Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210
Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina :	Mesečna	L	85
Za inozemstvo: Mesečno L 150
Leto III. - Štev. 29
Gorica - 19. julija 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Za krščansko bodočnost
Ko se Slovenci borimo in trudimo za svojo narodno bodočnost, ne smemo izgubiti iz vidika širšega in globljega problema:	na	kakšnih
osnovah naj se ta bodočnost gradi, da bo zdrava in trdna. Kulturne in moralne razvaline tega stoletja nam dovolj jasno kažejo, da se je najnovejša civilizacija gradila na zmotnih temeljih. Zdaj ne pomaga samo hudovati se na uničevalno početje zgodovinskih materialistov:	treba
se je vrniti nazaj k zdravim osnovam, ki so jih moderniki ošabno zavrgli. Bodočnost Evrope bo krščanska, ali pa je ne bo.
Tudi tržaški Slovenci se moramo zavedati te velike resnice. Zdrav na-' rodni vzpon je mogoč le na podlagi krščanstva; pa ne kakega omlednega »tudi — krščanskega« sentimentalizma, ki dopušča vse teoretske in praktične zablode, ampak pravega cerkvenega krščanstva, ki je gradilo v preteklih stoletjih našo evropsko kulturo. Današnjega razsula je kriva prav težnja ločiti krščansko mišljenje od stalnih verskih resnic, in krščansko moralo od cerkvene discipline; tako je ta laži-reforma v štirih stoletjih zastrupila vso duhovnost in ostvarila pogoje za današnji vsesplošni materializem.
Tudi šola v naših časih trpi pod temi razmerami. Za solidno umsko in moralno vzgojo današnje javno šolstvo stori premalo; premalo jasne so smernice, manjka trdne podlage. Nešteto reform smo doživeli v tem stoletju na šolskem polju, vendar se je le malo zboljšalo in veliko več pokvarilo.
Seveda je tudi jasno, da šola ne more vsega storiti. Prav veliko je odvisno od družine in pa od splošnega ambienta. Ta zadnji je v Trstu zelo kvaren. Našim slovenskim šolnikom moramo priznati, da se resno trudijo z mladino, a proti splošnim razmeram časa in kraja morejo do-
seči le omejene uspehe. Priskočiti jim morgmo na pomoč vsi dobro-misleči.
V zadnjem času se je ustanovila v Trstu zadruga, ki ima namen čim-prej oživotvoriti zavod za naše dijake, da bi se v njem vzgajali po zdravih načelih krščanske vere. Imenoval bi se »Baragov dom« po enem največjih Slovencev, ki je v preteklem stoletju prižigal luč krščanske prosvete Indijancem v Severni Ameriki. Ime tega svetega škofa pomeni, da hoče biti zavod slovenski in krščanski. Zato bo ta ustanova svetla točka v zgodovini tržaških Slovencev. Vsi trdni Slovenci, ki žele, da bi se naša mladina vzgajala za visoke vzore, naj velikodušno priskočijo na pomoč, da se bo mogel zavod čimprej odpreti.
Trst v ospredju
Sherman pri Francu
Dne 16. t. m. je obiskal v Madridu generala Franca ameriški admiral Sherman. Admiral Sherman je načelnik ameriškega mornariškega generalštaba. K Francu je prišel uradno s prošnjo, da bi Španija odstopila ZDA kako oporišče v vojne svrhe. Vse to je v zvezi z zapadno-evropsko obrambo, ki postaja z dneva v dan jačja. Španija je pa v tem oziru zelo važen obrambni činitelj. Seveda je vsled diktatorskega Francovega režima ili pa vsled prestale državljanske vojne v zelo slabem gmotnem položaju. Kljub temu je važen protikomunistični faktor v obrambi Zapadne Evrope pred sovjetskim imperializmom.
