Za poduk in kratek čas. Grad flrastovec. Od Mai ibora na izhodu sredi slovenskih goric v lepi pesnički dolini pol ure pred št. Lenartskim trgom stoji grad, okoli kterega se razprostira grajščina Ilrastovec, nemški Gutenhaag. Ta se prišteva največjim poseetvom na Stajerskem. Njeno zemljišče meri skup 758 oralov: 45 oralov njiv, 60 oralov spasuika, 75 vinograda, 225 travnika in 350 oralov gozda. Posestva so raztrešena po 15 srenjab. Grad sam stoji v gornji Voličini, drugo je v spod. Voličini, v Zamarkovi, v žikarcib, v Bišu, v Mu5eni, v Grušovi, v Lazab, v Rupr5ah, v Nebovi, na Grajeni, v Nasovi, v Janeškem vrbu, pri sv. Miklaužu in v Bebrovnikn. V zapisni knjigi gosposkih zemljišč štajerskih so ta posestva vpisana pod imenom grajsčin: Ober- und Unter-Gutenbaag, Lindenbicbl und Mettau. Pred 1. 1848. bili so hrastovski grajščaki znatno veliki gospodje. V grada so imeli avobodno deželno sodnijo, sedež davkarijske in upravne gosposke za celi hrastovski okraj, ki je obsegal 44srenj, razdeljenih na 16 ve5jih županij z ravno tolikimi župani ali naintmani". Giajščaki bili so tudi vajdovje ali vogti cerkve in župnije sv. Roprta, in zemljiščni gospodje številnih podložnikov v 65 srenjab. Ti podložniki so jim morali rabotati, desetino in druge davščine na leto dajati. Grajs5aki, jihovi uradniki, pisaSi, berici iu hlapci so bili aami Nenici ali ponemčeni Slovenci in neničurji, ki so slovenska starodavna in lepa imena ljudi, »renj, krajev, bregov, gozdov, potokov itd., nli na nemško prestavljali, včasih popolnem krivo, ali vsaj na nemiko po sili zavijali. Popačena imena so poznej prešla v zetnljiščne knjige in rabijo vsled tega še sedaj vsem iiaSiui gosposkam. V dokaz postavimo semkaj hrastovsko - neruška in prava slovenska ioiena srenj, v katerih so živ«li hiastovskih nemških gospodov slovenski jiodložniki. Slovenska inieua so v obroSkih in 5itatelji -se bodo gotovo večkrat čudili, kako je bilo mogoče take Bemškutar8ke spake ls iznmiti: Armsdorf (Lormanje), Burgstbal (Boršcič), Fiobbacb (? v žnpniji 8V. Benedikta), Gruschenberg (Grnšovski vrh), Gruschendorf, (Grušova), Jahringsberg (Jareninski vrb), Hanau (Gorjane), Jablenach (Jablance), Jakobstbal (št. Jakobski dol), Langenacker (Dolge njive — pa kratki ogoui), Mallenberg (? v župniji sv. Lenarta), Georgenthal (št. Jurjevski dol), Gotsch (Go5ova), Gradenschegg (Giadenšak), Kriechenbacb (Kremperk), Lasach (Laze), Ledinegg (? v župnije sv. Lenarta), Rabenberg (Ramperk), Radoch (Radebova), Sanaarko (Zamarkova), Sauerberg (Zavrh), Scberiafzen (Žerijavce), Schitanzen (Šetance), Sclilltzendorf (Šice), Schweindorf (Senarska, noveji nemSkntarji se Scbweindorfa, t. j. Svinjarske vendaile sramujejo in pi§ejo Heudorf, le lepe Senarske nečejo pripoznati), Kopriefnik (Koprivnik), Slatenegg (Slatina), Stickelberg (Strma gora), Stissenberg (Svičina), Trankowetz (Tjankorec), Tschagga(Čagona), Tacheimlenscbegg^Crmlenšak), Wlekuscbegg (Vlakušak), Watschgoberg (Bačkova), Wellitschen (Voličina), Wintersbach (Zimica), Wischberg (Bišečki vih), Wiscbdorf (Biš), AVolfsberg (Volčji vrh), Wolfstbal (Volčji dol), Wolling (Velka), Mettau (Metova), Mutschen (Mučena), Nardvvischetz (Nadbiiec), Parthin (Partinje), Pernitzen (Peraice), Pickerndorf (Pekerje), Rothschtitzen (RoSica), Rupersdorf (Ruprče), Gasterey (Gasteraja), Gatschnigberg (Gačnik), Navarden (Navarda), Hl. Dreifaltigkeit (sv. Trojica). Grad Hrastovec je vreden natančnišega popisa. Njegova širua poBlopja gledajo sicer iz bolj nizkega brega veadar doliaj veličastno in ponosno v prelepo pesničko dolino. Velika dva okrogla stolpa, ki se že od daleč vidita, delata grad še bolj imeniten. Tudi širue kleti pred gradom so spomina vredue; v njih stoji mnogo velikanskih hrastovih sodov polnib uajžlahtniše vinske kapljice; eden drži 175 veder ali 17 V2 štrtinjakov. Grajščinsko poslopje ima 64 hiš. Sedanji posestnik g. Janez Pauer jih je dal dragoceno in okusno popraviti in olepšati. Grad ima dvoje nadstropij in cbdaja precej prostoino dvorišče. Okoli giada se vijejo prijetne stezice z drevoredi obsajene in lep vrt; vse je okusno in marljivo obdelano in priredjeno. Od zidauega mosta črez Pesnico pelja polagotna ua vzgor lepa, gladka in Siroka steza, obsajena od velikanskib jagnedov na širni prostor naravno&t pred velika vrata. Od ondot uživa potnik, aku se obrne nazaj proti zapaclu, res krasen razgled na pesaičko doliuo ia gorice med Mariborom in Plavučem pred Ernaužem. Visoko nad tem lepim svetom stojijo cerkve sv. Vrbana, sv. Križa in sv. Duha; cel6 zadi pa se globoko v nebo spenja 7500 črevljev visoka planinska gora, strina Golica na koroško-štajerski ineji. Prijazni prostor pred vratami bil je nekdaj globok prepad ali jama, črez katero so po železnih verigab od grada spuščali težek most; luknje, po katerih so verige plezale, še se sedaj vidijo. Od sirokib vrat na desnem in levera oglu stojita dva visoka, okrogla in močna stolpa. Nad vratami beremo: G. F. v. H. 1655 f 1666. (Georg Freiherr von Herberstein, ki je pred 200 leti bil tukaj grajsčak. Skozi vrata vstopimo v prostoino dvorišče, kder so na desni stiani biše za oskrbnika na levi pa kajbe. Sredi dvorišča iz severne strani stoji zidana, obokana kapela, kder se sme vsled pisnienega dovoljenja papeža Benedikta XII. brati sv. meša. Altar je izdelan iz sivega marmorja in je ozalšau z veiiko malano podobo križanega Zveličarja. (Konec prih.) Smešničar 15. Učitelja računstva je nek prevzetnjak vprašal: goapod nčitelj, iziačunite: ako 4 teleta tehtajo 360 funtov, koliko bo potem tehtal mladi volek? Učitelj: stopite na tehtuico in kmalu vam bodeni povedal!