izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, vi °n 630824. Pošt. pred. (čase la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
T E D N I K
NOTI UST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 50.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 55.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70%
SETTIMANALE
ST. 1828
TRST, ČETRTEK 7. MAJA 1992
LET. XLI.
Hvala, sveti oče!
Štiridnevni pastirski obisk papeža Janeza Pavla II. v deželi Furlaniji Julijski krajini (od 30. aPrila do 3. maja) je bil dogodek, ° katerem lahko povsem upravi-Ceno trdimo, da bo ostal zapisan v zgodovini naših krajev z zlati-RR črkami. Obisk poglavarja katoliške Cerkve je v polni meri izpolnil pričakovanja vernih mno-?lc, toda mirno lahko rečemo, da le njegov globoki krščanski in to-reJ življenjski optimizem zajel Celotno prebivalstvo v deželi, kar
(foto D. Križmančič)
J® zlasti važno v sedanjem času, *° smo takorekoč vsak dan pri-todi neslutenim spremembam,
0 se vse okrog nas navidezno Podira in je zato pesimizem splo-
'Sen in morda celo prevladujoč Vsakdanji pojav.
Mimo tega je treba ugotoviti, a je papeževa beseda — če se ne tootimo, je med obiskom imel lc manj kot 25 govorov — ved-P obravnavala tiste probleme, p° za naše kraje najbolj aktual-
1 m tudi najbolj kočljivi. Kro-a teh problemov je gotovo sožit-. med posameznimi narodnost-
j ln}|.skupnostmi, ki živijo v Fur-Ulji Julijski krajini, predvsem veda sožitje med večino in a0jšino.
še uf namree zvenijo v naših u-odkrite grožnje ob napove-; *' ^a se bo med mašno daritvi-la T3 Ye^^em *r8u v Trstu sliša-udi slovenska beseda v obli-še ^etja ter branja berila in pro-J* Skrajneži in nestrpneži so D.L. IIII*- 0
JANEZ	PAVEL
Papež Janez Pavel II. je dobro vedel, komu je v soboto, 2. maja, govoril na Trgu Unita v Trstu. »Ne bojte se,« je rekel vsem, ki so ga zbrano poslušali. S temi besedami je hotel opogumiti vse, ki niso trdni v veri ali ki se bojijo sočloveka, ker ga ne poznajo, in zato odklanjajo sodelovanje.
Slovenci iz tržaške pokrajine, ki so se v velikem številu udeležili te zgodovinske maše, so ob zaključku izrazili svoje zadovoljstvo nad potekom. Čeprav so italijanski mediji v dneh pred papeževim prihodom pisali o tem, kako bo slovenska prisotnost med to mašo »malenkostna«, je v resnici ostalo pri tem, kar je bilo določeno že od samega začetka. V slovenščini smo slišali drugo berilo
(bral ga je Jožko Gerdol), dve prošnji (prebrala sta ju Lilijana Filipčič in Tomaž Simčič) ter tri pesmi (Oče večni na oltar, Blagoslovi nas, Zveličar, za zaključek pa še Marija skoz življenje, ki je lepo zadonela na koncu, ko je dvajset-tisočglava množica zapuščala trg.
Slovenskim vernikom je papež Janez Pavel II. namenil pozdrav, ki je bil daljši, kot so mnogi pričakovali, in ki ga objavljamo na drugem mestu. V svoji homiliji je papež Janez Pavel II. predvsem poudaril, da tržaško kulturo od nekdaj bogatijo vrednote, kot so svoboda in ljubezen do domovine, strpnost in gostoljubje. Kako naj pozabimo, da je bil Trst od 18. stoletja dalje kraj, v katerem so se vedno srečevali in živeli skupaj
pripadniki različnih narodnosti in kultur. To mesto je torej, lahko bi rekli — po svojem naravnem poslanstvu — most med latinskim, germanskim in slovanskim svetom, je še naglasil papež in opozoril, da se je treba odločno upreti vsem poskusom tistih, ki hočejo ljudi deliti med sabo in skušajo ovirati sožitje med različnimi etničnimi skupinami...
Kljub vsem polemikam, ki so bile in verjetno še bodo v zvezi s papeževim obiskom, saj se volilna kampanja še ni zaključila, pa predvsem ne smemo pozabiti bistva: prvič se je namreč zgodilo, da je bila slovenščina z aplavzom sprejeta na tržaškem Trgu Unita, ki je za nekatere velja za simbol italijanstva.
Papežev obisk pomeni izziv za nas vse
Obisk papeža Janeza Pavla II. v deželi je bil prav gotovo zgodovinski dogodek, o tem ni dvomov. Cerkev se je predvsem po njem pokazala kot moralna avtoriteta, ki nagovorja tudi sedanjega človeka, sredi stehnizirane, potrošniške družbe. Bil sem med dvomljivci, ki so se spraševali o koristnosti
MARKO TAVČAR
(predvsem pastoralni), a tudi »politični«, če naj tako rečem, tega obiska. Toliko polemik smo slišali, toliko slabe krvi je bilo predvsem v Trstu zaradi tega obiska in rabe slovenščine, da se ne čutim krivega zaradi tega. Veliko pohujšanje so vzbudile tudi izjave nekaterih duhovnikov in žal celo škofov. Ob koncu pa lahko ugotavljam, da je papežev obisk za vse nas lep izziv. Izziv za škofe, za duhovnike in ljudi, ki imajo druge vloge, a tudi za vsakega posameznega človeka. Vse je opozoril, da smo poklicani k oblikovanju boljšega sveta, boljše družbe, ki bo spoštovala dostojanstvo človeka, trpečega, bolnika, starega in osamljenega, a tudi vseh ki so zapostavljeni drugače, recimo zaradi rabe manjšinskega jezika.
Bil je »trenutek milosti«, če naj parafraziram misel, ki jo je sv. oče razvil med srečanjem z mladino na Prvomajskem trgu v Vidmu, v nedeljo, 3. maja. Trenutek milosti, kar pomeni, da se je ob tem obisku lahko vsakdo izmed nas zamislil o tem, kar ne gre v njem samem, v njegovi družini, vasi ali mestni četrti, v župniji in nato šir-
Slovenske noše na Trgu Unita med slovesno liturgijo
še v občini, pokrajini, škofiji, deželi itd. To milost pa moramo živeti in jo posredovati dalje, zanjo se moramo odločiti svobodno. Bomo znali odgovoriti pozitivno, aktivno, delavno in marljivo na ta izziv? To je sedaj vprašanje, ki me žuli. Bomo znali v naši vsakdanji stvarnosti premagati strahove in malodušja, si zavihati rokave in začeti pri majhnih stvareh, da bomo ustvarjali boljšo družbo?
Naj temu vprašanju sledi krajša kronika papeževih izzivov, še zlasti na Goriškem in v videmski nadškofiji.
GORIŠKA
Papežev obisk se je, kot vsi vemo, začel v Ogleju. Izbira ni bila slučaj-
(foto D. Križmančič)
na, saj je bilo krščanstvo prisotno v Ogleju že v prvih stoletjih in je bil središče širjenja vere na tem področju. Prav zato je bil nagovor v oglejski baziliki uglašen zelo široko. Razveselila sta nas slovenska pesem in slovensko berilo.
Obisk v sami Gorici je bil v soboto popoldne. Zaradi mogočnega nastopa v Trstu, bodisi pred stolnico sv. Justa kot na Velikem trgu in drugih srečanjih v mestu, je goriški del obiska, vsaj v medijih, ostal nekoliko v ozadju. To konec koncev ni niti tako važno, ker je papež v vsaki stvarnosti razčlenil izrazito krajevno problematiko. Tako je bil tudi v Gorici in zato
lili* 0
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 10. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Feri Lainšček: »Vrtiljak želja«; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«; 17.00 Šport in glasba.
■ PONEDELJEK, 11. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.301.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Za spretne roke«; 15.30 Strmeče uho; 16.00 Mi in glasba. Trio Lorenz; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.40 Mladi val.
■ TOREK, 12. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 9.35 Potpuri; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.301.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Nepoznane odrske sanje; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Mi in glasba. Trio Lorenz in sopranistka Olga Gracelj; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z naj-bližnjega vzhoda; 17.40 Mladi val.
■ SREDA, 13. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 I.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Male neznane države; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.30 Simboli in še kaj; 16.00 Mi in glasba. Skladatelj Uroš Krek; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasovi iz Sibirije; 17.40 Mladi val.
■ ČETRTEK, 14. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 I.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Moji prijatelji za boljši svet; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.30 Spoznajmo Slovenijo; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja: Obtoženci drugega tržaškega procesa; 17.50 Mladi val.
■ PETEK, 15. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 9.00 »Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni«; 9.30 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Poročila in pregled tiska; 1L30 LA. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Šaljivo — resno; 12.20 Slovenska lahka glasba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Barvni ringaraja« Piše; 14.30 Od Milj do Devina; 15.30 O poeziji 80. let; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.40 Mladi val.
