Gospodarstvo Slovenija • Za javna dela za sanacijo gozdov na voljo 1,6 mio€
O Stran 8
Kmetijstvo
Slovenija •
Cene mleka mizerne -do kam še?!
O Strani 8 in 9
Ptuj, torek, 21. junija 2016 letnik LXIX • št. 49 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
Štajerski
www.tednik.si
| ■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik |
Kultura
Majšperk •
Regijsko srečanje folklornih skupin O Stran 10
Šport
Jure Matjašič •
Uresničil svoje sanje O Stran 11
Motokros •
Dve enici za visoko prednost 74 točk O Stran 12
Nogomet • Na
vidiku sodelovanje Aluminij - Rijeka
O Stran 12
Tenis •
Blaževa »vrnitev na sceno«, Tamara znotraj TOP 200 O Stran 13
Štajerski TEDNIH
Ptuj, Podravje • Poslovanje ptujskega Doma upokojencev
Oskrbnine v domu spet navzgor?
Na nedavni seji sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj sta predsednik sveta Franc Kodela in direktorica Jožica Šemnički predstavila poslovanje za letošnje prvo trimesečje. Ker je rezultat komajda pozitiven, sta govorila o možnosti dviga cen oskrbnin. V javnosti se na račun sedanjega vodstva porajajo tudi očitki o nepreglednih ter domnevno nezakonitih javnih naročilih za gradbena dela in storitve.
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si
Politika •
Težave zavodov zaradi nižjega financiranja občin
S Strani 6 In 7
Lovstvo •
Divjad lani povzročila za najmanj 340.000 evrov škode
S Strani 8 In 9
Kronika •
Država za brezplačno pravno pomoč namenja vse manj
O Stran 24
V središču •
Nevarni
tovornjaki skozi
|ff5iBaig|QBVi|nj|a
^SsiraniMimSÍ

bodo občine še financirale regijsko knjižni^ po »občutku
2 Štajerski1TEDNIK
Aktualno
torek • 21. junija 2016
Ptuj • Nižji prihodki ter višji stroški dela, blaga, materiala, storitev in amortizacije
Vodstvo Doma upokojencev razmišlja
Na nedavni seji sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj sta predsednik sveta Franc Kodela in direktorica Jožica Šemnički predstavila možnosti dviga cen oskrbnin. V javnosti se na račun sedanjega vodstva porajajo tudi očitki o nepreglednih ter domnevno nezakonitih
Jožica Šemnički je vodenje doma kot vršilka dolžnosti direktorice prevzela v začetku decembra 2014; pred njo je bila dolga leta na čelu ustanove Kristina Dokl. Pod njenim vodstvom je dom leta in leta iz poslovanja ustvarjal presežke (dobičke), zgradili so tri nove domove za upokojence (Jur-šinci, Kidričevo, Koper), dva pa dogradili in obnovili (Ptuj in Muretinci). Ob odhodu Do-klove konec leta 2014 je bilo na računih doma okrog 11 milijonov evrov prihrankov. Tudi v letu 2015 je ustanova poslovala s presežkom: ustvarili so ga dobrih 750.000 evrov.
V prvih treh mesecih leta 2016 pa je presežek prihodkov nad odhodki znašal le še 1.200 evrov. Zakaj je tako, pojasnjuje direktorica doma Jožica Še-
Uvodnik
mnički: »Presežek je bil lani visok zaradi sukcesivnega urejanja ugotovljenih nepravilnosti. Razlogi so postopno prehajanje med kategorijami oskrbe v za uporabnike ugodnejšo in realno nižjo kategorijo oskrbe in zaradi dejstva, da smo zaračunavanje nadstandardnih storitev ukinili šele po opravljeni reviziji, torej s 1. oktobrom 2015. Postopoma smo tudi povečevali število zaposlenih, sočasno usklajevali kadrovsko strukturo po zahtevnosti ter zaradi potreb po prostorih zmanjševali število stanovalcev. Prav tako smo lani minimalno realizirali investicijska vlaganja in investicijsko vzdrževanje. Iz tega razloga lahko ta sredstva porabimo v letošnjem letu. Stroške v letošnjem letu tekoče pokrivamo.
Komu bo Srpčič financiral oplesk?
Pred kratkim smo v Štajerskem tedniku pisali o tem, da ptujska občina svojemu gledališču letos ne bo dala
tistega deleža denarja, ki so ga gleda-liščniki potem »porabili« tako, da so svojim odraslim obiskovalcem subvencionirali nakup abonmajskih vstopnic. Na ta način so na občini letos prihranili 8.700 evrov! Kar je pri polmilijonski vsoti, ki jo namenjanjogledališču, kaplja v morje. Ampak očitno so nekomu s tem varčevalnim ukrepom zavezali kljun! (Domnevamo, da nekomu, ki mu je bližje kakšna druga zvrst umetnosti, kipa ni subvencionirana...)
Ker smo pisali - in bili malce kritični do občine -samo o tej temi, torej o prihranku na račun obiskovalcev gledališča, se z drugimi postavkami gledališkega proračuna tokrat nismo ukvarjali. So pa se na občini. In nam napisali pismo, češ da ni samo nepošteno, ker smo napisali, da niso dali denarja za abonma (in res ga niso, tudi sami to prizna vajo), ampak celo grdo od nas, da nismo opazili, da pa so dali več denarja za investicijsko in tekoče vzdrževanje. Kar nas v tistem trenutku (čeprav je bilo opaženo) res ni ganilo, ker smo so pač hudovali nad tem, da ne dajo 1,7 odstotka lanske gledališke dotacije gledalcem.
Pa bi ob tem »hudem« pismu z občine zamahnili z roko, če nas ne bi ob tem še poučili (in najbrž lekcijo namenili tudi gledališkemu direktorju) z besedami: »Sicer je pričakovana in pomembna naloga direktorja gledališča kot menedžerja tudi v tem, kako zna z razpoložljivimi viri gospodarno izvajati zaupano dejavnost javnega zavoda.« Glede na to, daje to mestno pisanje dopolnitev sestavka o tem, da so ukinili plačilo abonmajev, bi človek sklepal, da so s to svojo izjavo mislili povedati, naj se pač gledališki menedžer znajde in sredstva iz investicijskega in tekočega vzdrževanja investira v gledalce. Ne vemo, kaj so mislili - če so sploh mislili. Ampak obiskovalci gledališča se najbrž ne čutimo/-jo kot investicijsko ali tekoče vzdrževanje. Tudi če je kateremu že potreben oplesk ali menjava kakšnega dela notranje inštalacije ...
Zdaj torej čakamo, da nas gledališki direktor javno pozove, naj se vpišemo na čakalno vrsto za tekoče vzdrževanje... Občina časti!
Jože Šmigoc
I
»
V



Jožica Šemnički
Leta 2014 je Dom upokojencev Ptuj pod vodstvom Kristine Doki ustvaril 1,9 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Lani je presežek znašal 846.000 evrov, po obdavčitvi 757.000 evrov. Za letos se iz tekočega poslovanja pričakuje izguba v znesku 236.000 evrov, a jo bodo predvidoma pokrili iz dobička minulih let (395.000 evrov) in tako rezultat popravili na pozitiven ter leto končali s presežkom 158.000 evrov. Število stanovalcev se je od 2014 do letos zmanjšalo minimalno: 2014 jih je bilo 714, lani 702, letos jih bo predvidoma 700. Leta 2014 je bilo v domu (po številu opravljenih ur) 294 in lani 326 zaposlenih. S povečanjem števila zaposlenih so sodelavci po besedah direktorice Šemničkijeve manj obremenjeni. Na dan 15. junija 2016 je bilo v domu 353 zaposlenih. Nekateri med njimi so dolgotrajno v bolniškem staležu, zato je delodajalec za čas nadomeščanja zaposlil nove sodelavce.
2014 so skupni stroški dela znašali 4,8 in lani 5,5 milijona evrov. Za letos so predvideni v znesku 5,6 milijona evrov. Povprečna bruto plača je bila v letu 2014 1.384 evrov, lani 1.413 evrov, v skladu s poslovnim načrtom pa naj bi letošnja znašala 1.434 evrov.
Leta 2014 je dom ustvaril 11,5 in lani 10,7 milijona evrov prihodkov. Za letos so prihodki predvideni v znesku 9,8 milijona evrov ali 1,7 milijona evrov manj kot v letu 2014. Vodstvo doma za letos načrtuje dobrih deset milijonov evrov odhodkov.
Kristina Dokl
Spoštovani občanke in občani, ob dnevu državnosti Republike Slovenije vam iskreno čestitam in želim, da bi s ponosom, pogumno, odločno, neodvisno in svobodno oblikovali svojo prihodnost, tako kot smo v preteklosti to že zmogli.
Skupaj počastimoin praznujmo 25 let neodvisnosti naše domovine na osrednji slovesnosti v četrtek, 23.junija 2016, ob 19. uri
na prireditvenem prostoru mestne tržnice na Ptuju. Prijazno vabljeni.
Mirqp Senear, župan Mestne občine Ptuj
Od decembra 2014 so imeli v Domu je je bil zavod deležen, je bilo vračilo evrov pogodbene kazni.
Razlog za minimalni dobiček je tudi povečanje odhodkov za stroške, ki so nastali lani (36.000 evrov) in bodo knjiženi letos. Računovodske evidence so neurejene in ena temeljnih nalog je vzpostavitev ažurnih in strokovno ustreznih računovodskih evidenc.«
Zakaj dvig cen oskrbnin
»Cena storitve v izhodišču (oskrba I - 15,88 evra) je v Sloveniji najnižja, in kot je znano, povzroča izgubo. Cena, ki bi pokrivala stroške, bi bila za 4,10 evra višja. V minulih letih je nekdanje vodstvo dobičke ustvarjalo zaradi razvrščanja stanovalcev v višje kategorije oskrbe in zaradi nespoštovanja kadrovskih normativov. Ptujski dom je imel v preteklosti v kategoriji oskrbe IIIA in III B 12 odstotkov več stanovalcev kot poprečni dom v državi in sočasno bistveno manj kadra, kot bi ga bilo treba zagotavljati glede na normative v odnosu do zaračunanih storitev. Končna cena za uporabnika je bila kljub najnižji izhodiščni (v Sloveniji) nad poprečjem in je v letu 2014 znašala 27,14 evra na oskrbni dan; povprečje domov v Sloveniji je bilo 25,38 evra na oskrbni dan. Predloga za zvišanje cen še nismo pripravili, v razumnih okvirih bomo poskušali uravnavati prihod-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
torek • 21. junija 2016
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
o dvigu cen oskrbnin
poslovanje za letošnje prvo trimesečje. Ker je rezultat komajda pozitiven, sta govorila o javnih naročilih za gradbena dela in storitve na področju informacijskih tehnologij.
Tožbe, vložene proti Domu upokojencev Ptuj:
1.	tožba nekdanjega zaposlenega na delovnem mestu vodje splošno-tehnične službe zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov;
2.	tožba nekdanje direktorice zavoda zaradi sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi;
3.	tožba nekdanjega zaposlenega na delovnem mestu vzdrževalec IV (II) zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas 12 mesecev in transformacije delovnega razmerja v nedoločen čas;
4.	tožba javne uslužbenke zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje finančno-računovodske službe iz poslovnih razlogov in ponudbe nove, ustrezne pogodbe o zaposlitvi;
5.	tožba ene izmed kandidatk, ki so se v marcu 2015 prijavili na razpisano prosto delovno mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj. Tožnica domu očita, da je nezakonito izvedel postopek izbire in imenovanja direktorice ter neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta sedanje direktorice;
6.	tožba Zadruge sončnih elektrarn Slovenije zaradi odpovedi pogodbe o vzdrževanju sončnih elektrarn na strehah Doma upokojencev Ptuj;
7.	tožba revizijske družbe KPMG Slovenija zaradi neplačanih dodatno izvedenih del.
Tožbe so bile vložene v času od nastopa funkcije novega vodstva, torej v obdobju zadnjega leta in pol.
Vir: Dom upokojencev Ptuj
Izvajalci IT storitev v Domu Ptuj	
Agenda	49.523 €
Pro-bit	22.532 €
Genis	18.062 €
Softtrade	34.421 €
Pro-web	6.291 €
Epro	12.553 €
Einfo	1.312 €
Skupaj	144.985 €
Prikazana so plačila za obdobje leta in pol (dec 2014 - jun. 2016).
Vir: Dom upokojencev Ptuj
novega objekta enote Koper zaradi neustrezno izvedene hidroizolacije temeljev. Izvedena je bila sanacija terase v prvem nadstropju objekta E in sočasno odpravljeno zamaka-nje prostorov delovne terapi-
je. Sobe in prostore, v katerih smo sanirali zamakanje, smo prepleskali. V letu 2015 je 88 različnih izvajalcev ter dobaviteljev izvedlo dela oz. storitve v skupni vrednosti 495.532 evrov,« razlaga Šemničkijeva.
Foto: Črtomir Goznik
upokojencev Ptuj 29 inšpekcijskih pregledov. V več primerih so inšpektorji in nadzorniki zaznali kršitve. Najvišja finančna sankcija, ki denarja Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije (49.500 evrov) zaradi preveč zaračunanih storitev. V zvezi s tem so plačali tudi 2.000
ke in odhodke. Načrtujemo, da bomo s tekočimi prihodki pokrili tekoče odhodke, stroške investicijskega vzdrževanja pa iz presežkov preteklih let. Dom bo tako neobičajno visoke presežke preteklih let vrnil sedanjim in bodočim stanovalcem ter zaposlenim skozi izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,« pravi direktorica.
Stroški poslovanja rastejo in rastejo
Medtem ko so se prihodki doma v lanskem letu v primerjavi s predhodnim znižali za dobrih 822.000 evrov, pa so poleg stroškov dela (za 647.000 evrov) narasli tudi stroški blaga, materiala in storitev ter amortizacije. Stroški storitev so poskočili za 45 odstotkov. Vodstvo ustanove v poslovnem poročilu pojasnjuje, da je razlog za povišanje vzdrževanje objektov.
»Stroške blaga in storitev smo povišali, saj zagotavljamo ugodnejše razmere za bivanje stanovalcev in delo zaposlenih, prav tako bistveno več sredstev namenjamo za izobraževanje. Večja inve-sticijsko-vzdrževalna dela so bila izvedena za sanacijo kopalnic v traktu A, ki smo se je morali urgentno lotiti zaradi zamakanja, urgentno smo morali urediti senčenje steklene strehe na mansardi objekta E; v poletnih mesecih so se namreč temperature v bivalnem prostoru dvignile čez 30 stopinj. Sanirali smo zamakanje
Očitki o oddaji del privilegiranim izvajalcem
Nekdanji zaposleni v domu Dejan Dokl, sicer sin nekdanje direktorice, zdajšnjemu vodstvu očita kršitve zakonodaje na področju javnih naročil. Vrsta del naj bi se oddala mimo javnih razpisov, vrednost naročil naj bi se drobila (zaradi izogibanja zakonski obvezi oddaje po javnem naročilu), delo naj bi dobivali privilegirani izvajalci ...
»Zaradi očitkov o drobljenju javnih naročil smo v domu naročili revizijo izvajanja naročil blaga in storitev. Revizijsko poročilo bo predstavljeno na jesenski seji sveta zavoda. Nikakor namenoma ne kršimo predpisov in del ne oddajamo privilegiranim izvajalcem. V obsegu neposrednega naročanja zmeraj izberemo ponudnika, ki nam zagotovi največjo kakovost za najnižjo ceno,« pravi direktorica. Dodajmo, da bo revizija oddaje javnih naročil res izvedena, vendar bo oddajo del obravnavala selektivno, saj bodo revizorji pod drobnogled vzeli samo naročila v vrednosti od 10.000 do 20.000 evrov.
Dokl opozarja še na domnevne nepravilnosti pri najemanju storitev s področja informacijskih tehnologij. Direktorica Še-
mničkijeva na očitek odgovarja: »Upravljanje in vzdrževanje informacijske infrastrukture zahteva visoko strokovna specifična znanja, prav tako so to specifične aplikacije, ki podpirajo procese dela v domu. Predrago in nesmiselno bi bilo na primer zaposliti strokovnjaka, ki bi samo za potrebe doma izdelal aplikacijo načrtovanja in evidentiranja delovnega časa ter aplikacijo o vodenju evidenc o uporabnikih in storitvah. Izvajalec, s katerim sodelujemo na tem področju, pokriva več kot polovico domov v Slovenji, torej nismo nobena izjema. Dom nikoli ni imel lastne informacijske službe. V letu 2014 je za urejanje informatike namenil zunanjemu izvajalcu 25.400 evrov brez javnega naročanja z naročilnico. Podjetje, ki naj bi izvedlo posodobitev informacijskega sistema, pa je registrirano za opravljanje računovodskih, knjigovodskih in revizijskih dejavnosti. Opravljene storitve novemu vodstvu kljub pozivu niso bile predstavljene. Navedeno dokazuje, da je že bivše vodstvo načrtovalo prenovo in posodobitev informacijskega sistema.«
Mojca Zemljarič
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 21. junija 2016
Sp. Podravje • Financiranje Knjižnice Ivana Potrča ostaja nedorečeno še naprej
Občine osrednjo regijsko knjižnico
Župani občin Sp. Podravja so na nedavni seji kolegija ponovno prisluhnili predlogu direktorja knjižnice Matjaža Neudauerja za ciranja bi prešli v letu 2018, a župani predlogu niso najbolj naklonjeni.
Nekatere moti neurejeno financiranje, ki se vleče iz preteklih let, ker občine plačujejo toliko, kot zmorejo ali hočejo. Če zneske, ki so jih vplačale v letu 2015, delimo s številom prebivalcev posamezne občine, ugotovimo, da so podeželske občine lani po prebivalcu plačale od 5,5 do dobrih 11 evrov, mestna občina (MO) Ptuj pa 24,6 evra. Po predlogu direktorja bi z letom 2018 zunanje občine po glavi prebivalca plačevale 11,47 in MO Ptuj
29,8 evra. Župan občine Cir-kulane Janez Jurgec je na seji kolegija izpostavil, da si tako visokega zneska sofinanciranja ne morejo privoščiti. Zanima ga tudi statistika obiska bralcev oz. članov knjižnice, ki prihajajo iz občine Cirkulane.
Direktor Neudauer je poudaril, da je financiranje knjižnice zakonska obveza občin, in med drugim dodal: »Enkrat moramo ta gordijski vozel presekati. Po normativu imamo zaposlenih tudi deset ljudi premalo.«
Jurgec se ni vdal: »Tudi država do občin ne izpolnjuje svojih zakonskih obveznosti: zakonsko določena povprečnina po prebivalcu je 637, dobimo pa 522 evrov.«
Dornava: »Dokler občine ne poravnajo obveznosti za nazaj, ne bomo plačali nič«
Župan občine Dornava Rajko Janžekovič na neenakost občin
Prihodki knjižnice 2011-2015
Leto	Prihodki (€)
2011	1.057.608
2012	1.062.065
2013	1.053.524
2014	1.222.252
2015	1.183.885
Vir: poslovna poročila, Ajpes
Primerjava sofinanciranja po občinah
Občina	Realizacija 2014 (€)	Po prebivalcu 2014 (€)	Realizacija 2015 (€)	Po prebivalcu 2015 (€)	Predlog 2018 (€)	Po prebivalcu 2018 (€)
Cirkulane	17.500	7,5	18.000	7,8	26.231	11,47
Destrnik	27.849	10,8	26.505	10,4	29.122	11,47
Dornava	31.961	11	31.714	11	33.056	11,47
Gorišnica	21.704	5,5	21.704	5,5	45.627	11,47
Hajdina	32.178	8,6	32.178	8,7	42.576	11,47
Juršinci	23.875	10	23.875	10,1	27.023	11,47
Kidričevo	55.474	8,5	54.616	8,5	73.970	11,47
Majšperk	35.000	8,9	28.000	7	45.719	11,47
Markovci	35.771	8,9	35.771	8,9	46.006	11,47
Podlehnik	20.608	11,2	20.266	11,1	20.852	11,47
Ptuj	605.342	26,1	569.339	24,6	689.244	29,8
Sv. Andraž	5.858	5,1	6.346	5,5	13.305	11,47
Trnovska vas	14.147	10,7	11.666	8,7	15.381	11,47
Videm	48.090	8,7	48.620	8,9	62.867	11,47
Zavrč	15.110	8,6	14.249	8,3	19.751	11,47
Žetale	12.028	9	11.770	9	14.922	11,47
SKUPAJ	1.002.495	-	954.619	-	1.205.652	-
Vir: Poslovno poročilo KIP 2015, Statistični urad RS (st. prebivalcev 2014, 2015)
pri financiranju osrednje regijske knjižnice opozarja že nekaj časa. Ker je občina Dornava v času njegovega županovanja vsa leta svoje finančne obveznosti do knjižnice izpolnjevala do zadnjega evra, zahteva, da tiste občine, ki niso plačevale celotnih zneskov (predvidenih po finančnih načrtih knjižnice), poravnajo primanjkljaj vplačanih sredstev.
»V občini Dornava se zavedamo, da mora regijska knjižnica dobro delovati, saj je pomembna predvsem za mlade iz našega okolja, ki študirajo in od katerih pričakujemo, da bodo temelj razvoja celotne regije. Občina Dornava je v minulih letih program knjižnice fi-
nancirala 100-odstotno. In ga bomo tudi v bodoče, vendar pod pogojem, da bodo vse občine plačale 100-odstotni program tudi za nazaj, najmanj za obdobje pet let. V nasprotnem primeru, če ne bo dokazil o plačilih, nam iz knjižnice niti ne pošiljajte kakršnihkoli dogovorov, pogodb ali česa podobnega. Razočaran sem, da v knjižnici vsa ta leta niste uspeli urediti financiranja, ki bi bilo korektno, pošteno za vse. Če se soočate s kadrovskimi problemi, pa razmislite, ali je bibliobus še aktualen in potreben. V času, ko nas je čas debelih krav zapustil, je treba potegniti tudi kakšno razumno odločitev,« je bil jasen Janžekovič.
Kidričevo • Problem vožnje tovornih vozil skozi Strnišče lahko reši le obvoznica
Strniscani upajo, da do hujše nesreče
Damjan Škafar iz Strnišča je v začetku junija opozoril občino, redarsko službo, policiste in tudi podjetje Talum na zmanjšano prometno varnost po ozki in nepregledni lokalni cesti. Pristojni so s problematiko seznanjeni, a na občini so prepričani, da bo končno rešitev prinesla le obvoznica.
Škafar opozarja, da vsakodnevno skozi vas pelje vsaj pet težkih tovornjakov, čeprav je s prometno signalizacijo opredeljeno, da po tej cesti ne smejo voziti. »Cesta je ozka, polna nepreglednih ovinkov in brez pločnika, zato vožnja tako velikih tovornjakov ogroža pešce, kolesarje in druge udeležence v prometu. Ne nazadnje pa vožnja tako težkih vozil uničuje cesto. Dodaten problem predstavljajo tuji vozniki, ki ugotovijo, da so se izgubili, in nato sredi ali pa na koncu vasi obračajo vozila. S tem še dodatno ogrožajo varnost v prometu in uničujejo cesto. Še bolj žalo-
stno pa je, da domači vozniki to cesto s pridom izkoriščajo kot bližnjico.«
Na to problematiko so Strni-ščani že večkrat opozorili tudi pristojne institucije, je povedal Škafar. »A edino, kar se je storilo, je bilo, da so ali policisti ali medobčinski redarji dan ali dva nadzorovali promet skozi Strnišče, nato pa je zgodba potekala spet po starem. Gašenje tako ne pomaga nič, treba bi bilo odpraviti vzroke.« Škafar meni, da bi morali pristojni postaviti dopolnilne table, ki bi usmerjale dostavo blaga v industrijsko cono. »Tuji vozniki namreč zapustijo podravsko
avtocesto na izvozu Hajdina in se usmerijo proti Kidričevemu po cesti Ptuj-Slovenska Bistrica. Neposredno pri odcepu za Kidričevo pa jih čaka tabla, ki opozarja na višino vozil zaradi podhoda pod železnico v Kidričevem, zato pričnejo iskati druge, alternativne poti - in to je navadno kar drugi odcep za naselje Strnišče.«
Škafar predlaga ustrezno označitev poti
Ta problem se je pojavil z gradnjo avtocestnega odcepa za Hajdino. Prej so namreč
tovornjaki avtocesto zapustili v Slovenski Bistrici, in kot poudarja Škafar, je bil obvoz zaradi podhoda pod železnico, ki s svojo višino preprečuje promet večjih tovornjakov, označen. »Sedaj, ko je avtocesta zgrajena in se je prometni tok preusmeril, pa nobena signalizacija pri izvozu z avtoceste ne ponuja obvoza. Zato prosim ustrezne naslove, da težavo skupaj preučijo in čim prej ustrezno ukrepajo. S tem ne mislim na represivne metode kaznovanja, čeprav bi tako tuji kot naši vozniki morali poznati prometne predpise in jih tudi spoštovati, temveč na ustrezno
označitev obvoza transporta v tovarno Talum. Do takrat pa, upam, da ne bo prišlo do kakšne hujše nesreče, ker bo del odgovornosti tudi vaš!« je zaključil Škafar.
