Šolski mladini v Črnomlji v spomni. V Črnomlji 1890 Založil krajni šolski svet v Črnomlji. - ■ Tiskal J. Krajec v Rudolfovem. POPIS praznovanja 40 letnega vladanja Nj, Veličanstva presvitlega sesanja Franca Jožefa I. in blagoslovljena nove Franc-Jožefove šole in nove šolske zastave, Šolski mladini v Črnomlji V Črnomlji 1890. Založil ktijni j oliki iret r Črnomlji. — Tiikal J. Krajee r RjdolfoTem. MLADINI ob otvorjenji nove Franc-Jožefove šole v Črnomlji. (Fr. Šetina.) Krasno poslopje se Dviga v višavo, V dar ti mladina je Bogu pa v slavo. Tvoji prijatli in Stariši dragi Mnogo žrtvali so V nadi preblagi: Da se mladina boš Pridno užila, Da se mladina boš Lepo vzgojila! Nikdar ne kali ti Staršem veselja, Slušaj jih, spolni jim, Kar je njih želja. V dobrem razcvitaj se, Živi pošteno, V čednostih vodi se Neomejeno. f —— — \ V verni udanosti Ljubi cesarja, Saj nas očetovsko Vedno obdarja. Bogu Te izročim Ljuba mladina, K njemu le vodi te Pot naj edina. Ti pa, vladar neba, Milost podeli, V tvojo da bode čast Kar smo pričeli. Šolske oblasti. C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje. Minister: Njegova vzvišenost Pavel G ant seli, baron, tajni svetovalec, vitez Leopoldovega in Frane Jožefovega reda in reda železne krone I. vrste, posestnik zaslužnega križca s krono, doktor prava itd. itd. C. kr. deželni šolski svet: Predsednik: Wink.ler Andrej, c. kr. deželni predsednik, baron, vitez Franc-Jožefovega in reda železne krone II. vrste itd. itd. Namestnik: Sebe m eri Aleksander, c. kr. dvorni svetovalec. Smolej Jakob, b. kr. deželni šolski nadzor¬ nik za srednje in ljudske šole. M e r k Jožef, e. kr. vladni svetovalec, poroče¬ valec v oskrbovalnih in gospodarstvenik šol¬ skih zadevah. Murnik Janez, ces. svetovalec, vitez Frane- Jožefovega reda, tajnik trgovinske in obrtne zbornice, deželni odbornik, predsednik c. kr. kmetijske družbe itd. Vošnjak Jožef, med. dr., primarij in de¬ želni odbornik. B1 e i \v e i s vitez Trsteniški Karl, med. dr., primarij, deželni poslanec itd. Klofutar Leonhard, dr. sv. pisma, stolni prost in studijski vodja v semenišču. Zupan Tomo, c. kr. gimn. profesor, vodja knezo-škof. deškega zavoda „Alojzijanum“, mestni svetovalec itd. Human Jožef, ravnatelj e. kr. višje gimnaz. Praprotnik Andrej, voditelj I. mestni deški ljudski šoli, posestnik zlatega zasl. križca s krono itd. C. kr. okrajni šolski svet: Marquis de Gozani Ferdinand, c. kr. okrajni glavar, predsednik. Je rši novic Anton, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Aleš Anton, dekan v Semiču, zastopnik cerkve. Dovgan Franjo, nem. vit. reda prošt v Met¬ liki, zastopnik deželnega odbora. Kupljen Anton, c. kr. notar v Crnomlji, zastopnik deželnega odbora. xn< 7 v v Setina Franjo, učitelj v Crnomlji in Rupnik Ivan, učitelj v Crnomlji, zastopnika učiteljstva. Krajni šolski svet: Pavlin Anton, zdravnik, posestnik zlatega križca za zasluge, predsednik in krajni šolski nadzornik. Jeršinovič Anton, voditelj šoli, podpredsed. Wcssel Viljem, mestni župnik, duhoven nem. vit. reda, zastopnik cerkve. Kol besen Miha, župan in posestnik v Loki. Vardjan Franc, mestnjan v Crnomlji in Strucelj Stefan, posestnik v Telčvrliu, za¬ stopniki občin. Majerle .Janez, posestnik v Otovcu, na¬ mestnik udov. Učiteljstvo. Jeršinovič Anton, voditelj šoli in stalni nad¬ učitelj, rojen v Prečini pri Rudolfovem leta 1845, služi 28 let, in sicer ves čas v Crnomlji. Pokorn Jakob, prvi mestni kaplan, katehet, rojen v Skotji Loki leta 1859, služi 6 let, med temi 3 leta v Crnomlji. etina Franjo, stalni učitelj, rojen v Mo¬ kronogu leta 1853, služi 16, let in sicer ves čas v Crnomlji. 8 Rupnik Ivan, stalni učitelj, rojen v Idriji leta 1851, služi 15 let, in sicer ves čas v Crnomlji. Matanovič Avgusta, stalna učiteljica, ro¬ jena v Ljubljani leta 1853, služi 13 let, med temi 8 let v Crnomlji. Clariei Rozalija, začasna učiteljica, rojena v Prečini leta 1869, služi prvo leto in sicer v Crnomlji. Svečanost v spomin slavnega štiridesetlet¬ nega vladanja Nj. Veličanstva našega presv. cesarja Franca Jožefa I. in ob enem slovesno blagoslovljene temeljnega kamna novi Franc- Jožefovi šoli v Črnom'ji dne 18 . junija 1888 . Ob VzS. uri zjutraj budnica in streljanje s topiči. Ob 9. uri podala se je šolska mla¬ dina v procesiji v cerkev. Na čelu godba in oddelek požarne brambe s zastavo v polni pa¬ radi ; potem