■ SOBOTA, 16. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.30 Zapisi o literatih; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.30 I.A. Gončarov: »Oblomov«; 12.00 Oddaja iz Rezije; 12.45 Glasnik Kanalske doline;
13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih Jožeta Babiča; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 18.00 Edvard Kocbek: »Plamenica«.
Papežev obisk pomeni izziv za nas vse
4hiii n
je važno, da predvsem ta Cerkev in ta družba razmišljata o tem, kar je povedal, tega pa ni malo.
Tako je pozval prebivalce Gorice in pokrajine k miru in složnosti. »Naj vas ne očarajo lažnjiva slepila materialistične družbe«, je dejal papež. Ugotavljal je, da ima Goriška lepe možnosti za razvoj, ljudi pa je pozval, naj ponovno odkrijejo duha lastne kulturne identitete. »Gorica«, je dejal papež, »ti poznaš vrednoto sodelovanja in dialoga, vrednost skupnih korakov za gradnjo pravega in inte-
4
Papež zbrano posluša Jožka Gerdola, ki bere berilo v slovenščini
(foto D. Križmanlič)
gralnega — celostnega napredka«. Na Travniku, pred cerkvijo sv. Ignacija, je bila božja daritev v italijanščini, slovenščini in furlanščini. Tudi nadškof Bommarco je svoj uradni pozdrav začel v teh treh jezikih. Na trgu, ki je vsaj za nas Slovence tako poln simbolike, je bilo čutiti posebno duhovno soglasje med našimi rojaki, tudi ker smo se vsi nekako oddahnili po jutranji maši na Velikem trgu v Trstu. K lepoti obreda je veliko prispevalo petje; mogočen zbor, kakih 800 pevcev, ki ga je vodil duhovnik Stanko Jerici-jo, je v liturgijo vpletel ob slovesni »Tu es Petrus«, ki jo je tudi sam uglasbil, še vrsto italijanskih, slovenskih in furlanskih pesmi. Med njimi je bilo veliko naših rojakov, precej jih je prišlo tudi z druge strani meje, med njimi je bilo kar lepo število duhovnikov, še zlasti tistih, ki so na Gorico vezani še iz študijskih let. Ob oltarju pa je ob svetem očetu somaše-val tudi koprski škof msgr. Pirih.
Posebno vzdušje je vladalo v mestu že ves teden, saj so v ponedeljek, pred papeževim prihodom, prinesli v stolnico čudežno podobo Matere božje. Pred to podobo so se zvrstila če-ščenja in v soboto je pred njo sam sveti oče molil rožni venec, ki ga je vatikanski radio oddajal po vsem svetu. Bil je to občuten obred, stolnica pa je bila premajhna za vse, tako da so mogli slediti obredu po zvočnikih.
VIDEMSKA NADŠKOFIJA
Štiridnevni pastoralni obisk Janeza Pavla 11. se je formalno končal s po-
zivom za mir iz kostnice v Sredipo-Iju, torej spet na Goriškem, a v bistvu je svoj naravni sklep imel na stadionu v Vidmu, kjer je papež daroval slovesno mašno daritev ob koncu škofijskega evharističnega kongresa, ki je bil posvečen družinski pastorali.
Preden podrobneje spregovorimo o tem, naj kratko opišemo intenzivni nedeljski dan svetega očeta. V Humi-nu se je poklonil delavnosti in solidarnosti vseh, ki so se zavzeli za obnovo po potresu, ob prihodu v Videm, je nagovoril oblasti in ponovno poudaril, da na deželnem ozemlju živijo ljudje različnih jezikov in kulturne dediščine. Ob pomoči vere, je dejal, bo mogoče oblikovati družbo, da bo postala vzor družbe, v kateri različnost ne razdvaja, ampak zbližuje, močan poudarek pa je dal družinski pastorali.
O srečanju z mladino sem govoril že na začetku, a naj poudarim, da se je le-to začelo s slovensko pesmijo. Tri dekleta so ubrano intonirale Pesem o miru, po prvi kitici pa se jim je pridružil še zbor, ki je vzorno pel slovensko besedilo. Papeža so ob prihodu pozdravili v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini, slovenski pozdrav je izrekla Tržačanka Giorgi-na Pisani.
Za slovenski živelj v deželi pa je še zlasti pomembno, da je sveti oče v nedeljo v videmski stolnici sprejel delegacijo beneških duhovnikov in laikov, ki jo je vodil msgr. Marino Qua-lizza. Med srečanjem so mu kratko predstavili stvarnost, v kateri delujejo, kar je sveti oče s pozornostjo poslušal in se tudi osebno pozanimal za podrobnosti, ob besedah, da so Slovenci v videmski nadškofiji zmogli 1300 let ohraniti svojo vero in jezik,
Papežev pozdrav Slovencem na Trgu Unita v Trstu
Dragi slovensko govoreči bratje in sestre!
Iskreno pozdravljam vas, ki imate tu svoje stalno prebivališče in ste skupaj z italijansko govorečimi verniki ena sama cerkvena skupnost, ene vere v Jezusa Kristusa. »Zakaj on je naš mir, on, ki je iz obeh napravil en sam narod« (Ef 2,14).
Iskreno pozdravljam tudi vas iz bližnje Republike Slovenije, ki ste se tu zbrali, da bi se udeležili evharistične daritve, ki jo obhaja rimski škof, Petrov naslednik.
Naj vas vse spremlja božji blagoslov in varstvo Deviške Matere Marije.
Z Janezom Pavlom II. se je v Gorici rokoval tudi deželni svetovalec Slo-venske skupnosti Bojan Brezigar, k> se je svetemu očetu zahvalil v imetij vse manjšine.	(foto Marinčil)
je tudi vzkliknil »Hvaljen bodi Jezus!«•_ Vsekakor gre za velik dogodek in tudj m tem mestu moramo izreči priznanje videmskemu nadškofu Battistiju, kije pomagal, da je do tega prišlo, is tenu1 nadškofu pa gre tudi priznanje in hvaležnost, da je v uradnem pozdrava svetemu očetu na videmskem stadionu poudaril misel, da bi morala država do nekaterih svojih državljanov izpolniti 6. člen ustave.
Mašna daritev je bila vzorno večjezična, kot je večjezična stvarnost tl nadškofije. Papež je pred mašo še obiskal Dom Brezmadežne, ki združuje sirote in drugo mladino, potrebno pomoči, ter je blagoslovil novo videtn-sko vseučilišče. Uvodno prošnjo pr[ maši je ganljivo milo v slovenščin prebrala mala deklica, ki obiskuje dvojezično osnovno šolo v Špetru, kan-tor je en del psalma med berili odpoj v slovenščini, pred in med liturgijo Je dobro pripravljen zbor zapel več slovenskih pesmi, tudi eno berilo je bil° prebrano v slovenščini, kot ena prošnja in naslednja v rezijanščini. Tudi v Vidmu je sveti oče pozdravil p° slovensko slovenske vernike, kot jo to storil v Trstu in Gorici. Kot so mi povedali, v videmski pokrajini ni bij0 opaziti narodnih ostrin ob tem obisku. Po mestu in na stadionu so povsod poizdravljali papeža plakati z izraženo dobrodošlico v italijanščini' furlanščini, slovenščini in nemščini■ Da ni bilo narodnostnih mnenj, so m1 potrdili tudi ljudje, ki so kot slovensko versko občestvo sodelovali pri pripravah na ta zgodovinski obisk.
SKLEP
Naj za konec izrazim željo, da & misli, ki so bile izrečene med raznimi srečanji in homilijami prinesle novega duha, nove življenjske radosti. Papeževi pozivi so bili preprosti: delajjj dobro, spoštujte različnost, pomagajP trpečim, bodite pošteni, imejte se radi, solidarni, potrpežljivi, delavni, m bojte sel, je kar dvanajstkrat ponovi na Velikem trgu v Trstu. S tem p°z>' vom naj se konča tudi ta zapis.
RIM ALI AVIGNON?
Medtem ko pišemo, predsed-' l sJ°venske vlade Janez Drnov-še nima popolnega seznama °vih ministrov. Baje manjkajo še 1 »rtena. Od izglasovanja kon-ruktivne nezaupnice Peterleto-1 vladi sta potekla že dva dobra . Nna, a Slovenija še nima izvr-^ e oblasti. To gotovo ne more °nstiti reševanju starih in novih Pr°blemov v mladi državi, ki jih ni malo.
Se V Drnovškovi vladi bodo, kot . Napoveduje, predstavniki vseh s^enskih strank, razen krščan-m demokratov, narodnih de-ralc 'iudske stranke 'n l'be-
sta^°Va v^ada b° imela več prednikov; eden teh bo dr. Jože
Pučnik, predsednik socialdemokratske stranke in tudi predsednik Demosa, ki se je medtem razšel.