Talum: Naši dobavitelji so prejeli načrt poti do družbe
Iz Taluma so odgovorili, da nenehno obveščajo svoje kupce, dobavitelje, prevoznike o dostavno-prevzemnih časih znotraj industrijske cone Ta-lum. »V aprilu smo jih seznanili
o možnosti parkiranja tovornih vozila na urejenem parkirišču postajališča Dravsko polje ob avtocestnem odseku Slivnica-
torek • 21. junija 2016
V središču
ŠtajerskiTEHnUK 5
financirajo vsaka po svoje
uvedbo financiranja knjižnice po ključu števila prebivalcev posamezne občine oz. po tako imenovani glavarini. Na nov način finan-
ključu, temveč so jih določili na način, koliko denarja je bila posamezna občina pripravljena dati. Nekaj občin, med katerimi je tudi Dornava, je sprejelo finančno obveznost, kot jo je
predlagalo vodstvo knjižnice, kar nekaj pa je občin, ki se finančnega plana knjižnice niso držale in so zneske sofinanciranja določile po lastni presoji. Med občinami, ki so glede na
povprečje po številu prebivalcev plačevale največ, so Dornava, Podlehnik, Destrnik, Juršin-ci in Trnovska vas (v povprečju med 10 in 11 evri po glavi občana), najmanj pa sta plačevali
■v//////////////////////^^^^
Poravnava za nazaj odvisna od dobre volje županov
Poravnava obveznosti občin za nazaj ne bo tako enostavna. Vprašanje je, ali so neplačane obveznosti sploh izterljive. Zato je samo od dobre volje vodstev občin odvisno, ali bi bili karkoli pripravljeni poravnati za nazaj. Občine so namreč z vodstvom knjižnice za vsako leto individualno sklenile pogodbo o sofinanciranju in finančne obveznosti po pogodbi izpolnile. Problem je v tem, da se zneski obveznosti na pogodbah za občine niso izračunavali po enakopravnem oz. enakovrednem
Direktor knjižnice Matjaž Neudauer predlaga, da bi občine podpisale pismo o nameri za nakup novega bibliobusa. Sedanji je iz leta 2003, zamenjali bi ga v letu 2018, ko bo star 15 let. »Cene bibliobusov so okrog 350.000 evrov. Za sofinanciranje nakupa bi se prijavili na razpis ministrstva za kulturo. Iz tega naslova bi lahko pridobili 190.000 evrov, 160.000 evrov pa bi prispevale občine. Predlagamo, da občine v letu 2017 podpišete pismo o nameri, nakup bi izvedli v letu 2018, ko bi občine v proračunih za ta namen zagotovile sredstva. Zneske sofinanciranja bi razdelili glede na število prebivalcev po občinah,« pojasnjuje prvi mož ptujske knjižnice.
Predloga za nakup bibliobusa župani niso sprejeli odprtih rok, saj da gre za nadstandard, ki po zakonodaji ni nujno potreben. Ker je po zakonodaji treba zagotoviti krajevne knjižnice, nekateri župani predlagajo, da se šolske knjižnice dopolnijo in oblikujejo kot krajevne. Takšen model so pred leti uvedli na območju, ki ga pokriva Knjižnica Ormož.
^////////////////////^^^^
é
ne bo prišlo
v Strnišču zaradi vsakodnevne vožnje tovornjakov
Draženci ter vsem priložili tudi	na Tovarniški cesti, zato je tre-načrt poti do družbe Talum. Se-	ba v reševanje te problematike veda pa poudarjamo, da Talum	vključiti vsa podjetja. S pristojni edino podjetje, ki je locirano	nimi, ki so odgovorni za ureja-
Foto: Črtomir Goznik
nje prometne signalizacije, bo treba ponovno pregledati možnosti postavitve dodatne signalizacije in označitve. Seveda pa se bodo vedno našli tudi takšni, ki bodo kljub jasni signalizaciji iskali svoje bližnjice.«
Redarji in policisti bodo nadaljevali nadzor
Da so s problematiko vožnje s tovornimi vozili skozi naselje Strnišče redarji seznanjeni, je povedal tudi Robert Brkic, vodja medobčinskih redarjev, in ponovil besede Škafarja o nadzoru vožnje. Dodal je, da bodo nadzore nadaljevali, a le v času, ko imajo predvideno prisotnost na območju občine Kidričevo. »S pristojnim občinskim organom za ceste si bomo prioritetno ogledali to območje in se dogovorili o postavitvi enotne prometne signalizacije (glede na osno obremenitev ali na največjo dovoljeno maso ...), ki omejuje ali prepoveduje vožnjo tovornih vozil iz smeri Kidričevega (Kopališka ulica)
občini Sv. Andraž in Gorišnica (5 in 5,5 evra po občanu). Zneski preostalih občin so od sedem do devet evrov na občana; podrobneje so predstavljeni v tabeli. MO Ptuj je leta 2014 po prebivalcu plačala dobrih 26, lani 24,6 evra.
Opomini in
zamudnine prinesli
dobrih 21.000 evrov
Lanskoletni prihodki knjižnice so znašali 1.183.000 evrov. Od tega je približno polovico sredstev prispevala MO Ptuj, 569.000 evrov. Preostalih 15 občin je knjižnico sofinanciralo v znesku 385.000 evrov. Prihodki iz naslova javnih del (zavod za zaposlovanje in občine) so znašali nekaj manj kot 42.000, prispevek ministrstva za kulturo 113.000 in lastni prihodki knjižnice slabih 68.000 evrov. Med lastnimi prihodki
predstavljajo najvišji del članarine (39.400 evrov), opomini (13.300) in zamudnine (8.300 evrov).
Med odhodki predstavljajo najvišji strošek plače zaposlenih, 786.000 evrov. Splošni materialni stroški (elektrika, komunalne storitve in drugi tekoči stroški) so znašali 111.000, programski stroški pa 116.000 evrov. Za nakup knjižničnega gradiva so namenili slabih 145.000 evrov.
Po podatkih iz poslovnega poročila se je število aktivnih članov v ptujski knjižnici od leta 2007 do lani s 14.182 znižalo na 11.988, medtem ko se je obisk povišal. V letu 2007 so beležili 117.330, lani 158.677 izposoj. V upadu je tudi prirast gradiva: leta 2007 so nabavili 19.000 enot novega knjižničnega gradiva, lani slabih 11.000. Od tega je knjižnica okrog tisoč knjig dobila podarjenih.
Mojca Zemljarič
v Strnišče in iz smeri Župečja vas-Strnišče.«
Nadzore prometa bodo v skladu s kadrovskimi zmožnostmi nadaljevali tudi policisti. Ob tem bodo pregledali vso postavljeno signalizacijo in ob morebitnih ugotovljenih nepravilnosti na občino podali pobudo za spremembo prometne signalizacije, saj je ta pristojna za postavitev ustrezne signalizacije na lokalni cesti.
Rešitev je obvoznica
A le postavitev prometne signalizacije ne bo rešila problema, so prepričani na občini Kidričevo. »Znake imamo postavljene, vendar ko je tovor-njakar že v Kidričevem, je prepozno; ustaviti bi jih morali že pri Hajdini. Žal pa voznike tudi navigacijski sistem vodi skozi Strnišče. Problem tovornjakov v Strnišču in tudi Njivercah bo rešen z izgradnjo obvoznice, kdaj pa ta bo zgrajena, je odvisno od direkcije za infrastrukturo,« sta povedala direktor občinske uprave Damjan Napast in župan Anton Leskovar.
Mojca Vtič
Foto: Črtomir Goznik
Najbolj kritičen do neenakopravnega financiranja regijske knjižnice s strani občin je dornavski župan Rajko Janžekovič.

ODGOVORNO OBNAVLJAMO !N VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE. OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO, PRILAGODITE
VOŽNJE
VARNOSTNO RAZDALJO
6 Štajerski TEDNIK
Politika
torek • 21. junija 2016
Slovenska Bistrica • Zavodi opozarjajo na kadrovsko podhranjenost in prostorsko stisko
Žagar: »Težave zavodov so posledi
Slovenjebistriške svetnice in svetniki se bodo na junijski seji seznanili s poročili o delovanju šol, vrtca in drugih javnih
Na Bistriškem deluje devet osnovnih šol (brez podružničnih). Kot izhaja iz poročil, je skupen problem šol, da so se proračunska sredstva v letu 2015 v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za kar 46 % ali več. Tako ravnatelji opozarjajo, da zaradi takšnega stanja v šolah ne morejo izvajati nujnih obnov in nabav računalniške tehnologije, učnih pripomočkov, knjig za potrebe šolske knjižnice ter da izvajajo samo še zares nujna vzdrževalna dela na objektu in opremi, pri čemer so prisiljeni nenamensko koristiti sredstva šolskega ministrstva.
V OŠ Pohorskega odreda, ki pod streho združuje največ učencev, opozarjajo na prostorsko stisko: »Že drugo leto vpisujemo štiri oddelke prvih razredov na matični šoli in en oddelek na podružnici. Prostorska stiska je vse večja. Vsako leto imamo dva oddelka več. Povečano število učencev in oddelkov pa prinaša dokup pohištva, garderobnih omaric in IKT-opre-me (projektorji, računalniki). Potreben je dokup didaktičnega materiala za potrebe večjega števila oddelkov.« Prostorska stiska pesti tudi OŠ Gustava Šiliha Laporje, pod njenim okriljem namreč deluje tudi vrtec. »Potrebujemo nov vrtec, saj sta dve igralnici v prostorih šole v 2. nadstropju in nastal je problem požarne varnosti. Novi del šole in telovadnica pa nujno potrebujeta novo energetsko varčno fasado. Stene telovadnice napada plesen, zato jih je nujno
zaščititi s fasado. Telovadnica potrebuje tudi varčno razsvetljavo,« je povedala ravnateljica Margareta Voglar. Izpostavila je tudi zmanjševanje kadra zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ in ukinitve razpisov za državna in evropska sredstva.
OŠ Minke Namestnik Sonje obiskuje 35 učencev v štirih kombiniranih oddelkih prilagojenega programa devetletne osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja obiskuje 17 učencev in program domske vzgoje 13 otrok. »Kot edino oviro, ki jo prepoznavamo v okolju, lahko navedemo še vedno prisotne predsodke družbe o otrocih s posebnimi potrebami, ki pa jih je zaradi angažiranosti delavcev našega zavoda vedno manj,« je kot največji problem izpostavila Klavdija Fridrih. Opozorila je še na težave s financiranjem s strani ministrstva in na dotrajanost stavb.
Vrtec pestita plačilna nedisciplina in pomanjkanje prostorov
Vrtec Otona Župančiča, ki skrbi za predšolsko vzgojo 1292 otrok, še naprej ogroža plačilna nedisciplina staršev. »Vzpostavili smo ustrezen monitoring za opominjanje in vlaganje tožb, kljub temu pa se glede na večanje števila otrok v vrtcu poveču-
Ivan Žagar, župan občine Slovenska Bistrica
Za komentar po poročilih javnih zavodov smo zaprosili župana Slovenske Bistrice Ivana Žagarja, ki je odvrnil, da so težave, s katerimi se soočajo zavodi, v prvi vrsti posledica zmanjšanega financiranja občin. »Dogaja se to, kar sem že pred časom napovedal. Ne moremo v enaki meri financirati zavodov, če nam je država na letni ravni zaradi znižanja povprečnine odtegnila štiri milijone evrov. Ob tem pozivam ravnatelje, naj težave, s katerimi se soočajo, predstavijo pristojni ministrici. Namreč mi financiramo vse stroške, ki jih moramo, ob tem pa imamo praktično vse šole obnovljene, tako da večjih potreb po investicijah na tem področju ne bi smelo biti.« Prav tako je občina že pred časom pristopila k reševanju prostorske stiske na področju predšolske vzgoje z gradnjo vrtcev na Zgornji Polskavi, prizidka na Zgornji Ložni-ci. Sedaj je občina odkupila tudi objekt na Črešnjevcu, kjer bo uredila vrtčevske prostore, prav tako pripravljajo projekt za vrtec v Laporju. »Seveda pa imajo vsi zavodi takšne in drugačne želje, več kot to ne zmoremo. So pa težave refleksija odnosa države do občin. Prav tako sedaj potekajo pogajanja javnega sektorja in države, bojim se, da bomo občine še dodatno obremenjene.«
je tudi znesek dolgov,« je poudarila ravnateljica Ivana Leskovar.
Še vedno se vrtec spopada tudi s pomanjkanjem prostora. V mestu Slovenska Bistrica imajo enoto vrtca v blokih. Po normativu bi morala igralnica meriti vsaj 40 m2, v blokih pa merijo 23 m2. »Čeprav se izjemno trudimo z zanimivimi vsebinami in podaljšanim bivanjem otrok v naravi, se veliko staršem zdi nedopustno, da so njihovi otroci
v tako slabih pogojih. Prizidek k vrtcu na Zgornji Ložnici je že v uporabi, zgrajen je tudi vrtec na Zgornji Polskavi, na Spodnji Polskavi, Pragerskem in na Ti-nju imamo nove vrtce, ki pa trenutno ne zadoščajo. Povsod imamo oddelke še na drugih lokacijah. Za otroke smo na Ke-blju poleg oddelka v osnovni šoli uredili stanovanje. Zaključuje se že tretje leto, odkar smo oblikovali še en oddelek, zato
predlagamo, da občina razmisli o dograditvi podružnične šole.«
Ravnateljica je v poročilu opozorila tudi na kadrovsko zasedbo, ki bi morala biti glede na normative višja za 17 zaposlenih. »To je naš prispevek k ugodni ceni programov v vrtcu, tako za občine kakor tudi za starše.«
Zavod za kulturo (le) slabe 3 % prihodkov iz tržne dejavnosti
Na kadrovsko podhranjenost opozarja tudi direktorica Zavo-
Ptuj • Financiranje Mestnega gledališča Ptuj
Ptujskemu gledališču dobrih sedem tisočakov več kot lani
Iz Mestne občine (MO) Ptuj so se odzvali na naš članek Šest premier v duhu časa, objavljen 10. junija. V njem smo zapisali, da je lani ptujska občina za gledališke abonmaje v proračunu rezervirala 8.769 evrov, letos pa je sofinanciranje abonmajskega programa ukinila.
Na MO Ptuj v svojem odzivu opozarjajo, da je v celoti Mestnemu gledališču Ptuj (MGP) namenila 7.294 evrov več kot v lanskem letu. Pojasnjujejo: »V letu 2015 je MGP za izvedbo programa s strani MO Ptuj prejelo 504.537 evrov. Ob rebalan-
su proračuna je bila postavka za materialne stroške zvišana s 63.023 evrov na 73.023 evrov; tako je bilo zagotovljenih dodatnih 10.000 evrov za materialne stroške. Lani je MO Ptuj zavodu sofinancirala tudi abonmaje, kar je razvidno iz preglednice
postavk in kot je omenjeno v citiranem članku.«
Pa letos?
»V letu 2016 je bilo MGP z letno pogodbo za njihov program dela namenjenih 501.841 evrov, z že veljavnim rebalansom proračuna pa zagotovljenih še dodatnih 10.000 evrov za investicijsko in tekoče vzdrževanje, kar skupaj znaša 511.841 evrov. Res je bila postavka za sofinanciranje abonmajev v letošnjem letu ukinjena, vendar je bila postavka za materialne stroške že ob potrditvi letošnjega proračuna, torej pred sprejemom rebalansa proračuna, v primerjavi z
lanskim letom za 13.769 evrov višja. Kljub temu da MO Ptuj letos ne sofinancira gledaliških abonmajev, je gledališču zagotovljenih 7.294 evrov več kot lani,« pravijo na občini.
Razlika je torej 7.294 evrov in to v korist gledališča, kar je za občinski proračun zelo pohvalno. Iz preglednice pa je jasno, da bo letos gledališče imelo več denarja za vzdrževanje stavbe in opreme (investicijsko in tekoče vzdrževanje). Razvidno je tudi, da občinski proračun prav za ta namen v lanskem letu svojemu zavodu ni namenil niti evra, pa je zato letošnje povišanje ne le nujno, ampak zagotovo tudi potrebno. Vendar pa naš članek ni govoril o problemu investicij-
skega in tekočega vzdrževanja, ampak o povsem drugem namenu: lani je MGP za abonmaje dobilo 8.769 evrov, letos pa nič. In nikjer nismo trdili, da je to celovita in celotna informacija - članek je govoril izključno o podpori abonmajem. To v poslanem pismu MO Ptuj tudi priznava: »Posebej poudarjamo, da smo v MO Ptuj neprestano v dogovarjanju in v sodelovanju z vodstvom MGP pri iskanju skupnih rešitev za nemoteno delovanje gledališča. Oboji se moramo zavedati, da je sedanje stanje odraz preteklih odločitev, investicij in že sprejetih pogodbenih obveznosti. Rešitve iščemo tudi s trenutnim lastnikom objekta Heta Asset Resolution, od ka-
terega pričakujemo določena vlaganja v objekt. Direktor MGP je v začetku leta 2016 občini predložil predlog sanacijskega programa, na podlagi katerega smo povišali financiranje materialnih stroškov.«
Čeprav denarja za abonmaje letos niso namenili, na MO Ptuj pravijo: »Glede na razpoložljive kadrovske in finančne vire je pričakovati, da se izvaja dejavnost v dogovorjenih okvirih in v skladu z možnostmi. Sicer je pričakovana in pomembna naloga direktorja gledališča kot menedžerja tudi v tem, kako zna z razpoložljivimi viri gospodarno izvajati zaupano dejavnost javnega zavoda.«
Eva Milošič
Sredstva, ki jih je Mestna občina Ptuj v lanskem in letošnjem proračunu namenila Mestnemu gledališču Ptuj (v evrih)
1 Postavka	I 2015	I 2016 I
Plače	154.905	157.209
Materialni stroški	73.023	62.543
Najemnina	232.087	232.087
Gledališki projekti	35.753	35.753
Abonmaji	8.769	0
Investicijsko in tekoče vzdrževanje	0	24.249
Skupaj	504.537	511.841
Vir: Mestna občina Ptuj
torek • 21. junija 2016
Politika
Štajerski TEDNIK 7
ca manjšega financiranja občin
zavodov v letu 2015. Problemi zavodov so si podobni - prostorska stiska in kadrovska podhranjenost.
«
1 Zavod	I Prihodki v evrih	Odhodki v evrih	Število zaposlenih (redno in preko javnih del) 1	Povprečna bruto plača v evrih
, Ljudska univerza	225.329	224.557	4	1.936
Vrtec Slovenska Bistrica	5.568.683	5.610.462	235	1.208
Lekarna Slovenska Bistrica	5.719.242	5.581.816	23	2.113
. Zavod za kulturo	560.751	541.296	18	1.350
Javni zavod za šport	406.864	389.308	8	1.288
' OŠ Šmartno na Pohorju	665.562	670.166	22,53	1.754 (brez javnih del)
' OŠ Partizanska bolnišnica jesen Tinje	999.233	1.001.336	23,05	1.592
OŠ Pohorskega odreda	2.761.054	2.759.220	92	1.725 (brez javnih del), 855 javna dela
Knjižnica Josipa Vošnjaka	490.270	490.303	19,5	1.448 (brez javnih del)
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec	1.174.628	1.188.355	45,45	1.481
OŠ Gustava Šiliha Laporje	1.118.083	1.106.792	42	1.465
2. Osnovna šola	1.747.220	1.750.654	57	1.706
Glasbena šola	921.976	921.967	37	1.788
OŠ Spodnja Polskava	2.545.517	2.518.150	73,15	1.661
OŠ Minke Namestnik Sonje	1.040.416	1.035.394	43	1.646; 849 javno delo
Srednja šola Slovenska Bistrica	4.148.486	4.140.862	45,75	1.849
t KTV Slovenska Bistrica	150.032	154.702	3	1.635
da za kulturo Slovenska Bistrica Herta Žagar. Izpostavila je tudi, da denar, ki ga zavodu zagotavlja občina kot ustanoviteljica, zadošča zgolj za sprotno vzdrževanje objektov in za redno kulturno dejavnost in delovanje zavoda, ne omogoča pa razvoja. Zato naj bi se zavod vse bolj spo-
gledoval s tržnimi dejavnostmi, tako izhaja iz poročila, da je zavod s tržnimi dejavnostmi zaslužil 15.719 evrov, a to predstavlja le 2,8 % prihodkov.
Kadrovsko pomanjkanje in prostorska stiska pestita tudi slovenjebistriško knjižnico. Kot opozarja direktorica Patricija
Breznikar, knjižnica dosega le 65-odstotno zasedbo sistematiziranih mest. »Posebej izstopamo pri nedoseganju standarda zaposlenih bibliotekarjev, kar resnično zelo čutimo pri organizaciji samega dela v osrednji knjižnici in krajevnih knjižnicah.«
Poslovno uspešno leto za Ljudsko univerzo
Direktorica Ljudske univerze Brigita Kruder je leto 2015 ocenila kot poslovno uspešno. »Pa ne le zaradi pozitivnega poslovnega izida, pač pa predvsem zaradi prenovljene hiše, ustvarjalne energije, uresničenih dobrih idej in projektov ...« Ob tem pa je poudarila, da se še vedno soočajo z nestabilnostjo v delovanju javne službe na področju izobraževanja odraslih. »Kar na žalost še vedno pomeni, po občutku, plačano za nazaj, brez dolgoročnih strateških ciljev in usmeritev. Prav tako tudi leto 2015 ni prineslo pričakovanih razpisov iz nove perspektive.«
Poslovno uspešno je bilo leto 2015 tudi za javni zavod za šport. Končali so ga s pozitivnim presežkom v višini 17.562 evrov. Direktor zavoda Marjan Štimec pa je v poročilu opozoril
na nujnost obnove ali gradnje športne dvorane Bistrica in obnovo tenis dvorane. »Večnamenska dvorana v Slovenski Bistrici bo prej ko slej realnost, saj se kraj hitro razvija in bo takšen objekt potreboval ne samo za šport. Dejstvo je, da je športna dvorana Bistrica obnove res nujno potrebna, saj ne odgovarja več zahtevam, ki jih pano-žna zveza in šolska tekmovanja predpisujejo.«
KTV Slovenska Bistrica odslej pod RIC?
S kroničnim pomanjkanjem sredstev pa se sooča slovenje-bistriška kabelska televizija. »Modernizacija studijske in računalniško programske opreme je seveda ključnega pomena za izvajanje televizijske informativne dejavnosti oziroma delovanje TV Studia Bistrica. Ocenjuje se, da bo treba za te
namene v prihodnjih dveh do treh letih zagotoviti približno 30.000 evrov. Posamezne tehnične komponente so stare tudi do 15 let in so zastarale tako v tehničnem kot funkcionalnem pogledu,« je izpostavil direktor Drago Čož. Dodal je tudi, da zavod deluje v prostorih, ki so v zasebni lasti in za to plačuje najemnino, ki na letni ravni znaša 12.000 evrov.
Bo pa letošnje leto prelomno za delovanje zavoda, saj je zbor članov Društva za KTV Slovenska Bistrica na svojem rednem letnem zbor sprejel sklep, da se društvo s 30. junijem izbriše iz registra društev. Kar pomeni, da pogodba o ustanovitvi zavoda iz leta 2000 z datumom ukinitve društva preneha veljati. Na občini razmišljajo, tako nam je v enem izmed pogovor dejal župan Ivan Žagar, da bi zavod pripojili k Razvojno informacijskemu centru.
Mojca Vtič
Foto: MV
Markovci • Deseta seja občinskega sveta
Na svidenje jeseni!
V sredo, 15. junija, so se markovski svetniki sestali na deseti seji občinskega sveta in se spoprijeli s številnimi aktualnimi nalogami občine.
Po običaju so sejo začeli s svetniškimi pobudami in vprašanji. V glavnem so se lotevali nepravilnosti, ki jih svetniki opažajo v svojem okolju ali jih nanje opozorijo sokrajani (»glasni« kanalizacijski jaški, vprašanje lekarne v Markovcih (nič ne bo), govorice o nedelujoči čistilni napravi (niso resnične), napake na cestah zaradi slabe izvedbe (izvajalec opozorjen), prestavitev defibrilatorja (bo, ko bo), prepoved dostopa na pomol na Ptujskem jezeru (le čemu potem služi pomol?), zaraščeni pločniki, ker lastniki ne porežejo zelenja ob cesti na svojem dvorišču ...).
V nadaljevanju so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna 2015. Lani so v mar-
kovski občini razpolagali s prihodki v visi 4,9 milijona evrov, odhodkov pa je bilo skoraj, 4,7
milijona, tako da so v letošnjo blagajno prenesli dobrih 200 tisočakov. Sledilo je poročilo
nadzornega odbora o nadzoru za leto 2014, več razprave pa so namenili največji letošnji načrtovani investiciji, gradnji kanalizacije in obnovi vodovoda v Novi vasi pri Markovcih. Obstaja namreč možnost državnega in evropskega financiranja, vendar denarja letos ne bo, upajo pa, da bodo vsaj razpisi, na katerih bodo lahko kandidirali. Na občini so prepričani, da bodo na njih uspeli, saj gre za del projek-
r
nw wBH«imwti
Tudi desete seje so se udeležili vsi markovski svetniki...
Foto: jš
ta agromelioracije, po katerem je občina Markovci dolžna zagotoviti odvajanje komunalnih odpadnih voda v Novi vasi do 30. 6. 2017. Ker so na občini podvomili o letošnjem sofinanciranju z evropskimi sredstvi, so inšpektorat za okolje in prostor prosili za podaljšanje roka dokončanja kanalizacije, a kot so bili telefonsko obveščeni (pisni odgovor še čakajo), rok ne bo podaljšan. Če gredo v financiranje kanalizacije v Novi vasi sami, bi to lahko pomenilo izgubo tudi do 800 tisoč evrov evropskega denarja, zato so sklenili, da bodo začetek investicije premaknili na jesen in se takrat dokončno odločili, kaj storiti. V tem smislu so dopolnili predlagani sklep o pričetku gradnje 4.281,3 m dolge kanalizacije v Novi vasi, kjer bodo hkrati še obnavljali vodovod.
Sejo so nadaljevali s sprejemom projekta podjetniškega inkubatorja, strinjali so se s spremembo načrtov gasilskega društva Prvenci-Strelci o spremembi načrtovane porabe denarja, ki ga imajo za letos določenega
v proračunu (namesto vlaganja v opremo bodo obnavljali streho) in sprejeli še cel niz premo-ženjsko-pravnih sklepov - od lastninjenja polovice čistilne naprave v Forminu do uvedbe služnosti za Elektro Maribor.
V zadnji točki je vodja medobčinskih redarjev Robert Brkic predstavil oceno varnosti na območju Markovcev, pri čemer je posebej izpostavil voznike tovornjakov, ki ne upoštevajo postavljene prometne signalizacije, opozoril na neprimerno vodenje psov, pojasnil pa tudi, da je jeza tistih, ki jih moti, če sosed v nedeljo kosi travo, neupravičena; po veljavnem odloku o javnem redu ne gre za prekršek, pa čeprav je mogoče to za koga moteče (in je vsaj znak slabe vzgoje,če ne česa drugega) ...