šolska mladina z učitelji, preča¬ stita duhovščina, c. kr. okrajni in krajni šol¬ ski svet, mestni zastop in drugi dostojanstve¬ niki; za tim drugi oddelek požarne brambe in mnogobrojno ljudstvo. Sveto mašo daroval je visokočastiti gospod Peter M o h a r, župnik v Dragatušu ; stregla sta mu visokočastita go¬ spoda Ignacij F er t in, kaplan v Starem trgu in domači I. mestni kaplan Jakob Pokorn. o Pri sv. maši peli so šolski otroci in svirala je godba. Po končani službi božji šla je procesija v prejšnem redu na prostor nove šolske zgradbe pred lepo ovenčano podobo našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I., nad ktero je visel okinčan napis „Bogu, cesarju in domovini!“ Tu je bil najprvo slavnostni govor viso- korodnega gospoda Manpiis-a Gozani, c. kr. okr. glavarja. Govoril je : Predragi moji! ,, Danes sešli smo se v obilnem številu. Med nami zastopani so razni stanovi. Zasto¬ pana je visokoeastita duhovščina, zastopane so šolske oblasti in učiteljstvo, kakor tudi c. kr. uradništvo; vidimo pa tudi zastopnike všolanih občin in mnogo drugega ljudstva. Vdeležili smo se svete maše, pri katerej je šolska mladež prav lepo v in ganljivo pela svete pesmi Bogu v čast,. Cuje se mogočno stre¬ ljanje in vidimo okoli nas vihrati razne za¬ stave. Dragi moji! Vse to je dokaz, da je današnji dan zelo imeniten dan, kajti sloves¬ nost, ki jo danes obhajamo, se malokdaj pri¬ peti. Danes namreč blagoslovljen je temeljni kamen veličastnemu poslopju, v katerem se bode mladina odgojevala in podučevala v ver¬ skih resnicah in drugih vednostih, potrebnih vsakemu kristijanu in vsakemu državljanu naše mogočne lepe Avstrije. Da se zida to silno 10 potrebno šolsko poslopje, ki bode stalo kakih 23.000 gld., je pač velika žertev za všolane občine. Čast in hvala vsem davkoplačevalcem, ker s tem pokažejo, da so vneti za dobro od- gojo in omiko svojih otrok. Čast in hvala pa tudi našemu presvitlemu vladarju in visokemu deželnemu zboru, s kterih pomočjo se je šol¬ ski občini breme zdatno olajšalo. Dragi za¬ stopniki všolanih občin! Ponosni zamorate biti na krasno poslopje, katerega koristi vži- vali bodo ne le Vaši otroci, ampak tudi Vaši potomci več sto in sto let. Da se bodo pa naši potomci še v poznih časih spominjati zamogli nas vseh, položiti hočemo v temeljni kamen spomenico, v katerej je zapisano, da se je to poslopje zidalo leta 1888, v času vladarja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. V spomenici naštete so šolske oblasti, učiteljstvo in všolane občine. Koncem zapisan je namen šole: „Vse za vero, cesarja in do¬ movino !“ Ker je naš presvitli cesar za zgradbo te šole tudi 300 gld. daroval, radi tega izklikniti hočemo Njemu, Najvišjemu po¬ krovitelju šole in omike iz hvaležnega srca trikratni: „Živijo, živijo, živijo!“ — Med navdušenimi živijokliei, streljanjem in zvone- njem svira godba cesarsko himno. Gospod župnik blagoslovi temeljni kamen, položen pri glavnem vhodu pod stopnicami. V ta kamen vložila se je na pergament papir napisana spomenica, glaseča se: 11 Spomenica stavbe nove petrazredne šole v Cernomlji, zi¬ dane leta tisuč osem sto osemdeset in osem (1888.) Temeljni kamen vložil se je slovesno v čast in spomin štiridesetletnega vladanja našega preljubega in predobrega vladarja, Njeg. Veličanstva Franca Jožefa I., cesarja širne in mogočne Avstrije. Deželni predsednik bil je tedaj visokorodni gospod baron Andrej W i n k 1 e r; c. kr. deželni šolski nadzornik, blagorodni gospod Jakob Smol e j; c. kr. okrajni glavar pa visokorodni gospod Mar- quis Ferdinand Gr o z a n i. — V tem času bili so udje e. kr. okrajnega šolskega sveta go¬ spodje : Marquis Ferdinand Gr o z a n i, pred¬ sednik ; Anton J e r š i n o v i e, e. kr. okrajni šolski nadzornik; Anton Aleš, dekan v Se¬ miču ; Leopold G a n g 1, občinski tajnik in posestnik v Metliki; Franjo Sotina in Ivan Rupnik, učitelja'v Crnomlji in Ant. Kup¬ ljen, c. kr. notar v Crnomlji. — V krajnem šolskem svetu bili. so gospodje: Anton Pav¬ lin, zdravnik in posestnik zlatega križa za zasluge, predsednik; Anton Jeršinovič, c. kr. okrajni šolski nadzornik in voditelj šoli, podpredsednik ; Viljem W e s s e 1, mestni žup- nik, duhoven nem ško-viteškega reda; Anton Kupljen, notar v Črnomlji; Janez BI ut, župan v Loki in Miha Kolbesen, posest¬ nik v Loki. Učiteljstvo : Anton J e r š i n o v i e, voditelj šoli; Jakob Pokorn in Miha Klemenci e, kateheta; Franjo Setina, II., Ivan Rupnik, III., Rajko Justin IV. učitelj in Avgusta Matanovič, učiteljica. Župani všolanih občin Črnomelj, Loka, Telčvrh in Butoraj so bili: Franjo Šušter¬ šič, trgovec in c. kr. poštar v Črnomlji; Janez Blut, posestnik v Loki; Jožef Agnič, posestnik v Telčvrhu in Jure Klobučar, posestnik na Lahini. Poslopje zidala sta gg. Fr. Šušteršič in Jožef D oltar, oba iz Črnomlja. Stroški zgradbe znašali so 23.000 gld. Nova šola naj razširja božjo čast, ljubezen do domovine in prevzvišene cesarske hiše; njeno geslo vedno bodi: ,,Vse za vero, dom, cesarja!