oblikovanje stavbe mora izhajati iz

Stran 294

tradicionalne arhitekture kozolcev, fasadni elementi
morajo biti enostavni, poleg stekla se lahko pri oblikovanju
fasad uporabi še materiale značilne za postavitev
kozolcev; barva fasade mora biti v naravnih tonih;
klimatske naprave in podobne elemente je treba na stavbo
umestiti diskretno
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5, za potrebe napajanja novega porabnika na območju
EUP je treba zgraditi nov NN kabelski izvod ustreznega
preseka iz transformatorske postaje TP 279 Grad Cerklje
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
9. PIP glede zagotavljanja nadomestnih kmetijskih
zemljišč:
9.1. Nadomestna kmetijska zemljišča za predlagani poseg
se bo vzpostavilo v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6.
9.2. Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih v
EUP PŠ11, se uporabi za izvedbo zunanje ureditve novo
zgrajenih objektov (npr. brežine, zelenice) v EUP PŠ11 oz.
v kolikor bi se izkazali viški rodovitnega dela tal naj se
uporabijo za izboljšanje okoliških kmetijskih zemljišč
(agromelioracijo). Za rodovitni del tal, odstranjen pri
gradbenih posegih v EUP PŠ11, je treba pripraviti elaborat
ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga potrdi strokovnjak
kmetijske stroke – pedolog.
9.3. Usmeritve za pripravo elaborata ravnanja z rodovitnim
delom tal:
a) V času odstranjevanja rodovitnega dela tal in v času
navažanja rodovitnega dela tal je treba preprečiti
poslabšanje strukture tal. Vsa dela morajo potekati v času,
ko so tla ustrezno suha, da ne pride do prevelike zbitosti in
s tem poslabšanja strukture tal ter trajne degradacije tal.
b) Uporabiti je treba ustrezno mehanizacijo, da ne pride do
prevelike zbitosti in s tem poslabšanja strukture tal.
c) Na območju gradbenih posegov v EUP PŠ11 je treba
rodovitni del tal odstraniti po horizontih oziroma plasteh.
Velikost površine naenkrat odstranjenih plasti je treba
omejiti z zmožnostjo ponovne uporabe oziroma
začasnega deponiranja odstranjenih plasti v ustrezno

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

urejenih začasnih deponijah, ločeno po plasteh, da se
ohranita rodovitnost in količina prsti.
č) Odstranjeni rodovitni del tal je treba čim prej navoziti na
lokacije predvidene agromelioracije.
d) Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in
navažanje rodovitnega dela tal, morajo potekati pod
nadzorom strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa.
9.4. Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za
gradnjo objektov v EUP PŠ11 so:
 pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske
namene za parc. št. 708, 684, del 150 in del 356, vse
k.o. 2079-Šenturška Gora, če se v podEUP RV6/4,
RV6/5 in RV6/6 nadomestna kmetijska zemljišča
vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi
gozd;
 uskladitev bonitetnih točk v uradnih evidencah GURS
za območja nadomeščanja kmetijskih zemljišč (za
zemljišča parc.št. 708, 684, 150 in 356, vse k.o.
2079-Šenturška Gora) kot jih na novo določa
»Pedološki elaborat nadomestnih kmetijskih zemljišč
v Občini Cerklje investitorja Metoda Dobravec«, ki ga
je v februarju 2022 izdelal dr. Tomaž Kralj;
 potrdilo strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa, da
so v podEUP RV6/4, RV6/5 in RV6/6 vzpostavljena
nadomestna kmetijska zemljišča, ki so po površini in
kvaliteti primerljiva z zemljišči na območju gradbenih
posegov v EUP PŠ11.
III/4.2.19. Pšenična Polica
269. člen
Območje EUP z oznako PE1
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8

Stran 295

6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
270. člen
Območje EUP z oznako PE2
(A) Namenska raba: CDp
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13, vzdolž
severnega dela EUP je treba oblikovati zeleni pas dreves
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
271. člen
Območji EUP z oznakama PE3, PE4

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(A) Namenska raba: Ak
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
272. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PE5/1,
PE5/2, PE5/3, PE5/4, PE5/5
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
273. člen
Območja podEUP z oznakami PE5/6, PE5/7, PE5/8,
PE5/9, PE5/10, PE5/11 in PE5/12
(A) Namenska raba: K1, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7. Na območju podEUP z oznako PE5/12 je v okviru
ureditve dostopov do kmetijskih zemljišč na obstoječi
poljski poti dopustno urediti tudi dostopanje tovornih vozil
in gradbenih strojev do obstoječe gradbene dejavnosti na
območju EUP PE2. Dostop je treba urediti v makadamski
izvedbi. Pri načrtovanju oziroma izvajanju dostopa je treba

Stran 296

upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege
v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne
povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem
območju in izven njega.
274. člen
Območje EUP z oznako PE6
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50, minimalni
delež zelenih površin v okviru parcele pa je 10%,
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit stavb mora biti
prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, ter
namembnosti območja in funkciji stavb; višinski gabarit
objektov ne sme presegati 9,0 m nad koto urejenega
terena.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: strehe so lahko ravne ali v
naklonu, poljubne oblike in obdelave; barve, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in
druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in
turkizno modre ipd.), niso dovoljene.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
robove območja je treba zasaditi s sadnim drevjem in
drugo lokalno značilno vegetacijo
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

III/4.2.20. Spodnji Brnik
275. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SB1,
SB2/1, SB3, SB5, SB6, SB12, SB16, SB17, SB18,
SB20/2
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 SB1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, ne glede
na določila pod šifro A3.4 se v območju dovoljuje tudi
več kot dve stanovanji na stavbo,
 SB2/1, SB3, SB5, SB6, SB17, SB18, SB20/2: A1.1,
A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
 SB12, SB16: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 SB1, SB2/1, SB3: B1, B2.2,
 SB5, SB6, SB12, SB16, SB17, SB20/2: B1, B2.3,
 SB18: B1, B2.8.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 SB1, SB2/1, SB3: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9,
 SB5, SB6, SB12, SB16, SB17, SB18: C1.3, C1.9,
 SB20/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 SB1, SB2/1, SB3, SB5, SB6, SB17, SB18: E2.1,
E2.2, E2.3.1-E2.3.4,
 SB12, SB16, SB20/2: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4

Stran 297

7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
276. člen
Območje podEUP z oznako SB2/2
(A) Namenska raba: ZD
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje podEUP z oznako CR56/2.
277. člen
Območji EUP z oznakama SB4, SB11
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 SB4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9 ter druge
dejavnosti (in objekti glede na namen) za potrebe
kmetijske dejavnosti (dopušča se obseg do 60 GVŽ);
poleg vrst dejavnosti, ki so dovoljene pod šifro A3.9,
so na območju EUP dovoljene tudi proizvodne
dejavnosti,
 SB11: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.9.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov:
 SB4: C2.2, C2.5,
 SB11: C2.7.
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov:
 SB4: D1.2, D1.5,
 SB11: D1.7.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 SB4: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9,
D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
 SB11: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7,
D2.9, D2.10, D2.11, D2.13.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
278. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SB7, SB8,
SB9, SB21, SB24/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot za
območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8, CR12,
CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
279. člen
Območje EUP z oznako SB10
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.13
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
280. člen
Območje EUP z oznako SB13

Stran 298

(A) Namenska raba: CDp
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7, višinski gabarit do (K) + P + 1
+M
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
281. člen
Območje EUP z oznako SB14
(A) Namenska raba: As
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
282. člen
Območje EUP z oznako SB15
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako LA4.
283. člen
Območje EUP z oznako SB19
(A) Namenska raba: Ak
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2

Stran 299

6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
284. člen
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama SB20/1,
SB23
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12, ne glede na določila šifre A3.12 na parceli št. 604,
k.o. Spodnji Brnik od vrst dejavnosti ni dovoljeno bivanje,
od vrst objektov glede na namen pa niso dovoljene
enostanovanjske stavbe
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2 za enostanovanjske stavbe,
C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 za enostanovanjske
stavbe, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na
vizualno izpostavljenih lokacijah je treba prostorninsko
razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano krajinsko
ureditvijo
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
285. člen
Območje EUP z oznako SB22
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Stran 300

286. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami SB24/2,
SB24/3, SB25, SB26, SB28
(A) Namenska raba: K1, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
286.a člen
Območje EUP z oznako SB27
(A) Namenska raba: K1
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN.
III/4.2.21. Šmartno
287. člen
Območji EUP z oznakama ŠM1, ŠM5
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ŠM1: B1, B2.1,
 ŠM5: B1, B2.2.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 ŠM1: C1.1, C1.9,
 ŠM5: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 ŠM1: C2.4,
 ŠM5: C2.2, C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 ŠM1: D1.4,
 ŠM5: D1.2, D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
288. člen
Območje EUP z oznako ŠM2
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako LA4.
289. člen
Območje EUP z oznako ŠM3 (območja podEUP z
oznakami ŠM3/1, ŠM3/2, ŠM3/3, ŠM3/4)
(A) Namenska raba: CDd, ZD, PC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) Na celotnem območju EUP so dovoljene naslednje:
(a1) vrste gradenj:
 gradnje novih objektov v skladu z določili te podtočke
(a),
 gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega
zakonito zgrajenega objekta, pri čemer se ne sme
bistveno spreminjati namembnosti in velikosti
objekta,
 rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov, pri čemer
se ne sme bistveno spreminjati namembnosti
objektov,
 vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
 odstranitev objektov,
(a2) vrste objektov glede na namen:
 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda
na ogroženih območjih,
 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
 cevovodi,
komunikacijska
omrežja
in
elektroenergetski vodi,
 mostovi, viadukti, predori in podhodi,
 jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
 objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug,
 nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami,
 hudourniške pregrade,
 stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,
 gradnje novih objektov iz prve, pete, šeste, sedme,
osme in devete alineje te pod-pod točke so na
območju podEUP z oznako ŠM3/4 dopustne le
izjemoma kot posegi in začasne ureditve za potrebe
obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
(a3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi,
 pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in
naravnih pojavov,
 pomožni cestni objekti,
 priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture
in daljinskega ogrevanja,
 pomožni komunalni objekti,
 pešpoti.
(a4) vrste drugih ureditev:
 objekti in ukrepi, ki so potrebni zaradi neposredno
grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se
preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice,
 objekti in ukrepi za zaščito, reševanje in pomoč ob
naravnih in drugih nesrečah,



Stran 301

vojaški inženirski objekti, zaklonišča in drugi zaščitni
objekti med izrednim ali vojnim stanjem,
 ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
 ukrepi,
ki
se
nanašajo
na
izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih
voda,
 objekti in ukrepi, namenjeni varstvu voda pred
onesnaženjem.
(a5) Upoštevati je treba tudi določila pod šiframa A1.2,
A1.3.
(b) Po posameznih območjih podEUP so poleg vrst
gradenj, ki so dovoljene na celotnem območju EUP,
dovoljene naslednje:
(b1) vrste gradenj:
 gradnja novih objektov v skladu z določili te podtočke
(b), glede na določila za posamezna območja
podEUP,
 rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov v skladu z
določili te podtočke (b), glede na določila za
posamezna območja podEUP,
 sprememba
namembnosti
zakonito
zgrajenih
objektov v skladu z določili te podtočke (b), glede na
določila za posamezna območja podEUP.
(b2) Vrste dejavnosti ter vrste objektov (vključno z
nezahtevnimi in enostavnimi objekti) glede na namen, ki
so po posameznih območjih podEUP dovoljene poleg
objektov (vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti)
glede na namen in drugih ureditev, dovoljenih za celotno
območje EUP, so v nadaljevanju določene po posameznih
območjih podEUP.
(b3) Območji podEUP z oznakama ŠM3/1, ŠM3/2:
(b3.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 bivanje,
 trgovina,
 gostinstvo,
 poslovne dejavnosti,
 javna uprava,
 izobraževanje,
 zdravstvo in socialno varstvo,
 kulturne in razvedrilne dejavnosti,
 prirejanje iger na srečo,
 športnorekreacijske dejavnosti,
 dejavnost verskih in drugih članskih organizacij ter
gospodinjstev,
(b3.2) vrste objektov glede na namen:
 stanovanjske stavbe,
 poslovne in upravne stavbe,
 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
razen sejemske dvorane, razstavišča in bencinski
servisi,
 stavbe splošnega družbenega pomena,
 stavbe za opravljanje verskih obredov,
 igrišča za športe na prostem, bazenska kopališča na
prostem, ki se jih lahko prekrije s pomično bazensko
streho,
 garažne stavbe in parkirišča,
 javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine,
 večnamenske stavbe,
(b3.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro določenimi za to EUP,
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni sezonski ponudbi in
prireditvam, ki se lahko postavijo samo za namen in
čas prireditve ali med sezono.
(b4) Območje podEUP z oznako ŠM3/3:
(b4.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje;
(b4.2) vrste objektov glede na namen:
 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in
gozdne ceste,
 parkirišča,
 javni vrtovi, parki, trgi, zelenice in druge urejene
zelene površine;
(b4.3) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,
 samostojna parkirišča.
(b5) Območje podEUP z oznako ŠM3/4:
(b5.1) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 športnorekreacijske dejavnosti;
(b5.2) vrste objektov glede na namen:
 kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge
namene,
 zelenice in druge urejene zelene površine;
(b5.3) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 podporni zidovi.
2. PIP glede lege objektov
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 območje EUP ŠM3 je okvirno razdeljeno na več
podEUP namenjenih gradnji stavb, objektov in
omrežij infrastrukture ter ohranjanju obstoječih
zelenih površin; podEUP z oznakama ŠM3/1 in
ŠM3/2 sta načeloma namenjeni gradnji stavb,
podEUP z oznako ŠM3/3 načeloma objektom in
omrežjem infrastrukture, podEUP z oznako ŠM3/4 pa
ohranjanju obstoječih zelenih površin;
 B1, nove stavbe , razen, če določila pod šifro B1 ne
določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in
enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila
pod šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj 1,50
m; manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč,
 pri načrtovanju posegov je treba upoštevati nosilnost
tal; v ravninskem delu bo potrebna utrditev terena s
predobremenilnim nasipom; v nižinskem delu je
določeno nadvišanje terena za 0,7 do 1,0 m.
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji v podEUP ŠM3/1
in ŠM3/2 je 0,50
3.2. Velikost objektov:
 tlorisni gabarit stavb je poljuben vendar mora biti
prilagojen velikosti in legi parcele, namenjene gradnji
ter namembnosti območja in funkciji stavb,
 maksimalni višinski gabarit je (K) + P + 3,
 prostorninsko razsežnejše stavbe morajo biti po
možnosti členjene na manjše gradbene mase
oziroma je potrebno njihov izgled ublažiti z ustrezno
načrtovano zasaditvijo dreves.
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov:



Stran 302

stavbe morajo biti oblikovane po enotnih
oblikovalskih izhodiščih, finalizacija fasade naj bo iz
materialov naravnega izvora in videza, skladno z
izbrano študijo barv in tekstur,
 nakloni strešin so načeloma ravni ali v minimalnih
naklonih,
 oblikovanje pomične bazenske strehe je podrejeno
funkciji, bazenska streha je lahko steklena ali iz
steklu podobnih materialov,
 dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov,
 klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor:
 na prostih površinah je treba načrtovati in zasaditi
avtohtono rastlinje (listavci – bukev, gaber, lipovec in
tudi sadna drevesa, ne samo okrasna temveč tudi
uporabna, nizko grmičevje – zimzeleno in listopadno,
trajnice in enoletnice), pred večjimi zastekljenimi
površinami je treba za zaščito pred soncem
načrtovati in zasaditi listavce,
 parkirišča naj se po možnosti oblikuje tako, da se ob
robovih in vmesnih pasovih zasadi drevesa, ki
zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin,
 ter D2.3, D2.4, D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.13.
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2 (razen določila glede osenčenja parkirnih površin)
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom:
priključevanje na plinovodno omrežje je obvezno; energijo
za delovanje sistemov v stavbah je dovoljeno zagotavljati
ali kombinirati z uporabo obnovljivih virov energije tudi v
večjem obsegu od minimalnih zahtev, ki jih določa predpis
o učinkoviti rabi energije v stavbah;
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra:
(a) Pogoji za gradnjo cestnega omrežja:
 območje EUP ŠM3 se prometno navezuje na lokalno
cesto Cerklje na Gorenjskem – Pšenična Polica –
Šmartno preko dovozne ceste – EUP z oznako ŠM4,
 osnovno cestno omrežje sestavljata cesti v podEUP
z oznako ŠM3/3, cesti sta namenjeni dvosmernemu
prometu, vozišča so načeloma širine 5,0 m,
 za dostop do posameznih objektov so predvideni
dovozi (oziroma se jih konkretizira v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja), ki omogočajo
dostavo,
ali
intervencijske
posege;
med
posameznimi nizi stavb je treba načrtovati
sprehajalne pešpoti, ki so namenjene le peš hoji ali
vožnji z invalidskimi vozički,
 glede na to, da bo promet pretežno namenjen le za
dovoze in servisne dejavnosti predvidena hitrost vozil

