Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj X II Ljubljani v sredo 26. julia 1854 List 59 Ođ gnojenja slamo. Po poljskih pridigah prof. dr. Stôckhardt-a. 3. li ako š na škoda za gnoj izvira gospodar ju iz slabe klaje ? Dvojne škode hoćemo tukaj posebno omeniti. Oćitna je kot beli dan, in vendar je gospodarji ne porajtajo v veliko lastno škodo. 1) Ce se živina slabo redi, se klaja slabo spla ču j e. Vsaka živina potřebuje neko mero le da se pri življenju olirani. Od te piče, ZlVfZâ ^ 11/ U a pi I £Jl \ i j \j IIJ Lt VIlIUlll« v/tl kakor smo že povedali, zgine čez polovico po so penju in po kožnem hlapenju tako, da od te klajne polovice nima gospodar nobenega druzega dobička kakor le gnoj, in tega gnoja je zmiraj manj in tudi manj močán je memo unega, ako je živina čez tisto mero klaje dobila, ki je potřebuje le za ohranjenje življenja. Čez to mero mora pa vsaka živina klaje dobivati, ena za moč pri vpregi, druga za pride lovanje mesa, tretja za pridelovanje masti, četerta mléka, peta voJne itd. Iz tega presežka ali od te odvečne klaje ali tako imenovane „pridelovavne 1 • V« i I j 1*1 1 lit klaje", izvleče živinski život le toliko, kolikor potřebuje za pridelek imenovanih, stvari (mesa, ma s ti. ■HBflMHHriMIIHH mléka, volne); vse drugo gré v gnoj 5 ki je tedaj bolj močán, pa tudi več ga je. Le od tega presežka zamore kmetovavec pričakovati done bojo toliko obilniši, kolikor več je, 5 m s k o v vendar brez potrate, živina povžila klaje. Ce 5 r v , ť" . v.. postavimo, 100 centov sená zakermimo (pofutramo) 10 živinčetom y tako 9 da se one po kermi le pri življenju ohranijo, koliksen dobi ček nam je to? Sila majhen, in nič večji, kakor da le malo gnoja dobimo in druzega nič. Postavimo pa, t o m življenja šio, — delovavna klaja da ravno tisto mero klaje damo le 5 živinče bo potem 50 centov sená že čez ohranjenje teh 50 centov sená bo že pri iz teh 50 centov sená u n u » a » u tt i\ioja , to je, i/j itii l/liliu v avuu bo gospodar dobil vec gnoja in čez 300 funtov ? ali cente mesa in masti (loja). 50 centih pica, ki ima gnjilca dosto v sebi; naj boljši kup so ogeršične preše (ogeršična pèrga). Kako zlo to živini tekne, učé naj novejše skušnje Wolf ove, zvedilo za gotovo, da pri obilni po reji redi kterih se v v je z offersično J5»-------f funt mléka moko iz funta te moke se na y iz av2 funta pa 1 funt mesa. Mléko in meso dobro poplaćate ogeršične preše, in obilno pomnoženi gnoj pride vès zastonj go spodarju, kteri dobro redi svojo živino. Če bi treba bilo to komu še natančniši doka zovati, da le dobro rejena živina dobiček in sicer dvojni dobiček donaša gospodarju, naj gré le v f tako dezelo kjer takošne živine celé ni, ktera bi se na dan le na pol ali čez pol nasitila, kakor pri nas y naj gré, pravimo, na Angleško! Tam bo vidil: kaj se pravi živinoreja, I • 1 1 1 t t V v • tam bo vi dil, da noben gospodar nima več živine, kakor to liko ? kolikor je prerediti 5 to je dobro prere diti zamore, zakaj njim je do zadnjega znano kdaj se pravi dobiček pri živinoreji začne. Bistra glava in tanke skušnje vodijo angleškega živinorejca. Kmetijske skušnje (Novi svilodi ali xidni červi). V Toskani že dve leti poskušajo iz jutrovih Indij prinešene svi lode (židne červe) izrediti, pa dosihmal ni šio po sreći. Letos je vendar ta reč po sreći šla profesorju - seme (jajčica) tega indi Pavlu Savi tu ? ki janskega červa iz Malte dobil. Zivi se ta červ od perja