“ Po blagoslovljen^ vzida pričujoči zidarski mojster temeljni kamen in gospod okr. gla¬ var potolče po njem s kladivom, kar tudi g. duhovniki in drugi odlični gospodje store. Za tim zapeli so domači učitelji s krepkim gla- 13 som: „To je gospodov dan!“ Temu sledi govor nadučitelja in voditelja sole do šolske mladine. Glasi se tako-le: Preljubi šolski otroci! Slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna je dovršeno. Zahvaljujem se tedaj v Vašem imenu prečastiti duhovščini in vsem, ki so se svojo navzočnostjo slovesnost povekšali. Ker je pa s tem blagoslovljenjem, kakor je prej visokorodni gospod e. kr. okr. glavar omenil, združena še druga svečanost, namreč ker ob¬ hajamo tudi spomin štiridesetletnega vladanja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I., česar ovenčano podobo tukaj vidite, hočem Vam spregovoriti tudi jaz nekoliko besed. Vsi narodi naše velike in lepe Avstrije prizadevajo si ta spomin kolikor mogoče slo¬ vesno obhajati in tako pokazati svojemu vla¬ darju gorečo ljubezen, vdanost in zvestobo. 'Piuli Vam dragi otroci! bere se na obrazu, da ste danes posebno veseli in zadovoljni in kako bi ne bili, ker se spominjate našega preljubega in predobrega vladarja, kateri že 40 let pravično in modro vlada našo ljubo Avstrijo. Dragi otroci! Ako pomislimo, da še celo vsakemu človeku ni dano 40 let ži¬ veti, bodemo prevideli, da je le posebna mi¬ lost božja dala našemu presvitlemu cesarju toliko časa biti na krmilu mogočne Avstrije. 14 Težavno je vladati, kajti toliko raznovrstnih narodov v slogi in edinosti vzdržati, pač ni lahko. Mislijo morebiti nekateri nepremišljeni ljudje, da je presvitlemu cesarju povse lepo in lahko in pravijo, saj ima vsega zadosti. Ali tega pa ne znajo, da ima presvitli vladar veliko skrbi, da ohranuje notranji in zvunanji mir, še eeld njegova oseba ni vedno sigurna pred hudobno roko. Tako na primer se je zgodilo leta 1853, ko se je presvitli eesar na Dunaji sprehajal, da mu je neki hudobnež zasadil ojster nož v zatilnik in gotovo bi ga bil usmrtil, ko ga ne bi bil Bog s tem ob¬ varoval, da je nož podrsnil po vratni zaklepki in napravil le majhino rano, ki se je knialo zacelila. Težavno vladati je pa tudi radi tega, ker nastanejo sem ter tje tudi žalostni in burni časi, vojske, povodnje, lakota, draginja, bo¬ lezni itd. Predragi moji! vidite tudi v naj- hujših časih znal je naš premili vladar s svojo modrostjo in previdnostjo svojim narodom vsaki čas pomagati in jih iz nadlog rešiti. To je že mnogokrat pokazal in vzlasti v letili 1848 in 1849, ko je bil še komaj 18 let star. Ta¬ krat se je ljudstvo puntalo zoper grajščake in ni hotelo več tlake dajati in desetino odraj- tovati. Ali našemu modremu vladarju posre¬ čilo se je, kmalo napraviti red in mir. Ljubi moji! Naš presvitli eesar je posebno nadarjen, on je zelo učen in govori skoraj vse jezike, katere govore ljudje v naši Avstriji. Naha- 15 jamo pa pri njem tudi druge lepe lastnosti. V pervi vrsti hočem omeniti, da je dober in skrben oče svojej družini in da zvesto opravlja svoje kerščanske dolžnosti. Na dalje nam daje lep zgled pridnosti in delavnosti, kajti vsaki dan je že rano na nogah, bere razne časopise in poročila, rešuje mnogobrojne pro¬ šnje in sprejema dostojanstvenike. Ravno tako nam daje zgled zmernosti, ker vživa le toliko jedi in pijače, kolikor mu je neobhodno po¬ trebno. Radi tega ni bil še nikdar hudo bolan, ampak je vedno zdrav in krepak. Da je na¬ dalje tudi pogumen in serčan, to nam je po¬ kazal že kot 17 letni mladenič, ko se je leta 1848 kot polkovnik v bitvi pri St. Luciji tako hrabro bojeval, da so se vsi vojaki čudili in ga takratni nam še vedno v spominu ohra¬ njeni maršal Radecki posebno pohvalil. Tudi leta 