Maribor. V mariborski okolici službujem kot viničar in zasluživa s težkim delom v vinogradu skupno oba z ženo deset dinarjev na dan. Pri košnji in spravljanju sena sem dela! pri svoji hrani od 3. ure zjutraj do 9. ure zvečer, da sem potem dobil plače zopet deset dinarjev. Kako naj pri :tem zaslužku dnevno iVečkrat nasitim osem nedoraslih otrok in jih onaj dostojno oblečem? Mleka in zelenjave nam letos manjka, da bi vsaj iz tega živeli. Ne'deljski počitek se nam ne dovoli in s tem tujdi ne, da bi mogli izpolnjevati svoje krščaneke dolžnosti. V tej letošnji suši smo morali job nedeljah in celo na praznik Vnebohoda kositi in sušiti travo. Ko pa sem neko nedeJjo šel s svojimi otroci v cerkev, me je pjji povratku na dom vinogradnica ozmerjala, da hodim v cerkev, doma pa ima ona delavce v vinogradu. Delali so kaznjenci in moji soviničarji. Torej z otroci bi v nedeljo ne smel v cerkev. Kako naj vzgojim potem svoje otroke za dobre in poštene člane človeške družbe, če jih ne bom vodil v cerkev in sam dajal zgleda, k temu?! Ali bo imela človeška družba vee koristi od lega, da bomo morali mariborski viničarji z delom onečaščati nedelje in praznike, kot nam to naši gospodarji zapovedujejo, kakor pa če borlemo tak.e dneve posvetili sebi, da bodemo šli z družinami v cerkev in da bomo imeli priliko pogledati, kocl hodi naša mladina, ali v cerkev ali pa mimo v gostilne? V sedanjem viničarskom redu stoji paragraf 9. v katerein je iztecno doloeeno, : vata v starosti 73 let. Horvat je kupil v SIovenskih goricah vino. V petek ga je hotel odpeljati domov. Z njim je bil tudi sin. Prj Orehovcih je bilo treba peljati po klancu navz JoL Oče in sin ata skočila z voza, da bi ga zavrla. Oče je skočil pred konje, da bi jih zadržal, sin pa je šel za voz k zavori. Komaj je prijel sin za zavoro, se je odigrala nesreča, ki je zahtevala očetovo življenje. Voz je zdrčal po klancu navzdol in je zažel konje tolči po kolenih. Kmet jih ni mogel r.adržati, a tudi za to ni imel časa, da bi odskočil.- Podivjane živali so ga podrle na tla \n skočile nan.j. Vae se je zgodilo tako naglo, da ni sin niti opazil. Še le takrat se je zavedel, ko je voz oddirjal in je na cesti zagledal očeta v mlaki krvi. Oče je nudil grozno sliko. Konji so mu s kopiti razmesarili glavo, potrli roke in noge tsr mu zadali druare globoke rane, iz katerih je vrela kri. Sin ,je bil tako zbegan, da v prvcra hipu ni vedel, kaj na.1 bi storil s ponesrečenim očetom. Ko so pa prišli na kraj nesreče tudi drugi ljudje, so naložili ponesrečenca na voi ln so ga odpeljali v Rarlgono v bolnišnico. Ko so ga pripeljali v bolnico, je Horvat iz- dihnil. Ormož. V pondeljek, dre 14. julija, so potegnili iz Drave mrtvo truplo .ložefa Korošca, ki je dne 6. julija utonil pri kopanju pod gradom Borl pri Sv. Barbari v Halozah, kjer j« služil kot kletar. Ljutomer. Podtakrril je pred nekoliko dnevi nekdo ogen.j v čevljarski delavnici g. Janka prelog v hiši slaščičarja Janka Škrajnar v Ljutomeru. Ponoči je začelo goreti pri delovni mizi mojstra, nato se je še vnelo okno, nakar je slaščičarjev vajenec proti tretji uri Ejutraj, ko je delal sladoled, to opazil in opoloril gospodarja; nato so ogenj takoj pogasi11. V slučaju, da bi vajenec tega ne opazil, bi zgorela najbrže vsa bližnja okolica te hiše pod osnovno šolo. — Ljutomerska mestna občina si silno prizadeva, da se ji vrne katastrsko upravo nazaj v Ljutomer, ker je novi finančni zakon \ei .takih uprav, med temi tudi ljutomersko ukinil. V takih zadevah morajo ljudje potovati v Ptuj; največ trpe vsled zamude časa in izdajanja denarja za potovanja stanovalci krajev v Apački kotlini, pa tudi vzhodno od Ormoža ležeči kraji sodnega okra.ja Ormož bi želeli ne samo kataBtrsko upravo v Ljutomer, ampak sploh, da Be priključijo te občine k političnemu srezu Ljutomer, ker imajo prebivalci teh krajev do Ljutomera komaj eno do največ dve uri hoda peš, dočim so od Prtuja oddaljeni 25 do 30 knv in po največ od železnice oddaljeni do dve uri hoda. — Dne 10. avgusta tega leta se bo vršila v Ljutomeru slovesna otvoritev novo zgrajenega gasilnega doma. Ta lepa ,stnvba je prava dika mestu Ljutomer. K dograditvi je največ pripomoglo delovno vodBtvo ljutomerskega gasilnega društva in pa Bploh dobri meščani-posestniki z vožnjami. Pokrovitelj te proslave je ban dravske banovine g. Dušan Sernec, blagoslovitev doma in Blovesno mašo na prostem bo "pa opravil prevzvišeni knezoškof lavantinski g. dr. Andrej Karlin. Na sem po časopisih, pa najdem v »Slovenskem Gospodarju« vnbilo v Gorn.jo Ponikvo. V soboto zfutraj sem odrtnil iz hmeliskps.i Žalca čez nič manj s hme'jein založene Gotovlje po tako imenovani cesti pod peklom. Hm, hm, če bi v pravi pekel vodila tako «U>ba cesta, menda ne bi nobena duša hodlli po njej. Hvalil sern Boga, da je moje potovanje po dnevu in da sem bil včasih vajen tudi krivce pasti. Tiste stranske poti bi bilp dobro odpraviti; namesto da biješ ubogo ž!vinče, pa zabij kamen, in cesta bo boljša, č« tudi navkreber, saj se boš zavedal, da greš n& Gornjo Ponikvo. Narava je bogato obdarilft vso ponkovško okolico z dobrim materijalom za dobre ceste. Škoda za krasno prirodno leg