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

ne bo večja od 30 km/h; za ustrezno odvodnjavanj
cest je treba te načrtovati v enakomernem prečnem
nagibu praviloma 2,5%; prečni nagibi hodnikov za
pešce so usmerjeni proti vozišču; na mestih, kjer
hodnik in vozišče tvorita koritnico ali muldo se
namestijo požiralniki z LTŽ mrežo, ki služijo odvodu
meteorne vode iz vozišča in pločnikov; prečni skloni
pešpoti so 2,0 % in vedno usmerjeni proti nižjemu
terenu; odvodnjavanje pešpoti je preko robnega niza
kock na nižji teren; vzdolžni skloni so prilagojeni
vožnji z vozički in znašajo največ 6,0 %; najmanjši
vzdolžni nagib je 0,4 %, kar omogoča še ustrezno
vzdolžno odvodnjavanje; zaradi strukture naselja je
ureditev cest prilagojena potrebam; hodniki za pešce
niso nivojsko dvignjeni nad vozišče, ampak ostajajo v
istem nivoju; od vozišča jih ločuje le niz granitnih
kock, sam hodnik pa se mora kontrastno (barvno)
ločiti od vozišča; niz kock bo omejeval tudi zunanji
rob pločnika; niz granitnih kock bo poleg vizualnega
učinka omogočal tudi otip slabovidnim,
 za potrebe eksploatacije gozda, ki se nahaja
vzhodno za obravnavanim območjem se uporablja
obstoječa pot, ki poteka po severozahodnem robu
podEUP ŠM3/2; dostopanje do gozdov in kmetijskih
površin bo lahko potekalo tudi po jugozahodnem
robu EUP.
(b) Pogoji glede oskrbe s pitno vodo:
 po naselju je načrtovano vodovodno omrežje v obliki
krožnega voda, za požarno zaščito so določeni
nadtalni hidranti na medsebojni razdalji do 80 m.
(c) Pogoji glede zbiranja, odvajanja ter čiščenja odpadnih
voda:
 območje je opremljeno z javno kanalizacijo.
(d) Pogoji za gradnjo elektroenergetskega omrežja:
 oskrba z električno energijo se zagotavlja iz nove
transformatorske postaje v zahodnem delu območja,
 nizkonapetostni kabli znotraj naselja bodo položeni v
kabelski kanalizaciji,
 glede na tip poselitve je obravnavano območje
potrebno opremiti tudi z ustrezno javno razsvetljavo;
za ustrezno osvetlitev območja so določene svetilke
enotnega tipa z vgrajenimi visokotlačnimi natrijevimi
sijalkami moči 85 W, ki se namestijo na kandelabre
višine 6 m; medsebojna razdalja med posameznimi
svetilkami je največ 25 m; uporabijo se enotne
svetilke s podobno svetlobnotehnično karakteristiko;
kandelabri se namestijo na betonske temelje;
napajanje javne razsvetljave se določa kabelsko v
kabelski kanalizaciji; javna razsvetljava bo izvedena
v celonočnem režimu obratovanja; prižigališče bo
nameščeno ob TP.
(e) Pogoji za gradnjo plinovodnega omrežja:
 območje je opremljeno s plinovodnim omrežjem.
(f) Pogoji za gradnjo komunikacijskih omrežij:
 komunikacijska omrežja je praviloma treba zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu,
 telekomunikacijski vodi potekajo v kabelski
kanalizaciji.
(g) Smiselno je treba upoštevati tudi določila po šifro F9.
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1. Pred
novimi gradnjami ali posegi v zemeljske plasti je treba
za območje posega izvesti predhodni arheološki
pregled in po potrebi arheološka izkopavanja.
Rezultate predhodnega arheološkega pregleda in
arheoloških izkopavanj je treba smiselno upoštevati
pri načrtovanju razporeditve objektov. V projektu za

Stran 303

pridobitev gradbenega dovoljenja je treba opredeliti
tudi ustrezno prezentacijo morebitnih najdenih ostalin.
7.2. Ohranjanje narave:
Naselje posega večinoma v kmetijske površine slabše
kvalitete in redko drevesno obvodno vegetacijo. Glede na
namembnost se vegetacija, povsod tam, kjer je to za
izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko
povzroče biotopsko degradacijo, zato mora investitor
upoštevati
optimalno
nadomeščanje
ekološke
infrastrukture in pogojev za socialne funkcije obvodne
vegetacije. Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih
površinah znotraj ureditvenega in vplivnega območja
urejanja (renaturacija devastiranih predelov, linijske
obcestne zasaditve in zasaditve v delih, kjer niso
načrtovana območje stavbnih zemljišč). Za varovanje
Pšate s pritoki, ki predstavlja naravno vrednoto lokalnega
pomena, se določijo varstvene usmeritve in sicer:
 posegi v Pšato in vzporedni tok se izvajajo v
najmanjši možni meri le na mestih premostitev;
poškodovane brežine se po končani gradnji ustrezno
sanirajo, zatravijo oziroma zasadijo;
 objekti in drugi posegi se ne načrtujejo v poplavnem
območju Pšate;
 obvodni zeleni pas se ohranja v širini najmanj 10
metrov; v tem pasu gradnja objektov, ograj ali drugi
posegi niso primerni, možna je dosaditev avtohtonih
obvodnih drevesnih vrst (siva jelša, vrba, leska);
 v naselju se v čim večji meri načrtujejo in ohranjajo
zelene površine, drevesa in skupine dreves;
 za posege v potok Pšata in vzporedni tok ter
desetmetrski obvodni pas je potrebno pridobiti
soglasje v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin:
 Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadane čim
manjše površine tal. Za začasne prometne in
gradbene površine se uporabi infrastrukturne
površine in površine, na katerih so tla manj
kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva
in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le
materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi
neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih
površin ter deponij gradbenih materialov je treba
preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob
sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je
treba preprečiti tudi odtekanje vod na nižje ležeče
kmetijsko obdelovalne površine. Treba je predvideti
nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov,
ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na
tehnoloških površinah.
 Med gradnjo kompleksa vasi brez ovir je treba
izvajati monitoring.
 Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu
rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko
uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Po
končanih zemeljskih delih se takoj začnejo
sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih
površinah.
 V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na
zemljišče, na katerem ima investitor pravico
razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je
upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev
in izvajalcev.
 Posegi v prostor ne spreminjajo obstoječega
gozdnega roba. Gozdni rob se ohranja zadostno
odmaknjen od cestnega telesa in stavbnih mas;
ostaja stopničasto strukturiran ter redno negovan.
 Sestava tal v območju urejanja je nehomogena. Z
raziskovalnimi vrtinami je ugotovljeno, da hribinsko
osnovo sestavljajo triadni psevdoziljski skladi.
Pretežno jih gradi siv peščen meljevec s prehodi v

Št. 6/6.2.2023















Uradno glasilo slovenskih občin

apnenec in glinovec. Na ravninskem področju
osnovo prekrivajo sedimenti in hudourniški nanosi v
obliki meljne gline in meljastega proda in grušča.
Vrhnje kohezivne zemljine so pretežno težko gnetne,
meljasti prodi in grušči so preplavljeni z vodo in zelo
rahli. Na položnem pobočju vrhnje plasti sestavljajo
pobočne spraline, podorine in hudourniški nanosi v
obliki peščene gline in meljastih gruščev. Menjavanje
plasti je nezvezno. Kohezivne zemljine so pretežno
težko gnetne do poltrdne, meljasti grušči so srednje
gosti do gosti. V tanjših plasteh je meljno glineno in
peščeno vezivo razmočeno, zaradi česar je opazno
zmanjšanje gostote do rahlega stanja. Na strmejšem
vzhodnem delu pobočja v vrhnjih plasteh
prevladujejo grušči meljevca in peščenjaka. Meljno
glineno vezivo je pretežno kompaktno, zato so grušči
gosti do zelo gosti.
Talna voda je zaznana v vseh vrtinah. Na nižinskem
področju se pojavlja razmeroma plitvo pod terenom,
na pobočnem delu, kjer je prisotno precejanje
podtalnice v prepustnih plasteh nad kontaktom z
neprepustno podlago, pa se pojavlja nekoliko globje.
Pri načrtovanju gradenj in oblikovanju ureditve ob
stavbah je potrebno upoštevati, da prisotnost
precednih vod povzroča zmanjšanje stabilnosti
zaledja vkopov, zaradi česar je pri plitvih vkopih do
globine 2,5 m potreben razmeroma položen nagib,
pri globljih pa podporni zidovi in ustrezne varovalne
konstrukcije gradbenih jam. Obvezen je tudi učinkovit
sistem dreniranja vkopanih delov objektov. Ker so
vse ugotovljene talne plasti občutljive na razmakanje,
je odvodnjavanju potrebno posvetiti pozornost tudi
med gradnjo.
Temeljenju in stabiliteti vkopov za stavbe, objekte in
naprave je posvetiti posebno pozornost. Območje
urejanja se deli na dvoje, po nosilnosti različnih
podobmočij in sicer:
1. V ravninskem delu – območje z nadmorsko višino
med 379,0 mabs in 382,0 mabs, kjer so vrhnje plasti
dokaj stisljive in tudi neprepustne, je v daljših
padavinskih obdobjih možno tudi poplavljanje tega
dela. Pred višinsko navezavo objektov v prostor je
obvezno pridobiti podatek o koti poplavne vode;
2. V pobočnem delu, je nosilnost na splošno boljša,
ker so talne plasti manj stisljive. Obvezno pa je pri
načrtovanih posegih zagotoviti stabiliteto zaledja.
Pri pripravi arhitektonske zasnove ter projektne
dokumentacije za stavbe, objekte, naprave ter
prometno infrastrukturo je upoštevati ugotovitve
poročila o geotehničnih raziskavah objektov v EUP
ŠM3 (ZN (LN) Šmartno pri Cerkljah (Gracen d.o.o.,
št. proj. 1-50/2003 z dne 23. 01. 2004), pri čemer je
potrebno upoštevati, da je na območju podEUP z
oznako ŠM3/1 drenaža že izvedena.
Izkopni materiali so uporabni le za vgradnjo v
nenosilne zasipe in izravnave ali predobremenilne
nasipe.
Pri gradnji stavb in komunalne infrastrukture je
obvezno kvalitetno dreniranje, zato mora biti
predviden globalni sistem dreniranja, ki se izvede
pred začetkom gradnje objektov. Možno ga je
odvesti v bližnji vodotok. Vse konstrukcije v okviru
komunalne ureditve (črpališča, jaški), ki segajo pod
koto poplavne vode, morajo biti vodotesne in
dimenzioniranje na prevzem vzgonskih pritiskov.
Cestno telo mora sestavljati min. 0,70 m debel
gramozni ustroj. Planum spodnjega ustroja mora biti
dreniran. V dno je priporočljivo vgraditi geotekstil.
Z geotehničnimi raziskavami je ugotovljena
razmeroma zahtevna geološka zgradba temeljnih tal,