1859 se je na čelu svoje armade v bit- vah pri Magenti in Solferini zelo nevstrašlji- vega pokazal. Podal se je tako daleč v ogenj, da so mu sovražne krogle žvižgale okoli glave in so ga vojskovodji prosili, naj se umakne nazaj, da tako obrani svoje življenje dragi svoji družini in v blagor mogočnej Avstriji. Konečno poglejmo še, koliko dobrega on stori, kako dobrotljivo in usmiljeno serce ima. Kjer¬ koli se kaka nesreča zgodi, bodisi požar ali povodenj, ali bolezen ali lakota, vselej je on prvi, ki pokaže svojo milostno in radodarno roko. Ko je bila v letu 1862 velika povo- 16 clenj v Brigittenau-i in v Leopoldovem pred¬ mestji na Dnnaji, podal se je v čoln, ter spremljal obupane matere z otročiči in jih spravljal v varno zavetje. Svojo ljubezen in dobrotno srce nam pa skazuje tudi o raznih drugih priložnostih. Revežem deli podpore; kjer se zidajo cerkve, šole in drugi dobro¬ delni zavodi, povsod pošlje on prvo pomoč in to iz svojega lastnega premoženja. Tako je tudi za zgradbo naše šole, katerej temeljni kamen smo danes vložili in blagoslovili, po¬ daril zdatno podporo 300 gld. Gotovo smemo reči, da ga ni na svetu vladarja, ki bi toliko dobrega storil, kakor on stori. Dragi moji! Nemožno je vse njegove lepe čednosti in last¬ nosti popisati in omeniti vse, kar je on storil še v napredek šolstva, kmetijstva, obertnije itd. Ako nam naš preljubi in milostljivi cesar toliko dobrega stori in nas podložnike v to- likej meri ljubi, ali ne zasluži tedaj, da tudi mi njega ljubimo kakor svojega očeta? Ali nismo dolžni njemu hvaležni biti? Kako pa hočemo vsi skupaj njemu našo gorečo ljube¬ zen in hvaležnost skazati? Preljubi otroci! To hočemo s tem storiti, da smo in ostanemo njemu in njegovim naslednikom vedno vdani, zvesti in pokorni. Ljubi moji! Pri sveti maši spominjali smo se našega presvitlega cesarja v molitvi in Boga prosili, da mu še dolgo življenje da: poživljam Vas pa še tukaj, vzklikniti iz globočine srea: „Bog poživi, 17 Bog ohrani našega presvitlega vladarja in ce¬ sarja Franca Jožefa I. in ves habsburški rod še mnogo, mnogo let!“ Po dolgo trajajočih krepkih živijoklicih zapoje šolska mladež prvo kitico cesarske pesmi. Potem nastopi deček IV. razreda Kuno Pl o če var iz Črnomlja, in govori tako-le: Dragi moji součenči! Vesel dan je danes, dan slavnostnega po¬ laganja temeljnega kamna novej šoli. Radost nam napolnuje srce, ko vidimo, kako se nam gradi nova šola, v katerej si bodemo dobivali raznih vednosti, potrebnih za življenje. Poleg radosti napolnuje nam pa naše serce tisočerna hvala vsim, ki so to oživotvorili, ter tako po¬ ložili temelj občni izobrazbi in omiki. A komu se imamo v prvi vrsti na tem blagem činu zahvaliti? Vem, da se v tem strinjate vsi, da gre naj večja hvala onemu blagemu dobrot¬ niku , ki vselej in pri vsaki priložnosti po očetovsko skrbi za naše blagostanje in omiko, našemu presvitlemu vladarju Francu Jo¬ žefu I, Kakor povsod, tako je Njegovo Ve¬ ličanstvo tudi tukaj s svojo izdatno podporo omogočilo gradnjo naše šole, za kar Boga prosimo, da mu obilno poplača njegovo oče¬ tovsko ljubav, ter nam ga ohrani še mnogo, mnogo let. 2 18 Vže pri zgodovinskih narodih stavili so se, kakor se stavijo še dandanes za posebne dogodjaje, spomeniki, ki spominjajo še v poznih časih na one dogodke, ki so se takrat vršili. Važno je tudi letošnje leto za nas avstrijske narode. Letos namreč preteklo je štirideset let, odkar nas osrečuje blago vladanje našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Postavlja se tukaj spomenik, in to je naša bodoča šola. Ona naj spominja nas in naše potomce onega srečnega leta, v katerem smo proslavljali spo¬ min 40 letnega vladanja presvitlega cesarja Franca Jožefa I. A ti spomenik, ki si danes naš svedok naših srčnih odmevov, stoj in pričaj še poznim narodom, da je tu za časa tvoje gradnje bival narod, ki bi bil dal v vsacem trenotku vse ,,Za vero, dom in cesarja!