ricinovega drevja (ricin (ricinus) ali palma Kristusa rase v Indii, Afriki in Ameriki divja; iz njenega semena se napravlja dobro znano zdravilno olje „oleum ricini") in od njegovega roj 5 stva noter da se v mesičke zavije, preteče 40 dni tedaj je v Toskani mogoče eno poletje tri ro da Da ? dove in trikratni pridelk imeti. Pravijo ta svila je še bolj moćna od naše navadne. j bi pač vse to tako gotovo bilo, kakor se pripoveduje! več krajih Krajn žito (Zito po toči vsejanoj. sená je blizo 2000 lotov gnjilca, v 300 funtih skega so pustili lani, ko je toča polje pobila, mesa ga pa je 300 lotov; potem takem ostane od posebno pa pšenico, ki jo je toča popolnoma po teh 50 centov sená dobrih 5 sestink (5/G) v gnoju ^»wmo, v ^unj., ua uuuu i» v achuju ram- ena šestinka (to je, šesti del) sená se je tega semena drugo leto pridelk imeli in si tako lan oberniio v meso. Ta šestinka pa, obernjena zdaj sko zgubo z letošnjim pridelkom saj nekoliko na klestila zemlji ćes da bodo iz v zemljo zabi na meso, se tako dobro splača da unih 5 šestink domestili. Al skušnja ta se je tako slaba ska dob imo poverll , jc, pupumuuia zjaoivnj , z iu Al še veliko vec ga je v družbi s kovinami in v Ce se pa cela soseska ali fara, ali v krajih kjer zbere in koga postavijo, kteri združbah žveplene kisline s kovinskimi okisanci in zem- eo te majhne, več njih ljami. Ali so pa tudi te žveplene kovine, ktere so rudar- vsako nedeljo natanko pobera, kar zamore sledoji dati j«m znane pod imenom prodcov (Kiese), léskov (Glanz) in to potem vsačih pet teduov davkni gosposki izroči, se zamore že v treh letih toliko dnarjev nabrati, da se podzemeljskega in blišcev (Blenden), stvar nekdaujega ognja, nihce gotovo ne vé. Pa ne le v terdem kamnju in v rudah se nahaja žveplo. V studenčnici in deževnici raztopljeno gré s temi vodami v zemljo, kjer ss je kolikor toliko napivajo rastline, in po rastlinah gré v život ljudi in žival. Ravno naj imenitniši deli, iz kterih živalske in rastlinske životnice bodete čudili, če Vam jih v tem-le izgledu prerajtam. 1 Vzeti hoćemo: da ima fara 2000 duš ali kakih 200 hiš > 2. da upa, da bo samo tri leta vplaćevati treba; 3. da sklep stori, eden za vse vsi za enega 50 deržavnih dolžnih pišem ali obligacionov po 100 (organismen) obstojé, to je, beljakovci imajo žvepla v gold, vzeti, kar bi jo 4750 gold, stalo, ker vsako tako sebi, čeravno ne toliko, da bi se iz njih dobiva! za obert- pismo 95 gold, veljá. nije in fabrike, pa vendar toliko, da se vidi, kako tesno Ti dnarji se « tem naberejo, da vsaka teh 200 je zvsim življenjem žveplo zedinjeno. Vsi deli, v hiš vsak teden 9l/o krajc. v občno dnaruico odrajta. Ker kterih je belják, tedaj ne le jajca perutniae, ampak tudi pa hiše navadno nimajo enacega premoženja, bi bilo naj naša in živalska kri, mesó, iasje in dlaka in scav bolje j če bi gospod fajmošter, župan ali kdo dru or ZO nica imajo žvepla v sebi; med semeni so tište naj bolj pred pravicen prevdark naredi!, po kterem se ravnati bi tečne za jed, ki imajo naj več beljáka (tedaj tudi žvepla) pa vsak primoran bil. Zakaj najpervo je tii, da vsako v sebi, kakor grah, bob, leca; inv nekterih kore ninah, kakor v hrenu, del. je žveplo poglavitni obstojui nedeljo 31 gold. 40 kr. vkup pride, da je mogoce vsa cih 5 tednov (to so predpisani obroki ali bristi za pla , » » > w u , j« " * ~r*" r"» '• *"* vr^w.wj«. ---- - ------ v -- i----r------ ------- — ------ — Kadar