Zunanje, notranje in obrambno ministrstvo bo ostalo v istih rokah kot doslej, ministrstvo za izseljence in zdomstvo pa bo prevzel dr. Prunk, ki je po poklicu zgodovinar. Parlament bo nove ministre imenoval šele sredi tega meseca.
* * *
Popravek:
Naslov članka »Slovenski parlament včeraj in danes« v zadnji številki se pravilno glasi »Slovenski parlamentarec — včeraj in da-
V teku zgodovine se je katoliška Cerkev bolj ali manj enačila z Rimom in v raznih dobah je ta rimski predznak zadobil različen pomen. Stari krščanski Rim, srednjeveški Rim, renesančni Rim, baročni Rim vse tja do novih pojmovanj Rima v dobi italijanskega Risorgimenta, od krščanskega (Gioberti) do laičnega (Mazzini). Pa spet novi Rim italijanskega zedinjenja, še dalje liktorsko-fašistično poveličevanje rimske »slave« itd. itd. Cerkev se ni vedno enako istovetila s to ali ono podobo večnega mesta, vendar ji je to vedno dajalo svoj obraz. In to tudi v različnih pojmovanjih papeškega Rima v teku zgodovine, posebej pred zadnjim koncilom.
Znano je, da smo imeli zadnja stoletja srednjega veka posebno obdobje, ko so papeži preselili Petrov sedež z bregov Tibere ob nabrežja Rodana, iz Rima v Avignon. To obdobje se je začela leta 1311 s Klementom V. do leta 1377 (ob povratku v Rim) z Gregorijem XI. (ki počiva v gotski stolnici v Arezzu). To zanimivo obdobje je poznalo več papežev, v glavnem seveda francoskih, med katerimi so bili nekateri — kot recimo Janez XXII. in Benedikt XII — vzorni. Sicer pa ni tu naš namen pisati o zgodovinskih dogodkih kot takih. To obdobje je seveda bilo znano kot»francosko« in tudi politične razmere so to izkazovale.
Ko sem se pred leti sprehajal pod belimi zidovi monumentalne papeške palače v Avignonu in ob raznih srednjeveških cerkvah v tem mestu, se mi je misel kar sama po sebi vračala v ti-
sta stoletja, ko je bila tu papeška rezidenca in vlada. Pa še značilni zgodovinski podrti most na Rodanu, o katerem še danes poje znana »chanson« — »Sous le pont d'Avignon«... Kako se je takrat odražala univerzalnost Cerkve? Kako je rimski škof sedaj v francoskem provensalskem središču lahko poosebljal katoliški duh?
Rimski škof in Petrov naslednik je bil prejšnje dni med nami. Tokrat kot slovanski, poljski Petrov naslednik. Papež Janez Pavel II. je bil v naši deželi kot odposlanec miru, kot branitelj dostojanstva človeka, kot zagovornik sožitja med narodi, kot pobomik dialoga in prijateljstva. Vse to je prišlo odločno do izraza v vseh njegovih nastopih in gestah, v slovenski besedi, v pozivu k sodelovanju in bratstvu. Podoba in vloga papeža naših dni in potreb naše dobe. Tudi vloga človeka, ki je prišel iz Krakova (ki ga je nekoč naš pisatelj Finžgar označil za »četrti« Rim).
Politika in pastorala slovanskega papeža prav gotovo ne težita k romanizaciji. Ima pogled uprt v Evropo in svet, v vesoljno Cerkev. Vse to je zgovorno tudi potrdil na svojem obisku pri nas. Prav tako ne more biti kake »avignonizacije«, ki bi po preživelih zgodovinskih modelih oblikovala današnje papeštvo. Ne po poljskem ne po drugih modelih. Zato smo lahko hvaležni papežu Janezu Pavlu II. za njegove modre in bodrilne besede in vabila k vsestranski odprtosti med tu živečimi narodi!
a.b.
HVALA,	SVI
4tm o
d° zadnjega grozili, da bodo že prvo slovensko besedo preglasi-• vZv žvižgi iz tisoče v in tisočev Piščalk. (Tako je najbolj razširjeni italijanski dnavnik v Trstu Pojavil vest, da so skrajneži ba-j®;pakupili kar pet tisoč piščalk). Nič tega pa ni bilo. Zgodilo se je celo, da je prve slovenske besede, ki jih je na trgu spregovoril pv- oče, pozdravilo ploskanje, ki Je bilo tako burno in množično, da ni moglo prihajati le od pristnih Slovencev.
Papež je namreč že dan prej, °b samem prihodu v tržaško me-s*° s svojimi naravnost brutalno pdkritimi, jasnimi in odločnimi Rajanji »razorožil« tiste, ki so Suvali k narodni nestrpnosti, saj )e pozval Trst, naj se pogumno °d!oči za dialog, naj se ne pusti Razdvajati in se predajati skušnjavi, da bi »domovinsko ljubezen spremenil v nacionalizem«, jn naj ne dovoli, da bi »obramba aptne narodne identitete pomenila zanikanje identitete bližnje-
ga«. Prihodnost Trsta, je še dejal papež, je v tem, da postane povezovalno in vzpodbujevalno središče pri gradnji nove Evrope.
Z govorom pred cerkvijo sv. Justa je Janez Pavel II. dejansko prevzel vajeti celotnega obiska v Trstu čvrsto v svoje roke in že v kali zatrl vsak poskus motenja, rednega poteka slovesnosti na Velikem trgu in drugod.
Tik pred obiskom smo v našem listu na tem mestu izrazili željo in upanje, da bo prisotnost sv. očeta v naših krajih predvsem prispevala k vzpostavljanju krščanskih in torej omikanih odnosov med narodnostnimi skupinami, ki živijo v tem koščku Evrope. Z zadoščenjem ugotavljamo, da so papeževa prizadevanja šla v to smer, za kar mu izrekamo svoj prisrčni hvala! Prav tako smo mu iz srca hvaležni, ker je posvetil primerno pozornost naši slovenski narodni manjšini in podkrepil njeno voljo do življenja in do vsestranskega razvoja.
Udeležba na goričkem Travniku je bila zelo številna...	(foto	Marinčič)
Nova slovenska vlada šele sredi maja
Pridobitev	državljanstva
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa obvešča, da lahko po 41. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije št. 1-1/1991) osebe, ki jim je bilo odvzeto državljanstvo Ljudske Republike Slovenije in FLRJ po zakonu o odvzemu državljanstva, podoficirji in oficirji bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadniki vojnih formacij, ki so služili okupatorju in pobegnili v tujino, kot tudi osebe, ki so pobegnile v tujino po osvoboditvi (Uradni list FLRJ, št. 86/46) — ter tudi njihovi otroci — pridobijo državljanstvo Republike Slovenije, če v enem letu od uveljavitve tega zakona vložijo prošnjo pri republiškem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve. Isto velja tudi za izseljence, ki jim je prenehalo državljanstvo Ljudske republike Slovenije in FLRJ z odsotnostjo.
Rok za vložitev prošnje bo potekel 24. junija 1992.
Nujno je, da tisti izseljenci, ki želijo pridobiti državljanstvo Republike Slovenije, vložijo ustrezno vlogo, ali pa za to pooblastijo nekoga, ki živi v Sloveniji. Zadoščal bo
njihov podpis na pooblastilu, saj Ministrstvo za notranje zadeve za te vloge ne zahteva overovitve podpisa. V vlogi naj bodo poleg zahteve za ugotovitev državljanstva Republike Slovenije navedeni osebni podatki, ime in priimek, rojstni datum, kraj rojstva in po možnosti kraj zadnjega bivališča v Sloveniji, ter sedanji naslov vlagatelja. Izseljence je nujno opozoriti, da bodo s pridobitvijo državljanstva pridobili volilno pravico v Republiki Sloveniji in da bodo po novi Ustavi Republike Slovenije lahko v Sloveniji pridobili lastninsko pravico na zemljiščih le kot slovenski državljani, kolikor ne bi šlo za dedovanje, ko ob vzajemnosti slovensko državljanstvo ni potrebno. Poleg tega je potrebno opozoriti, da jim pridobitev državljanstva Republike Slovenije sama po sebi ne bo prinesla nobenih davčnih obremenitev, dokler tu ne bi ustvarjali dohodkov, oziroma bili v posesti nepremičnin ali drugega premoženja. Za vsa ostala pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na sedež Svetovnega slovenskega kongresa v Trstu, ulica Gallina 5, telefon 765-633.
Deželni odbor Svetovnega
slovenskega kongresa
Strgali zastavo z okna sedeža Ssk v Nabrežini
»V noči med prvim in drugim majem so "neznanci" strgali slovensko zastavo z okna našega sedeža na na-brežinskem trgu,« je v svojem tiskovnem poročilu napisal tajnik devinsko-nabrežin-ske sekcije Antek Terčon. »Prepričan sem, da so običajni neznanci hoteli na tak način počastiti papežev obisk in stvarno pokazati, kako si predstavljajo strpnost, medsebojno razumevanje in skupno Evropo. Neznanim storilcem se v imenu stranke in v svojem imenu najiskreneje zahvaljujem«, zaključije Terčon, »in jih obveščam, da bo enaka zastava še vedno visela z našega okna ob raznih slovenskih in drugih praznikih.«
Sklad Mitja Čuk prireja razstavo Furlanskih naivcev od 11. do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
Odprtje razstave: ponedeljek 11. maja 1992 ob 19. uri. Obisk od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure in v nedeljo od 10. do 12. ure.