“ Deček govoril je tako gladko in navdu¬ šeno, da ga je vse občudovalo. Za njim stopi na oder v lepi beli obleki s krasnim šopkom cvetlic v roki učenka IV. razreda Marija R upnik, in govori: Predrage moje učenke! Važen in imeniten je današnji dan za nas, kajti blagoslovljen je temeljni kamen po¬ slopji, v katerem se bodemo zbirale in iz ust preljubih nam učiteljev prejemale zlate nauke za čas in večnost, za dušo in telo. 19 Res važen je ta dan za nas, ki nas na- polnuje z radostjo in hvaležnostjo, ker vidimo, koliko se trudijo naši stariši in predpostav¬ ljeni, da bi nam preskrbeli lepo šolo. Dolž¬ nost naša pa je, da povračamo toliko skrb in ljubezen z vedno pokorščino, pridnostjo in hvaležnostjo. Hodile bomo tedaj pridno v šolo, ter si nabirale zlatili resnic in nam potrebnih vednosti. Visokorodni gospod c. kr. okrajni glavar! Vam pa kot namestniku našega presvitlega cesarja podam tukaj v znamenje goreče lju¬ bezni in iskrene vdanosti v imenu vse šolske mladine ta šopek cvetlic, katerega blagovolite sprejeti bot mali spominek na današnji slav¬ nostni dan. Bodite, visokorodni gospod, pre¬ pričani, da bodemo letos, ko naš preljubljeni vladar in oče, naš presvitli cesar obhaja šti¬ ridesetletnico svojega slavnega vladanja, mo¬ lili iz dna svoje duše: ,,Nebeški oče naj varuje in obrani še mnogo let presvitlega nam cesarja Franca Jožeta I.! Blagoslovi naj ga z njegovo zaročnico, pre- svitlo cesarico Elizabeto ! Bog ohrani milostno ves presvitli Habsburški rod! Živijo, živijo, živijo!“ Po končanih živijoklicih zapoje šolska mla¬ dina zadnjo kitico cesarske pesmi. (Streljanje.) K temu naj bode dostavljeno, da so vsi navzoči bili pri milem govoru nedolžne dek¬ lice do solz ginjeni. Godba potem zaigra ce- 2 * 20 sarsko pesem in razšla se je mej streljanjem, zvonenjem in navdušenimi živijoklici množica ljudstva in šolska mladina. Požarna bramba, ki je v cerkvi in zunaj red vzderževala, di- filirala je potem pred g. c. kr. okrajnim gla¬ varjem, in s tem je bila končana slovesnost. O V 2 12. uri predstavilo se je tukajšno učiteljstvo c. kr. okraj, glavarju in izrazilo svojo največjo vdanost, častitanje in neomah- ljivo zvestobo povodom 40letntnice vladanja Njeg. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. Popoludne ob 1. uri bilje slavnostni obed pri g. c. kr okraj, glavarju. Napitnico presvitlemu cesarju pozdravili so to¬ piči mej sviranjem godbe. Nazdravilo se je tudi c. kr. deželnemu predsedniku visokorod- nemu gosp. baronu Andreju Winkler-ju in milostljivemu knezoškofu gospodu Dr. Jakobu Mi siju. Na grajskem vrtu pa se je popo¬ ludne razvila prava ljudska veselica in odšli smo domov z vso zadovoljnostjo, nadjaje se, da smo ta spomin slovesno obhajali, kolikor je bilo v naših skromnih močeh. Praznovanje spomina slavnega štiridesetlet¬ nega vladanja Nj. Velič., našega preljubega vladarja Franca Jožefa I. dne 3. dec. 1888. Ker se je ta spomin že 18. junija 1888. kolikor mogoče slovesno praznoval, se je zdaj 21 obširna svečanost opustila in se je ta dan tako-le praznoval: Otroci vdeležili so se svete maše, pred katero se jim je že v šoli razlagal imenitni pomen tega dne, ter se naglašalo, da pri sveti maši Boga molijo in prosijo, da nam še dolgo ohrani našega preljubega vladarja Franca Jožefa I. Po sv. maši razdelilo se je otrokom 220 knjižic ,,Cesar Franc Jožef I.“ in ko se je potem navdušeno zapela češarka pesem, bila je slovesnost končana in so imeli otroci ta dan prosto. Odlikovanje šole. Na prošnjo krajnega šolskega sveta in zastopov všolanili občin Črnomelj, Trnka, Telč- vrli in Butoraj je Njegovo Veličanstvo, pre- svitli cesar Franc Jožef I. z najvišjim sklepom dne 30. novembra 1888 dovolil, da se sme nova šola ,,Franc-Jožefova šola“ imenovati, kar je šolski občini v veliko čast in ponos. Slovesno otvorenje in blagoslovljenje nove šole in ob enem blagoslovljenje nove šolske zastave v Črnomlji dne 15. februvarija 1890. O peti uri zjutraj naznanilo je zvonenje in streljanje s topiči, da se ima ta dan nekaj posebnega in veselega vršiti. In res, nekoliko pred 9. uro videti je bilo, ko je šolska mladež dohajala v praznični obleki in se zbirala v starem šolskem poslopji. Točno ob 9. uri poda se šolska mladina v spremstvu učiteljstva, krajnega m okrajnega šolskega sveta, občin¬ skih zastopov in drugih šolskih prijateljev v cerkev. Da se je zbralo tudi mnogo ljudstva, si lahko vsakteri misli. V cerkvi vršil se je v prvi vrsti poklic sv. Duha in potem je blagoslovil visokočastiti gospod mestni župnik, Viljem Wessel lepo šolsko zastavo, katero je podarila posojilnica črnomaljska v spomin štiridesetletnega vla¬ danja našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in v spomin zgradbe novega šol¬ skega poslopja. Po blagoslovljenji zastave govoril je vi¬ sokočastiti gospod Jakob