gnjijó, razodevajo po smradu, da je vodeni čevanje) 158 gold. 20 kr. davkni gosposki odđati. gaz zedinjen v njih z žveplom, in če vec let kupi člo-veškega blata kjeležé, se napravljajo včasih po njih celo majhni žvepleni vledenci (kristali). Iz tega previdite, da se po takém v 30 obrokih ali v treh letih ravno potrebnih 4750 gold, nabere, da smo tedaj prav rajtali. (Konec sledí.) zadevali deržavnega zajeraa Ođperto pismice našim kmetom. Lep spominek. Ni Ijubšega Ijudomilemu sercu, kakor svojim Iju Preljubi! Znano Vam je že, da in zakaj so naš bim kak spomin podeliti ali zapustiti, in nič nam ni dražji presvitli cesar novo veliko posojilo razpisali in gospod od spominka, ki smo ga od Ijubljenega člověka přejeli poglavar naše dežele so poduk v njem razglasili* Tudi Novice" razjasnujejo to važno zadevo v vsakem svojih listov prav po domaće. Pa vendar mislim, da Vam ne 53 bo od več, če Vam tuđi jez v krátkém razlozim, kako bi Velikrat je to kaka dragocena reč, velikrat pa tudi le kaka malenkost, ki pa vendar za nas manjši vrednosti nima; včasi nas dar ne spomni le na daritelja, ampak tudi na kako manj ali bolj važno prigođbo, na djanje, dariteljem ; in Vam bilo mogoče, se novega posojila v svoj najvecji ki je v zvezi z darom ali pa z dariteljem; in tedaj ima prid vdeležiti. Poslušajte tedaj, kaj Vam hočem povédati. epomin za nas tolikanj večjo dvojno vrednost. Vendar Naš presvitli cesar so po izgledu svojih slavnih volitev tacega spominka ni vselej srečna, zakaj večkrat eprednikov i ki so navado imeli, o nastopu cesarjevanja se izvolijo v to reci, ki so sicer 9 ■ dragocene * pa se lahko si izrek ali pregovor izvoliti, pregovor ,,z zedinje- ubijejo, in saj lahko zgine spominek in z njim tudi spo- ■ "min. Naj več spominkov je tudi tacih, da imajo sicer nimi mocmí" izvolili. To je kaj lep izrek; zakaj ma-lokdaj zamore en sam člověk s svojo posamno močjó kaj veljavo za-nj, ki jih podělí, in za-nj, ki jih přejme i za le kolickaj bolj tezavnega doseći. Če se pa več ljudi njih naslednike pa nobene. Ravno zdaj pa imamo priložnost zedini, jim je mogoče mnogokrat kaj doseči, da se je si spominkov pridobiti, ki ostanejo in imajo resnično ve- čuditi. ljave in to je vdeleženje novega zajéma, h kteremu naa Tako nas uči skušnja, da so, na priliko, marsi- N. V. cesar vabijo. Ze za 19 gold., pa tudi za več zamoremo zadobiti tak spominek za svojega otroka, za ktere fare z „zedinjeními mocmí*' najlepše cerkve sozi dale den, ker so vsi farmani skozi več let, slednji vsaki te- tacega, ki smo mu pri kerstu ali pri birmi botri bili, kaj tnalega na stran pokladali in si tako s časom za zvestega posla, za hrabrega vojšaka, ki za nas v lepo število dnarjev nabrali. vojsko gré itd. in si ne le spominek hvaleznosti v nje Fara je imela na priliko 3000 duš ali 300 hiš, in govern sercu, temuč tudi svojega domoljubja postaviti, kér HÎÈI ■■■■ H ■ H^l ^■■■M IH kjer vsaka hiša je mogla v tednu dvajsetico dati, ktero si s tem tudi po moci derzavi pomagamo, ob času je kdo iz družine na tergu ali. z delom zasluži!. To je pomoci za naš blagor tako silno potřebuje ; in gotovi dalo vsak teden 300 dvajsetic ali 100 gold., kar v letu moremo biti, da se bo obdarovaní nar manj dvakrat v ali v 52 tednih 5200 gold. izda. V dveh letih je že letu > pri prejemanju obresti hvaležno nas spomnil; on 235 ima pa se to veselje, da kadar se njegova zadnja ura 0 staro robo, so jo premožniši mestnjani obnosili