Pokrajinski tajnik Ssk Martin Brecelj o Demokratični zvezi in Slovencih v PSI
ZA DOSEGO	NAŠIH
NAJPREJ	ZDRUŽITI
Tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je v preteklih dneh izdal tiskovno poročilo, v katerem predvsem pojasnjuje, zakaj je Ssk odklonila sodelovanje z Demokratično zvezo, h kateri so poleg DSL pristopile le nekatere manjše skupine. Slovenska skupnost pa vabi k sodelovanju posebno slovenske socialiste, ki so upravičeno razočarani nad politiko PSI. »Slednja zdaj ponuja,« piše v tiskovnem poročilu, »slovensko kandidaturo za skorajšnje upravne volitve na
Tržaškem, a vprašati se je treba, ali je sploh kaka možnost, da bi slovenski kandidat na tej listi uspel, predvsem pa, ali se PSI ob tem tudi namerava jasno in formalno obvezati za kak konkreten ukrep v korist Slovencev, in če se, kateri naj bi bili ti ukrepi. Izvolitev Camberja in Agnellija v Rim prav gotovo ne daje nikakega poroštva za to. Z nekritičnim pristopom k takšni listi bi Slovenci ne samo razprševali svoje glasove, ampak bi tudi objektivno podpirali politiko, ki je za našo narod-
Prof. Merku o življenju besed in imen
V Društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek bil gost prof. Pavle Merku, ki je govorU na temo: »Življenje besed in imen«. Govoril je predvsem o izvoru nekaterih krajevnih imen. V svojem predavanju se je tudi poklonil spominu svojega pokojnega prof. Ramovša, ki je bil »izreden jezikoslovec, velik znanstvenik in velik človek«. Prof. Merku je še dejal, da je vse življenje ostal zvest »liniji« svojega nekdanjega profesorja, čeprav so kasneje v jezikoslovju prevladale druge struje. Danes se malokdo vpraša, je med drugim dejal predavatelj, kakšna je zgodovina našega jezika.
Pavle Merku je del večera posvetil tudi krajevnim imenom in med drugim dejal, da je po njegovem malo narodov, ki bi tako slabo ravnali s svojim jezikom, kot delamo to mi v krajevni topo-nomastiki. Zgodilo se je že, da smo stara, pristna imena, zamenjali z drugimi. Večer v Društvu slovenskih izboražencev se je zaključil z razgovorom med predavateljem in poslušalci.
Helena Jovanovič
Med njimi je tudi veliko mladih
Kandidati Ssk za bližnje volitve v Trstu
Pokrajinski svet Slovenske skupnosti je v sredo, 6. maja, odobril kandidatne liste za bližnje junijske volitve za občino, pokrajino in konzulte. Nosilci list so:
Za Občino — Peter Močnik in Samo Pahor (neodvisen) Za Pokrajino — Joži Peterlin
Med kandidati za občino naj med drugimi omenimo Alojza Debelisa, Edija Žerjala, Jelko Cvelbar in Livija Pertota, za pokrajino pa Josipa Pečenka, Janka Bana in Maria Gregoriča. Predvsem pa je treba poudariti, da je tokrat med kandidati tudi veliko mladih.
Sekcija Slovenske skupnosti za Vzhodni Kras vabi vse svoje člane, somišljenike in prijatelje na predvolilno razpravo o vprašanjih Vzhodnega Krasa in o kandidatnih listah Ssk, ki bo v Finžgarjevem domu na Opčinah, v četrtek, 7. maja, ob 20. uri.
»Glas harmonike« pri Domju
nostno skupnost povsem nespre' jemljiva,« piše še pokrajinski tajnik Ssk.
Zakaj je Slovenska skupnost odklonila sodelovanje z Demokratično zvezo pa Martin Brecelj razlaga takole: »Ssk podpira p*1' zadevanja za omikano sožitje, za katero naj bi Demokratična zve-
V torek, 12. maja, bo v Katoliški knjigarni na goriškem Travniku ob 18.30 predstavitev mape in otvoritev razstave slikarjev Nadje in Silvana Bev-čarja. Oba sta z Goriškega in sodita v mlajšo generacijo u-metnikov.
V Trstu in okolici so se na dan 1. maja zvrstile številne manifestacije in proslave. Pri Domju pa je na ta dan spet zaigral »Glas harmonike«. Gre za glasbeno prireditev, ki ga društvo »Fran Venturini« organizira vsako leto za praznik dela, namenjena pa je ljubiteljem diatonične harmonike ali frajtonarce. Nastopilo je veliko domačih godcev. Prireditev je bila letos še posebno slovesna, saj poteka 130-letnica tržaške harmonike. Pri Domju je na ogled tudi dokumentarna razstava o zgodovini harmonike.	(foto	M. Magajna)
za združevala sile na Tržaškem; a meni, da se temu cilju ne bo mogoče odločilno približati, doklef ne bo urejen temeljni status slo; venske manjšine. Prav za to pa bi morali najprej združiti svoje siP Slovenci in v tem smislu se Ssk tudi ponuja kot zametek vseslovenske zveze ali lige.«
* * *
Prof. Emidij Susič -ravnatelj SLORIja
Slovenski raziskovalni institut SLORI je za novega ravnatelja izbr^ sociologa prof. Emidija Susiča. Itnt' noval ga je upravni svet te ustanovi na predlog znanstvenega sveta instt tuta. Izvoljen je bil z 12 glasovi (trije so se vzdržali, proti ni glasovi nihče).
Prof. Emidij Susič je znan sociO' log, in to ne le v slovenskem okviru/ ki mu vsi priznavajo resen znanstvi ni pristop. Izdal je mnogo knjig in publikacij — omenimo naj»Tiho asinU' lacijo«, ki jo je napisal skupaj z DU' nilom Sedmakom, in »Dominanza e minoranze«, ki sta jo sestavila s kolegico Annamario Boileau. Prof. Susič predava sociologijo etničnih odnosov na tržaški univerzi.
* * *
Na goriškem gradu se bo v nedelj0/ 10. maja, pričela antološka razstav11 slikarja Carla Michelstaedterja, ene’ ga najbolj značilnih likovnih umetnikov v evropskem merilu, ki se je rodil proti koncu prejšnjega stoletja l' Gorici in je umrl leta 1910. Napravi je samomor, ko je bil star komaj ^ let. Michelstaedter pa ni bil samo sb‘ kar, ampak tudi filozof in pesnik■ svojih delih je zelo dobro in nazoru0 opisal stisko človeka tistega časa■ Razstavo si bo na goriškem gru^
mogoče ogledati do 28. junija letos
ob
delavnikih od 9. do 13. ure in od & do 20. ure, ob praznikih pa od 9-20. ure.
Obisk v Samatorci
Kmečki turizem na tržaškem Krasu
Število agriturističnih objektov pri nas resda ni veliko. Zato je še toliko b°lj razveseljiva vest, da v Samator-C1' v zgoniški občini, pripravljajo no-v° agrituristično središče, ki bo tes-n° povezano z naravo in s kraškim okoljem. Gradbena in ureditvena deta potekajo že nekaj let, sedaj se je začela še končna faza, ki se bo po vsej Verjetnosti zaključila leta 1993, ko naj b' tudi slavnostno odprli prostore. Glavni pobudnik tega načrta in last-nik prostorov je družina Žbogar, zna-na tudi zaradi dolgoletnega upravljanja istoimenske gostilne v vasi. ^Prejel me je sin Dimitrij, ki mi je naj-Prej razkazal zunanjost. Čeprav vrt ln park še nista dokončana, prijetno vplivata na obiskovalce. Že na prvi Pogled lahko obiskovalec opazi, da je
bil
pri urejanju te kamnite kraške
Površine potreben velik trud, ki pa se )e tudi obrestoval, kajti vse zgleda Cedno in skrbno urejeno, od dreves ln dolin, do kamnitih površin, pred-Vsem pa... živali. Tu se pozna ljubezen Dimitrija in ostalih družinskih članov za živalski svet, saj so v vrtu našli svoj dom poleg mačke in psov tudi konji in dva oslička.
Glavna pozornost objekta bo namenjena, kot nam je povedal Dimi-
trij, reji koz in prašičev. V kratkem, ko bodo urejeni hlevski prostori, bodo imeli kar 45 koz. »Na ta način bomo imeli pristno domače meso in sir. Predvsem želimo nuditi pristne domače proizvode in tudi jamčiti za kakovost.«
Obrat bo lahko sprejel hkrati 50 do 60 obiskovalcev: tudi ta podatek jasno dokazuje predvsem željo po kvaliteti in ne le po kvantiteti.