Na koncu pa še tisto, česar gledalci televizijskega prenosa tokratne markovske seje niso videli: župan je svetnikom pod »razno« ob kozarčku zaželel prijetne poletne počitnice in jih povabil k enako dobremu delu jeseni ...
jš
8 Štajerski TEDNIK
Kmetijstvo
torek • 21. junija 2016
Slovenija, Podravje • Lovci ocenili, da je divjad lani povzročila za 340.000 evrov škode
Višina škode ter število divjadi in
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije kmetje zbirajo podpise pod peticijo za zmanjšanje škod po divjadi in zvereh. zaradi škod še splača kmetovati. Na drugi strani pa iz Lovske zveze Slovenije poudarjajo, da škoda po divjadi v loviščih, ki
Pregledi škod po divjadi v vseh loviščih, ki jih upravljajo lovske družine, v Sloveniji v zadnjih letih ne kažejo trenda naraščanja, po visokih škodah v 2012 in 2013 je ta padla in je bila zadnji dve leti na podobni višini. Največ škod je v severovzhodnem delu (Goričko) in v jugozahodnem delu Slovenije (Goriška).
»Največ škode na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči, in to običajno precej preko 80 % vseh škod, sledi pa jim jelenjad z okoli 10 %. Druge vrste so manj problematične, zanimivo pa je, da je med pomembnejšimi povzročitelji škode tudi siva vrana, in sicer kot četrti najpomembnejši povzročitelj. O spremembah velikosti populacij nimamo natančnejših podatkov, razen pri divjih prašičih, kjer je populacija, tako kot povsod v Evropi, narastla,« so povedali na Lovski zvezi Slovenije.
Stanje populacije medvedov in volkov spremlja Zavod za gozdove Slovenije. Po njihovih podatkih je populacija medveda v rahlem porastu, populacija volkov pa stabilna.
Izplačana škoda po vrstah divjadi
Lovskih družin 2011-2015 v evrih
Vrsta divjadi T
Divji prašič
304.504
551.720
427.112
260.068
285.989
I Skupaj 2011-2015
■ 1.829.395
Navadni jelen
Srna
Siva vrana
Jazbec
Poljski zajec
Lisica
Damjak
Gams
Kuna belica
Muflon
Nutrija
Fazan
Šoja
Sraka
Pižmovka
27.059
14.687
3.552
492
1.974
433
1.000
555
60
50
50
12
Skupaj letno: 354.431
43.083
79.420
17.272
19.312
4.420
3.103
3.947
1.048
144
3.530
570
503
120
535
219
171
120
564
130
85
417
220
34
80
0
0
622.036
535.849
44.722
18.130
4.246
725
191
2.251
100
220
1 33
175
60
0
331.024
34.688
228.974
12.928
82.330
1.574
16.897
1.330
7.544
385
6.224
1.470
5.229
100
1.855
220
1.385
197
1.075
630
760
727
105
375
218
312
127
207
0
12
339.965
2.183.306
V Zbornici ne verjamejo poročilu Lovske zveze in Zavoda za gozdove
A na KGZS se ne strinjajo z ugotovitvami pristojnih inštitu-cij, saj opozarjajo, da se je po-
pulacija medvedov in volkov v zadnjih desetletjih povečala do te mere, da sobivanje ni več strpno in vzdržno. Zato sprašujejo, ali je sprejemljivo, da se zveri pojavljajo redno v naseljih, tudi podnevi. »Glede na dejstvo, da večina kmetov zaradi izogibanja konfliktov z lovci škode ne prijavlja, ocenjujemo, da je dejanske škode vsaj za desetkra-
Vir: Lovska zveza Slovenije
tnik prijavljene. Predvsem velja to za škodo v gozdovih in za razpršeno stalno škodo. Slovensko podeželje trenutnega števila divjadi in zveri ne prenese. Zahtevamo, da se ob upravljanju s prosto živečimi živalmi upošteva tudi ljudi, ki živijo na podeželju,« sporočajo pristojnima ministrstvoma - kmetijskemu in okoljskemu - na KGZS.
Največ škode na kmetijskih površinah povzročijo divji prašiči.
2012
2013
2014
2015
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Slovenija, Podravje • Javna dela za sanacijo gozdov
Brezposelni bodo lahko zaslužili tudi v prihodnje
Sanacijo in obnovo gozdov po predlanskem žledolomu bodo z javnimi deli nadaljevali tudi letošnje in prihodnje leto. Javno povabilo za izbor programov je objavljeno na spletni strani zavoda za zaposlovanje, odprto pa bo do 1. avgusta letos oziroma do porabe sredstev. V dveh letih bo sicer ministrstvo za delo projektu namenilo 1,6 milijona evrov.
Ponudbe na javno povabilo bodo lahko oddali le neprofitni delodajalci od 23. junija dalje. V programe bo vključenih 100 brezposelnih oseb, prijavljenih v evidenci zavoda za zaposlovanje. Kot piše v povabilu, se lahko v javna dela za pomoč pri sanaciji in obnovi gozdov vključijo brezposelni, ne glede na trajanje svoje brezposelnosti, če so pripravljeni in sposobni opravljati takšno delo.
V okviru sanacije poškodovanih gozdov bodo pomagali zlasti pri izbiri drevja za sanitarni posek, varstvenih delih, meritvah prizadetih gozdnih sestojev ter pri organizaciji in usklajevanju dela. V sklopu obnove poškodovanih gozdov bodo lahko sodelovali predvsem pri pripravi tal za sajenje, sajenju sadik in njihovi zaščiti.
Tisti, ki bodo vključeni v programe javnih del, pa ne bodo smeli opravljati sečnje in drugih nevarnih del.
Na zavodu za zaposlovanje so zapisali, da je eden od pogojev za vključitev kandidatov v program uspešno opravljen zdravniški pregled. Po vključitvi v javna dela bodo udeležencem zagotovljeni cepljenje proti klopom, usposabljanje za varno opravljanje dela in zaščitna oprema.
Za izvedbo javnega povabila bo ministrstvo za delo namenilo nekaj manj kot 1,6 milijona evrov, od tega letos 600.000 evrov, prihodnje leto pa nekaj manj kot milijon. Programi bodo izbrani za dve leti, tako da bodo brezposelni letos lahko vključeni najdlje do 30. novembra, prihodnje leto pa od 1. marca in prav tako do 30. novembra.
(sta)
Ptuj, Podravje • Dan mlekarjev ptujske mlekarske zadruge
Cene mleka mizerne - do kam še?
Člani Mlekarske zadruge Ptuj, največje odkupovalke mleka na Slovenskem, so se junija ponovno zbrali, tokrat na Dnevu mlekarjev. »Namen srečanja je, da člane seznanimo s trenutno situacijo,« je povedal direktor Drago Zupanič.
Ptujska mlekarska zadruga je letos povečala odkup za približno 45 %, saj so prevzeli odkupno območje Pomurske mlekarske zadruge in KZ Križevci Ljutomer. Zadruga pa je prevzela tudi Pomurske mlekarne. »Mlekarna je prevzeta, ne moremo pa še govoriti o deležih. Lahko pa povem, da imamo z Delavsko hranilnico več kot 75 % lastniškega deleža mlekarne. Prvi rezultati prevzetja se že kažejo. Namreč če bi lani mlekarni obrnili hrbet, bi ta končala v stečajnem postopku, sedaj pa imamo v svojih rokah predelavo, količina predelanega mleka raste in zadruga posluje z dobičkom,« je pojasnil Zupanič.
Mleka na trgu še vedno preveč
Direktor je marca na zboru članov opozarjal kmete, da bodo odkupne cene v poletnih mesecih najverjetneje padle pod 25 centov, in to je se tudi zgodilo. »Povprečna odkupna cena mleka je bila v maju nekaj nad 24 centov, cene so dosegle najnižje nivoje, a upamo, da smo prišli do dna. Morda je to težko slišati, vendar pa je ta cena še vedno zadovoljiva. Pritisk na mlekarne je namreč velik, saj trenutni trgi niso sposobni absorbirati vsega mleka, ki je na tržišču. Nekatere mlekarne v Evropi plačujejo mleko
po 20 centov ali celo nižje,« Zato je po mnenju Zupaniča pomembno, da se slovensko mleko trži zunaj evropskih meja, in eden izmed korakov k temu cilju je uspeh slovenskih mlekarn, ki so jim junija kitajski organi izdali dovoljenje, da se registrirajo za izvoz mlečnih izdelkov na Kitajsko. »To je zagotovo pozitivno sporočilo in spodbudna novica, vendar pa še ne pomeni konca mlečne krize.« O gibanju cen mleka v prihodnje pa je Zupa-nič dejal, da je težko napovedovati trende, a da je trdno prepričan, da prihajajo boljši časi.
Na Dnevu mlekarjev je zbrane člane seznanil tudi s projektom kmetijskega ministrstva Izbrana kakovosti. »Pomembno je, da se začne promocija slovenskega mleka, to bi morali začeti že pred leti. Vsaj v prvih letih s projektom sheme kakovosti kmetje ne bodo obremenjeni, saj bodo 25 centov na 1000 litrov oddanega mleka prispevale mlekarne, preostanek pa ministrstvo.«
Hrvati so nas pri promociji prehiteli po desni
Ta projekt pozdravlja tudi Jože Šmigoc iz kmetije Šmigoc v kraju
Repišče pri Vidmu, ki letno odda več kot milijon litrov mleka. »Ta promocijski projekt je zagotovo korak k izboljšanju stanja na mlekarskem področju, a zagotovo bo potrebnih še več. Kako pomembna je promocija, lahko vidimo na Hrvaškem, kjer je na vsakem sirčku označeno, da je ta hrvaški. Čeprav so se Hrvatje kasneje priključili EU, pa so nas na nekaterih področjih, tudi na promocijskem, prehiteli. Pomembno je namreč, da se vsi skupaj začnemo zavedati kakovosti slovenskega mleka in drugih kmetijskih pridelkov.«
O odkupnih cenah pa je Šmigoc dejal, da le s težavo premagujejo razmerje med stroški in odkupno ceno. »Naša kmetija je ravno pred to mlekarsko krizo zaključila investicijski cikel, ko smo postavili hleve z novo tehnologijo. Tako sedaj delamo samo za kredite in tekoče stroške. Pa že tukaj malo zaostajamo. Ostale države vzdržujejo cene tudi z ekonomskimi ukrepi, pri nas tega ni pričakovati, zato menim, da je ena izmed rešitev v lastni predelovalni industriji. Trenutno namreč niti ne vemo, ali so presežki takšni, kot jih prikazujejo mlekarne, ali so te številke zgolj vzvodi globalnih sistemov za pritisk na kmeta.«
Mojca Vtič
Foto: Anja Pšeničnik
Odkupne cene mleka so zgodovinsko nizke, a vendar po mnenju Zu-paniča glede na presežke mleka zadovoljive.
torek • 21. junija 2016
Kmetijstvo
Štajerski FEDNIK 9
zveri odvisna od sogovornika
Prepričani so, da povzročena škoda predstavlja breme, ki ga kmetovalci ne zmorejo več in da se mnogi že sprašujejo, ali se jih upravljajo lovske družine, ne narašča.
'■-ft'^
'" i -
V- . • _ ' —	-rt' "ni
Foto: Wikipedia
Omenjeno je zbornico prepričalo, da začnejo zbirati podpise pod peticijo za zmanjšanje škode po divjadi in zvereh. »Trenutno skupno število podpisov še ni zbrano, saj še nismo končali zbiranja in tudi nismo pozvali vseh posrednikov, da je zbiranje končano in da naj pošljejo pod-pisne obrazce.« Peticijo lahko kmetje podpišejo na obrazcu, ki je dostopen na spletni strani KGZS ali na izpostavah KGZS.
Medved povzročil za 290.000 evrov škode
O škodi, ki so jo lani povzročile živali zavarovanih prosto živečih vrst, so nam na okoljskem ministrstvu dejali, da poročilo šele pripravljajo. Povedali pa so, da so v letu 2015 škodo na premoženju ljudi povzročile živali 17 različnih zavarovanih živalskih vrst. Za vso povzročeno škodo je bilo izplačanih 290.296 evrov. Največ sredstev je bilo namenjenih povračilu škode, ki sta jo povzročila rjavi medved in volk, sledita pa škorec in veliki detel. Največ škode
je lani povzročil rjavi medved. »Pri reševanju odškodninskih zahtevkov je bilo v celoti ali delno ugodno rešenih 340 odškodninskih zahtevkov, ki so vklju-
čevali 339 škodnih dogodkov. Zavrnjenih je bilo 36 odškodninskih zahtevkov. Za izplačilo odškodnine je bilo odobrenih 143.321 evrov finančnih sred-
stev.« Volk je povzročil škodo v 110 primerih, višina odškodnine, ki je bila odobrena, je znašala 80.740 evrov.
Mojca Vtič
Lovci so odgovorni samo za povračilo škod po lovnih vrstah, torej divjadi, za škodo po zaščitenih vrstah (tudi velikih zvereh) pa odgovarja država, torej okoljsko ministrstvo. Škodo lovske družine v dogovoru z oškodovancem poravnavajo v največji meri z denarno odškodnino, v blagu in v obliki fizičnega odpravljanja škod, torej delom. Vse to po enotni metodologiji preračunajo v denarne zneske, saj le tako lahko pridejo do enoznačnega podatka o višinah škod. Ob tem poudarjajo, da lovske družine vso škodo sproti poravnavajo in ni zaostankov pri izplačilih.
Foto: wikipedia
Slov. gorice • Klub brigadirjev in pohodnikov
Za prebujanje in negovanje vrednot
V začetku junija so na prvi seji novoustanovljenega Kluba brigadirjev in pohodnikov Slovenskih goric izvolili delovno predsedstvo in pripravili program dela za leto 2016 ter okvirni načrt za leto 2017.
Za predsednico sekcije je bila izvoljena Marija Šauperl, Janez Sabler in Alojz Bezjak pa za podpredsednika , Darko Perko za tajnika, vlogo organizatorja delovnih akcij sta prevzela Janez Sabler in Janko Žel, pohoda pa bosta organizirala Miran Zorec in Drago Lipič. Intendantsko službo bo opravljal Marjan Ručigaj.
Zbrani so se dogovorili tudi o sodelovanju na 40. obletnici delovne akcije pri Sveti Ani, organizaciji razstave o delovnih akcijah v Knjižnici Lenart, izdaji zbornika Brigadirski dnevnik ter organizaciji pohodov, ki bi jih izvedli v prihajajočem letu. Čeprav so prej že delovali kot iniciativni odbor Kluba brigadirjev in pohodnikov Slovenskih goric, so se za formalno ustanovitev odločili, da bodo lažje organizirali raznovrstna srečanja, razstave in bi tudi na tak način prebujali ter negovali vrednote, ki so čedalje redkeje v uporabi: delo, tovarištvo, sodelovanje, požrtvovalnost, pri tem pa seveda vključevali tudi današnjo mladino.
Nina Zorman
urrtMA
_ ■ I ....I,.L '.^U'-. '
■ u .........
IR sygs?
ti
m
I sli
mm
Foto: Drago Lipič
Prva izbira, ka gre za zdravje	L™
Kar v zdravje vložiš, ti bo tudi zdravje povrnilo. Tega se dobro zavedajo v zavarovalnici Vzajemna, kjer svojim zavarovancem omogočajo program Varuh zdravja, v katerem jim pomagajo pri skrbi za zdrav življenjski slog z različnimi ugodnostmi s področja zdravja, športa in dobrega počutja. S ponudbo zdravstvenih zavarovanj sledijo enemu cilju: »Želimo biti prva izbira, ko gre za zdravstveno in osebno varnost posameznika in družine,« sta nam povedala Jana Skaza in Matjaž Iskra iz Vzajemne.
Matjaž Iskra, 051 684 830 Vzajemna
Jana Skaza, 031 369 852 Vzajemna
V	začetku lanskega leta ste svajim zavarovancem panudili brezplačen pragram Varuh zdravja. Kaj je njegav namen?
V	Vzajemni si kot zdravstvena zavarovalnica prizadevamo za preventivno skrb za zdravje, zato s programom spodbujamo zdrav življenjski slog svojih zavarovancev. Zasnovan je na načelih zdravega odnosa do zdravja in na razumevanju, da kar v zdravje vložiš, ti bo zdravje tudi povrnilo. Našim članom so tako na voljo številne ugodnosti: od brezplač-
nih preventivnih zdravstvenih storitev do ugodnih počitnic, brezplačnih tečajev ter popustov pri nakupih športne opreme in storitvah v centrih dobrega počutja. Poleg tega jim nudimo tudi pomoč pri vprašanjih, povezanih z zdravstvom, in naročanju pri zdravnikih specialistih.
Vasi zavarovanci imajo na voljo številne ugodnosti, poleg tega jim nudite najbolj ugodno premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako je, naša zavarovalnica za svoje zavarovance skrbi z najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pripravili smo tudi paket dobrodošlice, ki ga zavarovanci prejmejo ob sklenitvi zavarovanja. Paket vključuje darilno kartico v višini 25 evrov za nakup v trgovinah Spar in Interspar ali bon v vrednosti 35 evrov za nakup v športnih trgovinah Extreme Vital.
Bližajo se poletne počitnice, ko se bomo odpravili na oddih v tujino. Kaj svetujete vsem popotnikom?
Ne glede na to, ali se v tujino odpravljamo na daljše potovanje ali zgolj enodnevni izlet, je priporočlji-
vo, da si pred tem uredimo Vzaje-mnino zavarovanje za tujino. Ce se odpravljate v države, kjer je zdravstvena oskrba draga ali nezanesljiva, je sklenitev zavarovanja še toliko bolj pomembna. Ce se nam pripeti nezgoda ali doleti kakšna bolezen, nas lahko obisk zdravnika krepko udari po žepu. Takrat se zavarovanje izkaže za zelo pametno naložbo, saj je višina premije v primerjavi s stroški zdravljenja zanemarljiva.
Kaj priparačate tistim, ki se v tujina adpravija večkrat na leta?
Za vse, ki se čez leto pogosteje odpravljate v tujino, priporočava paket celoletnega zavarovanja Multritrip, s katerim boste poskrbeli za svojo zdravstveno varnost tudi pri nenačrtovanih poteh v tujino. Zavarovanje vam bomo z veseljem podrobneje predstavili, zato vabljeni, da naju obiščete v naši novi poslovalnici na Ptuju.
Poslovalnica Ptuj Minoritski trg 4, 2250 Ptuj tel.: 02/798 05 30
10 Šia/m&TEDNIK
Kultura
torek • 21. junija 2016
Zetale • Ex-tempore
Odslej Žetalam tudi trajen spomin
Občina Žetale je organizirala 16. Mednarodni slikarski ex-tempore krajinarjev Žetale, na katerem je sodelovalo 36 ljubiteljskih umetnikov iz vseh koncev Slovenije.
Ob odprtju razstave v večnamenski kulturni dvorani, so najboljših osem umetnin tudi nagradili. Izbrala jih je strokovna žirija, ki so jo sestavljali likovni kritik Mario Berdič, profesor likovne umetnosti in krajinar
Jože Foltin ter slikar in pobudnik prireditve Branko Gajšt. V nagradni sklad so sponzorji prispevali 2.840 evrov, v zameno pa nagrajena dela dobili v trajno last. Sodelovala so ptujska podjetja Asfalti, Cestno podjetje, Čisto
Žetalska krajina in vsakdanje življenje v Halozah vedno znova navdihujejo umetnike.
Foto: Branko Gajšt
Majšperk • Regijsko srečanje folklornih skupin
Obujali kulturno dediščino
Folklora niso samo noše ali kostumi, niti zgolj plesni koraki. Folklora je nadaljevanje tradicije, ohranjanje kulturne dediščine in zgodb.
Plese, kot so ketn polka, štaje-riš v troje, cvajšrit ..., so folklorniki s pesmijo povezali v devet različnih zgodb o nesrečni in tudi srečni ljubezni, nagajivosti deklet in fantov . in jih predstavili na regijskem srečanju v Maj-šperku v začetku junija.
Na majšperškem odru so se zavrteli člani mlajše folklorne skupine FD Lancova vas, folklorniki iz Cirkulan, Kulturnega društva Rogoznica, iz Poljčan, člani FS Jurovčan Kulturnega društva Ivana Cankarja Jurovski Dol, člani FD Rožmarin Dolena. Nastopili so tudi člani mladinske folklorne skupine Podkev KTD Miklavž pri Ormožu ter folklorniki iz Kulturnega društva Sveta Ana in Podgorci.
O videnem je Klavdija Žabot, ki je spremljala plesne korake in postavitve folklornih skupin, povedala: »Videla sem devet različ-
V	Beltincih bodo nastopili:
FS Klas Prosvetnega društva Horjul
FS Ponikve, Kulturnega društva Dobrepolje, sekcija Ponikve
Akademska FS Franceta Marolta ŠOU Ljubljana Odrasla FS Artiče FSta Tine Rožanca mladi, Ljubljana
V	Žalcu se bodo predstavili:
Akademska FS Ozara, mladinska skupina, Kranj FS Račna Kulturnega društva Franceta Prešerna, Račna FS Šaleško folklorno društvo 'Koleda' Velenje Mladinska FS 'Lintvar', Kulturno društvo Skrinja Šentjur Akademska FS Študent, Maribor FS Leščeček FS Marko, Beltinci
Na državnem srečanju Le plesat me pelji 2016 naših folkloristov ne bo
Srečanje v Majšperku je bilo zadnje v nizu sedmih regijskih srečanj. Najboljše folklorne skupine se bodo ponovno predstavile na državnem srečanju, prvo bo tradicionalno v Beltincih 24. julija ter nato še 22. oktobra v Žalcu. Vodjam skupin (FS Sv. Ana, FS Val Piran, FS Kajer Buče-čovci, FS Metlika), ki so dosegle državno raven, niso pa bile izbrane na državno srečanje, bo JSKD priznanja za doseganje državne ravni podelil na folklornem srečanju Le plesat me pelji 2016 v Žalcu.
nih in pestrih programov, devet skupin, ki so se celo leto trudile, da se danes pokažejo v najboljši luči. Videla sem tudi napredek skupin, veliko mladih obrazov, ki so še posebej dobro tehnično podkovani, ter tudi mlade kore-ografe z zanimivi postavitvami. Nisem zgolj spremljala tehnične podkovanosti plesalcev, pozorna sem bila tudi na orientacijo fol-klornikov v prostoru, nasmehe in lepe drže.«
Nastopajočim pa je prisluhnila Urša Šivic, ki je ocenjevala petje in glasbeno spremljavo. Šivičeva opaža, da je naša regija specifična po večglasnem petju. »To izhaja iz tradicije petja v vsakdanjem življenju. Tudi in-štrumentalna glasba je zanimiva. Četudi gre za ljudsko petje, je pomembno, da je petje intonančno izdelano, da so vstopi dobri,« je dodala.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
V Majšperku se je predstavilo devet folklornih skupin
mesto, Gastro in TMD INVEST, GAOK Sašo Gajšt, s. p., iz Sestrž ter občini Majšperk in Podleh-nik. Dogodek je z glasbo požlah-tnil Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale pod vodstvom Silva Potočnika, članice Društva podeželskih žena Žetale pa so pripravile pogostitev.
Branko Gajšt, tudi sam kraji-nar, pojasnjuje, da gre za edini krajinarski ex-tempore v Sloveniji: »V preteklih letih teme nismo določali, v zadnjih treh letih pa je to krajina. Krajinarstvo namreč izumira, mi pa ga skušamo spet obuditi.« Letošnja prireditev je postregla z novostmi. Umetniki
so poslikali devet metrov dolgo steno pred žetalskim vrtcem, prvič pa so gostili tudi kiparja: Alojz Grabrovec iz Rogatca je iz hrastovine izrezbaril simbol Žetal. Ta bo dobil častno mesto
pred žetalsko občino, zaščitili pa ga bodo s slamnato streho. Na željo župana Antona Butolena bo tako vsak ex-tempore v kraju pustil tudi trajen pečat.
Eva Milošič
www.tednik.si
[3
Stajerskitednik Stajerskitednik
Nagrajenci 16. žetalskega ex-tempora
Igor Dolenc iz Žlebiča pri Ribnici: Haloze (grand prix)
Gregor Samastur iz Slap pri Ptujski Gori: Osamljeno drevo
se ozira na Donačko goro
Nada Zidarič iz Maribora: Žetale
Ana Krajnc iz Pivole pri Hočah: Toplina Haloz
Zdenka Vinšek iz Zagorice pri Igu: Proti Dobrini
Alojz Krevh s Prevalj: Spravilo lesa
Zvonko Mesarič z Jelovic pri Majšperku: Pot v Žetale
Zvonka Pacek iz Senožeti, Dol pri Ljubljani: Po polju že
rožce cvetijo (nagrada za likovno delo manjšega formata)
Radomerščak • Poklon velikemu jezikoslovcu
Dar je imeti svoj materni jezik
V sklopu krajevnega praznika Krajevne skupnosti Železne Dveri (občina Ljutomer) so slovesnost pripravili pri domačiji Franca Miklošiča.
Krajevna skupnost (KS) Železne Dveri v občini Ljutomer je praznovala peti praznik, kot vsako leto doslej pa so se krajani in številni gostje zbrali pred rojstno hišo jezikoslovca svetovnega formata Franca Miklošiča. »Vsak kraj na svetu ima svoje značilnosti, posebnosti in zgodbe. Pogosto nastanejo nenapovedano, nenačrtovano. Vse pričajo o človeški iznajdljivosti in vztrajnosti. Govorijo o upanju, o pogumnih začetkih ljudi, ki so se podali v svet, in o rezultatih, ki so jih dosegli. In vsem tem zgodbam je skupna le ena stvar, zelo hitro lahko tonejo v pozabo. To bi se lahko zgodilo tudi Miklošiču, pa se ni. Zahvaljujoč velikemu številu posameznikov je Miklošičeva zapuščina trdno zasidrana v Radomerščaku,« je dejal predsednik KS Železne Dveri Marjan Munda.