iu bliža, spomin nas enemu svojih ljubih v denarni veljavi na prodaj dali predmestnikom. Po stari rusovski šegi so zapustiti zamore. vse hiše tukaj rumeno in rudeče pisane; možki vsi so Ni ga torej lepšega spominka kakor vdelezenje doigobradci v dolzih kafcanih (suknjah). Málo od tođ vidiš že izvožćike (kočijske kočjaže), obrite brade, francoske škriee, in posamezne lepe hiše. Ce se konec novega deržavnega zajema Dr. H. C. Ozir svetu ulice okoli vogla oberueš, se ti ze prikaze velicanska zlata igla na stolpu palace admiralteiskaje, ktera je, tako rekoć, vodnica popotnim po vsih poglavnih mestnih uli-cab. Zdaj se že dvigajo poslopja po 3 ali 4 nadstropij Število stanovnikov v Petrograda, čeravno se hi- visoke, in zmiraj većji nadpisi na hišah, noter do ši- Potopisne čertice iz Petrograda (Dalje.) tro in moćno naraša, je še zmiraj premajhno da bi varja „ Boutona", ki ima na svoji hiši tako sila velik življenje v njem sploh tako živo bilo, kakor se sme pri- napis, da vsaka pismenka je vatal dolga. Zmiraj vec ćakovati od tako velicega stolnega mesta. Ako bi tudi vsih koćij s ćvetero vprego se sreća tu. Zdaj pridemo 500.000 ljudi, ki jih šteje Petrograd, z ženami in otroci do Fontanke (tako se imenuje eni struga Neve, ob neprenehoma po ulicah se vêdlo, bi vendar slednji za-se kteri stoje posebno lepe palače) in na Ančkini most imel 400 čevljev prostora in še le na vsacih deset ko- — in tù se zaćne prav za prav stolno mesto. Zdaj smo rakov bi popotni srečal popotnega. Zatega voljo se čudi kakor na drugem svetu: vse drugo življenje, vse drugo vsak ptujec nad praznoto iu dolgočastnjo tega sicer kra ljudstvo, kočij s ćvetero vprego, da se člověk komaj snega mesta. Na več velicih ulicah dostikrat celi dan ogibuje. Kar mesto Ie mičnega imeti zamore, se vidi nič družena ne vidiš kakor samoten vozićek derdrati, od Ančkinega mosta do Admiralteiskaje. Pa tudi vsak ki je enak samotnému čolniču na velikem morju ? ali pa petrogradski gizdelín vzame vsaki dan svojega prijatla memo veličanskih poslopij tam pa tam pešíco ljudi šetati, pod pazdiho in ga pelje na to mesto, ki je naj bolj živo Stanovavci Petrograda so taka zmes razlicnih na se verni strani, ki je sončna stran,'kjer se sleherni narodov, da enacega malo kje vidiš. Ni ga skor naroda naj raji sprehaja. V Genovi bi bila južna stran > kjer na svetu, od kterega bi se ne vidilo tukaj manj ali vec ondi vse po senci hrepeoí, kakor til po soncu. oséb. Koliko narodov je, ki so tu na do m a čí zemlji Ker je izmed petrogradških stanov&vcov 60.000 in kterim je Petrograd njih poglavno mesto. Poglejmo vojakov, je vsak deveti člověk, ki ga srečamo na uli 3e vojake: tii je eno kardêlo kavkaškega ljudstva, drugo cah, voják, kteri je dan na dan v vojaški opravi tatarskega, tretje F.nov, četerto Kazakov itd.; vse Ni tedaj pre več, če rečemo, da polovica Petrogradčanov te ljudstva morajo v Petrograd posiljati nekoliko izvo- tióí v uniformah, ker zraven 60.000 vojakov je skor Ijencov, kí v zastavo zvestobe in ve'rne udanosti svojih ravno toliko cesarskih in druzih vradnikov, učenikov in bratov do rusovskega cara bivajo leto in dan v stolnem učencov, policajev, lakajev, etrežajev itd., ki vsi nosijo mestu. Tu vidiš Kozaka, ki z dolgo sulico jaha urnega uniforme. Vrendar ni res, kar nekteri popotniki pravijo konja, kakor da bi imel Francoze derviti, — tam za- da prosti frak in prosta suknja til nič ne veljá, ker ve- gledaš