Debata o tržaškem vprašanju, ki se je vršila pretekli teden v rimskem parlamentu je izvala odmeve ne samo v Italiji nego tudi v Jugoslaviji in številnih drugih državah. De Gasperijevim izjavam, da je s Trstom povezana usoda vse države, je odgovoril sam Tito, ki je izjavil, da Jugoslavija ne bo nikomur odstopala svojih ozemelj. Nato so kakor odmevi sledila poročila iz Pariza, Londona in Wasliingtona, ki so sveto zatrjevala, da zapadni trije veliki ostanejo še nadalje zvesti izjavi iz meseca marca 1948, naj se Trst vrne Italiji, vendar tako, da se vsa zadeva uredi mirnim potom med Italijo in Jugoslavijo. Edina, ki je to pot molčala, je bila Rusija. Iz vsega povedanega se vidi, da je tržaško vprašanje tam, kjer je bilo. Verjetno ga tudi italijanska zahteva po reviziji mirovne pogodbe ne bo spremenila, ker pri tržaškem vprašanju ne gre samo za pravice Italije, temveč še v večji meri za pravice in zahteve Jugoslavije.
V zvezi s pisanjem italijanskih časopisov in v zvezi z debato v italijanskem parlamentu o Trstu, je prinesel »New York Times« z dne 13. t. m. posehen članek z naslovom »Hrup t) Trstu«. Iz tega članka je razvidno, da je vzrok debati in pisanju ital. časopisov bila vrsta ten-
Upanja in razočaranja v Perziji
V potek dogodkov v Perziji so aktivno posegli tudi Američani. Ko Je predsednik Truman videl, da so pogajanja med angleško in perzijsko vlado dokončno propadla in da je ta vlada zavrgla celo odgovor mednaiodnega liaaškega razsodišča, ki je določilo, da Perzija ne sme enostransko odpovedati pogodbe sklenjene z Anglo-iransko družbo in te odpovedi izvajati, je sklenil, da poskusi zadnjo karto. Ponudil je, da pošlje v Teheran svojega posebnega odposlanca in zaupnega svetovalca Ilarriinana z nalogo, da posreduje v .sporu. I erzijski predsednik Mussadeg je ponudbo sprejel in tako je v ponedeljek prispel v Teheran Trumanov odposlanec llarri-man. Toda pri tem je stopila na plan komunistična stranka Tudeh. Ta stranka je sicer prepovedana, ali vseeno živi in deluje podtalno ter rovari zoper vse, kar ni komunistično. Pristaši Tudeh so ob prihodu poslanika Harrimana vprizorili velike demonstracije po teheranskih ulicah z vpitjem: »Proč z Ameriko!« Proti demonstrantom je nastopila policija in nato še vojaštvo. Streljali so in bili so štirje mrtvi. Vlada je vsled tega proglasila v Teheranu obsedno stanje. Kakšne namene ima komunistična Tudeh, ni
težko uganiti:	uporabiti	sedanjo
zmedo, da pride do oblasti. Nasproti njej stojijo Mussadegovi nacionalisti in vse ostale stranke. Vsled grozeče komunistične nevarnosti bo Mussadeg po vsej verjetnosti popustljivejši v svojih zahtevah, če le ni že prepozno. Vsekakor nevarnost resnih zapletljajev je velika, večja kot je bila prej. Herrimanova vloga je zato zelo težka in važna.
Proti prisilnemu delu
Prejšnji torek sta na svojem zasedanju v Santiagu, glavni tajnik OZN in glavni ravnatelj Mednarodne organizacije dela imenovala člane Odbora ZN za preiskavo prisilnega dela, ki so ga nekatere države uvedle, da bi politično vzgajale svoje državljane in jih gospodarsko izkoriščale. Odbor ima nalogo, da ugotovi, v kateri meri se poslužujejo nekatere države tega načina prisilnega dela. Preiskovalni odbor se bo prvič sestal v začetku oktobra v Ženevi.