Pomembno vlogo pri obujanju spomina na Franca Miklošiča ima ljutomerska gimnazija, ki nosi ime tega velikega jezikoslovca, z vlaganjem v njegovo rojstno hišo in okolico pa skrbi za ohranjanje dediščine družina Vaupotič, ki je lastnica Miklošičeve domačije. Kot je dejala ljutomerska županja Olga Karba, je tudi Miklošičeva zapuščina del turistične ponudbe občine Ljutomer.
Slavnostni govornik je bil dolgoletni urednik in novinar Radia Maribor Anton Petelinšek, ki je predvsem mladim, ki so iz Ljutomera ob tej priložnosti pri-pešačili v Radomerščak, na srce položil številne besede, s katerimi je poveličeval slovenski jezik. »Premalo se danes zavedamo, kakšna milost, kakšen dar je imeti svoj lastni materni jezik, ki je ko-dificiran na raven slovnice, ki je kodificiran na raven uporabe v
najzahtevnejših orbitah človekovega intelektualnega, duhovnega, umetniškega in znanstvenega ustvarjanja. Ljudje, ki zdajle, v tem trenutku, pošiljajo v državni zbor, preko vladnih poti, v javno razpravo nekakšen zakon, po katerem bi bila sodobna Linqua franca, kar je angleščina, enakopravni komunikacijski jezik v slovenskih univerzah, v bistvu ne vedo, kaj počenjajo,« je dejal Petelinšek in apeliral na vse, da ne uničujejo pomena slovenskega jezika, ki mora biti še naprej enakopraven jezikom preostalih držav Evropske unije. Spomnil je, da druge države (Nemčija, Italija, Francija, Portugalska) ves čas ščitijo svoj jezik in da je čas, da se zgledujemo po njih. »Zato je temeljni odnos v znanosti, na univerzah, do maternega jezika ključen,« je dodal Petelinšek.
Niko Šoštarič
mpP mestno^
5 GLEDALIŠČE PTUJ •
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
Poletni gledališki festival Mestnega gledališča Ptuj
info: 02 749 32 50 * info@mgp.si, www.mgp.si
NA GRADU
? - t -
NA GRADU
VURBERK od 23. do 27. junija 2016
TURNISCE od 1. do 2. julija 2016
Im Jt
Motokros
Dve enici za visoko prednost 74 točk
Stran 12
Nogomet
Na vidiku sodelovanje s Kekom in Rečani
Strani 12
Tenis
Blaževa »vrnitev«, Tamara med TOP 200
Stran 13
Atletika
Bedračeva in Domjanova državni prvakinji
Stran 12
Nogomet
Na Hajdiniseje za žogo podilo 500 otrok
Stran 14
Kolesarstvo
Zoran Ribič državni prvak v kronometru
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Jure Matjašič (Zavrč)
Z reprezentančnim vpoklicem uresničil svoje sanje
Mirno lahko zapišemo, da je za Juretom Matjašičem prelomna sezona. Dokončno se je uveljavil v završkem dresu, kjer je kot ljubljenec občinstva postal eden izmed stebrov moštva, kot smetana na torti pa je ob koncu sezone prišel še poziv slovenskega selektorja Srečka Katanca, ki je odličnega krilnega igralca vpoklical v reprezentanco za prijateljski tekmi s Švedsko in Turčijo. Na slednji je Matjašič vpisal premierni nastop za izbrano vrsto in tako uresničil svoje nogometne sanje, ki jih marsikateri nogometaš ne bo nikoli doživel. Vmes je Zavrču pomagal še do »papirnatega« obstanka v 1. ligi, toda kljub temu so beli zaradi neizpolnjevanja finančnih kriterijev izpadli iz 1. lige in bodo v novi sezono drugoli-gaši. Skoraj zagotovo se bodo v boj za ponovno prvoligaško vstopnico morali podati brez 24-letnika, ki je sicer otrok ptujske Drave, kajti svojo srečo bo novopečeni reprezen-tant poiskal drugje.
Ste z vpoklicem v reprezentanco dosegli največji uspeh v karieri?
J. Matjašič: »Da. To je priznanje za vse delo in največje priznanje za vsakega nogometaša. Trenutno je to prav gotovo največji dosežek v moji dosedanji karieri in upam, da bom po tej poti nadaljeval.«
Po dobri sezoni ste bili nagrajeni najprej z vpoklicem v reprezentanco, nato pa ste dobili še nekaj minut na tekmi s Turčijo. To je verjetno poseben trenutek za vsakega igralca.
J. Matjašič: »Vsekakor. To je veliko priznanje za vse moje dosedanje delo in seveda priznanje za klub. Obenem je to motivacija za naprej, poleg tega mi ta nastop odpira nova vrata v svet nogometa -sedaj sem na 'svetovnem' nogometnem zemljevidu. Upam pa, da to ni moj zadnji vpoklic v reprezentanco.«
Kakšen je bil občutek, ko ste v Stožicah vstopili v igro proti Turčiji?
J. Matjašič: »To je nekaj posebnega, to so bile moje sanje že od malih nog in zares je to poseben občutek.«
Kako potekajo priprave v reprezentanci, kako so organizirani treningi?
J. Matjašič: »Vse je na veliko višjem nivoji kot v klubu, tako prehrana, nastanitev ...;
Jure Matjašič (desno) je bil eden izmed petih novincev na zadnji reprezentančni akciji.
sama organizacija je res urejena podrobnosti. Tudi glede treningov je vse tako, kot mora biti, igralcem ni treba razmišljati o ničemer drugem kot o delu.«
Hierarhija v reprezentanci
Selektor je za zadnji preizkušnji vpoklical kar nekaj novih, mlajših moči, znano pa je, da v reprezentanci vlada določena hierarhija. Ste jo občutili tudi vi?
J. Matjašič: (Smeh, op. a.) »Morda je prvi dan ali dva bilo res malo težje, ampak fantje so super, tako da glede tega ni bilo nobenih težav. V reprezentanci in okrog nje so ljudje, ki skrbijo za take stvari, res pa je, da se občuti spoštovanje do starejših igralcev, ampak vsi te sprejmejo odlično, ti pomagajo, da vse poteka čim lažje.«
V javnosti selektor Kata-nec ni najbolj priljubljen, veliko ljudi zahteva njegovo zamenjavo. Kašen občutek pa ste glede njega dobili vi?
J. Matjašič: »Sam takšnega občutka nisem dobil, tudi zadnje preizkušnje kažejo, da ekipa igra iz tekme v tekmo boljše. Tukaj je namreč nekaj novih igralcev in seveda je potreben čas, da se ekipa uigra. Mislim, da je Srečko Katanec z reprezentanco na dobri poti.«
Pa vendarle, kaj po vašem mnenju manjka tej ekipi, da bi se spet uvrščala na velika tekmovanja? Nikoli do sedaj toliko naših fantov ni imelo vidne vloge v kvalitetnih tujih klubih kot tokrat.
J. Matjašič: »Kot pravim, potreben je čas, da se moštvo
uigra, ogromno je novih fantov, starejši igralci se poslavljajo in potreben je le čas, da se reprezentanca uvrsti na večje tekmovanje.«
Ste govorili s selektorjem? Ste morda dobili občutek, da bi vas lahko za naslednjo akcijo spet vpo-klical?
J. Matjašič: »Težko vprašanje. Tu je še nekaj stvari, ki jih je prej treba rešiti. Najprej glede mojega statusa oz. mojega kluba, kajti če bom ostal v Zavrču, ne morem več pričakovati vpoklica v reprezentanco. Prav tako se je tokrat uskladilo nekaj stvari v zvezi z mano, saj je bilo nekaj igralcev na mojem igralnem položaju poškodovanih; predvsem mislim na Kirma in Birso. Kljub vsemu mislim, da sem dobro izkoristil priložnosti, in če ne na naslednji akciji, upam, da bom zraven kdaj v prihodnosti.«
V Sloveniji le k Olimpiji ali Mariboru
Poletni prestopni rok traja do 31. avgusta, tako da je časa za transfer še več kot dovolj ...
J. Matjašič: »Časa je res veliko, prav tako so se mi zgodile neke dobre stvari, tudi ta z vpoklicem v reprezentanco. Zaradi tega menim, da težav z iskanjem novega kluba ne bi smelo biti. Vseeno pustimo času čas.«
Pred kratkim ste z Zavr-čem podaljšali pogodbo, kljub temu pa vam Miran Vuk pri odhodu naj ne bi delal težav. Kakšen dogovor pravzaprav imata?
J. Matjašič: »Pred kratkim sem res podaljšal pogodbo z Zavrčem za dve leti, toda moj odnos z g. Vukom je zelo ko-
___
Foto: Črtomir Goznik
Jure Matjašič: »Prioriteta je seveda tujina oz. neko dobro okolje, kjer bom lahko napredoval. V Sloveniji sta le dva kluba, ki me zanimata: Olimpija in Maribor.«
rekten in mislim, da mi pri prestopu ne bo delal težav, prav tako pa si sam želim, da Zavrč od mojega prestopa dobi nekaj, kar je vložil vame.«
V vašem primeru se špekulira o Avstriji, Nemčiji, glasne so govorice tudi o Olimpiji, sedaj ko je v klub prišel Nenad Protega. Kje boste torej nadaljevali kariero?
J. Matjašič: »Konkretnega ni še nič, zato o tem težko rečem karkoli. Prioriteta je seveda tujina oz. neko dobro okolje, kjer bom lahko napredoval. V Sloveniji sta le dva kluba, ki me zanimata: Olim-pija in Maribor.«
Veliko dobrega z Zavrčem
Slovo od Zavrča je torej neizbežno. Najbolj vas bodo tam seveda pogrešali navijači. Bili ste namreč eden redkih »staroselcev« v klubu, poleg tega ste bili pravi ljubljenec navijačev. Imate za privržence Zavr-ča kakšno sporočilo?
J. Matjašič: »V Zavrču sem bil pet let. Skupaj z navijači smo doživeli veliko lepih trenutkov: od uvrstitve v 2. ligo in nato v 1. ligo ter potem tri dobre sezone med prvoligaši. Seveda bi se navijačem iz srca zahvalil za vse in menim, da smo skupaj naredili nekaj zares velikega.«
Zavrč je nekakšna črna pika na letošnji sezoni, če-
prav začetek sploh ni bil slab.
J. Matjašič: »Res je. Začeli smo odlično, tudi tako nadaljevali, nato pa so se nekatere stvari obrnile proti nam. V nadaljevanju prvenstva smo vse stavili na pokalno tekmovanje, a v njem nesrečno izgubili. Od tiste tekme naprej je šlo vse samo še navzdol. Če pogledamo našo igro, ne moremo reči, da je bila slaba, toda rezultatsko se nam ni izšlo. Na roko nam niso šle niti nekatere druge stvari, toda o tem raje ne bi govoril. Na koncu nas je doletela še ta stvar okoli licence, na katero pa igralci žal nimamo nobenega vpliva.«
Kljub temu je laiku težko pojasniti, od kod takšen padec v formi - od ekipe, ki se bori za Evropo, v kratkem času do dodatnih kvalifikacij, kjer se je celo zdelo, da se igralci kar malo bojite Aluminija?
J. Matjašič: »Strinjam se. Še nedolgo tega smo se borili za Evropo in nihče ni pričakoval
tega, kar se je zgodilo, zato je bil to šok za vso ekipo. Psihično se je bilo zelo težko zbrati in pripraviti na dve tekmi z Aluminijem in nekako je razumljivo, da smo imeli z njim težave, saj Aluminij velja za dobro ekipo. Toda rezultatsko se je na koncu za nas vseeno dobro izteklo.«
V minulem letu ste imeli kar nekaj težav s poškodbami. Kako je trenutno z vašim stanjem?
J. Matjašič: »Res sem imel kar nekaj težav, saj do konca februarja sploh nisem vedel, ali bom letos sploh še igral. Na srečo so se potem stvari obrnile v pozitivno smer, na roko mi je šla takrat tudi menjava trenerja. V klubu so ocenjevali, da nisem pripravljen niti za polčas igranja, toda ko se je v klub vrnil trener Matic, mi je od začetka ponujal priložnost celotno srečanje in tudi zaradi tega sem se dvignil v igri, tudi psihološko. Poškodba je na srečo sedaj zame preteklost.«
Tadej Podvršek
Trenutno je ospredju evropsko prvenstvo v nogometu. Kakšno prvenstvo gledamo, kakšen je pravzaprav vaš komentar (pogovor je bil posnet v četrtek, 16. junija, op. a.)?
J. Matjašič: »Prve tekme so vedno malo težje, ekipe ne dosegajo veliko zadetkov, menim pa, da sta do sedaj največ pokazali Italija in Hrvaška. Kljub temu mislim, da nas čaka še pestro prvenstvo.«
Kdo so vaši favoriti in za koga navijate?
J. Matjašič: »Favoriti so Francozi, Španci, Nemci, torej reprezentance, ki so vedno nevarne, sam osebno pa ne navijam za nikogar.«
12 Štajerski
Šport
torek m 21. junija 2016
Motokros • Dirka za svetovno prvenstvo v Veliki Britaniji
Dirka za SP v Veliki Britaniji
Dve enici za visoko prednost 74 točk
Tekmeci v elitnem motokros razredu MXGP Tima Gajserja vedno pogosteje gledajo v hrbet. Tako je bilo tudi na Veliki nagradi Velike Britanije v Matterley Basinu, kjer je 19-letnik iz Pečk pri Makolah najprej slavil v sobotnih kvalifikacijah, nato pa še v obeh nedeljskih dirkah v konkurenci. To je v 11. letošnji dirki že njegova šesta GP zmaga. Posebno smolo je imel tokrat aktualni svetovni prvak razreda MXGP Romain Febvre, ki je grdo padel v kvalifikacijah in je zaradi poškodbe izpustil obe dirki. Timova številka 243 je tako vedno trdneje zasidrana na vrhu ...
Za Timom Gajserjem in njegovo ekipo Honda Gari-boldi je znova izjemen dirka-ški konec tedna. Kot je povedal že v intervjuju za petkovo številko Štajerskega tednika, mu proga v Veliki Britaniji zaradi odprtosti, dolgih skokov in velikih hitrosti zelo ustreza, in čeprav v preteklosti na njej ni imel velikih uspehov, je tokrat odnesel
1.	Tim Gajser
2.	Max Nagl
3.	Gautier Paulin
4.	Jevgenij Bobrišev
5.	Valentin Guillod
6.	Antonio Cairoli
Slovenija
Nemčija
Francija
Rusija
Švica
Italija
Honda
Husqvarna
Honda
Honda
Yamaha
KTM
1. dirka 25
14 16 18 20 22
2. dirka 25
22 20 16 14 11
GP 50
S6 S6 S4
54
55
Skupni vrstni red v svetovnem pokalu:
1.	Tim Gajser
2.	Romain Febvre
3.	Antonio Cairoli
4.	Max Nagl
5.	Jevgenij Bobrišev
Slovenija
Francija Italija Nemčija Rusija
Honda	482
Yamaha	408
KTM	405
Husqvarna	378
Honda	367
Tim Gajser: »V prvi vožnji začetek ni bil najboljši, saj sem na startu naredil napako. Potem sem našel pravo linijo in začel prehitevati tekmece. V drugi vožnji je bila proga zaradi dežja drugačna, razmere na njej pa težje. Prav iz startnih vrat nisem začel najbolje, toda hitro sem našel dobro linijo. Ko sem prišel v ospredje, sem lahko le še nadzoroval položaj. V teh trenutkih res uživam na dirkah. Tokrat sta bili vožnji povsem drugačni: ena je bila bolj uživaška, druga pa popolnoma drugačna, zahtevnejša. A sem vesel, da sem dobro odpeljal obe. Zahvala gre seveda tudi Hondi, moji ekipi Gariboldi Honda, očetu in celotni moji družini ter seveda navijačem. Obenem bi Febvreju zaželel čimprejšnje okrevanje in vrnitev na proge.«
Foto: Hondaproracing
Tim Gajser je že pred dirko dejal, da mu proga v Matterley Basinu ustreza zaradi odprtosti in dolgih skokov, na tekmi pa to le potrdil.
popoln izkupiček - 50 točk. Podlago zanje si je naredil že v sobotnih kvalifikacijah, kjer je osvojil prvo mesto in s tem prvo izbiro na obeh nedeljskih dirkah. Starta
obeh voženj sicer nista bila sanjska, a dovolj dobra, da je lahko napadel iz ozadja. Po nekaj minutah prve vožnje je bil pred njim le še Rus Je-vgenij Bobriše, a v vodstvu
ni zdržal dolgo. Tim ga je z odlično pripravljenim manevrom, ki postaja njegov zaščitni znak, prehitel in se odpeljal proti zmagi. Vse skupaj je bilo videti izjemno lahko,
a je za to potrebnega veliko občutka, talenta in prevoženih krogov na treningih. V drugi vožnji je vajo ponovil, le v vlogi Bobriševa se je tokrat znašel Nemec Max Nagl. Konec dirke pa je bil povsem enak ...
Novih 50 točk Gajserja in ničla za Fabvreja v skupnem
seštevku svetovnega prvenstva pomenita ogromnih 74 točk naskoka za našega voznika, še dodatne tri zaostaja Cairoli. Naslednja dirka bo na sporedu konec tedna v Lom-bardiji v Italiji, kamor se bo odpravilo veliko slovenskih ljubiteljev moto športa.
JM
Nogomet • NK Aluminij
Na vidiku sodelovanje s Kekom in Rečani
Atletika • Državno prvenstvo za člane
Bedračeva in Domjanova članski državni prvakinji
Nogometaši Aluminija so v sredo začeli priprave na prvenstvo v 1. slovenski ligi v sezoni 2016/17, konec tedna pa so že odigrali prvo prijateljsko srečanje.
D0BR0VCE- ALUMINIJ 1:4
Strelci za Aluminij: Škoflek, Vrbanec 2 x, Pintarič.
»Za nami je le šest treningov, zato je bil osnovni namen tega srečanja tudi takšen - treniranje. Na razpolago smo imeli 20 igralcev, v vsakem polčasu je nastopila ena ekipa. Zame kot trenerja je bilo najpomembnejše, da ni bilo nobenih poškodb, rezultat in vse drugo je v tej fazi priprav v drugem planu,« je po tekmi povedal trener Aluminija Bojan Špehonja.
Križan v Celje
Kidričevski trener v novi sezoni ne bo mogel računati na Topolovca in Čeha, o čemer smo že poročali, pri izhodnih vratih je tudi mladinec Mitja Križan. Bil je najboljši strelec Aluminija v 1. mladinski ligi, dosegel je 16 zadetkov (prvi strelec lige je bil z 21 goli Nermin Halje-ta iz Šampiona), a še zdaleč ni igral na vseh tekmah, saj je bil večkrat priključen članski ekipi, za katero je na devetih tekmah tudi dosegel 2 zadetka. Križan naj bi kariero nadaljeval pri ekipi Celja.
Glede prihodov so pri Aluminiju zaenkrat skopi s podatki, po nekaterih podatkih je v kombinacijah za selitev v
Foto: Črtomir Goznik
Mitja Križan (Aluminij) je v članski ekipi Aluminija v minuli sezoni zaigral na devetih tekmah in dosegel dva zadetka. Po dosegljivih podatkih je blizu selitvi v Celje.
Kidričevo Marko Roškar, ki je v zadnji sezoni nastopal za ptujsko Dravo. Govor je tudi o Filipu Dangubiču. Ta je
letnik 1995 in je v zadnji sezoni igral za Krko, za katero je na 31 tekmah dosegel 2 zadetka.
Vse bolj pa je aktualna novica o sodelovanju NK Aluminij s hrvaško prvoliga-ško ekipo Reke. To v zadnjih sezonah zelo uspešno vodi nekdanji slovenski selektor Matjaž Kek (v zadnji sezoni
so osvojili 2. mesto, prvi je bil zagrebški Dinamo). Kidriča-ni so s hrvaškim prvoligašem že navezali stike, dogovori o morebitnem sodelovanju pa še potekajo. Igralski kader Reke je v vsakem primeru zelo kvaliteten in širok, zato si lahko Kidričani obetajo igralca(-e), ki bi bili dodana vrednost ekipe in velika pomoč pri uresničitvi osnovnega cilja - obstanka med prvoligaši.
JM
Enega vrhuncev domače atletske sezone je pomenilo prvenstvo Slovenije za člane in članice, ki je bilo v organizaciji Atletskega društva Kla-divar v soboto in nedeljo v Celju. Med slovensko atletsko elito je imel svoji junakinji tudi Atletski klub Ptuj, saj sta se iz knežjega mesta z zlatima medaljama vrnili Veronika Domjan in Maja Bedrač.
Za prvo je bil ta naslov v metu diska pričakovan, medtem ko je druga še enkrat zelo pozitivno presenetila, saj si je kot mlajša mladinka v skoku v daljino priskakala svoj prvi naslov članske državne prvakinje. Bedračeva je bila v težkih, deževnih razmerah tokrat veliko boljša od edine resne konkurentke za zmago (Nina Djordjevič ni tekmovala, op. a.) Neje Fili-pič in jo preskočila za 30 cm, saj je bil njen najdaljši poizkus v zadnji seriji dolg 621 cm. Varovanka trenerja Aleša Bezjaka je vseh šest skokov v Celju opravila dobro, saj je šestkrat preskočila mejo šestih metrov - 606, 617, 601, 611, 611 in 621 cm.
Medtem ko Maja ni bila glavna favoritinja v skoku v daljino, je na drugi strani bila popolna favoritinja v metu
Foto: Črtomir Goznik
Maja Bedrač (AK Ptuj)
diska Veronika Domjan. Čeprav je v zadnjem obdobju še zmeraj precej kombinirala študijske in športne obveznosti, pa se je v Celju zelo približala svojemu državnemu rekordu, saj je disk najdlje vrgla 59,36 metra. V tekmovanje je atletinja, ki trenira pod vodstvo Gorazda Raj-herja, vstopila s prestopom, nakar je nanizala znamke 49,97, 59,03, 57,66, 59,36 in 57,80 m.
Tretjo medaljo je za AK Ptuj osvojil Aljaž Brlek. Ta je bil v skromni konkurenci drugi v teku na 110 metrov z ovirami s časom 15,37 se-
Maja Bedrač: »Občutek po zmagi je zelo dober, saj sem v Neji Filipič pričakovala težko tekmico. V težkih vremenskih razmerah sem skočila več, zadovoljna sem praktično z vsemi skoki, seveda pa tudi z naslovom državne članske prvakinje.«
Veronika Domjan: »Zelo sem vesela novega naslova državne prvakinje. Tekem tokrat nisem dobro pričela, a sem v nadaljevanju metala bolje in se dvakrat zelo približala svojemu državnemu rekordu v metu diska.«
kunde, kar je v tej disciplini njegov osebni rekord. Med izstopajočimi rezultati je nov klubski rekord štafete 4 krat 100 metrov (42,02 sekunde), v kateri so tekli Miha Kovač, Aljaž Brlek, Jan Bezjak in Grega Pavlovič - četverica je na koncu osvojila 4. mesto. V predtekmovanjih je bil na 200 metrov sedmi Grega Pa-vlovič z izidom 22,40 sek, a je bil v finalnem teku diskvalificiran. Izmed ptujskih atletov sta uvrstitvi med deseterico dosegla še Niki Kir na 100 metrov z ovirami (peta s časom 16,40 sek) in Matej Jeza, ki je osvojil šesto mesto na 3000 metrov (9.05.12) in deveto mesto na 5000 metrov (16.05.03). Solidno so v Celju tekmovali tudi Jan Bezjak, Mark Drevenšek, Žan Viher in Doroteja Domjan, ki so nastopili v tekih, a v številčni konkurenci niso bili v ospredju.
David Breznik
torek • 21. junija 2016
Šport
Štajerski	13
SARAO
3 > 13»0 GRAF
"T| ffí
w __ '__/
L ! edi r
iLLErn
P fi I! FAß ip C A

Blaž Rola je nazadnje igral v finalu katerega od challenger turnirjev lani aprila, a to mu je ponovno uspelo pretekli teden v Perugii.
Tenis • Mednarodni turnirji
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek je na močnem turnirju v Szegedu v 2. krogu ugnala 1. nosilko, igralko iz TOP 100.
Nina Potočnik je imela v Mariboru na voljo štiri zaključne žoge za prvo profesionalno lovoriko.
Blaževa »vrnitev na sceno
25-letni Blaž Rola (213. na ATP) je pretekli teden nastopil na challenger turnirju z nagradnim skladom 42.000 dolarjev (+H) v italijanski Perugii in dosegel najboljši letošnji rezultat.
Že v petkovi številki smo pisali o tem, kakšno pot je na peščeni podlagi Blaž naredil v prvih dveh krogih, ko je ugnal 6. nosilca Santiaga Giralda (129) in Yannicka Madena (424.). V petek ga je v četrtfinalu čakal 1. nosilec, 32-letni Roger io Dutra Silva, ki zaseda karierno najvišje, 82. mesto na ATP-letvici. Z Brazilcem se je letos že pomeril v Torinu in ga ugnal v dveh nizih, pred tem je z njim dvakrat izgubil. Čas je bilo za izenačenje razmerja zmag in porazov in Blažu je to odlič-
Challenger turnir v Perugii (42.000 dolarjev + H):
1.	krog: Rola - Santiago Gi-raldo (Kolumbija, 6.) 6:3, 3:6, 6:3;
2.	krog: Rola - Yannick Maden (Nemčija) 2:6, 7:5, 7:6(4);
četrtfinale: Rola - Roge-rio Dutra Silva (Brazilija, 1.) 7:6(4), 6:2;
polfinale: Rola - Juan Ignacio Londero (Argentina) 4:6, 6:3, 6:2;
finale: Rola - Nicolas Kicker (Argentina, 8.) 6:2, 3:6, 0:6.
no uspelo. Brazilec je sicer na začetku dvoboja izvedel dva breaka, Slovenec enega (1:3), nato pa mu je uspel še eden za izenačenje. Prvi niz se je tako končal v podaljšani igri, kjer je naš igralec pokazal res lep in učinkovit tenis (7:4). Vodstvo ga je dodatno sprostilo in drugi niz je bil eden najboljših letos - 6:2. Prvi servis je bil res močno orožje (72 % izkoristek), končno razmerje točk je bilo 70:60. Rola je s tem dosegel drugo najodmevnejšo zmago letos, več je štela le tista proti Poalu Lorenziju (52.) v Sao Paulu.