Cerkesa, ki v svoji bogati opravi in od nog do glave oborožen se vadi v vojaškem početju ; neš na drugo stran, lika množica, veliki in mali or » izdelini, mnogo rusovske se ober- gospode in večidel ptujcov nosijo frake in suknje. ti pride mogočni Krimec naprot, kteremu na obrazu vidiš, da ni pozabil svojih step in svojega boga Allah-ta, — ali pa zagledaš rusovske vojake vsacega polka, ki v dolzih veretah marširajo po ulicah (Dalje sledi.) Nove slovenske bukve » in v različni opravi, eni so pešci, drugi konjiki, em grejo na stražo, drugi v kosarne, tretji hitijo h paradi. Vsacega polka jih mora nekoliko v Petrogradu biti. Ravno tako različnost vidimo med tergovci in sploh v mestnem občenju. Tù ne pogrešaš nobenega euro-pejskega in skor nobenega aziatskega naroda, ne Španjca ne Laha, ne Buharja v svilni obleki, ne Perzijana, ne Indijana ne Nemca ne Francoza, ne Angleža ne Turka, Oče naš. Povest za keršansko mladost in keršansko ljudstvo, iz nernškega (Dr. Anibas-a) poslovenil Fr. Mal a vas i č; natisnil in založil J. R. Mi 1 i c v Ljubjani. Mična povést iz časa francoskih vojsk preteklega stoletja, polna lepih naukov za mladost in odrašene, se vije skozi 7 oddelkov, kterih vsaki ima za nadpiseno prošnjo iz „očenaša a Gosp. Mal a vaši č ? ki je v ze pa tudi ne sopatega Kitajca ali belozobatega Arabca. Ogleduj prosto ljudstvo, in ravno tako mnogoterost bodeš zapazil. Tù koračijo tihi nemški kmetje med vpi-jočimi bradatimi Rusi, šibki Poljci med postavnimi Fini in E*ti, Leti z Judi, amerikanski mornarji 9 marsiktere pobožne bukvice poslovenil, je tudi to povest v gladkem in vsakemu otroku lahko umevnem jeziku spisal, in gosp. Milic jo lično natisnil in z lepo podobico ozaljšal. Je tedaj ta knjižica na vsako stran hvale vredna, in se posebno priporoča za šolske dařila. Kamčadali Cena ji je mehko vezani 40 kr., v žalem vezku za prê- m Ceremisi, Muhamedanci, pagani in kristjani, belolicni Kavkazani, černi zamorci in rumeni Mongoljci. Kdor pa hoče pravo življenje po ulicah petrogradških viditi, se mora podati na ulico, ki se imenuje mije po 50 krajc. Novičar austrianskih v Maribora nam med drugim piše gosp prof. ^Nevskoj prospekt". Ta prelepa ulica (ali kakor Rusi pravijo „oulica") je 4 vérst dolga, seže od samostana Aleksander-Nevskega do palače Admiralteiskaje in pelje skozi stanisča ubozih noter do poslopij naj bo-gatejse gospode sred mesta. Tù vidiš kar hoćeš: rev- D. Terstenjak sledeče, kar se vsim tistim naznaniti pod-vizamo, ki so nas že popraševali, kdaj pride spet kaj od gosp. Davorina v „Novice". Takole piše: „Oblju- bil pise : sem Vam prineskov za naše ljube „Novice", pa ni sem še bil mož beseda; al nisem jez tega kriv. Po do sino in bogastvo, capínstvo in krasoto. Na enem koncu brih prijateljih dobivam iz raznih knjigarin toliko knji te ulice stojí samostan in pokopališče: samota in smert. pa vsako le za malo casa, da noc in dan moram prebi Za tem pridejo niske lesene koče, živinske teržišča in rati in potrebne řečí ekscerpirati in tako od 1. aprila nisem • • „anjarije j kjer se razlegajo narodne pesmi rusovskih še nobenega članka pisati utegnil. Al mož beseda kmetov, ki popivajo mocno „vodko" kot trezno vodo, predmestno in kmečko življenje. Ce gres naprej » naha jaš zidane hiše po dvoje nadstropij. magacine in štacune Vam vendar bom, čeravno kasneje, ker mnogo mnogo važnega imam že nabranoga. Pervega augusta odidem v Sisek, Qdék in v Sreau 