Pokorn, mestni kaplan in katehet, šolski mladini z leče tako-le: Ljuba mladina, dragi mi šolski otroci! Ni še preteklo dve leti, — premnogi izmed Vas se še dobro spominjajo, — ko smo ob¬ hajali dve lepi slavnosti, kojih ste se tudi Vi udeležili. Pri prvi ste bili pričujoči, ko smo slovesno uložili temeljni kamen novi šoli, a tudi drugo še pamtite, ko smo veličastno pra¬ znovali spomin na 40 letno slavno vladanje našega presvetlega, viteškega cesarja Franca Jožefa L In glejte, danes zopet lepa sloves- 23 no,st, ginljiv praznik za Vas! Veličastno po¬ slopje, nova šola se bo blagoslovila, ponižno bodemo prosili usmiljenega Boga, naj razlije obilno svoj blagoslov na to novo poslopje, da bi se Vi mnogo lepih, koristnih in potreb¬ nih naukov v novi šoli naučili. — A še nekaj druzega, veselega imam Vam povedati. Zastava, katero tukaj vidite, katero so Vam omislila radodarna serca dobrotnikov in šolskih pri¬ jateljev pri tukajšnji posojilnici, je bila sedaj-le blagoslovljena. Izroča se danes Vam, da se ob posebnih prilikah in šolskih slovesnostih zbirate pod njo, da Vas skupno vodi zlasti iz šole v cerkev, glasno oznanujoča: Dobremu učencu ni dovolj samo pridno se učiti, spo¬ dobno se vesti, temuč treba je tudi goreče, pobožno moliti. — Na zastavi, ki je odslej Vaša, vidite podobi sv. Alojzija in prečiste device Marije z Jezuškom. Sv. Alojzij je šolski patron. Kadarkoli se ozrete na svojo novo šolsko zastavo, ter ugledate na njej svojega zaščitnika, spomi¬ njajte se njegovega čistega življenja. Vsa- kratni pogled naj Vam bode tudi opomin: Le čisti in nedolžni otroci so všeč Bogu in ljudem. Le po čistem in nedolžnem življenji bodete tudi dospeli v sveta nebesa. — Na drugi strani pa vidite Marijo z božjim de¬ tetom, katero Vas prijazno k sebi vabi rekoč: ,,Pustite otročičem k meni priti, nikar jim ne branite! Kajti takih je božje kraljestvo 1 £ . To 24 Vas zopet opominja, da poslušate zvesto ta Jezusov glas in se tudi ravnate po njem; radi in z veseljem hodite v cerkev k božji službi, pobožno molite, da bode božje dete imelo veselje nad Vami. Priporočati se pa tudi morate Mariji in jo srčno prositi, naj Ona tudi Vas sprejme v svoje materno krilo in Vas varuje vsega zlega na duši 'n telesu, kakor je varovala skrbno svoje božje dete Jezusa. — A ta zastava Vas bode pa tudi vodila v novo šolo. Zopet opomin za Vas, da morate tudi šolo redno obiskavati, pridno se učiti, v šoli pazno poslušati, da bodo učitelji tudi Vas tako ljubili, kakor so radi imeli mladenčka Alojzija; pa tudi doma morate biti vbogljivi in pokorni svojim staršem, kakor deček Jezus Mariji, potem bodo Juli Vaši skrbni starši uživali tisto veselje nad Vami, kakor Marija nad Jezusom. — Poslopje, v katero bodete danes ustopUi, ima nav uliodom napis: „Franc Jožefova šola“. Že v stari šoli ste večkrat brali in se učili, da nam vlada mogočen in skrben vladar, cesar Franc Jožef 1. S svojo hrabro roko nas brani vnanjih so¬ vražnikov. Njegovo pazno oko pa čuje, da so tudi doma njegove postave v veljavi ter se ohrani mir in red. Ker le v mirnih in varnih časih je mogoče Vašim staršem preskrbeti Vas s kruhom, obleko in zavetjem v domači hiši ter Vas brez skrbi izročevati šoli. Hvaležnost že toraj Vas veže, da se sedaj pri daritvi 25 sv. maše iskreno zahvalite dobremu Bogu za zdravje in srečo milega vladarja, priporočite se nebeškemu Očetu, da ga božji blagoslov spremlja tudi v prihodnje pri vseli njegovih delih in opravilih, kakor dosedaj. Saj Vas mora k temu še posebno vspodbujati cesar¬ jeva ljubezen do šolske mladine. Kadarkoli se na kakem kraju naše slovenske domovine napravlja nova šola ter stavi v ta namen šolsko poslopje, bere se in čujc od ust do ust, da je presvetli cesar v svoji radodarnosti in skrbi za šolstvo blagovolil nakloniti izdatno pod¬ poro iz svojega lastnega premoženja. — A danes obhajate tudi sklep šolskega polleta. Prejeli bodete spričevala, da pokažete tudi Vašim staršem, kako ste napredovali. — Ko¬ liko uzrokov imate toraj, da se goreče za¬ hvalite za vse prejete nauke v prvem polletji, da iskreno molite za milega cesarja, za svoje ljube starše, učitelje in dobrotnike, ki so Vam omislili tako lepo zastavo. Dal Bog, da bi, dokončavši šolske nauke in nastopivši novo dobo v svojem življenji, bili Vi vsi značajni podložniki Habsburške hiše, uneti za vero, dom cesarja. To pa le bodete, ako se