Stran 304

zato mora pri vseh fazah projektiranja stavb
sodelovati geomehanik.
 Drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v
območju potrebno posekati se po pridobitvi dovoljenj
predhodno označijo s strani pooblaščene službe
Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevne enote
Kranj; posek lesne vegetacije se lahko izvaja le med
15. avgustom in 15. marcem.
 Investitor je dolžan zagotoviti ureditev dostopa na
kmetijska zemljišča na vseh prekinjenih poljskih
poteh.
 Monitoring:
1. Investitor gradnje vasi brez ovir mora:
 v času gradnje zagotoviti celosten načrt
monitoringa za področja, ki jih eventuelno določa
okoljsko poročilo (IPSUM d.o.o. Domžale,
november 2004);
 pri določitvi točk monitoringa smiselno upoštevati
točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. Pri
fizičnih meritvah stanja sestavine okolja (tla,
vode, zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno
število točk nadzora, da se pridobi utemeljena
informacija o stanju posamezne sestavine okolja;
 točke spremljanja stanja zavarovati tako, da je
omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
2. Med gradnjo je treba monitoring izvajati v skladu s
predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni
monitoring hrupa za vire hrupa ter pogoje za njihovo
izvajanje in usmeritvami okoljskega poročila. Rezultati
monitoringa so javni, investitor poskrbi za dostopnost
podatkov.
3. Dodatni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor v
primeru neustreznih rezultatov monitoringa, so:
 dodatne tehnične in prostorske rešitve in
 dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve.
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
290. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ŠM4,
ŠM9/1, ŠM9/2, ŠM9/3
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
291. člen
Območje EUP z oznako ŠM6
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.13
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.1, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.4, višina stavb je do 12,5 nad
koto urejenega terena
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7, strehe stavb so
dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice; naklon
streh je dovoljen v razponu od 30º do 45º; strešna kritna je
lahko sive do grafitno sive barve (pri zimskih vrtovih in
nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

podobni brezbarvni materiali); strehe nadstreškov so lahko
tudi enokapne v minimalnem naklonu ali ravne, če so
pohodne.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.8, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
292. člen
Območje EUP z oznako ŠM7
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 kmetijstvo,
 dopolnilne dejavnosti kmetij,
 bivanje, kadar se vsaj en član družine ukvarja s
kmetijstvom, na območju EUP je dovoljeno največ
eno stanovanje; bivanje je dovoljeno urediti ob ali po
izgradnji nestanovanjskih kmetijskih objektov,
(b) vrste objektov glede na namen:
 nestanovanjske kmetijske stavbe, objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij,
 enostanovanjske stavbe,
 večnamenske stavbe,
 zelenice in druge urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave, bazeni za kopanje, okrasni
bazeni in grajeni ribniki,
 pomožni objekti v javni rabi, vodnjaki, vodometi,
 ograje in podporni zidovi,



Stran 305

male komunalne čistilne naprave, nepretočne
greznice, rezervoarji, če so dovoljeni v skladu s
prostorskimi izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro (šifra F),
 samostojna parkirišča,
 športna igrišča na prostem razen poligoni za motorje
in druga motorna vozila,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov,
 objekti za rejo živali,
 pomožni kmetijsko - gozdarski objekti,
 objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,40, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2 za enostanovanjske stavbe,
C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2 za enostanovanjske
stavbe, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na
vizualno izpostavljenih lokacijah je treba prostorninsko
razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano krajinsko
ureditvijo
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
293. člen
Območje EUP z oznako ŠM8

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 306

(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, objekti, razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti od
sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m (oziroma 1,5
m v primeru, ko sosednja zemljišča niso zazidljiva),
nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,55, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 Osnovni tlorisni gabarit gospodarskih poslopij in
hlevov mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj
1:1,8, drugih stavb pa vsaj 1:1,3. Tloris je lahko
lomljen.
 Višina stavbe je lahko največ 11,5 metrov nad koto
urejenega terena.
 Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati
Programsko zasnovo za območji EUP z oznakama
PŽ4 in ŠM8, ŠM8 - variantna rešitev 2 (izdelovalec:
UB Urbanistični biro, d.o.o. Kamnik, št. proj. 1/14,
februar 2014) in ostala določila te točke. Od, s
programsko zasnovo določenih tlorisnih dimenzij, so
načeloma dovoljena odstopanja do + 1,0 m, omejitve
navzdol ni. Programska zasnova je na vpogled na
oddelku pristojne občinske službe za prostor.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 Pri oblikovanju objektov je treba upoštevati v prejšnji
točki navedeno programsko zasnovo in ostala
določila te podtočke.
 Strehe stavb so dvokapnice s slemenom v smeri
daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so
strehe lahko sestavljene in istega naklona. Lahko so
zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu

D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, EUP
je treba zasaditi s sadnim drevjem in drugo lokalno
značilno vegetacijo - pri zasnovi zasaditve je treba
upoštevati v prejšnji točki navedeno programsko zasnovo.
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

za potrebe tehnologije pa je lahko tudi iz
brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih
materialov.
 Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati
lokalne značilnosti. Barve, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo
rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno
modre ipd.) niso dovoljene. Barva fasade mora biti v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
določena.
 Klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno.
 Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho, njihov
najvišji del pa ne sme presegati višine slemena
osnovne strehe. Dovoljeno jih je uporabiti kot
elemente oblikovanja fasad.
 Dozidave in nadzidave je v gabaritih, oblikovanju in
gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi tudi v primerih, ko ta ne ustreza določilom iz te
točke.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,

295. člen
Območja EUP z oznakami TR1, TR3, TR8, TR9 in TR10
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 TR1: B1, B2.1,
 TR3, TR8, TR9, TR10: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 TR1: C1.1, C1.9,
 TR3, TR8, TR9, TR10: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 TR1: C2.4,
 TR3, TR8, TR9, TR10: C2.2, C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 TR1: D1.4,
 TR3, TR8, TR9, TR10: D1.2, D1.5.

294. člen
Območji podEUP z oznakama ŠM9/4, ŠM9/5
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
III/4.2.22. Trata pri Velesovem

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
296. člen
Območje EUP z oznako TR2
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako ČŠ2.
297. člen
Območje EUP z oznako TR4
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5, ureditve in
oblikovanje naj bo podrejeno ohranjanju krajinske podobe
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13, na
vizualno izpostavljenih lokacijah je treba prostorninsko
razsežnejše stavbe členiti z ustrezno zasnovano krajinsko
ureditvijo
5. PIP in merila za parcelacijo:

Stran 307

5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
298. člen
Območje EUP z oznako TR5
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2, ne glede na določila pod šifro A3.2 se na območju
EUP dovoljuje tudi več kot dve stanovanji na stavbo;
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele je
10%, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
299. člen
Območje EUP z oznako TR6
(A) Namenska raba: ZK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.15
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Stran 308