236 # Od Metlike 23♦ julia. Zimno sternje ee je to vojski braniti zoper vsacega sovražnika. leto v nasi okolici, kjer ni toča skropila, prav dobro ob drage Od strani pa se sliši, da je car pripravljen, te knežii neslo. Pšenice so bile vendar tako polno- in jedemo ob svojem času zapustiti, ako austrianska vlada klasnate, da ze zdavnej ne tako; kopa daja čez kuplje- za verze zavezo, ki jo je turška vlada sklenila zavolj Pa tudi jari sadež in poletna setev prav lepo omenjenih knežij. Ce je to res, se bo pogojevanje go nek. kaže. Đebelače (koruze) so tako lepe, da se jih čio- tovo dalje vleklo. Konec tega mesca se pričakuje vek ne more zadosti nagledati. Po dva in tri klase no- iz Londona in Pariza odgovor: kaj menite imeno- sijo debele in širokopirnate stebla. Nadjali smo se, da vane vladi zastran odgovora, ki je unidan došel od rn- tudi krompir nas bo to leto z obilnim in zdravim pri- sovskega cara na Đunaj, in kterega jima je austrianska delkom razveseli! ; al že se gnjiloba hudo na njem pri- vlada poslala v prevdark. — Pruska vlada je sklenila kazuje, Cez vse pak je nas te dni terta preplašila, vojaških konj nakupovati in svojo armado za vojsko pri- Grojzdna bolezen se v naši okolici zopet prikazuje. Vče- praviti ali, kakor Prusi pravijo, „mobil" narediti. — Nov raj sem tù v Metliki neko neizrečeno lepo in grojzda izgled, kako vsaka armada svoje mertve in ranjene polno brajdo pregledoval, pa nisem ne enega zdravega šteje, nara kažeta spet turška in rusovska vladna grojzda na njej našel, ampak vse je neka plesnjína po- razglasa o poslednji vojski poleg Gjurgjeva: Turki palila, da bodo, pred ko ne, v kratki dobi sognjili. Tudi pravijo, da so z veliko silo Rusom to terdnjavo vzeli po nogradih so ljudje to žalostno prikazen zapazili. Kaj in je bila vojska strašna, da je padlo 5000 Rusov, sila bo, če Bog ta poglavitni žitek našemu selanu odvzame? veliko pa jih je ranjenih bilo, sami pa so imeli mert Vse bo moralo preje ali kasneje za beraško palico po- vih in ranjenih skupej le 500; — Rusi pa pravijo, da so prijeti, ali pa za gladom počasi hirati. Đorovčan. prostovoljno zapustili to terdnjavo, da je Turkov Iz Ljubljane. Od gosp. Cigaleta smo iz Dunaja padlo 3000, sami pa so imeli celo malo mertvih in Turki se namerjajo iz Generala přejeli per vi h 140 pisanih pôl za nemško-slovenski ranjenih. Ali ni to čudno?! slovár, ki pride na stroške milostljivega gg. knezoškofa Gjurgjeva drugi Ka lafat napraviti. Ijubljanskega na svetio. Po kratkem pregledu pridejo Krulevu ni bila rokaodstreijena, ampak generalu Gar berž v natis. Ker gosp Cigale dostavlja na dostojnih lovu. Govori se, da Rusi vsaki čas pričakujejo no mestih tudi slovenske pregovore, jih je dostavil tudi vega napada na Od eso, ker se angleško-francoske barke pod písmenko A nekoliko. Za neraški „Wem Gott ein namerjajo, v ti luki čez zimo ostati. — Ber da z na-Amt gibt, dem gibt er auch Verstand" ni mogel pri- hijo Belopavleviško so se hotle vzdigniti zoper kneza mernega slovenskega pregovora najti. Če ga kdo černogorskega, ki pa je 13. dan t. m. z 7000voj je prijazno prošen, ga nam naznaniti. Sploh se bomo niki nad nje šel in punt v začetku zaterl. Med Černo obraćali po „Novícah" na prijaznost jezikoslovcov slo- gorci in Turki je mir. — Turška vlada je ustavila ve venskih, ako se bo primerjalo, da bi se pri obilnih poraoćkih, iz kterih slovár izvira, vendar kakošna pn- reč vojskine priprave v