rav¬ nate po naukih, ki,Jih Vam v cerkvi in šoli podajamo. Po teh vodilih živite in še dolgo, dolgo, ko Vam bodo že skrbi in trud upog¬ nili pleča in pobelili lase, spominjali se bo¬ dete te slovesnosti in sami sebe srečne šteli, da ste ubogali in po danih naukih živeli, 26 ker za vse to bodete se prejeli večno pla¬ čilo v nebesili. Potem bila je velika sv. maša, pri katerej so šolski otroci peli. Po sv. maši podala se je šolska mladina z blagoslovljeno zastavo pred novo šolsko po¬ slopje, katero je bilo lepo okrašeno. Visoko- častiti mestni župnik v spremstvu drugih du¬ hovnih gospodov blagoslovi šolo in v vseh šolskih sobah podobe križanega Jezusa. Temu opravilu sledi nagovor c. kr. okraj¬ nega glavarja, visokorodnega gosp. Marquis-a Ferdinanda Gozani, glaseč se: Slavni krajni šolski svet! Z današnjim dnem dovršeno je prevažno podjetje, kterega so se lotile všolane občine. Novo šolsko poslopje namreč je dodelano in bilo je sedaj blagoslovljeno. Res veliko žer- tovale so občine že dosedaj za to veličastno zgradbo in še bode treba nekoliko let plače¬ vati, da bodo pokriti vsi stroški; ali z dobro voljo in v spoznanji, da je bila ta zgradba v resnici potrebna, preneslo bode ljudstvo težko breme veliko ložje in to tem več, ker so se dobile zdatne podpore od Njeg. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in v od slavnega deželnega zbora Kranjskega. Čast mi je kot predsednik c. kr. okraj. šol. sveta izraziti svojo zahvalo, zavednim zastopnikom 27 všolanih občin, za velike žrtve, katere so imele pri zgradbi nove šole, pokazavši s tem jasno, da Vam je na srci poštena vzgoja Vaše mladine. Slavnemu krajnemu šolskemu svetu pa izročam ključe šolskega poslopja v daljno varstvo in oskrbovanje. Predsednik krajnega šolskega svčta, bla¬ gorodni gospod Anton Pavlin prejme izro¬ čene mu ključe in govori tako-le: Visokorodni g. okrajni glavar! V imenu krajnega šolskega sveta zahva¬ ljujem se Vam za Vaše pripoznanje, zahva¬ ljujem se Vam pa tudi kakor vsem šolskim oblastim za izvrstno vodstvo pri vseli obrav¬ navah in zgradbi šole. Srčna hvala Njega Veličanstvu in visokemu deželenemu zboru Kranjskemu za izdatne podpore^ prav lepa zahvala pa tudi slavni posojilnici Crnomeljski, ki je podarila krasno zastavo, katera je stala 135 gld. Krajni šolski svet pa obljubi, da bode tudi zanaprej po vseh močeh deloval v korist in napredek šole. Konečno pa tudi gospodoma prevzemnikoma hvala za njih so¬ lidno delo. Za tem govorom poprime besedo c. kr. okrajni šolski nadzornik in voditelj šole, go¬ spod Anton Jeršinovie, ter nagovori šol¬ sko mladino naslednje: 28 Preljubi otroci! Znameniti dan je danes. Na Tvojem ob¬ ličji, draga mladina, vidim radost, katero ču¬ tijo Tvoja srca danes, ko se Ti je tako slo¬ vesno blagoslovila lepa nova šola in krasna šolska zastava. Dragi moji! res je to za Vas veseli dan in gotovo Vam bode v dobrem spominu ostal ves čas svojega življenja. Glejte čudalepo poslopje tu zgradili so Vam Vaši stariši z veliko požrtovalnostjo, in to edino le Vam v korist. Potrudite se tedaj, prav lepo redno hoditi v šolo in poslušajte marljivo na¬ uke Vaših duhovnih in svetnih učiteljev. V ta namen poklicali smo danes sv. Puha na pomoč in prosili pri sv. maši ljubega Boga ža njega milost, da bi se zamogli lahko učiti in čvrsto v srcu obdržati vse nauke, ki jih potrebujete za Vaš dušni in telesni blagor. Skušajte živeti po zgledu Vašega patrona sv. Alojzija, ki ga imate na prelepi zastavi in priporočajte se vsaki dan sv. Materi Božji, katere podoba tudi lepša zastavo. Mladina! Nebeška priprošnika zadobita Ti blagoslov božji, da si pridobljene vednosti obračaš vedno v čast božjo in lastno srečo, v ponos starišev in domovine, da gojiš v prsih svojih nevpog- ljivo zvestobo in ljubav presvitli Habsburški hiši in Visokemu prestolu! Predragi otroci! Dobro vem, da imate hvaležno serce in da želite prav srčno zaliva- 29 liti se vsem tistim, ki so Vam napravili da¬ našnje preveliko veselje. Da Vam v to po- morem, zahvaliti se hočem v Vašem imenu vsem dobrotnikom, ki so kaj pripomogli k zgradbi. Zahvaljujem se pa tudi prečastitemu gospodu mestnemu župniku in drugim duhovnim gospodom, ki so se potrudili, da so blagoslo¬ vili šolo in zastavo; lepa hvala tudi vsem drugim navzočim šolskim prijateljem, ki so sč svojo navzočnostjo današnjo svečanost povekšali. Dragi moji! Ako