»Kras je zanimiv predvsem zaradi lepote, ni pa povsem primeren za kmetijsko delo. Skušali smo najti srednjo pot, valorizirati naše področje, narediti nekaj pristnega z raznimi razvedrili. Mešanih središč namreč primanjkuje.« V načrtu je tudi nakup konj, tako da jih bodo imeli na razpolago obiskovalci za vodene izlete. »Možno tudi, da bomo nudili neke vrste sprejemno središče ali bolje, penzion za konje. Oslički in druge živali pa bodo namenjeni predvsem razvedrilu otrok.«
Družini Žbogar seveda želimo čimveč sreče pri gradbenih delih in da bi se v prihodnjem letu uresničil ta pomembni načrt, ki bo med drugim veliko pripomogel k ovrednotenju našega Krasa.
(Dar)
Pogovor z načelnico Vero Tuto Ban ob 40-letnici organizacije
»V skavtizmu je nekaj, kar presega čas in prostor...«
Štiri desetletja so že minila, odkar je bila na Tržaškem ustanovljena skavtska organizacija. Mirno lahko rečemo, da je v vseh teh letih privabila v svoje vrste za naše razmere naravnost rekordno število mladih, tako vernih kot neverujočih. Za vse so znali voditelji najti pravo besedo, znali so jih vključiti v delo in vzbuditi v njih smisel za življenje v skupnosti.
O tej pomembni obletnici smo se pogovorili s prof. Vero Tuto Ban, ki je že vrsto let aktivna v tej organizaciji in je sedaj tudi načelnica tržaških skavtov.
Kako in na čigavo pobudo je začela na Tržaškem delovati skavtska organizacija in kakšne težave so spremljale njen nastanek?
Prva skupina slovenskih skavtov je nastala v Trstu oktobra 1951 po zaslugi škedenjskega kaplana g. Lojzeta Župančiča, ki se je navdušil za skavtizem, potem ko je dobil v roke Baden Povvellovo knjigo Skavt. Že poleti 1952 je tudi peljal svoje fante na prvi tabor, na Višarje. Kmalu so se še drugi vzgojitelji in duhovniki ogreli za to mladinsko gibanje, med njimi prof. Oton Berce in prof. Ivan Theuerschuh, kasnejši dolgoletni starešina. Skavtinje so nastale sedem let kasneje po prizadevanju dr. Jožeta Prešerna in dveh neutrudnih voditeljic, Vere Lozej in Ljube Smotlak, ki imata zasluge tudi za ustanovitev skavtinj v Gorici. Začetne težave so bile seveda v pomanjkanju opreme in sredstev; predstavljam si, da so bili nekoč skavti bolj skromni in potrpežljivi, kot smo danes; na prvih taborih so imeli stare vojaške šotore brez dna, večkrat tudi brez palic, niso poznali spalnih vreč in niti zračnih blazin, tudi žepnih svetilk ni bilo. Za vse so si morali pomagati sami in se prilagoditi razmeram. Težave so bile tudi s strokovnim gradivom za voditelje, dokler ni izšel leta 1963 »Skavtski priročnik«. Kljub vsemu temu pa je gibanje imelo takoj velik uspeh in je tudi danes prav tako privlačno, kot je bilo nekoč.
Kakšni so bili v teh štirih desetletjih stiki in odnosi med slovenskimi in italijanskimi skavti?
Naša organizacija tudi danes še ni priznana niti v državnem merilu niti mednarodno. Ko je dr. Prešeren ustanovil skavtinje, se je pogovarjal z vodstvom AGI (As-sociazione guide italiane) glede priznanja na državni ravni, toda pogoj je bil vključitev v italijansko organizacijo brez garancij za naš jezik in naše simbole. Isto stališče je bilo potrjeno še pred kakimi desetimi leti. Morda so danes razmere nekoliko spremenjene, da bi bilo vredno spet odpreti vprašanje priznanja. Kljub temu pa vsa ta leta obstaja določeno sodelovanje z drugimi skavtskimi skupinami v Trstu, pred-
vsem z AGESCI, ki so katoliški skavti in ki so nam najbolj sorodni po metodologiji in oblikah delovanja. Z njimi in z drugimi skupinami smo v preteklih letih oblikovali nekaj večjih manifestacij, npr. božične maše ali baklade ob dnevu spomina (22. februar je svetovni dan skavtizma). Večinoma pa poteka sodelovanje na ravni voditeljev, tako da se udeležimo npr. kake taborne šole.
Veliko več pozornosti smo vsa leta posvečali stikom z drugimi slovenskimi skavti. Večkrat sme taborili skupaj s koroškimi skavti in iz narodnih razlogov tud prirejali tabore na Koroškem. Skupaj z Goričani in Korošci tudi prirejamo vsako leto »skavtia do«, športno srečanje v skavtski! panogah. Zdaj imamo stike tud s skavti iz Slovenije.
Koliko je sedaj skavtov na Tržaškem?
Aktivnih članov je okrog 350, vendar v to število niso vključen starejši člani, ki ne sodelujejo vec redno, se pa občasno udeležuje jo naših pobud. Število se seve da v letih spreminja. Iz začetni! skupin se je organizacija razvila \ današnjo obliko in razvejanost v sedemdesetih letih. Spominjair se, da so imeli pred desetimi let po dva podtabora volčičev in ve veric, to pomeni 120 najmlajših ne taboru istočasno. Danes je dost manj otrok, zato je tudi manj sku pin. Toda opažamo nov pojav starejši se dlje zadržujejo v orga nizaciji. Zato smo morali bolje u-rediti delovanje tretje starostne skupine, to je vejo roverjev in po potnic.
Kateri so najpomembnejši po dvigi skavtske organizacije na Tržaškem, ki si jih velja zapom niti?
Prvemu obdobju, v katerem se je številčno pa tudi kvalitetno u trdilo delovanje skupine, je sledi lo obdobje večje skrbi za javno de lovanje. Tako je nastal leta 1961 pevski zbor, najprej ženski, ki se je nato razvil v mešanega in je na stopal vse do leta 1969. V začet ku šestdesetih let smo se udele žili mednarodnega jamboreeja \
IIII*- E
(foto D. Bradassi)
'i Dimitrij Žbogar v svoji »farmi«
(foto D. Bradassi)
e^k Žbogarjev hlev bo kmalu dograjen
Na Dunaju o posredniškem pomenu prevajanja
Na Dunaju je nedavno potekal mednarodni simpozij o posredniškem pomenu prevajanja in o povezovalni vlogi književnosti na ozemlju Vzhodne, Srednje in Jugovzhodne Evrope, ki ga je v povezavi z avstrijskim ministrstvom za pouk in umetnost priredilo avstrijsko prevajalsko združenje.
Lepo število prevajalcev iz Rusije, Ukrajine, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, a tudi Hrvaške in Slovenije, je razpravljalo o konkretnih možnostih prevajalskega sodelovanja na širšem evropskem območju v novih političnih razmerah. Da tudi Zahodna Evropa
LEV DETELA
pripisuje posredništvu med različnimi jeziki in njihovimi književnostmi velik pomen, dokazuje dejstvo, da so se dunajskega posvetovanja o prevajanju udeležili visoki predstavniki Evropske skupnosti iz Bruslja in Evropskega sveta iz Strasbourga. Na simpoziju je spet stala v ospredju katastrofalna gospodarska situacija na celotnem prostoru držav z do sedaj komunistično družbeno ureditvijo. Politične in gospodarske krize, v katerih se nahajajo te države, resno ogrožajo razvoj znanosti in kulture, še posebej književnosti. Jasno je, da so hudi časi za prevajalce in pisatelje. V Moskvi zmanjkuje papirja celo za tisk najbolj potrebnih knjig. V Pragi kljubuje danes upadu kupne moči bralcev od nekdanjih 120 knjigarn v komunističnem času le še 15. Nemški Nobelov nagrajenec Heinrich Boli je s svojimi deli v poljskih prevodih v Varšavi dosegal naklado 30.000 izvodov; sedaj je ta pri novi izdaji njegovih del padla na 5.000 izvodov. Povsod v Srednji in Vzhodni Evropi je kvalitetno beletristiko izpodrinila zabavna in trivialna literatura. Hans Hellmut Kirst, Johannes Mario Sim-mel ali Hedwig Courths-Mahler sodijo ob tem kar k »boljšim« pisateljem. Slovenci se lahko tolažijo, da je njihov položaj (kljub izrednemu poslabšanju v zadnjem času) še vedno neprimerno boljši kot v drugih podobnih državah. Medtem ko je subvencioniranje knjig v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi že praktično popolnoma usahnilo, kaže v Sloveniji vsaj selektivno subvencioniranje, da zavest o nujni podpori širše javnosti dobri knjigi tudi pri pristojnih politikih še ni popolnoma zamrla.