Serbii. General Kničanin je še zmiraj zlo bolan. V Šp a n i i je zmazala ustaja ; kra ne izvedila ; saj vec v 9 0C1 več vidi. SI. ministerstvo ljica je generala Esp a r ter a poklicala: naj sosfavi novo nauka je nasvčt tukajšnega c. k. vodstva realnih šol ministerstvo, poterdilo: naj se v natisu naravoslovskih bukev za realne šole nemškim tehničnim izrazom pristavljajo slovenski. V pondeljk so se začele preskušnje zrelosti učen cov 8. gimnazialnega razreda, za ktere se jih je ogla- jz grada jezdi grof na lov, silo izmed 40 ućencov 24. — Predvčerajuem je bilo v Za grofom trop služabnikov. Grof in mlinarjeva hči Nemška narodna. ljublj. deželni kasi V ze 486.000 za zajem podpisanih. Novičar iz mnogih krajev Čedalje večje vdeležbe deržavnega zajema se sli šijo od vsih straní; na Dunaji se je več bankirjev vde lezilo po vec milionov in mnogo mestnih dnarnic iz vec krajev in posaranih posestnikov po već sto tisuč gold.; tudi presv. cesar se je iz svoje kase vdelcžil z 1 mi-lionom in 200.000 il., nadvojvoda Albreht z 1 mil. itd. Ko skoz dolino jezdijo, Pri vodi mlin zagledajo. Sprelepa hći mlinarjeva Skoz oknice je gledala. „Oj mlinar, daj mi hčerico, Scer zasmodim ti hišico!" „„Gradove ogenj naj pozge, Kervavi meč naj te zatrè!"" In godejo in piskajo , Nevesto v hišo peljejo. „Napij se vina starega In bod' sercá veselega! „„Ne pijem vina starega, Ne bom sercá veselega. uu »» v e hišico mi zasmodiš, V ")•) Očeta si ob glavo del Še ličerke moje ne dobiš"" Po naj višjem sklepu od 29. p. m. se ima po tertji Očeta je ob glavo del bolezni poškodovanim soseskam na Tiroljskem odpustek davka za leto 1853 tako odmeriti, da, kdor je za tretji In materi je glavo vzel. In tretjikrat za suka meč, del srednjega doneska v svojih nogradih poškodovan, naj Odseka bratu glavo preč. se mu odpustí tretjina letnega davka, za 2 tretjini Na konja hčerko posadi škode naj se mu odpustite 2 tretjini davka, če je pa škoda In ž njo naprej jo zakadi, cez 2 tretjini, naj se mu odpustí tčsdavek. — Na Tiroljskem, pa tudi na La š k e m je spet terta zlo bolna ; na Napolitanskem bolehajo enako kakor krompir tudi para-dižarji.— V Terstu in pošebno na La š k e m pada žitna cena moćno. — Na Francoskembokomaj srednjaletina. Na rusovsko-turškem bojišču se zadnje dní ni nič posebno važnega primirilo. 12. dan t. m. je přišel iz Petrograda kurir v Bukurešt s pismom, v kterem rusovski car poterjuje novo osnovo vojskovanja, ki mu je předložil general Goršakov in po kteri ima rusovska armada spet prijeti Turke. Rusi ne bojo zapustili podonavskih knežij, ako je res, da je Goršakov bo- Jjarjem rekel, da hoče Moldavo in Valahijo z 200.000 V planjavo ko pridirjajo, Devet gradov zagledajo. „Devet gradov tam mojih glej Tam grofinja ti boš odslej !" > In materi si glavo vzel.ww „„Se tretjikrat zasukal meč » Odsekal bratu glavo preč !wu Minul je dan in noč prišla, Se družba spat je spravljala* In godejo in piskajo , Nevesto v sobo peljejo. Poznó o tihej polnoči Se grof iz spanja prebudi. Poljubit hoče usta nje, ie — mertva že. Al ljubica J. Stefan Loterijne srečke : V Terstu 15. julia 1854: 10. 1. 53. 75. 83. Prihodnje srečkanje v Terstu bo 26. julia 1854. na Dunaju v Gradcu 19. julia 1854: 40. 50. 26. 40. 68. 41. 34. 60. 44. 30. Prihodnje srečkanje bo na Dunaju in v Gradcu 29. julia 1854. Današnjemu listu je priložena dokladica „od novega posojila". Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.