300. člen
Območja podEUP z oznakami TR7/1, TR7/2, TR7/3,
TR7/4, TR7/5, TR7/11
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
(C) PIP za EUP TR7/11: Na območju naj se načrtuje
minimalno število prometnih znakov. V primeru posegov v
kozolec naj se odstranjeni del kozolca prestavi na drugo
stran kozolca. Krožišče naj bo zasnovano kot parterna
zelenica, brez skolptur, panojev ali drugih objektov.
Dopustna je zasaditev drevesa. Na območju ureditve
cestnih povezav se prestavi obstoječe vodovodno omrežje
Trata – Praprotna polica. Vodovod se uskladi načrtovani
ureditvi ceste.
301. člen
Območja podEUP z oznakami TR7/6, TR7/7, TR7/8,
TR7/9
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3,
AD9/4, AD9/5, AD10, AD11.
III/4.2.23. Vašca
302. člen
Območje EUP z oznako VŠ1
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
303. člen
Območja EUP z oznakami VŠ2, VŠ3, VŠ4, VŠ12
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.16
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: /
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.9, D2.10, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: /
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: /
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9, pri načrtovanju
novih infrastrukturnih objektov se vključi ustrezne ukrepe
za preprečevanje povoza divjadi na območju letališča,
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine:
 VŠ2, VŠ4: G1, za ohranitev objekta kulturne
dediščine (EŠD 20400) je potrebna prestavitev
znamenja in ureditev njegove okolice v ustrezni
oddaljenosti od novega cestnega telesa, skupaj s
krajinsko ureditvijo okoliškega območja, ki bo čim bolj
podobna sedanjemu videzu prostora,
 VŠ3, VŠ5: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4

Stran 309

7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
304. člen
Območja EUP z oznakami VŠ5, VŠ6, VŠ7, VŠ10, VŠ11
(A) Namenska raba: K1, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
304.a člen
Območje EUP z oznako VŠ9
(A) Namenska raba: PC, K1, G
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN.
III/4.2.24. Velesovo
305. člen
Območji EUP z oznakama VS1, VS2
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 VS1: B1, B2.1,
 VS2: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 VS1: C1.1, C1.9,
 VS2: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
306. člen
Območji EUP z oznakama VS3, VS4
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 VS3: B1, B2.4,
 VS4: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
307. člen
Območje EUP z oznako VS5
(A) Namenska raba: CDd
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.9

Stran 310

2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.5, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
308. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami VS6,
VS12/1, VS12/2, VS13/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
309. člen
Območje EUP z oznako VS7
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
310. člen
Območje EUP z oznako VS8
(A) Namenska raba: ZS
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.14, ne glede na določila pod šifro A3.14 do izboljšanja
poplavnega stanja na delu območja EUP, ki se prekriva s
poplavnim območjem (opozorilna karta) ni dovoljeno
umeščanje pomožnih stavb na športnih igriščih (sanitarije,
slačilnice, prostori za športne rekvizite, uprava ipd.),
gostiln, restavracij, točilnic ter garaž.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, nove stavbe , razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m,
nezahtevni in enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj
1,50 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč. Celotno
območje mora biti zasnovano naenkrat.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni dovoljeni
faktor zazidanosti EUP za prostore za športnike in
gledalce (garderobe, sanitarije, tribune, gostilne,
restavracije in točilnice ipd.) je 0,05
3.2. Velikost objektov: C2.6
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.6
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter

Stran 311

drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.1, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
311. člen
Območje EUP z oznako VS9
(A) Namenska raba: POm
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.17
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: /
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
312. člen
Območje EUP z oznako VS10
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako TR4.
313. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami VS11,
VS12/3, VS12/4, VS12/5, VS13/2
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami AD9/3,
AD9/4, AD9/5, AD10, AD11.
III/4.2.25. Vopovlje
314. člen
Območja EUP z oznakami VP1, VP2, VP5, VP8
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 VP1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4, posegi v
prostor pod šifro A3.13, poseg dovoljenih posegov
pod prej navedenimi šiframi je na območju od vrst
dejavnosti dovoljenja tudi verska dejavnost, od vrst
objektov glede na namen pa so dovoljene tudi
obredne stavbe,
 VP2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.4,
 VP5, VP8: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.4.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 VP1, VP2, VP8: B1, B2.2,
 VP5: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 VP1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,65,
 VP2: C1.1, C1.9,
 VP5, VP8: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 VP1: C2.2, C2.5 ter C.7, višinski gabarit stavb ne
sme presegati 13,5 m nad koto urejenega terena,
 VP2, VP5, VP8: C2.2, C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 VP1: D1.2, D1.5, ne glede na določila pod šiframa
D1.2 in D1.5 so lahko strehe stavb tudi ravne ali v
naklonu poljubnih oblik in obdelave, arhitekturno
oblikovanje in uporaba materialov naj sledi funkciji

Stran 312

stavbe, dovoljena je postavitev ali vgradnja
fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov,
klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na fasade umeščati diskretno,
dozidave in nadzidave pa je v gabaritih, oblikovanju
in gradbenih materialih potrebno prilagoditi osnovni
stavbi,
 VP2, VP5, VP8: D1.2, D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 VP1, VP2: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
 VP5, VP8: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4, že
zgrajene stavbe so lahko bliže vodotoku, če se ne
povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
ne poslabšuje stanje voda, ne omejuje obstoječe posebne
rabe voda, je omogočeno izvajanje javnih služb in ni v
nasprotju s cilji upravljanja z vodami
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
315. člen
Območja EUP z oznakami VP3, VP4, VP6, VP11
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 VP3, VP6, VP11: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.2,
 VP4: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.2.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Stran 313

4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 VP3, VP6, VP11: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4,
 VP4: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

posamezni deli strehe pa so lahko zasnovani tudi kot
pretežno oblikovni elementi (npr. pergole)
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

316. člen
Območji EUP z oznakama VP7, VP9
(A) Namenska raba: CDp
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.11 ter posegi v prostor pod šifro A3.13
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 VP7: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50, C1.9,
 VP9: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9.
 3.2. Velikost objektov:
 VP7: C2.7
 VP9: C2.7, višina stavb je do 14,5 nad koto
urejenega terena
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7, ne glede na določila pod
šifro D1.7 so lahko na območju EUP z oznako VP9 strehe
stavb tudi ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave,
na območju EUP z oznako VP7 pa se lahko strehe
načrtuje kot kombinacije ravnih in dvokapnih streh, pri
čemer površina ravne strehe ne sme presegati 1/3 celotne
površine streh (izključno ravne strehe niso dovoljene),

317. člen
Območji EUP oziroma podEUP z oznakama VP10,
VP12/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
318. člen
Območje EUP oziroma podEUP z oznakama VP12/2,
VP13
(A) Namenska raba: K1, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
III/4.2.26. Zalog pri Cerkljah
319. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZG1, ZG2,
ZG3/1, ZG3/2, ZG12
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ZG1, ZG12: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3,
 ZG2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, poleg
posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.3 so na
območju EUP od vrst dejavnosti dovoljene tudi

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

trgovine z motornimi vozili in popravila motornih vozil,
od vrst objektov glede na namen pa tudi stavbe za
prodajo in popravila motornih vozil,
 ZG3/1, ZG3/2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, ne
glede na določila šifre A3.3 za manjše proizvodne
dejavnosti ne veljajo omejitve glede dopustnega
obsega, obseg kmetijske dejavnosti pa je lahko večji
od 40 GVŽ.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ZG1, ZG2, ZG12: B1, B2.3,
 ZG3/1, ZG3/2: B1, B2.2.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 ZG1, ZG3/1, ZG3/2, ZG12: C1.3, C1.9,
 ZG2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,4, minimalni delež zelenih
površin v okviru parcele pa je 10%.
3.2. Velikost objektov:
 ZG1, ZG3/1, ZG3/2, ZG12: C2.2, C2.5,
 ZG2: tlorisni gabarit stavb mora biti podolgovat, tloris
je lahko lomljen; višinski gabarit stavb (razen
skladišč) je lahko največ (K) + P + 1 + M, pri čemer
višina kapne lege ne sme presegati višine 6,9 m nad
terenom, višinski gabarit skladišč pa je lahko največ
(K) + P; pri določanju višine stavbe je potrebno
upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da
nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5,
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 ZG1, ZG3/1, ZG3/2, ZG12: E2.1, E2.2, E2.3.1E2.3.4,
 ZG2: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Stran 314

320. člen
Območje podEUP z oznako ZG3/3
(A) Namenska raba: ZD
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje podEUP z oznako CR56/2.
321. člen
Območje EUP z oznako ZG4
(A) Namenska raba: CU
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.6; ne glede na določila šifre A3.6 je na zemljiščih parc.
št. 92 in 93 ter delu 1086, k.o. Zalog dovoljen tudi obseg
kmetijske dejavnosti, ki je večji od 20 GVŽ
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.1
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.1, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.4
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.4
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
322. člen
Območje EUP z oznako ZG5
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako LA4.
323. člen
Območje EUP z oznako ZG6
(A) Namenska raba: CDi

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.7
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.7, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.7
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2.Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
324. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZG7,
ZG15/1 in ZG15/2
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12, poleg posegov dovoljenih v skladu s šifro A3.12 so
na območjih podEUP z oznakama ZG15/1 in ZG15/2 od
dejavnosti dovoljene tudi manjše proizvodne dejavnosti,
za katere ni treba upoštevati omejitve glede dopustnega
obsega, od vrst objektov glede na namen pa tudi
industrijske stavbe in skladišča; garaže in parkirišča pa se
lahko načrtuje in umešča tudi za druga območja EUP in
podEUP.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:




Stran 315

ZG7: B1, B2.5,
ZG15/1: B1, stavbe, razen, če določila pod šifro B1
ne določajo drugače, morajo biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in
enostavni objekti (ki so stavbe), razen, če določila
pod šifro B1 ne določajo drugače, pa najmanj 1,50
m, manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč;
gradnja stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, se
lahko v istih ali manjših gabaritih kot dosedanja
stavba zgradi brez soglasja lastnikov sosednjih
zemljišč, enako je (skladno tradicionalni zasnovi
obravnavanega območja) brez soglasja lastnikov
sosednjih zemljišč možna gradnja kot podaljšek
obstoječe stavbe ob severni meji podEUP v enakih
odmikih od meje sosednjih zemljišč, kot je od meje
odmaknjena obstoječa stavba,
 ZG15/2: B1, B2.3.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 ZG7, ZG15/2: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,40, C1.9,
 ZG15/1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,50.
3.2. Velikost objektov:
 ZG7, ZG15/2: C2.2 za enostanovanjske stavbe,
C2.5,
 ZG15/1: tlorisni gabarit objektov mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, ter
namembnosti območja in funkciji stavb; višina
objektov ne sme presegati 9,0 m nad koto urejenega
terena; izjemoma so lahko deli objektov tudi višji
zaradi tehnologije delovnih procesov vendar ne
smejo presegati višine 12,0 m nad koto urejenega
terena.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 ZG7, ZG15/2: D1.2 za enostanovanjske stavbe,
D1.5,
 ZG15/1: strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu
poljubnih oblik in obdelave, oblikovanje streh v EUP
oziroma podEUP naj bo enotno; za oblikovanje
objektov je treba upoštevati še določila pod šifro
D1.7, od druge alineje naprej ter, da je treba z
uporabo barv in materialov težiti k učinkom optičnega
zmanjšanja prostorninsko razsežnejših objektov in
da je treba tudi dele objektov, katerih oblika izhaja iz
tehnoloških zahtev (silos), primerno arhitekturno
obdelati (ovoj, zaslon ipd.).
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
vizualno izpostavljene robove podEUP ZG15/1 naj se
intenzivno zasadi z drevjem in grmičevjem
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
325. člen
Območje EUP z oznako ZG8
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1

Stran 316

326. člen
Območji EUP z oznakama ZG9, ZG10
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4, obseg kmetijske dejavnosti je lahko večji od 60
GVŽ,
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ZG9: B1, B2.2,
 ZG10: B1, B2.3,
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je
15%,
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5,
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:D1.2, D1.5,
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
327. člen
Območje EUP z oznako ZG11
(A) Namenska raba: Am
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
328. člen
Območje EUP z oznako ZG13
(A) Namenska raba: O
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako LA17.
329. člen
Območje EUP z oznako ZG14
(A) Namenska raba: CDp, POm
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen, možnosti
spremembe namembnosti objektov, možnosti prepleta
dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov
glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter:
 na območju, na katerem je določena namenska raba
CDp so dovoljeni tudi posegi pod šifro A3.11, od vrst
dejavnosti je dovoljeno tudi kmetijstvo in dopolnilna
dejavnost kmetij, od vrst objektov glede na namen pa
tudi nestanovanjske kmetijske stavbe ter objekti za
dopolnilne dejavnosti kmetij,
 na območju, na katerem je določena namenska raba
POm so dovoljeni tudi posegi pod šifro A3.17.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, objekti, razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m
(oziroma 1,5 m v primeru, ko sosednja zemljišča niso

Stran 317

zazidljiva), nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj
1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna
overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,4,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je
10%,
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit stavb mora biti
podolgovat, tloris je lahko lomljen; višinski gabarit
stavb ne sme presegati 12,0 m nad koto urejenega
terena,
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za
oblikovanje nezahtevnih, enostavnih ter drugih
pomožnih objektov) ter drugi podobni posegi v
prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4, D2.5, D2.9, D2.10,
D2.11, D2.12, D2.13, za ograjevanje parcel se
praviloma uporablja žične ograje; višine ograj ne
smejo presegati 2,4 m; vizualno izpostavljene robove
parcel naj se intenzivno zasadi z avtohtono drevesno
vegetacijo.
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
330. člen
Območja podEUP z oznakami ZG16/1, ZG16/2, ZG16/3,
ZG16/4, ZG16/5, ZG16/6, ZG16/9
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
331. člen
Območja podEUP z oznakami ZG16/7, ZG16/8,
ZG16/10, ZG16/11, ZG16/12, ZG16/13, ZG16/14,
ZG16/15 in ZG16/16
(A) Namenska raba: K1, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

CD6/7. Poleg posegov dovoljenih v okviru posameznih
namenskih rab prostora je na območju podEUP z oznako
ZG16/16 dopustno urediti tudi površine za začasno
skladiščenje lesa za potrebe obstoječe dejavnosti
obdelave in predelave lesa, dopustna so tudi skladišča za
lesna goriva v površini do 150 m2 in višine do 6 m. Robne
dele podEUP je potrebno zasaditi z avtohtonimi vrstami
drevja in grmovnic. Pri načrtovanju in izvajanju ureditev na
območju podEUP treba upoštevati predpis, ki določa
pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje
dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem
je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje
ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

Stran 318

6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1.

III/4.2.27. Zgornji Brnik
332. člen
Območja EUP z oznakami ZB1, ZB2, ZB3, ZB5, ZB31
(A) Namenska raba: CU
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 ZB1, ZB3, ZB31: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.6,
kmetije v obsegu do 40 GVŽ,
 ZB2, ZB5: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.6, kmetije v
obsegu do 40 GVŽ.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: B1, B2.1,
 ZB31: B1, B2.5.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: maksimalni faktor zazidanosti
parcele, namenjene gradnji je 0,50, C1.9,
 ZB31: C1.5, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: C2.4,
 ZB31: C2.2, C2.5 ter C.7, maksimalni višinski gabarit
je (K) + P + 1 + M.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 ZB1, ZB2, ZB3, ZB5: D1.4,
 ZB31: D1.2, D1.5, D1.7.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 ZB1, ZB3, ZB31: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4,
 ZB2, ZB5: E2.1, E2.2.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7

333. člen
Območja EUP z oznakami ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10,
ZB12, ZB14, ZB19, ZB20, ZB24
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3; ne glede na določila šifre A3.3 na območju EUP z
oznako ZB12 za poslovne dejavnosti ne veljajo omejitve
glede dopustnega obsega, od vrst objektov glede na
namen pa so dovoljene še poslovne in upravne stavbe
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12: B1, B2.1,
 ZB14, ZB20: B1, B2.3,
 ZB19, ZB24: B1, B2.2.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12, ZB19: C1.1, C1.9,
 ZB14, ZB20, ZB24: C1.3, C1.9.
3.2. Velikost objektov:
 ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12, ZB19: C2.4,
 ZB14, ZB20, ZB24: C2.2, C2.5.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov:
 ZB4, ZB7, ZB8, ZB9, ZB10, ZB12, ZB19: D1.4,
 ZB14, ZB20, ZB24: D1.2, D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
334. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZB6, ZB17,
ZB23, ZB27, ZB32/1, ZB32/2, ZB35, ZB36/2
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
335. člen
Območja EUP z oznakami ZB11, ZB16, ZB18, ZB21,
ZB22
(A) Namenska raba: SSc
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.3
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.4, C1.9, ne glede
na določila šifer C1.4 in C1.9 je na zemljišču s parc.
št. 862/3, k.o. Zgornji Brnik maksimalni dovoljeni
faktor zazidanosti 0,60, minimalni delež zelenih
površin pa se ne določi
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:

Stran 319

7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
336. člen
Območje EUP z oznako ZB13
(A) Namenska raba: CDv
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako LA4.
337. člen
Območji EUP z oznakama ZB15, ZB30
(A) Namenska raba: As
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.2
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
338. člen
Območje EUP z oznako ZB25
(A) Namenska raba: Am

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
339. člen
Območje EUP z oznako ZB26
(A) Namenska raba: IK
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.12
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji v EUP oziroma
podEUP je 0,60
3.2. Velikost objektov: C2.7, višinski gabariti stavb ne
smejo presegati maksimalne višine slemena najvišje
stavbe v EUP
4. PIP glede oblikovanja:

Stran 320

4.1. Oblikovanje objektov: oblikovanje v skladu z
obstoječimi objekti, strehe stavb so enote za EUP,
vizualno izpostavljenim fasadam je potrebno pri
oblikovanju posvetiti posebno pozornost ob upoštevanju
obstoječih kvalitetnih rešitev, oblikovanje tehnoloških
objektov ali delov objektov je podrejeno tehnološkim
procesom, vizualno izpostavljene dele objektov naj se
kvalitetno oblikuje
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
340. člen
Območja EUP z oznako ZB28
(A) Namenska raba: POm
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2 ter
(a) vrste dejavnosti z dopustnim obsegom:
 promet in skladiščenje,
(b) vrste objektov glede na namen:
 parkirišča,
 otroška in druga javna igrišča, zelenice in druge
urejene zelene površine,
(c) vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen:
 ograje in podporni zidovi,
 samostojna parkirišča,
 zakloni, zakloniki,
 začasni objekti, namenjeni prireditvam ali sezonski
ponudbi, ki se lahko postavijo samo za namen in čas
prireditve ali med sezono pod pogoji kot jih
opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje graditve
objektov.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.6
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.13, vegetacijo ob vodotoku je
potrebno ohranjati, izjemoma so dopustne nujno potrebe
krčitve za ureditve dostopov
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4, vse posege in ureditve na
območju je treba izvajati tako, da se z njimi ne odvzema
dodatnega volumna za razlivanje poplavnih vod, kar bi
negativno vplivalo na sosednja območja
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1.
341. člen
Območje EUP z oznako ZB29
(A) Namenska raba: SKk
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.4, ne glede na določila šifre A3.4 za manjše
proizvodne dejavnosti ne veljajo omejitve glede
dopustnega obsega, od vrst dejavnosti so dovoljeni še
promet in skladiščenje ter proizvodne dejavnosti, od vrst
objektov glede na namen pa še rezervoarji, silosi in
skladišča ter industrijske stavbe.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, objekti, razen, če
določila pod šifro B1 ne določajo drugače, morajo biti
od sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj 4,0 m
(oziroma 1,5 m v primeru, ko sosednja zemljišča niso
zazidljiva), nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj
1,5 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna

Stran 321

overjena soglasja) lastnikov sosednjih zemljišč.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: maksimalni faktor
zazidanosti parcele, namenjene gradnji je 0,5,
minimalni delež zelenih površin v okviru parcele pa je
10%,
3.2. Velikost objektov: tlorisni gabarit mora biti prilagojen
velikosti in legi parcele, namenjene gradnji, ter
namembnosti območja in funkciji objektov; višinski
gabarit objektov ne sme presegati 10,5 m nad koto
urejenega terena.
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: strehe so lahko ravne ali v
naklonu, poljubne oblike in obdelave; uporaba materialov,
način gradnje in izbor barv morata upoštevati lokalne
značilnosti; barve, ki so v prostoru izrazito moteče in
neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene,
vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre ipd.),
niso dovoljene; barva fasade mora biti določena v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13,
vegetacijo ob vodotoku je potrebno ohranjati, izjemoma so
dopustne nujno potrebne krčitve za ureditev dostopov
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: F6
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1.Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
342. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami ZB32/3,
ZB32/4, ZB32/5, ZB33, ZB34, ZB36/1, ZB36/3, ZB37
(A) Namenska raba: K1, K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
342.a člen
Območje EUP z oznako ZB35
(A) Namenska raba: PC, K1
(B) Območje se ureja z veljavnim DPN.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

III/4.2.28. Viševca
343. člen
Območje EUP z oznako VI1
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.2
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
344. člen
Območje EUP z oznako VI2
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
(a) območja kmetijskih zemljišč (K2): A1.1, A1.2, A1.3,
A4.1, A5.1, A5.5,
(b) gozdna zemljišča (G): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.2,
A5.5,
(c) celinske vode (VC): A1.1, A1.2, A1.3, A4.1, A5.3.
2. PIP glede lege objektov:

Stran 322

2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, pomožni kmetijsko –
gozdarski objekti (ki so stavbe), majhne stavbe in majhne
stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti od
meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m, razen,
če določila pod šifro B1 ne določajo drugače; manjši
odmiki so dovoljeni ob soglasju (pisna overjena soglasja)
lastnikov sosednjih zemljišč.
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: /
3.2. Velikost objektov: /
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: /
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: /
5.2. Parcelacija: /
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro: za
objekte in območja, kjer se zadržujejo ljudje je potrebno
praviloma zagotoviti ukrepe za ustrezno intervencijo,
zagotoviti je potrebno parkirna mesta s skladu z določili
F2.2, investitor lahko parkirna mesta zagotovi tudi izven
parcele, namenjene gradnji, na drugih ustreznih
površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna
uporaba - dokazila pa morajo biti priložena projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, če v objektu nastajajo odpadne
komunalne oziroma industrijske vode, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
III/4.2.29. Vrhovlje
345. člen
Območji EUP z oznakama VR1, VR2
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 VR1: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3,
 VR2: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3, dovoljeno je
tudi občasno bivanje do dveh stanovanj na stavbo.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 VR1: B1, B2.2
 VR2: B1, B2.8, prometno zasnovo je treba načrtovati
za celotno območje EUP naenkrat, poudarek mora
biti na racionalni rabi prostora, omogočanju
enakopravnega dostopanja glede na lastniška
razmerja, upoštevanju krajine ipd., sestavni del
prometne zasnove je tudi opis upoštevanja prej
navedenega; prometna zasnova je obvezna
sestavina vseh projektov za pridobitev gradbenega
dovoljenja na območju EUP (izdelati je potrebno dva
dodatna izvoda prometne zasnove, ki ju je potrebno
posredovati Občini Cerklje na Gorenjskem in Upravni
enoti Kranj).
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.5
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
346. člen
Območje EUP z oznako VR3
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.5
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9

Stran 323

3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora komunalne
odpadke dostaviti do skupnega zbirnega mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
347. člen
Območje EUP z oznako VR4
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območje EUP z oznako VI2.
III/4.2.30. Pobočje Krvavca
348. člen
Območja EUP oziroma podEUP z oznakami PK1/1,
PK1/2, PK3, PK8
(A) Namenska raba: SKs
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 PK1/1, PK1/2, PK3: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3 ter posegi v prostor pod šifro A3.13,
 PK8: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.3.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču:
 PK1/1, PK1/2, PK3: B1, B2.3,
 PK8: B1, B2.7.
3. PIP glede velikosti
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča:
 PK1/1: maksimalni faktor zazidanosti parcele,
namenjene gradnji je 0,60, C1.9
 PK1/2, PK3, PK8: C1.3, C1.9

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

3.2. Velikost objektov:
 PK1/1: C2.2, C2.5 ter C.7, maksimalni višinski
gabarit je (K) + P + 1 + M,
 PK1/2, PK3, PK8: C2.2, C2.5.
4. PIP glede oblikovanja
4.1. Oblikovanje objektov:
 PK1/1: strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu
poljubnih oblik in obdelave; strešna kritina je lahko
sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve (pri
zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še
brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni
materiali); arhitektonsko oblikovanje naj upošteva
kakovostne principe tradicionalne in sodobne
arhitekture, značilne za območje občine; uporaba
materialov, način gradnje in izbor barv morata
upoštevati lokalne značilnosti; barve fasad, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone, niso
dovoljene, barve fasad morajo biti določene v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja;
klimatske naprave, satelitske antene in podobne
elemente je treba na objekte umeščati diskretno;
dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih
celic in sončnih sprejemnikov,
 PK1/2, PK3, PK8: D1.2, D1.5.
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
349. člen
Območja EUP z oznakami PK2, PK9, PK10
(A) Namenska raba: O
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP z oznakami AŽ29, AŽ33, AŽ52, AŽ68,
AŽ71, AŽ72, AŽ73, AŽ74 AŽ75, AŽ76.
350. člen
Območje EUP z oznako PK4
(A) Namenska raba: Am

Stran 324

(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.3
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.2, C2.5
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.2, D1.5
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.12, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2, E2.3.1-E2.3.4
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
351. člen
Območje EUP z oznako PK5
(A) Namenska raba: BT
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2,
A3.13
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.5
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.6, C1.9
3.2. Velikost objektov: C.7, maksimalni višinski gabarit je
(K) + P + 1 + M,
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.7
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija: E2.1, E2.2
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3
6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.3, F4.1.4, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
352. člen
Območji EUP z oznakama PK6, PK7
(A) Namenska raba: Ah
(B) PIP:
1. PIP glede namembnosti in vrste posegov v prostor:
1.1. Vrste gradenj, vrste objektov glede na namen,
možnosti spremembe namembnosti objektov, možnosti
prepleta dejavnosti ter vrste nezahtevnih in enostavnih
objektov glede na namen:
 PK6: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A3.5,
 PK7: A1.1, A1.2, A1.3, A2.1, A2.2, A3.5.
2. PIP glede lege objektov:
2.1. Lega objektov na zemljišču: B1, B2.7
3. PIP glede velikosti:
3.1. Stopnja izkoriščenosti zemljišča: C1.3, C1.9
3.2. Velikost objektov: C2.3
4. PIP glede oblikovanja:
4.1. Oblikovanje objektov: D1.3
4.2. Urejanje in oblikovanje javnih in zelenih površin,
urejanje okolice objektov (vključno s pogoji za oblikovanje
nezahtevnih, enostavnih ter drugih pomožnih objektov) ter
drugi podobni posegi v prostor: D2.1, D2.2, D2.3, D2.4,
D2.5, D2.6, D2.7, D2.9, D2.10, D2.11, D2.13
5. PIP in merila za parcelacijo:
5.1. Parcela, namenjena gradnji: E1.1, E1.2
5.2. Parcelacija:
 PK6: E2.1, E2.2,
 PK7: E2.1, E2.2, E2.3.5.
6. PIP glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
6.1. Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: F1
6.2. Pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro:
F2
6.3. Pogoji glede oskrbe s pitno vodo: F3