Polfinalni tekmec Ptujča-na je bil Argentinec Juan Ignacio Londero (293.). 22-letnik je bolje začel dvoboj (4:6), nadaljevanje pa je bilo povsem v znamenju slovenskega igralca. V drugem in tretjem nizu si je že na začetku priigral break ali dva prednosti in nato z zanesljivim servisom prednost obdržal. V zadnjem nizu tekmecu ni ponudil niti ene same priložnosti za odvzem servisa.
Nedeljski opoldanski finale je Rola v sončnem vremenu igral proti drugemu Argen-tincu v dveh dneh, Nicolasu Kickerju (160.). 23-letnik prav tako kot Rola nima za sabo preveč uspešne sezone, a je bil glede na uvrstitev na ATP-lestvici favorit. Rola je
«
dvoboj začel brez strahu, po-vedel 5:0 in niz zaključil pri 6:2. Na začetku 2. niza je pri 1:1 ubranil tri break priložnosti (0:40), nato pa imel pri 2:1 sam dve (15:40 na servis Kickerja). Ni ju unovčil in do rezultata 3:3 je bilo stanje izenačeno. Z dobrim servisom in returnom je povsem nadzoroval dvoboj, mirno je zaključeval točke (razen nekaj nepotrebnih izletov na mrežo) ... Sledil pa je popoln padec koncentracije, kar je mlajši Argentinec izkoristil v maniri pravih peščenih specialistov in nanizal neverjetnih devet zaporednih iger - vse do končne zmage 6:2, 3:6, 0:6.
Kljub vsemu najboljši letošnji Blažev turnir kaže, da se forma vzpenja, z dodatno mero nujno potrebne samozavesti pa bo tudi v nadaljevanju lahko iskal boljše rezultate in posledično dvig na ATP-lestvici (ta teden že 181.).
Prvič ugnala igralko iz TOP 100
Tamara Zidanšek (194. na WTA) je na turnirju z nagradnim skladom 50.000 dolarjev v Szegedu (peščena podlaga) naredila nov korak v svoji karieri, saj je prvič ugnala igralko iz TOP 100. Nadaljevanja turnirja ji je preprečila poškodba.
V 1. krogu je imela veliko dela proti borbeni in vztrajni Nicoleti Dascalu (346.). 20-letna Romunka je Tamari ubranila kar 7 zaključnih žog za zmago v 1. nizu, osmo je naša igralka le izkoristila . Drugi niz je bil »lažji«, čeprav je Dascalova povedla z 0:2. Nagrada za uvodno zmago je bil obračun s 1. nosilko, Ali-aksandro Sasnovič (99.). 22-letna Belorusinja je bila favoritinja, a tega ni uspela potrditi na igrišču. Tamari je odločilni break v prvem niz uspel pri rezultatu 5:5, pove-dla je s 6:5 in nato zadržala svoj servis - 7:5. Drugi niz je odšel k Belorusinji, nato pa je sledila prekinitev zaradi teme. Dvoboj se je v nadaljeval četrtek, ko se je tehtnica nagibala zdaj na eno, nato na drugo stran: Zidanškova je povedla 2:0, Sasnovičeva pa nato 4:5. Na Tamarin servis je tekmica povedla 15:40, obe zaključni žogi pa je Tamara ubranila in izenačila na 5:5. Sledil je Tamarin break za 6:5 ter Aliaksandrin rebreak za 6:6. V podaljšani igri je Slovenka povedla s 5:1 in pred-
ITF ženski turnir v Szegedu (50.000 dolarjev):
1.	krog: T. Zidanšek - Nico-leta Dascalu (Romunija) 7:5, 6:3;
2.	krog: T. Zidanšek - Alia-ksandra Sasnovič (Belorusija, 1.) 7:5, 2:6, 7:6(3)
četrtfinale: T. Zidanšek -Viktorija Tomova (Bolgarija) 1:6, predaja.
nost zadržala do prve zmage proti igralki iz TOP 100! Po dveh urah in 35 minutah dvoboja je bilo razmerje v točkah 110:107 za Tamaro, ki je bila odlična predvsem pri retur-nih na drugi servis Sasnoviče-ve (68 %).
Čez tri ure je morala Tamara ponovno na igrišče, v četrtfinalu jo je čakala Bol-garka Viktorija Tomova (to je pred tedni ugnala v dveh nizih). Zaradi (pre)močnih bolečin v kolenu, ki Tamaro spremljajo že nekaj časa, je dvoboj po izgubljenem prvem nizu predala. Zmaga proti TOP 100 igralki pa vendarle ostaja na njenem računu!
Nina najbližje prvi lovoriki doslej
Pretekli teden je v Mariboru potekal Infond open, ženski profesionalni turnir z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Na njem je odlično igrala tudi 19-letna Nina Potočnik (Galtena).
Nina trenutno zaseda 602. mesto na WTA-lestvici, ko se bodo prišteli rezultati iz Maribora, pa se bo prvič spustila pod mejo 600. mesta - na igriščih ŽTK Maribor se je namreč uvrstila v finale. Tako je naskakovala prvo lovoriko (osvojeni turnir) med posameznicami v karieri, žal pa je ni vzela, čeprav je bila na dosegu roke .
Do finala je Nina nanizala štiri zmage: v četrtfinalu je bila boljša tudi od leto starejše 8. nosilke Eve Zagorac (869.), v
polfinalu pa od 18-letne Man-ce Pislak (1057.) - dvoboj je trajal 2 uri in 22 minut. Posebna zgodba je bil nedeljski finale proti Marianni Zakar-lyuk (757.). Ninina vrstnica iz Ukrajine je v Mariboru prav tako lovila prvo lovoriko in jo na koncu osvojila. Bolje pa je začela varovanka trenerja Gorana Djurdjeviča, saj je osvojila prvi niz (6:3). V drugem dekleti do izida 5:4 sploh nista izgubili svojega servisa, nato pa je imela Nina v najdaljši igri celotnega dvoboja (22 odigranih točk) na servis Zakarlyukove kar štiri zaključne žoge! Ni jih uspela izkoristiti in psihološka prednost je prešla na stran Ukrajinke. Ta je z breakom najprej dobila drugi, nato pa še tretji niz.
Med dvojicami je Nina igrala v paru s Saro Palčič, prebili sta se do polfinala.
Naslednji v nizu podobnih turnirjev ta teden prav tako poteka v Mariboru (ZM open), a na igriščih TK Branik Maribor.
JM
ITF-turnir Infond open (10.000 dolarjev):
1.	krog: N. Potočnik (3.) -Moni Potrč 6:0, 6:1;
2.	krog: N. Potočnik (3.) -Ana Biskič (Hrvaška) 6:4, 7:5;
četrtfinale: N. Potočnik (3.) - Eva Zagorac (8.) 6:4, 6:1;
polfinale: N. Potočnik (3.) -Manca Pislak 2:6, 6:4, 6:3;
finale: N. Potočnik (3.) -Marianna Zakarlyuk (Ukrajina, 6.) 6:3, 5:7, 3:6.
Tenis • WTA-lestvica
Ples • EP za starejše mladince J Kolesarstvo • KK PP
Tamara med TOP 200 Ana in Ivan za las
zgrešila polfinale
18-letna Tamara Zidanšek iz Slovenskih Konjic, članica TK Terme Ptuj, je pretekli teden na WTA-le-stvici prvič vstopila med TOP 200 igralk sveta - bila je na 194. mestu. Ta napredek ji je prineslo zmagoslavje na 25.000 dolarjev vrednem turnirju v madžarskem mestu Hodmezova-sarhely. Ta ponedeljek je zaradi uvrstitve v polfinale podobnega turnirja v Pado-vi pridobila še nekaj mest in je že na 185. mestu. Izmed slovenskih igralk je pred njo
le še Mariborčanka Polona Hercog, ki zaseda 83. mesto.
Nekoliko podrobnejši pogled na WTA-lestvico razkrije, da je Tamara ena izmed le sedmih igralk letnika 1997, ki so uvrščene v TOP 200. Daleč najvišje je Belinda Benčič, ki je že članica TOP 10. Še posebej zanimivo pa je dejstvo, da je pred Zidan-škovo le še ena igralka, ki je mlajša od nje. To je Hrvatica Ana Konjuh, ki je mlajša natanko en dan .
JM
Igralke letnika 1997, ki so uvrščene v TOP 200:
8. Belinda Benčič (Švica), roj. 10. marca
31. Daria Kasatkina (Rusija), roj. 7. maja
36. Jelena Ostapenko (Latvija, roj. 8. junija
91. Naomi Osaka (Japonska), roj. 16. oktobra
107. Ana Konjuh (Hrvaška), roj. 27. decembra
143. Ivana Jorovic (Srbija), roj. 3. maja
185. Tamara Zidanšek (Slovenija), roj. 26. decembra
Preteklo soboto, 11. junija, je v Szombathelyju na Madžarskem potekalo evropsko prvenstvo v kategoriji desetih plesov za starejše mladince. Barve Slovenije sta zastopala državna prvaka v latinskoa-meriških in standardnih plesih Ivan Jarnec in Ana Ekart. Pravico do nastopa ima samo en par iz posamezne države.
V konkurenci 25 plesnih parov sta za las zgrešila polfinale in se uvrstila na 13. mesto. Želela sta si uvrstitev v polfinale, vendar sta tudi z doseženim zadovoljna. Konkurenca je bila močna, pari pa zelo izenačeni, tako da so o uvrstitvi v polfinale odločale malenkosti. Po pričakovanjih je zmagal ruski par Semen Kržanovski - Vitalina Bunina.
Ana in Ivan sta bila zelo
Majnik drugi na Dolenjskem
Preteklo soboto in nedeljo so dečki iz Perutnine Ptuj nastopali na dolenjskih cestah: v soboto v Kostanjevici, v nedeljo pa v Novem mestu na GP Rondo. Več uspeha so poželi na nedeljski dirki, kjer
se je Jure Majnik pri dečkih D povzpel na 2. mesto. Za zmago mu je zagotovo zmanjkalo nekaj izkušenj, ki jih ti mladi fantje z nastopi na podobnih tekmah šele pridobivajo.
UR
Ana in Ivan sta nastopila na EP za mlajše mladince na Madžarskem.
vesela odličnega navijaškega vzdušja, ki so ga ustvarili prijatelji in starši, ki so ju spremljali na tekmi. Že konec tedna ju čaka državno prvenstvo v kombinaciji, kjer si želita uvrstitev v sam vrh.
UR
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 21. junija 2016
Nogomet • Turnir Goigeter na Hajdini
Na Hajdini se je za žogo podilo več kot 500 otrok
Na Hajdini stavijo na sproščeno vzdušje med mladimi.
V soboto in nedeljo je v športnem parku na Hajdini potekal tradicionalni nogometni turnir za mlajše selekcije Golgeter Hajdina 2016. Letošnja izvedba je bila že deveta, z odlično organiziranostjo in vzporednimi dejavnostmi pa je turnir že prerasel standardne okvire. Zaradi odlične in brezhibne organizacije se želi na Haj-dini ali enem izmed bližnjih igrišč, kjer deluje ONŠ Golge-ter, predstaviti vse več ekip. Letošnja izvedba v soboto je bila odlična, saj je bilo vsem zelo naklonjeno tudi vreme. To se je »pokvarilo« drugi dan turnirja, ko so organizatorji morali na približno polovici turnirja odpovedati nadaljnje aktivnosti. Kljub dežju sta bili
Športne novičke
nato odigrani še finalni tekmi v kategorij ah U-11 in U-13. V soboto so štiri igrišča za-
sedli mladi igralci v selekcijah U-7, U-9 in U-15. Pri najmlajših nogometaših U-7 so slavi-
Sandi Mertelj, vodja ONŠ Golgeter Hajdina in vodja turnirja: »Na turnirju je bilo v šestih starostnih kategorijah prisotnih 52 ekip, to je več kot 500 otrok. Osnovno načelo naše šole ni strogo povezano z rezultatom, ampak gre bolj za druženje in sproščenost, kar se je pokazalo tudi na turnirju. Na koncu smo sicer dobili zmagovalce, a to ni najpomembnejše, važno je uživanje v druženju in igranju ter pozitivnem vzdušju. Vsi otroci do selekcij U-13 so npr. dobili spominske medalje. Pri organizaciji stavimo na sproščenost in skušamo turnir izpeljati v čim krajšem času, v pol dneva. Ni naš namen, da ga raztegujemo skozi cel dan, ampak želimo, da imajo otroci tri ali štiri tekme in se dogajanje hitreje konča. Turnir ostaja podoben tudi v prihodnje, saj je okrog 50 ekip naš optimum, toliko nam še dovoljujejo naše organizacijske kapacitete. Na koncu moram posebej izpostaviti in se zahvaliti staršem otrok iz ekipe Golgeter Hajdina za veliko delo, ki so ga opravili, brez njih turnirja ne bi bilo.«
li igralci Aluminija, v selekciji U-9 so bili najboljši nogometaši Drave, v najstarejši selekciji na turnirju, U-15, pa je na koncu slavila domača ekipa Hajdina Golgeter 2. Nedelja je bila rezervirana za turnir moštev iz selekcij U-8, U-11 in U-13. V kategoriji U-8 so se med seboj merila le štiri moštva, med enajstletniki je največ pokazala ekipa Dravinje iz Slovenskih Konjic, v kategoriji U-13 pa je slavila ekipa Tabora iz Maribora. Najboljše ekipe so prejele priznanja in pokale, vsi skupaj pa so se nato poslovili z mislijo o ponovnem druženju in snidenju v naslednjem letu, ko bo turnir Golgeter Hajdina organiziran že desetič.
tp
Plavanje: Osem medalj ptujskim plavalcem v Varaždinu
V Varaždinskih Toplicah je tamkajšnji plavalni klub organiziral 6. mednarodni miting Vodeni lav (vodni lev). Na njem je bilo prijavljenih okrog 350 plavalcev iz 13 hrvaških klubov, posebni gostje iz Slovenije so bili predstavniki PK Terme Ptuj.
Na Hrvaškem so pod vodstvom klubskega trenerja Igorja Sternada tekmovali Leon Ljubeč Zajko, Sara Lampret, Tina Aubelj, Vikto-
rija Rihtarič in Klara Benko.
Vsi so nastopili v več disciplinah in skupno odplavali enajst osebnih rekordov ter osvojili osem medalj. Po dve srebrni in po eno bronasto sta si priplavali Lampretova in Benkova, medtem ko je Ljubec Zajko dobil srebrno in Rihtarič bronasto medaljo. To je lep izkupiček nadarjene ptujske vrste, ki je v nekaterih disciplinah pokazala lep re-zultatski napredek. Tako se je na primer Sara Lampret prvič spustila pod mejo 40 sekund na 50 metrov delfin, saj je dosegla izid 39.49. Rezultatsko sta najbolj napredovala Klara
Ptujska peterica, ki je nastopala na mitingu v Varaždinu
Benko na 100 metrov hrbtno s časom 1.19.49 in Leon Ljubec Zajko na 50 metrov hrbtno s časom 35.48.
Mali nogomet:
Poletna liga ŠD As
REZULTATI 7. KROGA (17.
6.): Društvo mladih Podlehnik - ŠD Selan 1:1, ŠD AS - EHM Team 6:7, KMN Draženci -Joe Fernandes 0:7, ŠD AS -Keramičarstvo Galinec 6:0, UŠR Višnjica - KTED Koranti Demoni 6:1. Prosta je bila ekipa ŠD AS Generali.
REZULTATI 8. KROGA (17. 6.): ŠD AS Generali - ŠD Se-lan 0:2, Društvo mladih Podlehnik - Joe Fernandes 5:5, Gradbeništvo Bele - KTED Koranti Demoni 7:5, KMN Draženci - UŠR Višnjica 3:1. Prosta je bila ekipa Keramičarstvo Galinec.
1.	JOE FERNAND. 7 5 2 0 49:12 17
2.	UŠR VIŠNJICA 8 5 1 2 32:18 16
3.	ŠD SELAN 7 5 11 21:10 16
4.	GRADBEN. BELE4 4 0 0 20:10 12
5.	EHM TEAM 6 3 2 1 28:14 11
6.	ŠD AS 7 3 0 4 30:27 9
7.	KTED KORANTI 8 3 0 5 28:38 9
8.	DM PODLEHNIK 7 2 2 3 21:21 8
9.	KMN DRAŽENCI 7 2 1 4 17:26 7
10.	KER. GALINEC 7 0 1 6 11:52 1
11.	AS GENERALI 6 0 0 6 5:34 0
PARI 9. KROGA (24. 6.):
Gradbeništvo Bele - EHM
Team (19:30), Joe Fernandes - UŠR Višnjica (20:05), Gradbeništvo Bele - ŠD AS (20:40), EHM Team - KMN Draženci (21:15), Gradbeništvo Bele - ŠD Selan (21:50), KMN Draženci - ŠD AS Generali (22:25), Keramičarstvo Galinec - Društvo mladih Podlehnik (23:00), Gradbeništvo Bele - ŠD AS Generali (23:35). Prosta je ekipa KTED Koranti Demoni.
Pikado: Pucko prvič metal med evropsko elito
V športni dvorani Žatika v Poreču je med 4. in 10. junijem potekalo evropsko prvenstvo v pikadu, ki se ga je udeležilo okrog 1200 igralcev iz 19 držav. Na njem so igrali nekateri največji mojstri športa s puščicami, med evropsko elito je igral tudi Timotej Pučko.
Ptujčan je prvič nastopil na tako velikem tekmovanju in je že pred tem v Poreču uspešno igral na mednarodnem turnirju po sistemu 301MO. Na odprtem evropskem prvenstvu U-18 v pikadu je igral solidno in je bil na koncu med več kot 200 mladinci uvrščen na 22. mesto. Na prvenstvu sta branila slovenske barve tudi Damjan Pilinger iz Za-
Športni napovednik
Tenis • Na Ptuju turnir serije TE
Ta teden na Ptuju poteka turnir serije Tennis Europe (TE) v konkurenci fantov in deklet do 16. leta starosti - Terme Ptuj Open. Na njem bo nastopilo tudi veliko domačih igralcev in igralk.
Pred vrati 13. ormoški ulični nočni tek
Po tradiciji na predvečer praznika dneva državnosti (25. junija) Atletski klub Ormož organizira ulični nočni tek. Ta bo potekal v petek, 24. junija, ob 20.30 v centru mesta, na Kerenčičevem trgu. Letos organizatorji ne bodo pobirali startnine, udeležba je brezplačna.
Organizatorji so se tudi tokrat potrudili, da poleg glavnega teka organizirajo še otroški tek (start ob 20.30), družinski tek (start ob 20.40) in tek gasilskih društev UE Ormož (start ob 20.50). Pri otrocih bodo letniki 2001-2004 tekli na 1100 metrov, letniki 2005 in mlajši pa na 550 metrov. Pri družinskem teku (1100 metrov) ekipo sestavljata dva člana družine, od teh mora biti en starš. Med gasilskimi društvi ekipo sestavljajo trije člani, teče se štafetni tek, kjer vsak sodelujoči preteče 550 metrov (za vsako sodelujočo članico ima ekipa 15 sekund bonusa).
Start glavnega teka bo ob 21.00; ženske bodo tekle na 4000 (5 krogov), moški pa na 4800 metrov (6 krogov). Nagradna sklada v ženski in moški konkurenci sta enaka in skupaj znašata 820 EUR. Atletski klub Ormož upa na pisano in zelo kvalitetno druščino, saj bodo tekačice in tekači prišli iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Predprijave sprejemajo do četrtka, 24. junija, na naslovu: www.ak-ormoz.si ali na dan prireditve od 18.00 do 20.00 na prireditvenem prostoru. Ostale informacije: Ivan Golob, 041 815 694. Vabljeni k ogledu ene najzanimivejših športnih prireditev v Ormožu.
»Nogomet Fest« 2016
Društvo Športni park Gabrnik organizira 6. tradicionalni »Nogomet Fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metr-ski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 25. in 26. junija, v
Gabrniku (občina Juršinci), s pričetkom v soboto ob 10.00.
Prijavnina za članski turnir znaša 50 €, za veteranski turnir pa 30 €. Nagradni sklad v primeru 24 udeleženih ekip znaša več kot 1000 evrov (1. mesto 600 € + pokal + prehodni pokal, 2. mesto 300 € + pokal, 3. mesto 150 € + pokal, 4. mesto praktična nagrada, najboljši vratar in igralec prejmeta pokal). Možnost igranja samo v nedeljo. Prijave in info: 041 942 954 (Darjan Čeh).
Športni vikend v Podlehniku
Športno društvo Podlehnik organizira med 23. in 26. junijem športni vikend, kjer bodo na sporedu naslednje prireditve:
-	rekreativno kolesarjenje: v četrtek, 23. 6., ob 17.00, zbirališče pri Novi cerkvi
-	kegljaško tekmovanje: v petek, 24. 6., ob 17.00 na kegljišču Drava Ptuj
-	rekreacijski tek: v nedeljo, 26. 6., ob 14.00, ob ribniku v Dežnem - športni park
-	športne in družabne igre: v nedeljo, 26. 6., od 15.00 dalje v športnem parku v Podlehniku (društva in posamezniki lahko prijavijo 5-članske ekipe)
-	v športnem parku bo sočasno potekalo košarkarsko tekmovanje trojk in tekmovanje v ruskem kegljanju.
Po zaključku tekmovanj bo v športnem parku razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, pokalov in nagrad.
UK, UR
bovcev, ki je bil član naše moške reprezentance, ki je bila četrta, medtem ko je bila članica ženske reprezentance Majšperčanka Jerneja Gajser - Slovenke so ekipno osvojile 9. mesto. Dobro sta s svojim
Timoteja Pučka (levo) je v Pore-ču spremljal brat Sašo.
nastopom v Poreču opravila še dva, ki nastopata v ptujski ligi: zelo se je izkazal Gorazd Kukovica, saj je bil med člani kar četrti, medtem ko sta v mešanih dvojicah Marjan Šket in Aleksandra Gršeta osvojila 12. mesto.
Nogomet: Pučko uspel z Osasuno
Prleški nogometaš Matej Pučko, ki je kot posojen igralec Kopra minulo sezono nastopal za Osasuno, se je uvrstil v prvo špansko ligo. V zadnjem krogu dodatnih kvalifikacij je Osasuna izločila Girono. Na domačem igrišču (Pučko je igral od 80. minute) je Osasuna zmagala z 2:1, v gosteh (takrat Pučko ni stopil na zelenico) pa z 1:0.
DB, m, NŠ
petek • 17. junija 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	15
Atletika • Veterani
Atletika • Tek čez ptujski grad
Marko Sluga dosegel državni rekord
Čez ptujski grad teklo skoraj 300 tekačev
Domžale so gostile državno prvenstvo v atletskem me-talskem peteroboju, na katerem je skupno tekmovalo 26 atletov veteranov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Močno zasedbo je imel Atletski klub Ptuj, saj so tekmovali štirje njihovi predstavniki. Med njimi je bil prvo ime Marko Sluga, ki je v kategoriji M80 dosegel 3866 točk, kar je za to starostno kategorijo državni rekord in hkrati drugi najboljši rezultat veteranskega metal-skega peteroboja vseh časov v Sloveniji. Ob tem je Sluga postavil še državni rekord v metu gire, ki je sedaj 13,60 metra. Drugi ptujski državni prvak je postal Dušan Koren, ki je za zmago v katego-
riji M60 dosegel 3112 točk. Drugi mesti sta zasedla Aleš Velkavrh v kategoriji M50, ki je zbral 2105 točk, in Ivan Klarič v kategoriji M70, ki je zbral 2120 točk.
Ob prezgodnji smrti ustanovitelja in prvega predsednika atletskih veteranov Slovenije Antona Kaštivnika (1942-2016) je ZAVS sklenil, da bo odslej državno prvenstvo v metalskem peteroboju imenoval Memorial Antona Kaštivnika in da bodo posamezniku, ki doseže največ točk po mednarodnih tablicah, podelili še pokal. Letos je to dosegel Marko Sluga in je s tem postal tudi skupni zmagovalec Memoriala Antona Kaštivnika.
David Breznik
Pogled na startno črto 7. večernega teka čez ptujski grad je potrdil, da je tek kot način rekreacije vedno bolj popularen. Na prvem teku se je pred leti po podatkih organizatorjev - Tekaške akademije za odrasle (TAO) - zbralo 235 tekačev, tokrat, ko je bil tek umeščen tudi v štajersko-koroški pokal, jih je bilo na startu 296.
Tekači so imeli možnost izbire med 5,7 in 10 km dolgima trasama. Start in cilj je bil v Termah Ptuj, medtem ko se je pot vila po ulicah Ptuja na najvišjo točko, na ptujski grad, kjer je nastopajoče spodbujalo nekaj gledalcev. Nastopajoči na krajši razdalji so po premaganem vzponu zavili v cilj, medtem ko so tisti na daljšem teku morali dvakrat po kamnitih kockah na grad. Na 5,7 km je bil premočan odličen bivši srednje-progaš Robert Prelog, ki je prvega zasledovalca Mirana Dovnika prehitel skoraj za 20 sekund. Tretji je bil nadar-
Tekači so lahko izbirali med 5,7 in 10 km dolgo progo.