denčnih in razburljivih člankov v milanskem dnevniku »Corriere della Sera«. Slednji je namreč trdil, da se je v zvezi s Trstom zavezniška politika spremenila in da je Trst v nevarnosti, da bo izgubljen. Politika ZDA se v zvezi s tem ni prav nič spremenila. ZVU pa že preje ni hotela sprejeti jurisdikcije rimskega kasacijskega sodišča, kajti ona je vedno pitala na stališču, da ne more delovati, če je podrejena italijanski jurisdikciji. Italijanski iredentisti namenoma povzročajo ta hrup, da bi tako Trst dobili nazaj. De Gasperi in vsa njegova vlada so dobro poučeni, da se v Trstu ni ničesar takega zgodilo, kar bi moglo recimo - opravičiti take šovinistične podvige. Znano je, da je bila laška vlada o ameriškem stališču glede Trsta ze pred časom uradno obveščena. Britanski zun. minister Herbert Morrison je isto stvar povedal De Gasperiju pred štirimi meseci in tudi Francija ni spremenila svoje politike. Z Italijo se o tem torej nihče ne krega, vendar imajo ZDA popolno pravico za pritožbo, če jih v laškem parlamentu obtožujejo, da počno stvari, ki jih v resnici niso storile, ali da jim pripisujejo namene, ki jih nikdar niso imele. Italijansko časopisje se strahovito razburja nad pisanjem »Timesa«. Angleški zun. minister Morrison pa je italijanskemu poslaniku odločno izjavil, da v nobenem primeru ne namerava odstopiti od stališča glede nepristojnosti kasacijskega sodišča nad tržaškim sodstvom in da hoče na tem trdno vztrajati kljub De Gasperijevi trmi.
Baldovin nov belgijski kralj
Vsemu svetu so znani lanski dogodki v Belgiji v zvezi s povratkom kralja Leopolda po dolgoletnem iz-gnastvu na prestol očetov. Znatni del Belgijcev ni hotel nič več slišati o Leopoldu kot svojemu kralju, češ da je v dobi narodnega trpljenja in svojega izgnanstva dobro živel, ne meneč se za narodovo usodo. Najhuje so mu zamerili, da se je kmalu po smrti priljubljene kraljice Astrid morganatično poročil s hčerko nekega belgijskega guvernerja — Lilijano Baels, po poroki imenovano princezinjo De Rethy. Takrat so nastale po vsej Belgiji hrupne manifestacije. Voditelj odpora proti Leopoldu je bil socialdemokratski leader Spaak. Njemu so se pridružili tudi belgijski liberalci. Le belgijska kat. stranka je stoodstotno podpirala kralja Leopolda. Ker je Belgija sestavljena iz dveh narodnosti, Flamcev in Valon-cev, so Leopoldovi nasprotniki grozili, da bodo privedli do razbitja državne samostojnosti. Kljub dobljeni relativni večini pri volitvah, se je kralj Leopold tedaj obvezal, da se odpove prestolu, v korist svojemu sinu Baldovinu, ki naj bi prevzel vladne posle ob svoji polnoletnosti. To zaradi miru in sprave med Belgijci.
Sedaj je mladi Baldovin postal polnoleten in kraj Leopold je izvršil to, kar je lansko leto obljubil narodu. V ponedeljek dne 16. t. m. se je pred obema zbornicama odpovedal prestolu s slovesno izjavo in s podpisom odpovedne listine. Med ceremonijo je po mikrofonu govoril
Begunci v ZDA
Predsednik Truman je podpisal odlok o podaljšanju zakona o vse-ljevanju beguncev v Združene države za 6 mesecev, to je do 31. decembra 1951.
Kot je znano, je bil prvotni zakon o vseljevanju beguncev sprejet v letu 1948. Po tem zakonu bi do 30. junija 1950 Združene države sprejele 205 tisoč beguncev. Tega leta so zakon prvič podaljšali za eno leto, to je do 30. junija 1951, in povečali število beguncev na 341.000.
Drugo podaljšanje tega zakona je bilo sedaj potrebno zato, ker poteka uradni postopek za sprejem beguncev počafei in bi zaradi tega mnogo beguncev ne moglo priti v Združene države.