povzdignemo oči nad ve¬ like vrata, beremo na lepo izdelani kamniti plošči napis ,,Franc Jožefova šola“. Povodom proslavljenja spomina štiridesetletnega vlada¬ nja Nj. Veličanstva našega presvitlega cesarja Franca Jožefa I. prosili smo za milost, da bi smela naša nova šola v spomin te proslave nositi ime Njegovega Veličanstva, in to prošnjo je presvitli cesar z Najv. sklepom od 30. no¬ vembra 1888 vslišal, kar je za šolsko občino velika čast. V zalivalo pa obljubimo tudi v bodoče ostati neomahljivi in zvestovdani pod¬ ložniki našemu preljubemu vladarju, ki nam toliko dobrot deli in toliko ljubezen skazuje. ,,Bog poživi tedaj, Bog obrani našega pre¬ svitlega cesarja Franca Jožefa I. še mnogo mnogo let! Živijo,'" živijo, živijo ! Po burnih živijo-klicih zapoje šolska mla¬ dež z vso navdušenostjo cesarsko pesem. Stre¬ ljanje in zvonenje spremljalo je petje. 30 Konečno deklamuje učenka IV. razreda An¬ tonija Graliek „Mladini“. (Glej 3. stran.) Potem vršil se je slovesni sklep prve po¬ lovice tekočega šolskega leta v posameznih razredih. Otrokom so se razdelila šolska na¬ znanila in v spomin te svečanosti podaril je krajni šolski svčt vsakemu otroku to knjižico. S tem je bila slovesnost končana. Anton Jeršinovič, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Nekoliko o razvoju šolstva v črnomeljskem okraju v teku zadnjih 20 let. Pred vpeljavo nove šolske postave, to je, pred letom 1870 bile so v šolskem okraju črnomeljskem sledeče šole: Cveterorazredna ljudska šola v Crnomlji (tedaj glavna šola). Na tej šoli so delovali katehet, kateri je bil ob jednem tudi ravna¬ telj šoli, dva učitelja in jeden podučitelj. Dvorazrednici ste bili v Metliki in Semiču. Enorazrednice: v Adlešičih, v Dragatuši, v Podzemlji, na Planini, v Preloki, na Vi¬ nici in na Vrhu. Bilo je tedaj v vsem okrajnem glavarstvu le 11 ljudskih šol. V tedajnem času so imenovane šole za¬ dostovale razmeram, tudi niso bile prenapol- 31 nene, ker takrat je oče svojega otroka laliko pošiljal v šolo ali pa doma pridržal; kajti silil ga ni nihče. Ko pa je stopil v veljavo novi šolski zakon, kateri nalaga starišem dolžnost, pošiljati svoje otroke k rednem šol¬ skemu poduku, bile so kmalu šole prenapol- nene in treba je bilo graditi nove šole in raz¬ širjati že obstoječe. Razširile so se: Dvorazrednica v Metliki najprej v tri- potem v čveterorazrednico; v Cer- nomlji osnovala se je posebna dvorazredna dekliška šola, katera je pa potem, ko ste se otvorili šoli v Dobličah in Petrovi vasi, zopet nehala; dvorazrednica v Semiču v trirazred- nico; enorazrednica v Dragatušu razširila se je najprvo v dvo-, pozneje v trirazrednico; enorazrednice v Vinici, v Podzemlji in v Sta¬ rem trgu razširile so se v dvorazrednice. Na novo otvorile so se pa sledeče šole: Dvoraz- rednica v Strekljevci; enorazrednice v Suliorji, v Prašičih, v Radoviči, v Dobličali, v Petrovi vasi, v Gribljah, v Božakovem, privatna šola nemškega ,,Scbulverein-a“ na Majerlu in eks- kurendna šola v Bojancih. Dandanes ima okraj naslednje šole: Dve čveterorazrednici, in sicer: v Crnomlji in Met¬ liki. K temu se " dostavi, da ima šola v Crnomlji še posebni razred za deklice tretjega in četertega razreda; dve trirazrednici, namreč v Semiču in Dragatušu; štiri dvorazrednice in sicer: v Vinici, Podzemlji, Starem trgu in 32 Štrekljevci; enorazrednic pa je 11 in sicer: v A (Ilešičih, v Božakovem, v Dobličah, v Dra- šičeh, v Gribljah, v Petrovi vasi, v Preloki, na Planini, na Radoviči, na Suhorju in na Napravilo se je tedaj y zadnjih 20 letih devet javnih novih šol in ena zasobna šola; razširilo pa se je sedem šol. Ustanoviti sc imajo še enorazrednice v Črešnjevcu, Tri¬ bučah, Radencih, Podgori in Čepijah, ker so obravnave že popolnoma dovršene. Učiteljskih moči bilo je prej 15, a sedaj jih šteje okraj 34 in sicer 8 nadučiteljev, 19 učiteljev, 6 učiteljic in 1 pomožni učitelj. Za šolo vgodnih otrok je v tem okraju 5468 in sicer 2647 dečkov in 2821 deklic. Od teh obiskuje vsakdanjo šolo 1915 dečkov, 1927 deklic, ponavljavno šolo pa 462 dečkov, 558 deklic, toraj skupaj 4862. Po veroizpo¬ vedi pripadajo vsi rimsko-katoliškej veri, le ekskurendno šolo v Bojancih obiskuje 49 otrok pravoslavnih, šolo na Štrekljevci in Suhorji pa nekoliko zedinjenih grkov. Vrhu. Ivan Rupnik, učitelj. NARODNA IN IJNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000420769