V drugem delu simpozija na Dunaju se je diskusija prevesila k bolj optimističnim vizijam konkretnega prevajalskega delovanja, ki je kljub slabemu ekonomskemu položaju dokaj razvejano. To dokazujejo različne novosti iz založniških programov, kot jih oblikujejo številni prevajalci, med drugim tudi slovenski. Poleg Štefana Vevarja iz Ljubljane se je ob podpori celovškega slovenskega založnika VVieserja kot referent in diskutant ak-
tivno vključeval v razpravo Fabjan Hafner, ki ta čas živi v Gradcu.
Na Dunaju so zasnovali nekakšno mrežo informativnega sodelovanja med prevajalci iz Vzhodne, Srednje in Jugovzhodne Evrope. Avstrija skuša pri tem (kljub svoji majhnosti pravzaprav bolj kot druge zahodne države) tudi finančno pomagati, saj je ustanovila za posredniško prevajalsko dejavnost (tudi slovensko!) poseben vzhodnoevropski sklad.
Ta trenutek kljub krizi v nekdanjih komunističnih državah še vedno izide neprimerno več prevodov iz nemške literature kot obratno na nemškem prostoru zlasti iz manjših slovanskih in drugih vzhodnih književnosti. Čeprav se je mlajša generacija že precej spremenila, so zlasti starejši bralci še vedno polni najrazličnejših predsodkov do teh »tujih« (»manjvrednih«!) literatur.
Pričakovanja nekaterih vzhodnih udeležencev glede izdatne finančne podpore z Zahoda so bila zelo naivna. Predstavnik komisije Evropske skupnosti za medije, informacijo, komunikacijo in kulturo Antonio Zapa-tero je tozadevno (prav tako kot vodja oddelka za kulturo pri Evropskem svetu v Strasbourgu Gerard Herbe-richs) opozoril na cinizem zahodnega državnega ustroja, ki ščiti predvsem lastne interese, in potišal prevelika pričakovanja, čeprav bi bil nekakšen Marshallov načrt pomoči za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo nujen. Naglasil pa je, da Evropska skupnost spoštuje avtonomije posameznih evropskih narodov in njihovih kultur. Duhovna moč vzhodnih narodov je velik kapital za bodočnost sveta (ki je sredi tehničnega vzpona to duhovnost velikokrat bistveno zanemaril), vendar mora zavzemanje za skupne naloge prevladati nad separatizmi, je menil visoki predstavnik Evropske skupnosti. Pri tem je namignil na posege 24 udeležencev simpozija, ki da so že s svojo navzočnostjo na Dunaju dokazali, da nas mora poleg razlik tudi nekaj važnega povezovati. Prav to pa je šansa za bodočnost enotnosti v različnosti, je bil pravzaprav osnovni zaključek velike dunajske prireditve.
»V skavtizmu
«
-tim b
Atenah, evharističnega kongresa v Miinchnu in romanja v Lurd.
Zelja po večjem povezovanju voditeljev je pripeljala do prvega tečaja za voditelje, ki je bil v Gorici spomladi leta 1971. Istega leta je začel tudi redno izhajati »Jambor« kot naše mesečno glasilo. Dve leti kasneje je izšla prva pesmarica »Skavtska pesem«, ki so jo sestavili tržaški in goriški voditelji. Prelomnica v našem delovanju pa je bilo leto 1976, ko je prišlo do združitve vseh štirih skavtskih organizacij v zamejstvu in je nastala Slovenska zamejska skavtska organizacija. Takrat je bil v Pine-du pri Clautu prvi zamejski Jam-boree in to je bil uvod v skupno delovanje. Sestava skupnega statuta se je sicer zavlekla za deset let, toda v praksi je bila tedaj zgrajena struktura, ki jo poznamo še danes. Kasneje smo še dvakrat priredili jamboree — to je skupno taborjenje vseh skavtov v zamejstvu Trst - Gorica - Koroška — in sicer leta 1979 v Logu pod Mangartom ter leta 1984 v Globasnici. Taki podvigi zahtevajo izjemen organizacijski napor, vendar močno utrjujejo povezave med člani, poleg tega pa tudi opozarjajo javnost na naš življenjski stil. Ta namen je imela tudi prireditev v Kulturnem domu ob 30-letnici u-stanovitve. Sicer pa naše delovanje ne zasleduje vidnih podvigov, večinoma opravljamo stalno in tiho delo z mladino v njenem prostem času. Zadnja leta posvečamo veliko skrb vzgoji voditeljev.
Skavtizem temelji na natančno določenih vrednotah. Kako so jih mladi sprejemali nekoč in kako jih upoštevajo danes, ko je vsevprek slišati pritožbe nad pomanjkanjem vrednot med mladino?
Vrednote skavtizma so vedno in po vsem svetu iste: samostojnost, odgovornost in svoboda (v pomenu: samodisciplina). Skavtska obljuba in 10 zakonov usmerjajo mladega človeka, da se raz-
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ZAKLJUČNA PREDSTAVA SEZONE Peter Shaffer
LETICIJA IN LUŠTREK
Produkcija CANKARJEVEGA DOMA.
Igrajo MILENA ZUPANČIČ, POLONA VETRIH, IZTOK VALIČ. Režija DUŠAN JOVANOVIČ.
V petek,	8. maja, ob 20.30	ABONMA	RED B	in	RED F
v nedeljo,	10. maja, ob 16. uri	ABONMA	RED C	in	RED G
Ponovitev v GORICI v gledališču	»G. Verdi«:
v torek,	12. maja, ob 20.30	ABONMA	RED A	in	RED B
»Emigrant« za izseljence iz FJK
V Vidmu je izšla najnovej-ša številka revije Tveze slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine — »Emigrant«, ki izhaja dvomesečno. Glavni u-rednik je Ferruccio Clavora. Revija prinaša vrsto zanimivih člankov, ki segajo na najrazličnejša področja, od kulture do gospodarskih in pravnih vprašanj. V uvodniku Renzo Matelič piše o delovanju Zveze izseljencev iz FJK in o stikih, ki jih je navezala z razseljenimi rojaki. Veliko prostora je v najnovejšem »Emigrantu« odmerjenega »Našim nagrajencem« — Borisu Pahorju, Marjanu Tomšiču in Miri Sardoč.
To številko »Emigranta« so s svojimi prispevki med drugimi oblikovali Jurij Paljk, Aleksi) Pregare, Zora Tavčar, Peter Rustja, Livij Valenčič in Boris Simoneta.
vije v trdno osebnost, ki se skladno povezuje s stvarmi in ljudmi ter soustvarja boljšo prihodnost. V prvih letih je prevladoval angleški model, tudi besedilo zakonov je bilo deloma drugačno; kasneje je dr. Prešeren uvedel za skavtinje italijanski model in ta se je uveljavil do danes. Pravila ih dejavnosti pa se stalno spreminjajo glede na potrebe trenutka. Nekoč so zelo gojili izlete, pionieri-stiko in izražanje; po združitvi je prišlo obdobje večjega urejevanja in sistematizacije dela; zdaj pa se spet pojavljajo težnje po večji vsebinski osvežitvi.
Kakšne so perspektive skavtske organizacije pri nas?
Skavtsko gibanje je nastalo v letu 1908 in je danes ravno tako moderno, kot je bilo pred osemdesetimi leti, medtem ko so druga mladinska gibanja nastajala ih odmirala. Očitno je v skavtizmu nekaj, kar oživlja in presega čas in prostor, zato vidim nevarnost le v tem, ko bi skušali skavtizem zožiti v okvire katerekoli ideologije. Skavtizem živi v prostosti ih v zdravem odnosu do bližnjega/ vrednote pa se prenašajo kot v družini, od starejših do mlajše ob skupnem delu in zabavi. Glavni cilj, ki ga je v oporoki nakazal Ba-den Povvell, pa je prav tako univerzalen: srečno in zadovoljno življenje. Zato želim slovenski mladini, da bi še dalje zdravo rasla v tem duhu.
Vprašanja je postavila Helena JovanovR
Naša društva
Amaterski oder s Proseka
V
in Kontovela »Jaka Stoka«
Na Proseku in Kontovelu deluje priljubljena dramska skupi-ua- poimenovana po domačinu laki Stoka, pisatelju, režiserju in prosvetnem delavcu, ki je umrl leta 1922. Pravzaprav ni društvo v pravem pomenu besede, saj se Amaterski oder ukvarja pretežno z gledališkimi predstavami, gre Pa za povsem samostojno skupi-uo z lastnim statutom, lastnim sedežem, ki večkrat organizira tudi kako kulturno prireditev.