Stran 325

6.4. Pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja
odpadnih voda: F4.1.2, F4.2, F4.3
6.5. Način oskrbe z energijo – oskrba z električno energijo:
F5
6.6. Način oskrbe z energijo – oskrba s plinom: /
6.7. Pogoji glede priključevanja na telekomunikacijska
omrežja: F7
6.8. Odlaganje odpadkov: F8, investitor mora
komunalne odpadke dostaviti do skupnega zbirnega
mesta
6.9. Pogoji glede gradnje in oblikovanja gospodarske
javne infrastrukture in javnega dobra: F9
7. PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
obrambnih potreb ter varstva vojnih grobišč:
7.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine: G1
7.2. Ohranjanje narave: G2
7.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin: G3.1-G3.4
7.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
obrambne potrebe: G4
7.5. Varstvo vojnih grobišč: G5
8. PIP glede varovanja zdravja: H1
353. člen
Območje podEUP z oznako PK11/1
(A) Namenska raba: PC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja EUP oziroma podEUP z oznakami CR8,
CR12, CR15, CR18/2, CR26, CR27, CR42 in CR54.
354. člen
Območja podEUP z oznakami PK11/2, PK11/3, PK11/4,
PK11/5
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
III/4.2.31. Pobočje Štefanje Gore
355. člen
Območje EUP z oznako PG1
(A) Namenska raba: K2, G, VC
(B) PIP: Veljajo enaki prostorski izvedbeni pogoji kot
za območja podEUP z oznakami CD6/4, CD6/5, CD6/6,
CD6/7.
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine
Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje
na Gorenjskem, št. 4/14) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe:
IV. PREHODNE DOLOČBE
356. člen
Vsi postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se
začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in
končajo po določbah prostorskih aktov, ki so na
obravnavanem prostoru veljali na dan oddaje vloge za
njegovo pridobitev, razen v primeru, ko stranka pisno
zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži
ustrezno dokumentacijo.
V. KONČNE DOLOČBE
357. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati
naslednji odloki:

Št. 6/6.2.2023















Uradno glasilo slovenskih občin

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega plana občine Kranj za
obdobje 1986-2000 za območje občine Cerklje na
Gorenjskem ter spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin družbenega plana občine Kranj
za obdobje 1986-1990 za območje občine Cerklje na
Gorenjskem, dopolnitev 2002 (Uradni vestnik občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 6/2002, 3/2003-popr.),
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega
plana Občine Cerklje na Gorenjskem, dopolnitev
2003 (Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem,
št. 3/2004),
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine
Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik občine
Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2004, 3/2006),
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih območja Ob
letališču (Uradni vestni občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 2/2005, 2/2005-popr.),
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko
in Sorško polje (Uradni list RS, št. 43/1993),
Odlok o lokacijskem načrtu območja L4 Ekonomsko
poslovne cone Brnik (Uradni vestnik občine Cerklje
na Gorenjskem, št. 3/2006),
Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev krožišča na
lokaciji regionalne ceste R3-639/1143 Spodnji Brnik
(Uradni vestnik občine Cerklje na Gorenjskem, št.
2/2003),
Odlok o lokacijskem načrtu za ureditev ceste RIII-639
(R323) odsek 1143 Sp. Brnik – Zg. Brnik od km
0,100 do km 1,700 (Uradni list RS, št. 18/2002,
22/2003-popr., 10/2004-popr.),
Odlok o lokacijskem načrtu območja Vasi brez ovir
Šmartno (Uradni vestnik občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 2/2005),
Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih Območja
Golf Brnik (Uradni vestnik občine Cerklje na
Gorenjskem, št. 4/2011).

358. člen
(1) Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje
na Gorenjskem je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
359. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne
inšpekcijske službe.
360. člen
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 3 (SD OPN – št. 3)
(Uradni list RS, št. 62/16) vsebuje naslednje prehodne
in končne določbe:
5. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem,
spremembe št. 3, je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.

Stran 326

6. člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem - spremembe št. 5 (SD OPN – št. 5)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/17) vsebuje
naslednje končne določbe:
KONČNE DOLOČBE
2. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem,
spremembe št. 5, je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
3. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 1 (SD OPN – št. 1)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17) vsebuje
naslednje končne določbe:
3. KONČNE DOLOČBE
7. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem,
spremembe št. 1, je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
8. člen
Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi odloka v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 4 (SD OPN – št. 4)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/17) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
8. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem,
spremembe št. 4, je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
9. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 9 (SD OPN – št. 9)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18) vsebuje
naslednje končne določbe:
KONČNE DOLOČBE
2. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem spremembe št. 9 je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnemu za prostor.
3. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 11 (SD OPN – št. 11)
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18) vsebuje
naslednje končne določbe:

Stran 327

slovenskih občin, št. 42/19) vsebuje naslednjo končno
določbo:
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin.
Avtentična razlaga določb 113. člena Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom
izvedbenega dela "5. Prostorski izvedbeni pogoji po
posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9,
LT11)" (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/19)
vsebuje naslednjo končno določbo:
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin.
Avtentična razlaga 48. člena ter določb 52., 53., 81.,
113., 142., 232., 289. členov Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/20) vsebuje
naslednjo končno določbo:
6. člen
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin.

KONČNE DOLOČBE
2. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem spremembe št. 11 je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
3. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 8 (krajše: SD OPN – št.
8) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/19) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 10 (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 6/21) vsebuje naslednje končne
določbe:
KONČNE DOLOČBE
4. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem spremembe št. 10 je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod se
hrani tudi na pristojni upravni enoti in na ministrstvu,
pristojnem za prostor.
5. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
6. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem,
spremembe št. 8, je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod (v
digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni
enoti in na ministrstvu, pristojnem za prostor.
7. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Avtentična razlaga določb 245. člena v povezavi s
prvim odstavkom 60. člena in tretjim odstavkom 61.
člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo

Avtentična razlaga prikaza cestnega koridorja LT1/32
in gradbenih meja na območju LT1/2 v grafičnih
prikazih izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni
pogoji po posameznih enotah urejanja prostora (LT1,
LT9, LT11)« v povezavi z določbami 113. člena Odloka
o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
30/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
4. člen
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin.
Avtentična razlaga posameznih terminov uporabljenih
v izvedbenem delu Odloka o občinskem prostorskem
načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik
Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 04/14, Uradni list
RS, št. 62/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št.

Št. 6/6.2.2023

Uradno glasilo slovenskih občin

11/17, 48/17, 23/18, 32/18, 3/19, 42/19 – avt. razl., 4/2020
- avt. razl., 6/2021) od 47. člena do vključno 355. člena
ter razlage določb 57. in 58. člena Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem v
predloženem besedilu (Uradno glasilo slovenskih
občin, št. 30/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
7. člen
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin.
Avtentična razlaga določb drugega odstavka točke »5.
PIP in merila za parcelacijo« 113. člena Odloka o
občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem v povezavi z grafičnim prikazom
izvedbenega dela »5. Prostorski izvedbeni pogoji po
posameznih enotah urejanja prostora (LT1, LT9,
LT11)« (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 51/21)
vsebuje naslednjo končno določbo:
4. člen
Avtentična razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 2 (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 24/22) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
106. člen
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka
(SD OPN2), se končajo po dosedanjih predpisih razen v
primeru, ko stranka pisno zahteva, da se postopek vodi v
skladu s tem odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
107. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem spremembe št. 2 je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem in na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Arhivski izvod se
hrani tudi na pristojni upravni enoti in na ministrstvu,
pristojnem za prostor.
108. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
občinskem prostorskem načrtu občine Cerklje na
Gorenjskem – spremembe št. 22 – tehnični popravek
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/23) vsebuje
naslednje končne določbe:
III. KONČNE DOLOČBE
8. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem
prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem spremembe št. 22 je na vpogled zainteresirani javnosti pri
pristojni službi Občine Cerklje na Gorenjskem, na spletni
strani Občine Cerklje na Gorenjskem, ter v prostorskem
informacijskem sistemu.
9. člen

Stran 328

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-02/2023-03
Datum: 25. 1. 2023
Občina Cerklje na Gorenjskem
Franc Čebulj, župan

Št. 6/6.2.2023

137.

Uradno glasilo slovenskih občin

OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Cerklje na Gorenjskem (uradno
prečiščeno besedilo – UPB1)

Stran
144.

Stran 329