Rezultati:	
Tek na 5,7 km (m):	
1. Robert Prelog	21.27.6
2. Miran Dovnlk	21.46.3
3. Tonček Lukman Žunec 22.11.6	
Tek na 5,7 km (ž)	
1. Andreja Zrnič	25.48.7
2. Jasmina Žinko	25.47.1
3. Barbara Selinšek	26.50.6
Tek na 10 km (m):	
1. Blaž Orešnik	33,54.1
2. Danilo Magdlč	34.27.6
3. Sašo Pečnik	34.55.7
Tek na 10 km (ž):	
1. Helena Javornik	39.22.3
2. Martina Potrč	41.28.1
3. Nina Žnldarlč	44.15.7
jen mladi atlet Tonček Luk-man Žunec. Pri ženskah je bila razred zase Andreja Zr-nič, saj je prvo zasledovalko Jasmino Žinko ugnala skorajda za minuto, medtem ko je tretje mesto osvojila roko-metašica Barbara Selinšek.
Zanimivejše je bilo pri moških v teku na 10 km, saj je ptujski grad prvič prečkala skupinica atletov, ob drugem prehodu pa si je vidno prednost pritekel Blaž Orešnik in svojo prednost stopnjeval do konca ter svojega ormoškega klubskega sotekmoval-ca Danila Magdiča prehitel za več kot pol minute; tretji je bil Sašo Pečnik. Razred zase je bila pri ženskah po pričakovanjih Helena Javornik, sledili sta ji Martina Potrč in Nina Žnidarič. Med te-
Aleš Bezjak (predsednik Tekaške akademije za odrasle in glavni organizator teka): »Kot organizator se za dobro izpeljavo teka zahvaljujem svojim klubskim kolegom, predvsem pa tekačem, ki nam vsako leto stojijo ob strani in radi pridejo na naš tek. Izredno sem zadovoljen z izpeljavo dogodka, se pa vsako leto trudimo še izboljšati nekatere podrobnosti. Verjamem, da bo tek prihodnje leto še kvalitetnejši.«
kačicami na daljši razdalji si je ob prihodu v cilj poseben aplavz zaslužila najstarejša udeleženka Kazimira Lu-žnik, letnica 1934, ki je še enkrat pokazala izredno voljo do teka, ki jo ohranja v dobri fizični in nasploh življenjski kondiciji.
Prav kondicija in vztrajnost sta bili glavna pokazatelja pripravljenosti tekačev na 7. večernem teku čez ptujski grad,
na katerem so bili vsi udeleženci zmagovalci. Za nemoteno izvedbo dogodka so se zelo potrudili člani TAO, pomagali pa so jim različni prostovoljci. V cilju v Termah Ptuj je bilo po teku prijetno druženje udeležencev, sledil pa mu je bogat zabavni program z nagradnim žrebanjem startnih številk in podelitvijo nagrad najboljšim.
David Breznik
Kolesarstvo • KK Bike EK Haloze
Zoran Ribič državni prvak v kronometru
Pretekli petek je v Ljubljani v okviru največjega kolesarskega dogodka za amaterske kolesarje - Maratona Franja - potekalo tudi tekmovanje v kronometru - vožnji na čas od BTC do Domžal in nazaj. Kronometer je štel za državno prvenstvo v amaterskem pokalu Slovenije, hkrati pa tudi kot UCI-kvalifikacija za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo v septembru v avstralskem Perthu.
Za Kolesarski klub Bike
EK-Haloze je startalo šest kolesarjev v različnih starostnih kategorijah. Andreja Bezjak je dosegla 6., Emil Keršič 7., Simon Strmšek 21., Mario Kužner 25. in Miha Kram-berger 26. mesto. Po tretjem poizkusu je na najvišjo stopničko uspelo stopiti Zoranu Ribiču, ki je zmagal v kategoriji master B in je oblekel dres državnega prvaka. Ribič je 22 km dolgo progo prevozil v času 27 minut in 58 sekund, s povprečno hitrostjo
45 km/h. V kvalifikacijah UCI za svetovno prvenstvo je v kategoriji 35-49 let zasedel 2. mesto in se je kvalificiral za tekmovanje v Avstraliji. Prav tako se je uspelo na svetovno prvenstvo kvalificirati Andreji Bezjak, ki je v ženski kategoriji 45-49 let zmagala.
Končan pomladanski del sezone
Za Kolesarskim klubom Bike Ek-Haloze je pomladni
del sezone, v katerem so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Na pokalu občine Tišina so si vsak v svojih kategorijah privozili naslednja mesta: 3. Zoran Ribič, 5. Matic Robič, 7. Mario Kužner in 12. Miha Kramberger. Na pokalu POLI je bila Andreja Bezjak druga, Zoran Ribič ravno tako drugi, Matic Robič 17. in Simon Strmšek 13- Na državnem prvenstvu v cestni vožnji na Ja-renini je Zoran Ribič zaostal za stopničkami in zasedel 4.
mesto, Robič je končal na 10., Petovar na 12., Strmšek na 15. in Kramberger na 18. mestu.
MTB dirka 4ISLANDS
Dejavni so bili tekmovalci iz KK Bike Ek-Haloze tudi na gorsko kolesarskih dirkah. Tako je Iztok Robič v aprilu tekmoval s partnerjem Konstantinom Kuzminom na mednarodni etapni MTB dirki 4ISLANDS, na otokih Krk, Rab, Cres in Mali Lošinj. Da gre za eno najlepših in najbolje organiziranih etapnih MTB dirk v svetovnem merilu, govori podatek, da je bila dirka razprodana že dva meseca pred začetkom. Dirko krasijo
Zoran Ribič
Utrinek iz dirke 4ISLANDS
zahtevne proge, s strmimi vzponi, tehničnimi spusti, potkah, speljanimi po pokrajini z dih jemajočimi pogledi. Robič in Koka sta dirkala v kategoriji nad 45 let. V prvi etapi na Krku sta zaostala samo za ruskim parom, v drugi etapi na Rabu sta zmagala. Ravno tako sta bila druga na otoku Cresu, v zadnji odločilni etapi sta vodila, potem pa sta na spustu imela kar pet počenih zračnic in sta dirko končala na 6. mestu. Skupno sta se vseeno veselila 2. mesta, kar je tudi najboljša uvrstitev slovenskih parov na tej dirki.
Deset licenciranih tekmovalcev
V letošnji sezoni imajo v KK Bike Ek-Haloze deset licenciranih kolesarjev, ki tekmujejo v amaterskem pokalu Slovenije že trinajsto sezono. Urnik tekmovanj je skozi sezono zelo natrpan, tako da se zaradi službenih obveznosti vsi ne morejo udeležiti vseh dirk. Zato so v klubu veseli vsakega dobrega rezultata, posebej pa še naslova državnega prvaka, na katerega so čakali kar nekaj sezon. Cilj v vsaki sezoni je uvrstitev kluba med deset najboljših slovenskih amaterskih klubov v pokalu Slovenije.
DB, AB
16 &o/m¿zTEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 21. junija 2016
Podlehnik • Sprejem odličnjakov
Osnovno šolo je z odliko zaključila kar polovica učencev
Župan Podlehnika Marko Maučič je že devetič sprejel odličnjake zadnjega razreda Osnovne šole Podlehnik in jih tradicionalno pogostil s kosilom.
Odlični devetošolci z ravnateljem Dejanom Kopoldom, razredničarko Dragico Šegula in županom Markom Maučičem.
Priznanja za odličen uspeh v vseh razredih devetletke je podelil Janu Lenderu in Floria-nu Toplaku, za odličen uspeh v devetem razredu pa Nini Gajšt, Niki Jus, Tilu Egidiju Toplaku in Danijeli Vinko.
Učencem je podaril knjižne nagrade z osebnim posvetilom, se jim zahvalil za trud in jim zaželel lepe počitnice: »Lokalna skupnost računa na vas. Težko
je pričakovati, da se boste po srednji šoli in študiju vsi vrnili v našo občino. Trudimo pa se, da bodo pogoji pri nas takšni, da si boste v svojem kraju želeli ostati.«
Ravnatelj OŠ Podlehnik Dejan Kopold pojasnjuje, da število odličnjakov skozi leta ostaja približno enako, vendar dodaja: »To šolsko leto je deveti razred obiskovalo samo dvanajst učen-
cev, z odliko pa ga je zaključila kar polovica.« Uspeh pripisuje številnim dejavnikom - seveda predvsem kakovostnemu delu v šoli, pa tudi dejavnostim, ki jih otrokom omogočijo starši: »Po raziskavah urbana središča v uspehu zmeraj prednjačijo pred vaškimi zaselki - prav zaradi števila dejavnosti, ki jih večji centri ponujajo.«
Eva Milošič
Ormož • Velik uspeh ormoške osnovnošolke
Ana Zemljič med najboljšimi osnovnošolskimi pesniki
V torek, 14. junija, je v Kulturnem domu Črnomelj potekala 26. Župančičeva frulica - srečanje najboljših osnovnošolskih in srednješolskih pesnikov ter deklamatorjev. Na razpis za Župančičevo frulico 2016 se je letos prijavilo 56 osnovnošolskih pesnikov iz vse Slovenije.
www.tednik.si
Priporočena tema pesniškega ustvarjanja se je navezovala na temo begunci, a izbrana tema ni bila pogoj za sodelovanje na natečaju. Strokovna komisija je izbirala med petimi deli najboljših mladih pesnikov, ki so se predstavili na zaključni prireditvi v Črnomlju, vključno z Ano Zemljič, ki pesni v okviru literarno-recitatorskega krožka
OŠ Ormož pod mentorstvom mag. Irene Kandrič.
Mlade pesnike in deklama-torje je ob predstavnikih strokovnih komisij nagovorila tudi gostujoča pesnica Bina Štampe Žmavc. Ob 26. izvedbi vseslovenske Župančičeve frulice je Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj v organizaciji Tadeja Finka izdal tudi pesniško
E s
IStajerskitednik - .Stajerskitednik
zbirko najboljših osnovnošolskih in srednješolskih pesnikov, kjer je objavljena Anina pesem Dež.
Irena Kandrič
Zetale • Sprejem devetošolcev
Od dvanajstih učencev jih je z odliko izdelalo sedem
Župan Anton Butolen je sprejel devetošolce, ki so v teh dneh uspešno zaključili šolanje na Osnovni šoli Žetale, njihovo razredničarko Sašo Peršoh in ravnateljico Silvestro Klemenčič.
Žetalski devetošolci na sprejemu pri županu Antonu Butolenu
Od dvanajstih učencev jih je zadnji razred osnovne šole z odliko izdelalo sedem. Trije od njih so bili odlični vsa leta šolanja: Maja Bele, Tina Černajšek in
Žiga Polajžar. S tem so si prislužili knjižno nagrado, vsi devetošolci pa so dobili majice z žetalskim grbom. Župan je bodočim dijakom ob uspehu čestital in jim zaželel
Foto: Milka Kopše
veliko sreče tudi pri nadaljnjem uresničevanju zastavljenih ciljev. Sprejem so sklenili s skupnim fotografiranjem in pogostitvijo.
Eva Milošič
Ormož • Ob jubileju obeh društev izdali zbornika
Zgodovina v sliki in besedi
Ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je v začetku junija pripravila predstavitev dveh zbornikov. Prvi je posvečen 10-letnici dramske sekcije KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž, drugi zbornik pa Kulturno-športnemu društvu Dobrava ob 20-letnici delovanja.
Dramska sekcija KD Frana Ksaverja Meška je prvo desetletje uspešno zaokrožila. Ob svojem jubileju so izdali zbornik, naslovljen 10 let dramske sekcije Kulturnega društva Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž. Urednica zbornika, vodja ormoške enote PMPO Ne-venka Korpič je v sliki in besedi zajela bogato zgodovino gledališke dejavnosti pri Svetem Tomažu. Ta sicer sega že v prvo polovico 20. stoletja. Zbornik, ki obsega 31 strani, pa na drobno opisuje predvsem delovanje tomaževske dramske sekcije v letih od 2006 do 2016. Kot še piše Korpičeva, so člani sekcije dokazali, da so, čeprav amaterji, vešči odrskega nastopanja. V teh letih so na odrske deske postavili pet predstav, prav vsaka pa je požela veliko aplavza med občinstvom. Skupino je naj-
prej vodil Janez Kupčič, ki je zaradi bolezni svoje delo v dramski sekciji predal Jožici Rajh. Rajhova pa s prizadevnimi člani nadaljuje bogato igralsko tradicijo.
Na prireditvi pa je bil predstavljen še en zbornik, naslovljen »20-letnica Kulturno-športnega društva Dobrava«. Zbornik opisuje delovanje društva med letoma 1996 in 2016, predstavila pa ga je urednica Manica Hartman, prav tako iz PMPO. Kot piše Hartma-nova, je Dobravčane že od nekdaj povezovalo veselje do petja in druženja, pri tem pa velja omeniti, da se je organizirano kulturno življenje začelo najprej z delovanjem okteta leta 1993. Kasneje se je pridružilo še nekaj pevcev in nastal je moški pevski zbor, nato pa je na pobudo, predvsem mlajših članov društva, bila usta-
novljena še športna sekcija. Člani društva, ki mu od leta 2013 predseduje Štefka Šoštarič, tako že vrsto let s svojim aktivnim ljubiteljskim in prostovoljnim delom ogromno prispevajo h kulturnemu in rekreacijskemu življenju v svoji sredini in v širši lokalni skupnosti. Eni navdušujejo na odrih s svojim petjem ali igro, drugi pa sodelujejo tako, da pomagajo pri organizaciji in izvedbi predstav oz. prireditev.
Sicer pa je zbrane poleg obeh predsednic društev pozdravil tudi podžupan občine Ormož Mirko Novak. Prireditev so popestrili z nastopom Moškega pevskega zbora KŠD Dobrava ter z dramsko točko gledališke sekcije KD Frana Ksaverja Meška Sveti Tomaž.
Monika Levanič
Foto: Tomlslav Urh
Nastopil je tudi Moški pevski zbor Dobrava, ki ga vodi Larisa Juvančič.
Foto: EM
Foto: LRK	Foto: JR
torek • 21. junija 2016
Ljudje in dogodki
Štajerski FEDNIK 17
Ljutomer • Objekti z novim upravljavcem
Poletno kopališče ze odprlo vrata
Občina Ljutomer je po ukinitvi zavoda ŠIM Ljutomer upravljanje z objekti športne infrastrukture zaupala KSP Ljutomer.
Omenjeni zavod, ki je sedaj v likvidaciji, je med drugim upravljal nekatere objekte športne infrastrukture v Ljutomeru. Vodstvo občine se je odločilo, da vzdrževanje nogometnega igrišča z atletsko stezo ter preostalih zunanjih površin v Športno-rekreacijskem centru Ljutomer prevzame novoustanovljeni režijski obrat, ki deluje znotraj občinske uprave, za dvorano Športno-izobraževal-nega centra Ljutomer, telovadnico pri OŠ Ivana Cankarja in letno kopališče pa poišče upravljavca preko javnega naročila. Ponudbo je oddalo le Komunalno stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer, pogodbena vrednost del pa znaša 118.000 evrov (brez DDV). Upra-vljalec je že prevzel objekte, pogodbo pa ima za obdobje enega leta.
Upravljanje z objekti športne infrastrukture obsega redno vzdrževanje in upravljanje objektov, popravila, potrebna za
Kopanje na poletnem kopališču v Ljutomeru letos še ugodnejše.
normalno funkcioniranje objektov, redno čiščenje objektov, nadzor nad izvajanjem vadbe in rabo objektov, urejanje okolice športnih objektov, zaračunava-
nje uporabe oz. najema športnih objektov zunanjim uporabnikom (komercialna raba) in prodaja vstopnic, upravljanje letnega kopališča Ljutomer, vključno z
zagotavljanjem ustrezne službe za reševanje iz vode in drugih pogojev, potrebnih za normalno obratovanje kopališča, vodenje evidenc uporabe športnih povr-
šin ter trženje športnih objektov in površin.
Ob podpisu pogodbe je županja Olga Karba povedala, da je prepričana, da gre upravljanje v prave roke za nižjo ceno in z nižjimi stroški, kot so jih imeli do sedaj. Direktor KSP Ljutomer Damjan Klemen je dejal, da so bili objekti, ki jih prevzemajo v upravljanje, že sedaj odlično vzdrževani, njegovo podjetje pa si bo prizadevalo dvigniti nivo nudenja športne infrastrukture občanom, zato je zaposlil tudi štiri nove sodelavce. Službo sta dobila dva vzdrževalca, ki sta sedaj skrbela za omenjene objekte kot zaposlena v zavodu ŠIM Ljutomer, čistilka in oseba, ki bo skrbela za trženje teh objektov.
Cene dnevne vstopnice od 2,5 do 3,5 evra
Določanje cen uporabe dvoran bo še naprej v domeni ljutomerskega občinskega sveta, do nadaljnjega pa cene ostajajo nespremenjene.
Za razliko od predhodnih let se je novi upravljavec odločil prej odpreti izredno priljubljeno poletno kopališče v Ljutomeru, ki ga obišče več tisoč obiskovalcev.
Tako je kopanje omogočeno od torka, 7. junija, cene pa so nekoliko nižje kot lansko leto. Dnevna vstopnica za odrasle znaša 3,5 evra, za otroke, upokojence, dijake, študente in invalide pa 2,5 evra. Popoldansko kopanje, ko je vstopnica cenejša, se namesto od 16. ure, kot je bilo lansko leto, začne že po 15. uri. Takrat cena znaša 2 evra za odrasle ter 1,5 evra za otroke, upokojence, dijake, študente in invalide. Skupinske, mesečne in sezonske vstopnice so cenejše za približno 30 odstotkov, na voljo pa je tudi več novih ležalnikov, katerih izposoja stane 1 evro za cel dan. Ljutomersko letno kopališče, kjer je poskrbljeno tudi za bogato gostinsko ponudbo, je odprto vsak dan med 10. in 20. uro, Klemen pa je obljubil, da bodo poskrbeli tudi za nočno kopanje. »Glede na vremenske razmere se bomo sproti odločali, kdaj bo mogoče tudi nočno kopanje, tam do 22. ure ali še dlje,« je dejal. Poleg olimpijskega in otroškega bazena lahko kopalci v Ljutomeru koristijo spremljajočo športno-rekreativno ponudbo, kot so igrišča za odbojko na mivki, mali nogomet, košarko, namizni tenis in badminton, urejena pa so tudi igrala za otroke.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Dornava • 21. občinski praznik
Obrnejo vsak cent
V večnamenskem centru so pripravili osrednjo proslavo ob 21. občinskem prazniku in 25-letnici samostojne Slovenije.
Slavnostni govornik, župan Rajko Janžekovič, je spomnil na vse dosežke občine v zadnjem letu, posebej pa izpostavil večnamenski center: »Poplačali smo vse obveznosti za naš center v višini 220.000 evrov ter zanj kupili opremo v vrednosti 25.000 evrov. Za tem projektom, ki je bil eden največjih v naši občini, tako ni ostalo niti centa dolga. Za vzdrževanje objekta letno porabimo še 35.000 evrov, vendar večino teh stroškov pokrijemo z najemninami. Investicija torej ni bila zgrešena.« Kmalu pa bo največji izziv rekonstrukcija in dozidava za potrebe vrtca v Dornavi: »Vsak
Letos so podelili tri priznanja in dve plaketi občine Dornava.
Foto: Foto Langerholc
cent, ki ga dobimo, skušamo kar najbolje obrniti.«
Letos so podelili tri nagrade občine Dornava. Neža Čuš iz Dornave jo je prejela za aktivno sodelovanje v Turistično-etno-grafskem društvu Lukari in vodenje ljudskih pevk Lukarc, pa tudi za udejstvovanje v drugih društvih in pevskih zborih ter za prostovoljno humanitarno delo v programu Starejši za starejše. Stanko Plohl iz Polencev je nagrado prejel za aktivno članstvo v prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Polenšak, športnem in turističnem društvu Polenšak ter v slovenjegoriškem društvu generala Maistra. Priznanje je prejela še Elizabeta Janžekovič iz Brezov-cev za dolgoletno sodelovanje v PGD Žamenci, sodelovanje pri Rdečem križu, pevskem zboru in ptujskem gobarskem društvu. Jubilejno plaketo je ob 20-letnici delovanja prejelo Športno društvo Polenšak, ki v osmih sekcijah
šteje več kot 150 članov, tudi iz sosednjih občin. Plaketo občine pa je prejel Jožef Florjanič iz Mezgovcev, dolgoletni član PGD Mezgovci, ki je veliko prispeval k razvoju kraja, predvsem pa k medčloveškim odnosom.
Prireditev sta povezovala Ingrid Vrabl in Matej Zorko, za kulturni program pa je poskrbelo vseh pet vokalnih skupin, ki delujejo v občini: Toti 4, ljudske pevke Lukarce, Kvartet s Polenšaka, Enigma in Oktet iz Dornave. Na koncu so besedo dobili še gostje, med njimi tudi župan pobratene hrvaške občine Vidovec, ki so občanom ob prazniku iskreno čestitali, županu pa zaželeli dobro krmarjenje še naprej. Zaigrala je pihalna godba občine Dornava, sledila pa je pogostitev. Cvetličarna Narcisa iz Dornave je oder okrasila s petindvajsetimi vazami cvetja - po eno za vsako leto samostojne Slovenije.
Eva Milošič
Podlehnik • Poletna šola v naravi v Ankaranu
Morje jim je zaupalo mnoge skrivnosti
Šola v naravi je za učence nekaj najlepšega v celem šolskem letu, zato se je neizmerno veselijo. V šoli so se že prej seznanili, kako bo potekalo delo v poletni šoli v naravi. Ogledali so si film, fotografije in že v šoli pričeli reševati delovni zvezek, ki jim bo ostal kot spominski zvezek na nepozabne dni na morju.
Konec maja so se učenci 5. razreda odpravili na pot proti morju in soncu. Najprej so si ogledali pristanišče Koper. Ko so prispeli v Ankaran, so se namestili v sobe, nato pa si takoj oblekli kopalke in šli pokusit, ali je morje še vedno slano. Vsak dan so plavali, se potapljali in iskali školjke, polže in kamenčke. Raziskovali so morsko dno in vodne rastline. Z ladjo so se peljali v Piran, se sprehodili do rta, si ogledali mesto, muzeje in se okrepčali z odličnim sladoledom. Izvedli so tudi tekmovanje v plavanju. Prijetno so se zabavali ob igranju odbojke na pesku in ob igrah na zelenici. Fantje so se pomerili v nogometu s sosednjo
Foto: Zdenka Golub
Podlehniški petošolci so uživali v šoli v naravi v Ankaranu.
šolo in zmagali. Izvedli smo tudi družabni večer s plesom vseh šol. Sklenili so nova prijetna poznanstva in prijateljstva. Zadnjo večer pa so se predstavili na tekmovanju Ankaran ima talent. Tudi čarovnik jim je pokazal veliko novih trikov.
Še preden so krenili proti domu, so se odpeljali na ogled se-čoveljskih solin, kjer so pokusili morsko sol in se seznanili z delom v solinah. Nato pa jih je pot vodila proti domu. V Podlehniku so jih pričakali starši. V šoli so pripravili razstavo o šoli v naravi.
Učenci 5. razreda z učiteljico Zdenko in učiteljem Mirkom
18 štcgerskiTEBUK
Zeleni tednik
torek • 21. junija 2016
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Poleti je vrtninam vroče
Kot kaže vsaj danes, je pred nami le nekaj vročega vremena. Ze zdaj dobivam slike vrtnin, ki imajo samo fiziološke poškodbe. Vzrok za tovrstne težave - sušenje listov, opekline, lise - niso glivice, bakterije ali virusi (biološki), ampak povsem fizikalen. Povzročilo ga je sonce.
Vrtnine sodijo med na vročino zelo občutljive rastline. Zato je zelo dobro, da ob odločitvi za vrtnarjenje razmislimo tudi, kako bomo vrtnine namakali. Če jim želimo dobro, jih bomo na to vročino pripravili že v naprej. A najprej nekaj težav, ki se trenutno pojavljajo na vrtovih.
Rja na česnu
Česen sorte ptujski jesenski že počasi končuje svojo rast. A kljub temu, če na listih opazite prve znake rje (majhne oranžno rjave kupčke), je še smiselno reagirati, da se bo dalje skladiščil. Poškropite ga s pripravkom iz njivske preslice; zdaj je je povsod dovolj, seveda pa se dobi tudi v trgovinah. Če pa ni časa za nabiranje in pripravo pripravkov, potem kupite bakreno listno gnojilo, ki bi moralo biti na razpolago v vseh trgovinah, ki skrbijo tudi za vrtičkarje.
Česen, ki je že močno napaden, je skoraj najbolje kar populiti.
Prav tako se marsikomu pojavlja krompirjeva plesen na paradižniku. Tudi če se ne, je smiselno zdaj paradižniku (pa tudi papriki, jajčevcu in kumaram) pomagati. Med domačimi pripravki so uporabni pripravek iz sode bikarbone, razredčeno mleko (če se bolezen še ni pojavila) ali sirotka (redčimo v razmerju 1:1), čaj iz cvetov rmana ali kamilic, pa tudi zelenih delov timijana, šetraja, drobnjaka ... V trgovinah pa lahko kupimo bakrena listna gnojila, pripravek iz česna in timijana, pa tudi listno gnojilo basfoliar activ ali trafos K, ki rastlinam dvigneta njihovo odpornost, pa še nahranita jih.
Letos je res tako leto, da je tudi hranil v zemlji nekaj manj. Zato zalivanje z namočenimi koprivami in gabezom res pride prav.
Vročina in razhudniki
Za vse plodovke, predvsem pa paradižnik velja, da se odlično počutijo pri temperaturah okoli 30 oC. Vse, kar je več, teže prinašajo. Prav posebej pa ne marajo sprememb temperature. Izrazito se lahko te težave pokažejo pri paradižniku. Pestič razhudnikov je v normalnih razmerah med prašniki, pri paradižniku pa so ti prašniki zlepljeni skupaj v cev. Zato cvetni prah v normalnih vremenskih razmerah brez težav pade na brazdo pestiča in jo opra-ši. Pri dalj časa trajajoči vročini ali pa ob temperaturnih skokih pa se pestič potegne iz prašnikov, zato je oprašitev otežkočena, pri paradižniku skoraj onemogočena. Ob tem je v vročih razmerah cvetnega prahu manj, pa še ta, ki je, ni vitalen, oploditev je zato še slabša. Posledice slabe oploditve so sprva samo manjši plodovi, kasneje pogosto deformirani plodovi, kjer delček plodu kar manjka, je ugreznjen, ali pri papriki celo dodan, kaj kmalu pa plodov sploh ni. Vrtičkarji to opišejo z izrazom, da cvetovi kar odpadajo. To se letos zaradi mrzlih noči v maju že dogaja v prvih in drugih etažah.