Dramsko delovanje ima v obeh ''aseh nad Trstom že več kot sto-etno tradicijo; ljubezen do gledališča je vaščanom takorekoč že v krvi. Prva igra, ki je bila uprizorila na Proseku, je bila »Županova Micka« leta 1878. Nasploh pa •mata obe vasi zelo bogato kultur-n° zgodovino. V prejšnjem stoletju je bilo na Proseku ustanovljeno Bralno društvo, nekaj let kasneje še Pevsko društvo »Hajdrih«, na Kontovelu pa so v istem obdobju ustanovili Pevsko društvo 'Danica«. Delovanje teh organiza-clj je bilo, kot pričajo tudi članki v raznih občilih iz tistega časa, zelo bogato in razvejano, saj je bilo gledaliških predstav, pevskih na-st°pov, kulturnih prireditev, proslav in raznih zabavnih srečanj res veliko. Svojim društvom so Pri delu pomagali vsi domačini. Med prvo svetovno vojno je seveda delovanje zamrlo, obnovilo pa se je p0 vojni, ko je bil ustanovljen »Ljudski oder«. Vsakršna slo-Venska dejavnost pa je bila seveda Ponovno ukinjena v času fašizma, prisilni kulturni molk je trajal do konca druge svetovne vojne.
Takoj, ko se je svetovni spopad zaključil, so si domačini s Proseka in Kontovela spet zavihali rokave, saj je bila po tolikih letih prisilnega molka močno občutena potreba po obnovitvi kultur-no-prosvetnega in seveda tudi dramskega delovanja. Z velikim navdušenjem so se ljudje lotili dela in rezultati so bili kmalu vidni. Na žalost pa je že leta 1948 ko-minform povzročil tudi pri nas razdor med Slovenci, tako da sta na Proseku in Kontovelu nastali dve prosvetni društvi, vsaka s svojo dramsko skupino, vendar obe brez prave volje do dela. Sele čez nekaj let se je začelo stanje polagoma spet izboljševati.
O zgodovini kulturnega delovanja v obeh vaseh bi se dalo še marsikaj povedati, vendar vsega v nekaj vrsticah res ni mogoče napisati. Preidimo torej na sodobnejši čas. Marca 1970 so se člani dosedanje društvene dramske skupine Prosvetnega društva Prosek Kontovel (v okviru društva je med drugim delovala tudi godba na pihala) ustanovili samostojno skupino z namenom, da čimbolj razširijo dramsko dejavnost v o-beh vaseh in pritegnejo zanimanje mladine. Oboje jim je uspelo, saj je Amaterski oder od tedaj dalje pa do danes naredil veliko in tudi požel velike uspehe. V tridesetih letih neprekinjenega delovanja je s to skupino sodelovalo kakih 150 oseb, od starejših do mlajših.
Podatke o novejšem obdobju sta nam posredovala predsednik Amaterskega odra Darjo Rupel in
Člani Amaterskega odra »Jaka Štoka« s Proseka in Kontovela
tajnik Egon Štoka. Predvsem sta opozorila, da ima skupina največji problem zaradi režiserjev. Kakih 15 let je domače igralce vodil Stane Raztresen, posamezne igre so med drugimi režirali tudi Adri-jan Rustja, Igor Malalan, Drago Gorup, Branko Kraljevič, Zvonka Radojevič, Nadja Štoka in še kdo.
»Stalnega« režiserja, na katerega bi se Amaterski oder lahko vedno obrnil, pa je nemogoče dobiti.
Igralci s Proseka in Kontovela imajo vaje dvakrat tedensko. Novih, mlajših članov, je trenutno 12, ostalih, ki že več let sodelujejo, pa je nad 20. Amaterski oder »Jaka Stoka«, kot sta povedala predsednik in tajnik, doživi vsakih pet let krizo zaradi »zamenjave generacije«, ko nekoliko starejši zapustijo oder in ko pristopijo mladi, s katerimi je treba seveda spet vse začeti znova. Predstavnike odra pa zelo zaskrblja demografski padec, saj je na Proseku in Kontovelu v osnovnih šolah zelo malo otrok in torej malo — bodočih igralcev Amaterskega odra.
Kar zadeva finančno plat, se oder »Jaka Štoka« za silo preživ-
lja, saj dobiva prispevke dežele, ŽSKD ter Openske Hranilnice in posojilnice, deloma pa se tudi sam financira z raznimi predstavami in predvsem proslavo ot 8. marcu. Scenografije izdelujejo lastnoročno člani skupine, prav tako pa v veliki meri poskrbijo tudi za izdelavo kostumov. ^ Amaterski oder »Jaka Štoka« priredi letno vsaj po eno premiero, poleg tega pa organizira tud; Prešernovo proslavo ter razne druga srečanja in gostovanja drugih gledaliških skupin ter sodeluje pri vseh drugih kulturnih pobudah na Proseku in Kontovelu Med najbolj uspelimi predstava mi v teh treh desetletjih nepreki njenega delovanja naj omenimc igre »Trije tički« Jake Stoka, »Ločitev« Josipa Tavčarja, »Šagra« Radeta Pregarca ter glasbeno igre »Gospod Evstahij s Proseka«. Po vemo naj še, da oder s Proseka ir Kontovela goji že več let prijatelj ske stike z raznimi sorodnimi sku pinami iz Slovenije, v zadnjerr času pa tudi iz Koroške. Prav ko-
(hj) Ulit 03
Ambrož Kodelja	ob	bosa
Zelo zgodaj sem ugotovil, da je delitev verstev med civilizirana razvita in primitivna zelo napačna. Tako so v Evropi »brihtali gla-Ve« vsem, ki so tako ali drugače bili deležni poslušati ali celo študirati Primerjalni študij verstev.
Islam so vsaj nekateri profesorji uvrščali v drugo skupino. Na Remiju sedanje Bosne je že vrsto let bil viden vpliv islamskega fun-Pamentalizma, ki je bil zakoreninjen v bosanskih muslimanih. Ti so 8a z migracijo prenašali po celotni nekdanji Jugoslaviji pa tudi preko Jjienih meja, kamor jih je zaneslo življenje. Pravoslavni Srbi, zlasti ’fP, ki so bili bolj narodno zavedni, so radi poudarjali, da so oni zadnji ^Brambni zid s srbskim pravoslavjem, ki brani pred nevarnim izbru-0rrt islamizacije. Slovenija, in z njo tudi Hrvaška se z njim samo poredno srečujeta... Tu je tudi eden od razlogov, zakaj so se Srbi na e. umenskem področju lažje soočali s Slovenci kot s Hrvati. V ozadju bili samo nacionalni problemi, ampak tudi strah pred islamom,
'So ga Hrvatje čutili manj od Srbov. V obdobju šestdesetih let je prišlo med bosanskimi muslimani do prave tihe vojne. Nekateri bosanski Muslimani so se začeli zavedati, ko so proučevali svoje korenine, da *° pravzaprav pomuslimanjeni pravoslavni Srbi. Tako so se zapažali , ekakšni prebegi iz muslimanstva v pravoslavje, kar je prinašalo ne-0 čudno vzdušje med muslimani samimi. Nekje okrog leta 1965 je j n)iževnik dr. Esad Čimič dal vsaj za tisti čas drzen interviju za sara-’evsko Oslobodženje. Približno tako je povedal: »Moj oče, kot pogla-
var muslimanske družine, se je takole odločil; da bo en sin po narod nosti Srb, drugi Hrvat, sam pa ostaja musliman.« Ta primer nam le po ponazarja bosanski problem, ki ni samo narodnostni, ampak pred vsem verski. Mešanica verstev, ali bosanski verski konglomerat, jt za reševanje kakršnih koli problemov, pa naj bodo narodni, gospodarski, politični, zdravstveni ali kulturni zelo pomembna, saj je prec vsemi ostalimi problemi najprej verski in šele potem pridejo ostali. To se zelo težko sprejme, vendar je tako in muslimanski izobražene: na to redno in vedno opozarjajo.
Verski pristop o vrednotenju vere je pri muslimanih drugačen kot ga pozna krščanstvo, protestantizem, ali judovstvo. Islam je in ostane najprej vera mož! Možje so krojili muslimansko zgodovino, kulturo, politiko, njihovo versko in narodnostno zavest in to bodo tudi \ bodoče, ne glede na to, kje živijo. To spoznanje je za kvazi civilizira nega Evropejca skoraj nesprejemljivo. Posebej še, če imamo opravk; z ljudmi, ki so se srečali samo z romanskim krščanstvom. Rimska Cer kev je prav v romanskih deželah velikokrat poženščila Kristusovo o znanilo. Ni tu samo problem ženske populacije v Cerkvi, pač pa pred vsem vdora osladnosti tega sporočila, ki je za moško populacijo odbi jajoč! Ta pojav v islamu ne obstaja. Zato je njihovo oznanjevanje predvsem pa življenjsko pričevanje pristnejše. (Ne trdim, da tega \ krščanstvu ni!) Del tega je bil opazen prav v polpretekli zgodovini Bosansko-hercegovski komunisti, ki so po narodnosti pripadali neo predeljenim muslimanom, so sicer bili komunisti, kot v celotni tedanj Jugoslaviji, v veliki večini pa so ostajali muslimani. To je bilo tedanj partiji poznano in se niti ni veliko ubadala s tem, če so hodili na kla
NOVICE - NOVICE - NOVICE - NOVICE - NOVICE
Amaterski oder...