Zato morajo biti rastlinjaki poleti povsem odprti. Zelo pogosto namreč pri temperaturah okoli 20-25 °C vidim rastlinjake sredi dneva zaprte. V njih se razvije neverjetno visoka temperatura takoj, ko jih zjutraj obsije sonce. Povsem preprečiti tega
To so prvi znaki krompirjeve plesni na paradižniku.
Foto: Miša Pušenjak
pojava seveda ne moremo, saj na vreme še ne moremo vplivati. V manjših rastlinjakih si lahko pomagamo tako, da vsako rastlino posebej vsak drugi dan pošteno stresemo. To je bil včasih sestavni del tehnoloških opravil v rastlinjakih, le da smo zdaj na to že nekoliko pozabili. Podobno lahko naredimo tudi s papriko in jajčevcem, ko je resnično vroče. Mislim, da prihaja čas, ko je smiselno rastlinjake zasenčiti. Pod vrhom folije napnite ustrezen material; lahko so to senčilne mreže, lahko pa tudi kakšni večji kosi blaga .
Težave lahko pričakujemo tudi pri kumarah in bučkah. Tudi te so letos že utrpele vsaj en stres, nizke temperature, zato se ne sprašujte, kaj se dogaja z bučkami, ko gnijejo pri koncu plodov. To se dogaja zaradi hladnega maja. Kumare lahko pričnejo greniti ali pa se jim začnejo sušiti plodiči.
Rastlinam pomagamo premagovati stres z različnimi pripravki. V trgovinah kupite take, ki vsebujejo izvlečke morskih alg ali vitaminsko-aminokislin-ske komplekse, doma pa so to pripravki iz cvetov regrata ali ognjiča. Zagotovo jih uporabite že pred spremembo vremena in
nadaljujte vsaj enkrat tedensko. Vsekakor pa začnemo pomagati pred nastankom stresne situacije. Ko ta že nastane, je običajno prepozno.
Pomanjkanje kalcija
Pomanjkanje kalcija ni posledica premalo tega hranila v tleh, zato je apnjenje nepotrebno, pogosto pa celo škodljivo. Povezano je predvsem z vročino, ko kalcij preprosto ne pride tja, kjer je najpotrebnejši, to pa je v plodovih plodovk in na listnih robovih solatnic, kapusnic, pa tudi čebulnic. Poleg tega pomanjkanje kalcija v plodovih in drugih rastlinskih delih pospešuje preveč dušika, ki je rastlini v tistem trenutku na razpolago. Zato naj vas NIKOLI ne zamika, da bi ka-pusnice dognojili s dušikom, če se vam zdi, da prepočasi rastejo, imamo pa vroče vreme. V tem primeru boste na prerezu zeljne glave v jeseni našli gnile obroče. Ti so nastali, ker je v času, ko so se oblikovali ti listi, rastlini primanjkovalo vode, s tem pa tudi kalcija.
Pomanjkanje kalcija se na plo-dovkah pozna z gnitjem plodov pri konici oz. na spodnji strani plodu. To so črne lise na paradižniku, rjave na papriki in jajčev-cu, suhe konice plodov kumar
in bučk. Na solati se pojavi ožig listnih robov, na zelju in včasih na čebuli pa strohneli obroči na prerezu.
Vsekakor je treba plodovke redno, vsaj enkrat na teden pogno-jiti z listnimi gnojili, ki vsebujejo kalcij. Solato, zelje, cvetačo, čebulo dognojujemo na 10 dni. Listna gnojila s kalcijem niso strupena in nimajo karenčne dobe, vendar jih moramo uporabljati, preden pride do vidnih znakov pomanjkanja. Namesto njih lahko uporabljamo razredčeno mleko (50:50) ali koprivni pripravek. Vendar je ta naravna sredstva še bolj nujno uporabiti pred nastankom stresa in redno v vročem delu poletja.
Poleg tega je izredno pomembna redna preskrba z vodo. Neredna preskrba težave s pomanjkanjem tega hranila še poveča. Zato je treba zaliti tudi, če je za drugi ali celo isti dan napovedan dež. Če ga namreč ne bo, se lahko hitro pojavijo težave.
Kljub vsemu je za pridelavo vrtnin vedno ugodnejše suho in vroče poletje. Zalivamo lahko vedno, če se le dovolj dobro organiziramo. Težko oz. nemogoče pa je vodo odvzeti. Kadar je vlage preveč, so vedno velike težave z boleznimi.
Pravilno namakanje
Kljub temu da mnogi menijo, da se suše ni bati, je ta ponekod
že prisotna. Nekaj dni sončnega vremena, pa jo boste opazili. A takrat bo za začetek namakanja že pozno. Zato pričnite prej. Članek nastaja seveda veliko pred tem, kot ga vi berete, zato ne morem vedeti, koliko dežja bo še padlo v torek, a če ga ne bo res veliko, potem je najkasneje čez vikend potrebno namočiti.
A vsako namakanje ni pravilno. Najbolj nujno je, da namakamo redno, saj je za rastline slabše, da enkrat vodo imajo, vmes med posameznimi namakanji pa je zmanjka. Rastline, ki imajo globoke korenine, namakamo dalj časa in v globino. V začetku preverite, kako globoko ste namočili. Takšne rastline so vse korenovke, plodovke in ka-pusnice. Običajno zadošča namakanje dvakrat na teden, a takrat res obilno (zunaj na prostem seveda). Rastline s plitvejšimi ko-kot so solata, čebula, namakamo pogosteje.
Da prihranimo nekaj vode, naj bodo tla v poletni vročini zastrta. V rastlinjakih je primernejša folija, saj preprečuje visoko zračno vlago, na prostem pa vsekakor zelena zastirka. Najpogosteje in najhitreje je dostopna kar pokošena trava. Paziti je treba le, da trava ne gnije, zato naj bo malo uvela, ko jo dodamo na vrt. Seveda pa lahko uporabimo tudi pokošene koprive, gabez, deteljo in druge rastline. Polži sovražijo zastirko iz bezgovih listov in vej, gozdne praproti ali bele gorjuši-ce. Zastirka iz še zelene bele gor-jušice bo zmanjšala tudi število strun v tleh. Lahko je natresemo kar do 10 cm in zastirko večkrat obnovimo. S tem obenem tudi pognojimo.
Miša Pušenjak
reninami, česen .
Foto: Miša Pušenjak
Česnova rja: ukrepati je treba, ko opazite prve kupčke, ali še bolje, prej.
KGZS - Zavod Ptuj sporoča
Obvezno zatiranje ameriškega škržatka
Širjenje karantenske fitoplazme, ki povzroča zlato trsno rumenico, najlaže omejujemo z zatiranjem prenašalca fitoplazme, to je ameriškega škržata. Le-ta s sesanjem sokov na okuženih trtah fitoplazmo prenaša na neokužene trte in jih tako okuži. Ameriški škržat se enostavno zatira, ker na leto razvije samo en rod. Zatiranje je najuspešnejše v razvojnem stadiju ličinke in nimfe, odrasle osebke pa lahko tretiramo po ponovnem naletu v vinograde.
Prisotnost odraslih osebkov ameriškega škržata v vinogradu kontroliramo z rumenimi lepljivimi ploščami.
Pripravki, ki so registrirani za vinsko trto in delujejo tudi zoper ameriškega škržatka, so: Pyrinex 25 CS, Reldan 22 EC, Decis 2,5 EC, Decis, Actara 25WG, Gat decline 2,5EC in Steward. V ekološki pridelavi pa lahko uporabimo: Kenyatox verde, Flora verde, Valentin eko, Biotip floral in druge pripravke na osnovi piretrina.
Natančne roke za zatiranje lahko najdemo na Agromete-orološkem portalu Slovenije: http://agromet.mkgp.gov.si/pp/ ali pa se informiramo pri svetovalcih Kmetijske svetovalne službe Slovenije po posameznih zavodih.
Zatiranje ameriškega škržata je obvezen ukrep za preprečevanje in širjenje zlate trsne rumenice.
Vsi vinogradniki, ki so vključeni v shemo KOPOP program VIN-INSEKTICIDI, morajo upoštevati, da lahko insekticid v vinogradu uporabijo samo enkrat za zatiranje ameriškega škržata. Smiselno je uporabiti pripravek, ki hkrati zatira drugi rod grozdnih sukačev. Okviren termin tretiranja je nekje do 15. julija, v vsakem primeru pa se je treba posluževati prog-nostične službe.
POZOR! Sredstva so škodljiva za čebele, zato se uporabljajo po sončnem zahodu oziroma pred sončnim vzhodom, v vinogradih pa moramo odstraniti cvetočo podrast. Kmetijska svetovalna služba Ptuj: Miran Reberc, ing. kmet.
Vir: KZ Ptuj
torek • 21. junija 2016
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
S slove
Letošnji festival Laško Pivo in cvetje, sicer največji glasbeni in turistični dogodek v Sloveniji, bo od četrtka, 14., do nedelje, 17. julija, na tradicionalnih in že dodobra uveljavljenih lokacijah v Laškem. Dvainpetdeseti festival ponovno prinaša pestro glasbeno dogajanje za vse generacije in vse glasbene okuse. Glasbeni program je tako najbolj pester med vsemi slovenskimi festivali, saj ponuja mnoge glasbene zvrsti, od popa do rocka, latino ritmov, muzikala in elektronske plesne glasbe do narodno-za-bavne in glasbe za otroke. Letos bodo latino ritmi s poudarkom na brazilskih, saj organizatorjem ni ušlo niti dejstvo, da se le 19 dni po zaključku festivala začnejo 31. poletne olimpijske igre moderne dobe v Riu de Janeiru. Tudi letošnji glasbeni program ponuja mednarodno dimenzijo s prepoznavnimi tujimi imeni, ob tem pa je usmerjen v gradnjo prepoznavnosti slovenske glasbene identitete skozi vse glasbene zvrsti. Organizatorji so se potrudili, da dogajanja na odrih začnejo in končajo domači izvajalci, program na največjem odru Zla-torog pa bodo odprli Tabuji, ki so z novim albumom tudi gostje prve festivalske tiskovne konference. Na največjem odru Zlato-rog bodo v uvodnem dnevu nastopili še: Voodoo Vegas iz Velike Britanije, Siddharta in eden naj-
nih odrov
Filmoljub
Cíneplexx in Ko l osej Maribor
večjih ameriških kitaristov vseh časov Joe Satriani, ki bo prav v Laškem praznoval svoj šestdeseti rojstni dan. V petek bodo obiskovalce na odru Zlatorog razveseljevali Jinx, Happy OLMcWeasel, švedska skupina Mando Diao, ki jo poznamo predvsem po svetovnem hitu Dance with Somebody, in Big Foot Mama. V soboto organizatorji obljubljajo Leteče potepuhe, štiričlansko skupino Jay Wud, imenovano po pevcu iz Libanona, ki živi v Dubaju, pred dvema letoma prav v Laškem ponovno združene, in posebno presenečenje, ki bo ekskluzivna
posebnost med vsemi evropskimi glasbenimi festivali. Na odru Jubilejnik, ki je namenjen naro-dno-zabavni in popularni glasbi, bodo v četrtek nastopili Gadi in Jan Plestenjak, vmes bo na tem odru tudi tradicionalno odprtje festivala; v petek sledijo Igor in Zlati zvoki ter legendarni Fantje s Praprotna, letošnja evrovizijska ManuElla in regionalna glasbena zvezda Gibonni. V soboto ne zamudite odrske predstave Back to Black, ki ohranja spomin na Amy Winehouse, tej pa bosta sledila še ansambel Franca Miheliča in že aktivna mlada mamica Manca
Špik. Oder Club na občinskem dvorišču glasbenim ljubiteljem ponuja vpogled v svetovne in domače glasbene posebnosti. V četrtek zato ne zamudite Pliš 5 z Juretom Zrnecem, vroče zabave z zasedbo Leni Kravac ter brazilske skupine Emersound. V petek bodo dogajanje odprli Patetico, sledila bo kolumbijska zasedba Skampida, pa Balkan Boys ter makedonski kitarski vir-tuoz Vlatko Stefanovski s svojim triom. V soboto boste prisluhnili eni najprijetnejših novitet v slovenskem glasbenem prostoru - skupini Jardier, mednarodni zasedbi Las Cuerdas, pa vedno zabavnim Orlekom in brazilski glasbeni atrakciji Pequena Morte. Na odru Malt, kjer kraljujejo didžeji, bodo vsak večer za plesne ritme najprej poskrbeli najobe-tavnejši slovenski didžejevski mladi upi, nato pa bodo vajeti prevzeli že prekaljeni mački. V četrtek bo tako nastopil Jack Eye Jones iz Londona; v petek organizatorji napovedujejo prav posebno presenečenje, ki redno gostuje na žurerski Ibizi, v soboto pa bo nastopil že znani Monom. Na letošnjem festivalu Laško Pivo in cvetje se tako v štirih dneh na petih glasbenih odrih obeta več kot 60 vrhunskih glasbenih dogodkov.
Janko Bezjak
Priporočamo v branje... Karen Viggers:
Travnati grad
Zadnjič smo vam v branje ponudili ameriške staroselce (Maje), tokrat so tu avstralski aborigini v knjigi Travnati grad.
S knjigo iz starejšim prijazne zbirke Srebrne niti (v njej so uporabljene večje črke, kot so običajne) nam avtorica ponudi zanimivo branje o deželi »tam spodaj« - Avstraliji. V sodobnem času, pa vendar v povezavi s preteklostjo, zlasti z avstralskimi staroselci aborigini, s katerimi se je v Avstraliji zgodilo enako kot z indijanskimi severnoameriškimi plemeni: brezpravni, oropani človeškega dostojanstva so skoraj izginili iz sedanjosti. Podobno se godi tudi avtohtonim živalim Avstralije, kengurujem, ki imajo pomembno vlogo v tem romanu, začinjenem še z malo romantike. In še nad nečim boste presenečeni: bela prebivalka Avstralije se opraviči staroselki za krivice, ki so jih njenim aboriginskim prednikom naredili njeni beli predniki. Bomo podobno zgodbo kdaj brali v povezavi z ZDA, se bo kdo opravičil indijancem?
Ocena: 5
Le s t v i
THE FEELING - ,
ERLAKE
A
¡URNERS
1.	CAN'T STOP THE FEELING - JUSTIN TIMBERL
2.	ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID & KYLA
3.	THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 Bl
4.	CAKE BY THE OCEAN - DNCE
5.	JUST LIKE FIRE - PINK
6.	CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL
7.	THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS FT. RIHANNA
8.	I TOOK A PILL IN IBIZA - MIKE POSNER
9.	WHEREVER I GO - ONE REPUBLIC
10.	HAIR - LITLLE MIX
11.	HOWLING AT THE MOON - MILOW
Vsako nedeljo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Nadzor z neba
Foto: splet
Vsebina: Nekje globoko v revnem predelu Kenije se pripravlja samomorilski napad. Dve osebi se bosta opasali z razstrelivom in se raznesli sredi množice. Britanska obveščevalna služba izve za to in najde tudi zbirno mesto organizatorjev pokola. Odločitev je jasna. S pomočjo drona bodo na hišo poslali izstrelek in jo s teroristi vred razstrelili na milijardo koščkov. Operacija poteka s skupnim sodelovanjem Velike Britanije, ZDA in kenijske vlade. Toda v trenutku, ko želijo sprožiti izstrelek z neba, ugotovijo, da pred hišo teroristov mlada deklica prodaja kruh in tako preživlja družino. V eksploziji bi skoraj zagotovo umrla. Ker se bodo teroristi kmalu odšli razstrelit, se pojavi moralna dilema. Ali je življenje ene deklice vredno več kot življenje 80 žrtev terorističnega napada? Premisa je na videz preprosta. Gre za klasično dilemo avtobusa polnega ljudi, ki se spušča po ozki cesti na steni pečine. Na eni strani je stena, na drugi prepad, pred vozilom pa se nenadoma pojavi otrok. Zavreti ni več mogoče. Kaj naj stori voznik? Povozi otroka in reši življenja vseh potnikov ali naj otroka reši in zapelje v prepad in tako zagotovo ubije sebe in vse druge v avtobusu?
V današnjem globalno vedno bolj napetem političnem vzdušju so takšna vprašanja žal vedno pogostejša. Ni več izbire med smiselno rešitvijo in katastrofo, ampak lahko izbiramo samo še med slabimi rešitvami in izberemo tisto, ki bo najmanj krvava. Po dolgem in treznem premisleku je rešitev dileme jasna, zlasti na političnem parketu. Na propagandnem je obratno. Če deklico dajo med 'postranske žrtve', bo to za podobo v javnosti slabo za vse vpletene države. Če dovolijo, da se teroristi razstrelijo, bodo te iste države zmagale v propagandni vojni. Film to dilemo izvrstno obdela, jo razčleni na vse možne načine in prikaže vso zapletenost sistema, ki odloča o tem, od voditeljev držav pa vse do pilota drona, ki mora na drugem koncu sveta pritisniti na sprožilec. Vmes je več ravni vojaške in politične odgovornosti, ki pa so v filmu na srečo prikazani s čisto človeške plati. Nekateri nimajo dvomov, kaj storiti, drugi jih iz človečnosti ustavljajo. Toda človečnost je lahko osebna, intimna vrednota ali pa globalna in obe vrsti sta si v tem primeru v nasprotju. Film nato nazorno prikaže, v čem je problem fašizma in vseh oblik skrajnosti, tudi verske. Namreč to, da v sicer miroljubnih ljudeh na plano potegne prav enake metode zahrbtnega bojevanja. V vojni pač zmagajo tisti, ki so manj moralni, zato morajo tudi pozitivci poseči po njim strašno ostudnih metodah. Tudi ko so negativci poraženi, so zaradi tega pravzaprav zmagovalci, saj so iz dobrih ljudi potegnili najslabše in iz njih naredili prav takšne oz. še hujše živali. To je cena vojne, ki je vedno, prav vedno previsoka. Zmaga je vedno Pirova. Prosimo, še več takšnih filmov.
Matej Frece
Eye in the Sky
Igrajo: Helen Mirren, Aaron Paul, Alan Rickman, Barkhad
Abdi, Jeremy Northam, Iain Glen, Phoebe Fox
Režija: Gavin Hood
Scenarij: Guy Hibbert
Žanr: vojna drama
Dolžina: 102 minuti
Leto: 2016
Država: ZDA
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
torek • 21. junija 2016
Kaj bomo danes jedli						Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
turško zelje z govejim mesom, jagodni polžki	ocvrt piščančji file, pečen krompirček, kumarična solata, jabolčni zavitek	solata s šunko in sirom, polnozrnat kruh, jogurtova strjenka	ribji paprikaš, testenine, sladoled	pleskavice na žaru, zelenjava z žara, ocvrt krompirček, rulada s sadjem	juha, govedina v omaki, njoki, zelena solata, sadna solata	krompirjev golaž, hrenovka, sadje
Turško zelje z mletim mesom (kapusara)
Sestavine: 2-3 žlice olivnega olja, 25 da g mlete jagnjetine ali govedine, 2 srednje debeli čebuli, 1 strok česna, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 žlica rdeče paprike, 1/2 žličke mletega čilija, 4 olupljeni razrezani paradižniki, sol, poper, 375 ml vode, 1 srednje veliko zelje.
Na olju popražimo mleto (ali na drobne koščke narezano) meso, da porjavi. Primešamo čebulo in česen in ob mešanju pražimo. Dodamo mezgo, rdečo papriko, čili, na koščke narezan paradižnik, sol in poper ter nekaj minut dušimo. Dodamo vodo, zavremo in pokrito kuhamo 30 minut. Vmešamo grobo narezano zelje in kuhamo še pol ure. Potresemo s čilijevimi kosmiči in postrežemo.
Jagodni polžki
Sestavine: 90 dag moke, 4 dl mleka, 4 dag sladkorja, 1 kvas, 15 dag kisle smetane, 3 jajca, 0,7 dl olja, 4 žlice ruma, 3 žličke soli; nadev: 20 dag masla, 15 dag sladkorja, 2 vanilijina sladkorja, 1/2 kg jagod, 1 šopek mete; premaz: 1 jajce.
V toplo sladkano mleko nadrobimo kvas, da naraste. V skledo presejemo moko, dodamo jajca, kislo smetano, rum in kvas ter zamešamo testo. Med mešanjem dodajamo olje. Ko je testo gladko, ga pokrijemo in damo na toplo vzhajat. Vzhajanega stresemo na pomokan prt, ga pregnetemo in pustimo nekaj minut počivati. Med tem časom v zmehčano maslo zamešamo sladkor, jagode narežemo na lističe, meto naseklja-mo. Testo razvaljamo v pravokotnik, ga premažemo z maslom, potresemo z jagodami in meto ter zvijemo v zavitek. Narežemo ga na cm debele koščke in jih polagamo na pekač, prekrit s papirjem za peko. Premažemo z jajcem in pustimo nekaj časa vzhajati, nato polžke pečemo okrog 20 minut pri 180 stopinjah Celzija.
ZPS • Koencim Q10 v živilih in hrani
Smisel kupovanja živil, obogatenih s koencimom Q10?
Nekoč so Q10 imenovali eliksir življenja, nato so nekaj časa mislili, da je to vitamin, danes pa vemo, da koencim Q10 v celicah skoraj vseh živih bitij sodeluje pri biokemičnem procesu pridobivanja energije iz hranil, hkrati pa je tudi antioksidant. Q10 je torej nujen za življenje. Koliko pa ga lahko sploh absorbiramo iz hrane in ali je smiselno kupovati živila, obogatena s koencimom Q10?
Ali je treba koencim Q10 dodajati v prehrano?
Priporočenega dnevnega vnosa za koencim Q10 ni, tako kot je to določeno za vitamine in minerale, vendar moramo spomniti, da jih telo ne sintetizi-ra. Uravnotežena in pestra prehrana in zdrav življenjski slog pa značilno pripomoreta k normalni ravni koencima Q10 v telesu. Čim več se gibamo, tem več energije tvorijo naše celice, samodejno uporabljajo Q10 in če je treba, ga sintetizirajo.
Zdravi ljudje ne potrebujejo Q10 v obliki prehranskih dodatkov, saj s pestro prehrano dobijo vse potrebne »sestavine« za sintezo Q10 v telesu, pa tudi od 6 do 10 miligramov Q10 iz živil.
Kdaj pa naj bi ga dodajali?
Ljudje, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, bi lahko jemali oziroma dodajali v prehrano 30 do 100 mg Q10, ker statini (sestavni deli takih zdravil) zmanjšujejo koncentracijo Q10 v telesu.
Raziskave na živalih in klinične raziskave bolnikov s srčno-žilnimi, nevro-degenerativnimi boleznimi, rakom HIV, pa tudi z gingvitisom (vnetje dlesni) pa kažejo, da bi lahko dodajanje Q10 izboljšalo stanje oziroma počutje, vendar je nujen posvet z zdravnikom. Dnevna potreba po Q10 pri zdravem
človeku je približno 500 miligramov, terapevtski odmerki pa so veliko večji (dnevno več kot 1.000, pa do 3.000 miligramov). Oslabelim oziroma starejšim osebam naj bi po nekaterih priporočilih dodajali od 30 do100 miligramov Q10 na dan.
Ljudje, ki jemljejo zdravilo za redčenje krvi, ne smejo jemati koencima Q10, prav tako pa tudi ne otroci in nosečnice. Nekateri ljudje poročajo o stranskih učinkih ob jemanju Q10, predvsem o gastrointestinalnih motnjah in glavobolu.
Nas reklame zavajajo?
Na ZPS so pregledali nekatere spletne trgovine, v katerih prodajajo pre-hranska dopolnila s Q10. Na nekaterih so opazili kar precej zavajajočih zdravstvenih trditev, kot so: "poveča telesno zmogljivost", "pomaga v obdobjih okrevanja", "povečuje odpornost pri naporu", "prispeva k vzdrževanju normalnega krvnega tlaka", "ohranja zdravo srce in zdravo raven holesterola", "lahko pomaga ohranjati zdravo delovanje možganov", "podpira organizem
Človek sintetizira lastni koencim Q10
Znanstveniki so hitro ugotovili, da koencim Q10 sodeluje pri okoli 95 odstotkov vseh celičnih procesov pri pridobivanju energije za delo organizma. Sicer pa je največ koencima Q10 v organih, ki neprestano delujejo (srce in krvni obtok, ledvice in jetra), manj ga je v plazmi (kri in druge tekočine).
Koencim Q10 je topen v maščobi in netopen v vodi. Zato se iz hrane ali prehranskih dopolnil zelo težko prenese v telo. A narava tako pomembne funkcije za delovanje, rast, obnovo in vzdrževanje celic organov našega telesa ni prepustila naključju, zato se koencim Q10 sintetizira v telesu in le zelo majhno količino ga telo absorbira iz hrane. Znano pa je, da lahko majhno količino koencima Q10 absorbira povrhnjica, kadar ga nanašamo na kožo, na primer s kozmetičnimi izdelki, ki ga vsebujejo.
Foto: Splet
Največ koencima Q10 je v srčni mišici, jetrih in ledvicah živali, dober vir so oreški in olja ter maslo, sledijo meso in ribe, sir, nekaj ga je v cvetači in brokoliju, v jajcih in mleku, jabolkih in pomarančah, zelo malo pa ga je v žitih in zelenjavi, vendar ga je nekaj v vsaki celici živih organizmov.
v obdobju stresa", "uporabite Q10, ko gre za povečane energetske potrebe telesa ali za večje mentalne in fizične napore".
Vse te trditve so neutemeljene in z zakonom prepovedane, torej prodajalci zavajajo potrošnike in kršijo zakon oziroma evropske uredbe o zdravstvenih trditvah. Veliko proizvajalcev prehranskih dopolnil s koencimom Q10 je Evropski agenciji za varno hrano posredovalo zahtevo za registracijo in dovoljenje za uporabo zdravstvenih trditev o učinkih Q10 na zdravega človeka. Do danes še nobena od trditev, ki so podobne prej navedenim ni bila odobrena, saj ni dovolj znanstvenih dokazov, da Q10 kakorkoli učinkuje na ohranjanje zdravja.
Marjana Peterman/ZPS
torek • 21. junija 2016
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da je slovenski Dars poljskim in češkim turistom pripravil zelo nazorno pojasnilo, kako se v letošnjem poletju prebiti skozi Slovenijo na hrvaško obalo. Kdor se ne znajde, si je pa res sam kriv!
Govori se ...
... da bi nek muzikoljubec rad vsaj enkrat ob napo-vedniku nekega koncerta prebral strokovno mnenje: »V 10. taktu 3. stavka simfonije bodo morda violine prikazale vrhunec tokratnega koncerta, če jih bo dirigent le znal pravilno motivirati ... « Neumnost? Zakaj pa potem ni neumnost poslušati športnih komentatorjev, ko na podoben način napovedujejo usodo tekem na evropskem nogometnem prvenstvu? Da o lokalnih »strokovnjakih« ne govorimo...
... da človek ugotovi, kako gaje čas povozil, tudi pri tako banalni zadevi, kot je en klin-
čev ameriški prehrambeni proizvod. Ko sta nek dedek in babica svojo vnukinjo za konec šolskega leta počastila z obiskom vrhunske ameriške kulinarike na Ptuju, sploh nista vedela, v katero vrsto naj se postavita, medtem ko je
Foto: Tajno društvo PGC
vnukinja že mimogrede preučila številko igračke za svoj srečni obrok ... Ob katerem se normalnojedcem želodec postavi pokonci ... Ni ga čez čevapčiče, bi rekli jugono-stalgiki. In zraven pojedli še kako baklavo.
... da je letošnje poletje vremensko tako nepredvidljivo, da imajo dopustniki resne težave, kako v svojgarderob-ni kovček spraviti ustrezna oblačila za vse mogoče in nemogoče vremenske situacije. Ker tisto, kar bodo pa res potrebovali, bo gotovo obviselo doma na obešalniku ...
... da so v neki ptujski firmi zelo inovativni: stroške dela zmanjšujejo tako, da ko gre nekdo iz neposredne proizvodnje v penzijo, namesto njega nikogar ne zaposlijo. Le kako se bo ta varčevalni sistem obnesel, ko bodo ostali samo direktor, tajnica in fikus? Bo kdo takrat priznal: »Ups, varčevanja pa ni dobro pričeti v proizvodnji, ampak pri neproizvajalcih ... «
... da je velika šefica male firme na neki prireditvi ogorčeno spoznala: »Le kaka prireditev je to, da me nihče ne fotografira.« In se je lotila selfijev. Ne enega, kar večih ... Neoboževalci so zgroženi
Prireditvenik
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
							9	5
			2				3	
				3		4	6	
7		8			9			4
		5	4		2	9		
1			6			8		3
	8			7				
	4				1			
9	6							
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€	GGG
Bik	vv	©©©	€	G
Dvojčka	v	©©	€€	GGG
Rak	vv	©©©	€	GG
Lev	vvv	©	€€€	GG
Devica	v	©©	€€€	G
Tehtnica	vvv	©©	€	GGG
Škorpijon	v	©©©	€€	G
Strelec	vvv	©©	€	GG
Kozorog	VV	©©©		G
Vodnar		©©		GGG
Ribi	V	©©©		GG
Torek, 21. junij
12:00 Ptuj, OŠ Olge Meglič: prireditev ob dnevu mlade ustvarjalnosti 19:00 Majšperk, kulturna dvorana KPC: zaključni nastop glasbene in
baletne šole Art Nova 19:30 Ptuj, dominikanski samostan (velika dvorana): koncert Tango story in Nuška Drašček
Sreda, 22. junij
11:00
12:00
13:00 19:00
Ptuj, galerija Magistrat: odprtje 4. razstave iz cikla Iz ptujskih depojev - najdbe iz arheoloških izkopavanj v Rabelčji vasi leta 1973
Ptuj, rov pod gradom: OtROVitev, Mini mus in skrivni Ptuj, odprtje rova pod ptujskim gradom Ormož, gimnazija: Počitnicam naproti Ptuj, DomKulture Muzikafe: 4. Špranjin kulturni klepet - socialno podjetništvo
Četrtek, 23. junij
17:00 17:00
18:00
19:00
19:00
19:00
20:00
21:15
Ptuj, Miheličeva galerija: Mežanovi dnevi, odprtje razstave Majšperk, telovadnica OŠ: prireditev ob zaključku šolskega leta in dnevu državnosti
Hajdina, pred občino: prireditev ob dnevu državnosti, čestitke najuspešnejšim učencem
Miklavž pri Ormožu, dvorana KD: 52. krajevni praznik Miklavž pri Ormožu, proslava s podelitvijo plaket in priznanj, kresovanje ob 20.30
Hum pri Ormožu: Festival Ormoško poletje, maša za domovino in kresovanje
Strnišče, Galerija FO.VI: odprtje razstave Tjaše Čuš Portret v procesu
Slovenska Bistrica, grad: koncert Janez Bončina Bend in Big band Glasbene šole Slovenska Bistrica Vurberk, grad: Zvezde pod zvezdami, poletni gledališki festival MG Ptuj - predstava Najstarejša obrt
Petek, 24. junij
15:00
18:00
18:00 19:00
19:30
20:00
20:00 21:30
Slovenska Bistrica, zunanje dvorišče gradu: svečana podelitev nagrad in spričeval učencem GŠ Slovenska Bistrica ob 200-letni-ci javnega glasbenega šolstva
Ormož, grajsko dvorišče: Festival Ormoško poletje, osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti, nastop priznanih opernih pevcev, otvoritev festivala
Zg. Polskava, pred dvorcem: kresna noč na Zgornji Polskavi Majšperk, kulturna dvorana KPC: osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti
Sveti Tomaž, 10. občinski praznik občine Sveti Tomaž, slovesni vstop v 10. občinski praznik
Cirkovce, dvorana: mednarodni folklorni večer ob 85-letnici folklore v Cirkovcah
Velika Nedelja, pred gradom: romantična komedija Poštar Jakec Ptuj, dvorišče gradu: otvoritev Kina brez stropa; film Amy
Mestni kino Ptuj
petek, 24. junij: 21:30 Kino brez stropa, dvorišče ptujskega gradu: film Amy
sobota, 25. junij: Mestni kino Ptuj: Kino brez stropa, Kino vrtiček; film Zverjasec; ustvarjalnica, igralnica; dvorišče ptujskega gradu ob 21.30 film čisto nova zaveza, 23.30 film Jastog nedelja, 26. junij 21.30 Kino brez stropa, dvorišče ptujskega gradu: film Ovna
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 21. do 27. junija 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
RADIOPTUJ
Kako si šole zagotavljajo finančna sredstva za delovanje...
Ni1 udaru z Majdo Fridl v četrtek ob 16. uri!

Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 27. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Feliks.
Srečna izžrebanka prejšnje Tednikove nagradne razrezanke je: Davorin Voglar, Cankarjeva 2, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: ČG
22 Štajerski
Rekreacija, poslovna in druga sporočila
torek • 21. junija 2016
Rekreacija • Športni vikend v Kidričevem
V znamenju športnega vrtiljaka
V organizaciji Športne zveze občine Kidričevo in njenih članic je v okviru tamkajšnjega občinskega praznika potekal družinski športni vikend, ki sta ga s pozdravnim nagovorom odprla podžupan Bogdan Potočnik in predsednica Športne zveze občine Kidričevo Simona Gaiser.
Izjemna športna dvorana Kidričevo, ki so jo mnogi poznavalci dvoran v minulih letih proglasili kar za najlepšo v Sloveniji, in zunanja igrišča so minulo soboto gostila najmlajše otroke, osnovnošolske učence, dijake in tudi odrasle ljubitelje športa. Priča smo bili pravcatemu športnemu vrtiljaku: otroški poligon,
kolesarski poligon Bike EK, »avtošola« Pikapolonica, golf, speedminton, namizni tenis, rollball, odbojka, košarka, mali nogomet in streljanje so omogočili širok razpon športnih možnosti, na katerih so se lahko preizkusile domala vse generacije. Z velikim zanimanjem smo lahko opazovali številne otroke in mladino ob učenju novih, zelo raznolikih športnih veščin in gibalnih spretnosti. Tako so že najmlajši športni navdušenci razvijali in utrjevali nove motorične sposobnosti, srečevali vrstnike, sošolce, mentorje in nove prijatelje. V času, ko je sodobna tehnologija mlade že preveč odtrgala z igrišč
in se nekateri starši pošteno bojujejo, da so njihovi otroci športno aktivni in vadijo na organiziranih vadbah, smo v nekaterih slovenskih klubih priča novodobnim slabim zgodbam, kjer žal preambici-ozni in vase zagledani trenerji staršem znajo brez sramu in milosti reči: »Vaš pa nima talenta, zato nima smisla, da trenira.«
»Ponosno lahko povem, da sem na minulem športnem vikendu opazil lep zgled, kako naj bi se šport mladini približal in v kakšnem duhu naj bi se gojil. Vsi prisotni smo bili bogatejši za lepo športno-rekreativno izkušnjo, ki povezuje in odpira
nove možnosti. Mlajši udeleženci so na koncu športnega vrtiljaka - športnega vikenda prejeli spominska priznanja in majhno pozornost organizatorja,« je povedal Boštjan Zupanič.
Posebni gost športnega vikenda je bil vrhunski veslač v kajakaškem sprintu na mirnih vodah na 200 metrov Ptujčan Tilen Vidovič. »Vi-dovič nam je razkril svojo zelo zanimivo, a vse prej kot lahko športno pot. Tekmovalec in trener v eni osebi je le del veslačeve drzne, pogumne in neustavljive borbe z mlini na veter. Kot se za pravega športnika spodobi, Vidovič ni vzdržal dolgo na suhem, zato se je podal veslat v gramoznico Pleterje, kar je bil zanj nemara prvi test veslaških razmer v občini Kidričevo. Bo gramoznica v Ple-terjah v bodoče pripravljalna
baza za tega vrhunskega veslača? Bomo v bodoče lahko tudi v gramoznici Pleterje doživeli športni vikend? Če je odgovor pozitiven, potem bodo lahko vsi, zlasti tisti najmlajši nadebudneži, ki so se na minulem športnem vikendu že pošteno ogreli za veslanje, nekoč prišli na svoj
račun in zaveslali novim življenjskim izzivom naproti,« je dodal Zupanič in zaključil: »Hvala vsem, ki so prišli na športni vikend, hvala vsem, ki so pomagali dogodek organizirati, hvala Tilnu Vidoviču in hvala vsem, ki so dogodek omogočili in podprli.«
UR
Promocijsko sporočilo
Projekt Zogarija tudi s Pekarno Grosuplje . spet v polnem pogonu
Skupina Don don s Pekarno Grosuplje v letu 2016 nadaljuje s partnerstvom projekta Žoga-rija, ki že 11. sezono pripravlja nove, zanimive igre in zabavne preizkušnje za tekmovalce osnovnih šol in vrtcev iz Slovenije in zamejstva (Italija, Avstrija, Madžarska). Žogarija aktivno deluje tudi v državah nekdanje skupne države (HR, BiH, ČG, Makedonija, Srbija, Kosovo) in je v tem času tako prerasla v regijski projekt: Alpe-Jadran-Donava. V Don donu želimo aktivno sodelovati pri promociji zdravega življenja mladih, zato smo se odločili, da pomagamo s podporo promociji športa in iger za mlade, kar Žogarija je. Podpiramo tudi zdrav način prehranjevanja, zato pri proizvodnji izdelkov Pekarne Grosuplje uporabljamo najboljše sestavine, slovensko pšenico, kar 60 % našega kruha pa je brez dodanih aditivov. Zato smo projekt Žogarije med drugim podprli z donacija-mi svojih izdelkov, s katerimi se povrnejo moči
tekmovalcem, prav tako smo košarice kruha Pekarne Grosuplje podarili za nagrade. Letos bomo od aprila do septembra prisotni kar na 13 dogodkih Žogarije, kjer bodo otroci tekmovali v nogometu, spretnostnih igrah in kvizu znanja. Na dogodkih je vedno zabavno, letos smo imeli že nekaj znanih obiskov. Na Žogariji v Mariboru sta nas obiskala nekdanji vrhunski športnik Tomaž Barada, ki je zdajšnji predsednik OKS, in Boštjan Kline, smučar, ki je letos dvakrat stal na zmagovalnih stopničkah. Posebna gosta sta s svojo prisotnostjo in govorom naravnost navdahnila mlade športnike, ki so se kasneje v finalu še posebej izkazali.
S tem in še s podobnimi projekti bomo v Don donu nadaljevali tudi v prihodnje. V veselje nam je sodelovati pri promociji zdravega načina življenja, športa in iger med mladimi, saj s podobnimi aktivnostmi spodbujamo medvrstniško druženje in gibanje med otroki.
www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 21. junija 2016
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor, ki je lahko Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal. Poleg traktorja lahko tudi vse njegove priključke ali brez priključkov. Telefon
041 235 349._
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 031 440 253.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM odojke. Alojz Toplak, Mure-
tinci 4, tel. 740 83 57._
KUPIM traktor. Lahko je IMT, Zetor, Deutz ali Ursus. Ponudbe na tel. 031 851 485.
MOTORNA VOZILA
VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
RAZNO
PRODAM spalnico, kopalniški element za kopalnico in kombiniran hladilnik z zamrzovalno skrinjo. Telefon 031 496 584.
V
Štajerski
Štajerski tednik -
časopis z najboljšim/ regijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!
www.tednik.si
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto J
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 77. letu nepričakovano zapustil naš dragi
Ignac Kmetec
IZ PODVINCEV
û k
Od njega se bomo poslovili v sredo, na ptujskem pokopališču. Sveče hvaležno odklanjamo.
22. junija, ob 15. uri
Njegovi najdražji
Ko življenje tone v noč, žarek upanja še išče pot. Ostaja pa le bolečina, tiha solza večnega spomina.
V SPOMIN
Ni mogoče verjeti, da 21. junija mineva 10 let, odkar smo te prezgodaj izgubili, draga hči, sestra, žena in mamica
Milojka Leber
IZ VAREJE 50 A
1958-2006
Z bolečino v srcu se te spominjamo, ko obiskujemo tvoj zadnji dom, in naj nihče ne reče, da vse mine. Misel in spomin na tebe ne bosta minila nikoli. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
na tel. številki 02 749 3410, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za veije objave predhodno pokličite.
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
OS:OC Destmik I TO I 09:15 Utrip iz Ormoža 10:15 Gostilna pri Francetu 11:15 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 1 S: 00 Oddaja i k občine Majšperk 20:00 Destrnik - Predavanje o denienci 21:30 MajSperk-Rtgijsko m I S 23:00 Video strani
SIP
PROGRAMSKI NAPOVE DNI K
več na spletni strani www.aiptv.si
OS:(10 Koncert zborov OŠ Dtirrav
09: JO Uživaj mo
!0:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Koncert zborov OŠ Domava 20:00 Praznik Občine Domava 21:30 Domava - Oddaja iz pretek!osli 23:00 Video strani
;0O Plesni veier v Hajdo&ih 00 Ptujska kronika 00 Košnja v Zlaloličju 20 Gostilna prt Francet 30 Video strani
00 Italijanska izložba - V ŽIVO 00 Kronika iz občine Starše 00 6. rojstni (lan vrtca Hajdina 00 Plesni večer v Hajdo&ah 00 Gostilna pri Francetu
program v živo ludl preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing; Megamarketing d.o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340
bliEMimi
Slovenija, Podravje • Država za brezplačno pravno pomoč namenja vse manj
Od 13.400 vloženih prošenj le 7.900 odobrenih
Ker so odvetniške storitve precej drage, si jih lahko privoščijo samo tisti, ki imajo dovolj pod palcem. Zato smo preverili, kako je z brezplačno pravno pomočjo, kdo je do nje upravičen in v katerih primerih jo je treba vračati. Samo lani je prošnjo za brezplačno pravno pomoč oddalo 13.400 ljudi, odobrena je bila le dobri polovici prosilcev.
Od leta 2001 je v Sloveniji socialno ogroženim na voljo brezplačna pravna pomoč (BPP). Do nje so upravičeni tisti, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine ne bi zmogli stroškov sodnega postopka in pravne pomoči. Mesečni dohodek prosilca oz. povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tako ne sme presegati 530,44 evra. Pri prošnji za odobritev pa se upošteva tudi materialni položaj prosilca. Premoženje (prihranki na TRR, nepremičnine, vrednostni papirji, kapitalske naložbe ... ) prosilca ali kateregakoli družinskega člana namreč ne sme presegati 13.780 evrov. Brezplačna pravna pomoč pa se ne odobri v naslednjih zadevah: zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdol-žitve in opravljanja, razen če oškodovanec dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, ter v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj.
Sicer pa oseba, ki je pod zakonsko določenimi pogoji upravičena do takšne pomoči, lahko le-to koristi za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Fotografija je simbolična.
Za BPP največkrat zaprosijo v civilnih, kazenskih in delovnih zadevah
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči je treba izpolniti prošnjo. Prosilec lahko v njej sam navede odvetnika, za katerega želi, da ga zastopa v postopku, sicer mu ga sodišče dodeli po abecednem seznamu s seznama odvetnikov, ki izvajajo to obliko pravne pomoč. Brezplačno pravno pomoč izvajajo na okrožnih sodiščih, delovnih (in socialnem) sodiščih ter na upravnem sodišču skladno z zakonom o brezplačni pravni pomoči. V zadnjih sedmih letih je po podatkih Vrhovnega sodišča RS prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložilo skupaj 105.874 oseb, samo lani 13.408, a je bila odobrena zgolj dobri polovici - skupaj 59.059 osebam, od tega lani 7.904. »Gle-
de na podatke iz preteklih let je mogoče razbrati, da prosilci največkrat zaprosijo za BPP v civilnih, kazenskih in delovnih zadevah,« so pri tem pojasnili na vrhovnem sodišču.
Kot je še razvidno iz statističnih podatkov, država za to pomoč iz leta v leto nameni vse manj sredstev: leta 2011 namreč 7,36 mio evrov, 2012 6,74 mio evrov, 2013 5,12 mio evrov, leta 2014 3,49 mio evrov ter lani 3,18 mio evrov.
Kdaj je treba vračati sredstva iz naslova BPP
Zanimalo nas je še, koliko sredstev so iz naslova brezplačne pravne pomoči prosilci morali vrniti državi. A kot so nam sporočili z vrhovnega sodišča, s tem podatkom ne razpolagajo. Zakon namreč določa, da če upravičenec do BPP v postopku uspe (delno ali v celoti) in na
Leto	Št. prejetih 1! BPP-zadev 1	3PP-zadev	ih Št. BPP-zadev, v katerih 1 je bilo predlogu ugodeno
2009	13.550	13.398	8.427
2010	15.895	15.576	9.619
2011	16.315	15.861	8.943
2012	16.296	16.126	8.379
2013	16.251	16.605	8.148
2014	14.159	14.791	7.639
2015	13.408	13.781	7.904
podlagi pravnomočne sodbe, sodne ali izvensodne poravnave pridobi premoženje oziroma dohodke, mora vrniti razliko med stroški, ki so bili izplačani iz dodeljene BPP, in izterjanimi sredstvi od nasprotne stranke. V primeru, ko je odločeno, da mora nasprotna stranka upravičencu do BPP povrniti stroške postopka, in nasprotna stranka upravičencu do BPP povrne te stroške, jih je upravičenec do BPP dolžan vrniti do višine sredstev, ki so bila izplačana iz BPP. Če je v postopku, za katerega je bila dodeljena BPP, sklenjena sodna poravnava, s katero je določeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, kot tudi v primeru, ko o stroških
Izdatki države za BPP
2011	7,36 mio evrov
2012	6,74 mio evrov
2013	5,12 mio evrov
2014	3,49 mio evrov
2015	3,18 mio evrov
Vir: Vrhovno sodišče RS
Napoved vremena za Slovenijo
Do kresa suknjo oblači, io kresu jo pa seboj vlači.
12/26
Danes bo prevladovalo sončno vreme, popoldanske nevihte bodo malo verjetne. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo večinoma sončno z le majhno verjetnostjo popoldanskih neviht.
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ 0KW0
OKNA-VRATA-GAR. VRATA
1' O RS,, ,, ,,
Hardek 34g, 22 70 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELK
ZELO UGO
sploh ni odločeno, mora upravičenec do BPP vrniti vse stroške do višine sredstev, ki so bila izplačana iz tega naslova, če v postopku uspe (delno/v celoti) in pridobi premoženje. V primeru, da upravičenec do BPP v postopku ne uspe, mora vrniti sredstva BPP do višine sredstev, ki so bila izplačana iz tega naslova, vendar le v primeru, da se v 4 letih od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP njegovo premoženjsko stanje tako izboljša, da ne izpolnjuje več pogojev za BPP.
Upravičenec do BPP pa ni dolžan povrniti stroškov postopka, če dobi preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.
Sicer pa mora prosilec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je brezplačna pravna pomoč dodeljena. V nasprotnem primeru mora vrniti sredstva, ki so (bila) izplačana iz naslova dodeljene BPP. V nobenem primeru pa se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.
Monika Levanič
Osebna kronika
Rojstva: Nina Varžič, Stane-čka vas 1, Majšperk - deklica Lana; Katja Kerček, Kungota pri Ptuju 107, Kidričevo - deklica Brina; Renata Bauman, Kraigherjeva ul. 14, Ptuj - deklica Maša; Klavdija Krajnc, Muretin-ci 5, Gorišnica - deček Aleks; Doroteja Bedenik, Cerovec pod Bočem 26/a, Rogaška Slatina
-	deček Andraž; Andreja Jauk, Partizanska c. 9, Lenart v Slov. goricah - deklica Tara; Tjaša Gluhak, Kristan Vrh 43, Podplat
-	deklica Lana; Simona Zaran-šek, Dežno pri Podlehniku 5 d, Podlehnik - deklica Anja; Mateja Arnuš, Grajenščak 65/a, Ptuj
-	deklica Ana; Barbara Feguš, Dornava 125, Dornava - deček Lan; Maja Avguštin, Zgornja Pristava 32/b, Ptujska Gora -deček Matevž; Špela Kanlic, Betnavska cesta 13, Maribor -deček Evan; Nina Pignar, Gajev-ci 35, Gorišnica - deklica Ema; Sabina Volkner, Kukava 60, Juršinci - deček Žan; Selvedi-na Brkic, Ulica 5. prekomorske 21, Ptuj - deklica Merjem; Polona Mohorko, Zabovci 93/a, Markovci - deklica Mia; Petra Braček Kirbiš, Vitomarci 31, Vitomarci - deček Filip; Kaja Čokl, Rošnja 16 a, Starše - deklica Hana; Barbara Polajžar, Nadole 49, Žetale - deček Nik; Jasmina Kodrič, Partizanska ul. 49, Slovenska Bistrica - deklica Anika; Patricija Drevenšek Malek, Ul. 14. divizije 14, Ptuj
-	deklica Lia.
Umrli so: Hedvika Gracer, roj. Muller, Polenšak 4, roj. 1933
-	umrla 2. junija 2016; Milan Korošak, Maribor, Kelemino-va ul. 24, roj. 1955 - umrl 3. junija 2016; Elizabeta Horvat, roj. Plohl, Zagojiči 15, roj. 1928
-	umrla 4. junija 2016; Jožica Krajnc, roj. Skok, Berinjak 4, roj. 1974 - umrla 6. junija 2016; Miran Markež, Kicar 117, roj. 1959 - umrl 7. junija 2016; Marija Meznarič, roj. Horvat, Bodkovci 9, roj. 1923
-	umrla 10. junija 2016; Elizabeta Marin, roj. Završnik, Ptuj, Rimska pl. 11, roj. 1945 - umrla 9. junija 2016; Milan Stater, Kicar 56. roj. 1967 - umrl 11. junija 2016; Ida Karo, roj. Simo-nič, Ptuj, Sovretova pot 19, roj. 1925 - umrla 12. junija 2016; Maksimiljan Drevenšek, Zg. Hajdina 99 A, roj. 1941 - umrl
12.	junija 2016; Stanislava Letonja, roj. Kocpek, Ptuj, Ko-gejeva pot 4, roj. 1927 - umrla
13.	junija 2016; Franc Godec, Preša 8 A, roj. 1947 - umrl 14. junija 2016; Martin Krajnc, Sta-rošince 2 B, roj. 1941 - umrl
14.	junija 2016; Anton Mlakar, Slovenja vas 37, roj. 1932 -umrl 14. junija 2016; Magdalena Medved, roj. Novoselnik, Dobrina 63, roj. 1959 - umrla 14. junija 2016; Jožef Medved, Ptuj, Žgečeva ul. 10, roj. 1938
-	umrl 15. junija 2016. Poroke - Ptuj: Branko Krajnc, Lancova vas 17 A, in Maja Mlakar, Lancova vas 72; Franc Bu-kšek in Lidija Bedenik, Čermo-žiše 70 C; Boštjan Pongračič, Pacinje 34 A, in Janja Matjašič, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 63; Janez Petrič in Renata Gomboc, Biš 67; Boris Copak, Stanošina 23 A, in Darija Lukačič, Videm pri Ptuju 40; David Lorber, Hra-stovec pod Bočem 22, in Ema-nuela Anžel, Ptuj, Na postajo 20; Renato Herga in Helenca Miholič, Mezgovci ob Pesnici 66 B; Matej Simonič, Pobrežje 69 A, in Tea Jerenko, Apače 252; Jan Belšak in Tjaša Kle-menčič, Cirkulane 54 F.