4lll I H
nec prejšnjega tedna so bili slovenski amaterski igralci iz Avstrije spet na obisku na Proseku.
Darjo Rupel in Egon Stoka sta ob koncu predvsem opozorila, da je zlasti v zadnjem času opazen padec števila obiskov na gledaliških predstavah, kljub temu, da je Kulturni dom na Proseku, ki so ga pred nedavnim preuredili v skladu s protipožarnimi normami, dovolj velik za vse. »Naš oder si v bodoče želi predvsem več pomoči od občanov in več pozornosti s strani javnih občil...«
DAROVI IN PRISPEVKI
Stanko Švara iz Šempolaja je daroval L. 40.500 v tiskovni sklad Novega lista.
Škedenjska železarna je v izredno težavnem položaju. Grozilo naj bi ji celo zaprtje, če v kratkem obrat ne bo dobil potrebne glavnice. Zaprtje železarne bi bilo za Trst udarec, ki bi imel hude posledice tako na gospodarskem kot tudi socialnem področju.
* * *
Od srede, 29. aprila, je v Tržaškem zalivu ob Pomorski postaji zasidran motorni čoln Marconi. Od 3. maja dalje bo povezoval Trst z Gradežem, Lignanom, Koprom, Izolo, Piranom, Umagom, Novigradom, Porečem, Rovinjem, Puljem in z Brioni. Marconi, ki je tako prevzel vlogo nekdanje Dio-nee, bo plul v naših krajih do septembra.
V Galeriji Tržaške knjigarne so pretekli teden odprli razstavo del Branka Suhyja, likovnika iz Maribora. Umetnik, ki sodi v mlajšo generacijo, je imel že več kot dvajset samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na številnih mednarodnih skupinskih razstavah.
* * *
Slovensko dobrodelno društvo je imelo prejšnji teden redni občni zbor. Člani so pozitivno ocenili delovanje v zadnji poslovni dobi. Pregled delovanja je podal inž. Aljoša Vesel.
SDD je med drugim zbralo denarne prispevke za pomoč Sloveniji in Hrvaški. Tajnica društva Majda Ostan pa je poročala o podporah.
Po dolgih dnevih klanja in bombardiranja nekaterih bosanskih mest, med temi tudi Sarajeva, so se v torek, 5. maja, začeli dogovarjati o premirju. Kljub temu pa spopadov še ni konec.
Na Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki zaseda v Helsinkih, in v telesih Evropske skupnosti, je v teku aktivna diplomatska dejavnost. Za svojevrstno presenečenje pa je poskrbelo staro predsedstvo »male« Jugoslavije, ki se je — vsaj tako so izjavili — odpovedalo kontroli jugoslovanske armade v BiH.
* * *
Pred prihodom Janeza Pavla IE v naše kraje je Ustanova za spoznavanje slovenskega jezika, ki deluje v Trstu, napisala odprto pismu papežu, v katerem je izrazila presenečenje in razočaranje zaradi takšnega nasprotovanja italijanskih nacionalistov, da bi se na Trgu Unita slišala tudi slovenska beseda. Predsednik ustanove Luciano Ferluga je v pismu tudi izrazil željo, da bi visoki obisk v našem mestu bil prvi kamen pri gradnji miru in sožitja v tem mestu.
* * *
Tržaško sodišče je prejšnji teden odredilo stečaj za družbo IRET, ki je izdelovala elektronske naprave. Tovarna je bila že dolgo v hudi krizi in so se vsa prizadevanja, da bi jo obdržali pri življenju, izkazala za neuspešna.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151.
V prostorih tiskarne Graphart v Drevoredu D'Annunzio 27/E (dvoriščni privoz) bo v sredo, 13. maja ob 17.30 predstavitev monografije Franka Vecchieta
V prostoru znakov in predmetov
Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska.
Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice prirejata v okviru revije Primorska poje 1992 dva koncerta. Prvi bo 9. maja ob 20.30 v go-riškem Katoliškem domu, drugi pa 10. maja ob 17. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah.
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču Gorice, približno en km od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, dvema dvoranama za 120 obiskovalcev in lastnim zaprtim parkiriščem.
V udobnih sobah je skupno 150 postelj. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, telefon in radijski ter televizijski sprejemnik.
Za dobro počutje in informiranost gostov skrbi slovensko osebje.
EAL/p
tod
Naslov: PALAČE HOTEL, Corso Cavour 63, 34170 GORIZIA GORICA, tel. 0481/82166, fax 0481/31658
Na novo odprti HOTEL EMONA, II. kat. je v zgodovinskem središču Rima
Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon in mini bar.
Tudi tukaj boste v družbi rojakov, ki bodo pripomogli k vašim lepšim počitnicam.
Pokličite nas na telefon: 06/7027827 ali 7027911; fax 06/7027878 Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 26, 00185 ROMA V obeh hotelih imajo slovenski gostje popust! Pričakujemo vas.
njanja (verske obrede) in če so zahtevali verski pogreb... Oni so ostajali člani partije, ne glede na politično funkcijo, kajti v srcu so bili muslimani. (Nekaj podobnega je bilo tudi pri srbskih Judih, čeprav je bilo tu manj primerov in ni bilo to tako množično, kot v Bosni pri muslimanih.)
V tem obdobju so se v sarajevski skupščini velikokrat sporekli Srbi in muslimani in povlekli na dan svojo tabu temo: »Bosansko-herce-govske fojbe.« Srbski četniki so leta 1941 pobili in poklali nekaj deset-tisoč bosanskih muslimanov in jih zmetali v kraške jame. Velika večina teh četnikov je potem prestopila v partizansko vojsko in med njimi so bili celo nekateri, ki so pozneje postali generali in so še danes aktivni v Bosni. Za vse te grobove so muslimani vedeli, prav tako so celo poznali »prebegle četnike«, zlasti tiste, ki so imeli višje vojaške funkcije. O vsem tem se sicer javno ni veliko govorilo, niti veliko pisalo. Razpravljalo pa se je po sarajevskih kavarnah in v kolikor se je tam pojavil kakšen takšen »grešni kozel«, je bil takoj deležen opazke. Zato so se izogibali in so se družili bolj v vojaških lokalih, ki jih je imela vojska.
Velikokrat mislimo, da vera deli narode, posebej še v Bosni. Kdo lahko govori o izvirnosti svoje veroizpovedi v Bosni? Ne samo, da sta pravoslavje, krščanstvo in muslimanstvo izšli iz judovstva, pač pa, kdo je njihove prednike prisilil v zgodovinskih razmerah, da so postali člani katere od teh veroizpovedi, ki ji danes pripadajo? Tu moramo upoštevati dejstvo, da če se neki musliman zave, da so njegovi predniki bili druge veroizpovedi, še zlasti če simpatizira s srbstvom, se bo vrnil k pravoslavni veri, saj so tam korenine njegovih dedov.
Nekaj podobnega smo prav lani doživeli v Sloveniji. V Murski Soboti so se po petinštiridesetih letih prvič javno predstavili Judje. Tam je pred vojno bila ena najlepših sinagog v Evropi. Bila je popolnoma opu-stošena in spremenjena v skladišče. Mož, ki je kot otrok pripadal ju-dovski družini, pozneje pa je iz razumljivih razlogov svoje judovstvo skrival, je vzel eno od luči, ki so tedaj krasile sinagogo. Vsa ta leta jo je skrival, kot najdragocenejšo svetinjo. To je edini predmet, ki se je ohranil iz te murskosoboške sinagoge. Ali pa delavka, ki je svoje judovstvo prikrivala vsa leta na delovnem mestu, se je komaj lani p° slovenskih volitvah prvič identificirala pred sodelavci: »Veste jaz sen1 Judinja! Čeprav sem hodila h katoliškim obredom, sem to hodila za-to, ker sem bila primorana. V mojem srcu je ostalo judovstvo. Tisto judovstvo, ki so mi ga izročili moji starši!« — Podobne primere imamo tudi pri kristjanih v arabskih deželah, kjer so druge vere prepovedane, pa ti normalno hodijo na klanjanja, v srcu pa nosijo krščanstvo...
Če so se takšni primeri dogajali v civilizirani Evropi, potem se Pe smemo čuditi, da se vse to še vedno dogaja na vročem Balkanu-
Ob vsem tem lahko zaključimo, da je muslimanstvo na ozemlj11 nekdanje Jugoslavije —■ tu mislim na vse republike, tudi Slovenijo-— mnogo bolj zapletena in občutljiva tematika, kot si jo na prvi p°' gled predstavljamo. V nobeni veroizpovedi v Evropi se tako tesno oe prepletata narodnostna in verska pripadnost, ki se jima sedaj pridružuje še politična razsežnost islama iz islamiziranih držav in ne sam0 iz bivše Jugoslavije. Tu pa se začenja splošno vretje in viša temper3' turo na tem delu Balkana.