Razgovori o premirju na Koreji
Potem ko so premagali začetne zapreke, so doposlanci obeh vojskujočih se strank začeli resne razgovore o sklenitvi premirja na Koreji. Ob začetku je bila resna ovira razgovorom prepoved korejskih oblasti, da razgovorom ne smejo prisostvovati časnikarji. Za en dan so vsled tega razgovore tudi prekinili. Ko so komunisti odgovorili povolj-no na te in tudi druge zahteve generala Ridgvveja, so se razgovori nadaljevali. Vendar ne napredujejo z ono hitrico kot bi bilo želeti. Oboji odposlanci se zbirajo v mestu Kaesongu, ki je bilo proglašeno za nevtralno skupaj z vsem ozemljem naokrog do osem km na daleč. Na zavezniški strani vodita razgovore dva ameriška in en južnokorejski general; na komunistični pa sta dva kitajska in en severnokorejski general. Poleg teh je še precej drugih oseb, prevajalcev, tajnikov, časnikarjev in drugih, tako da šteje vsako odposlanstvo okrog 150 oseb.
■
Med tem ko se vršijo razgovori v Kaesongu gredo boji naprej. Napadi in protinapadi se vrstijo na obeli straneh. Kdaj bo prišlo do premirja? Težko napovedovati, tipajmo da kmalu.
zbornicama in narodu, ki je ob radijskih sprejemnikih poslušal poslovilne besede svojega kralja. Očividci pravijo, da so ljudje pred vladno palačo jokali in se z žalostjo v srcu poslavljali od svojega kralja. Socialističnega prvaka Spaaka je množica ob njegovem odhodu iz vladne palače obsula s psovkami in grožnjami, tako da ga je morala zaščititi državna policija. Istega dne se je z balkona vladne palače — skupno z novim kraljem Baldovi-nom — poklonil množici odhajajoči kralj Leopold. Množica ga je burno pozdravljala. Naslednjega dne je pred obema zbornicama prisegel na ustavo mladi Leopoldov sin Baldovin in tako postal pravno belgijski kralj.
Petletnica svetovne banke
Ob priliki pete obletnice Svetovne banke je njen predstavnik izjavil, da je banka, odkar so jo ustanovili, 22-tim od njenih 49 članic posodila vsega nad 1.113 milijonov dolarjev. Bančni govornik je pojasnil, da je
393.200.000 dolarjev od te skupne vsote služilo za postavljenje in pospeševanje industrije, 273,025.000 dolarjev za elektrifikacijo, 285 mil. 500 tisoč dolarjev za prevoz, 89 mil. dolarjev za kmetijstvo, 42,100.000 dolarjev za namakanje in rečno nadzorstvo in 30.800.000 za promet.
Govornik je nadalje dejal, da je banka v minulih petih letih posodila od ravnokar omenjene vsote: evropskim državam vsega 559,950.000 dolarjev, od teh 250 mil. dolarjev samo od vojne razorani Franciji, državam latinske Amerike skupno
267.957.000 dolarjev, od teh 105 mil. dolarjev samo Braziliji, Aziji in državam Srednjega Vzhoda 100 mil. dolarjev in afriškim državam vsega skupaj 57.500.000 dolarjev.
Angleško - egiptovski spor
Egiptovski zunanji minister je pred dnevi izjavil, da bo njegova država podvzela odločilne ukrepe glede anglo-egiptovske pogodbe še pred prvo polovico avgusta. Istočasno je egiptovski radio javil, da Egipt ne bo sodeloval z Anglijo v nobenem vojaškem vprašanju, če se britanske čete ne bodo hotele umakniti s področja Sueškega prekopa in če Velika Britanija ne bo pristala na združitev Egipta in Sudana pod krono kralja Faruka.
Vsled tega se je britanski poslanik Stevenson razgovarjal cele štiri ure z egiptovskim zun. ministrom in z ministrom za sudanske zadeve. Njima je obrazložil stališče svoje vlade v odgovor na zadnjo egiptovsko noto.
Kriza italijanske vlade
Tiskovni urad predsedstva vlade sporoča, da je te dni De Gasperi sprejel ministra Pello, ki mu je ta-koj po povratku iz Pariza brzojavno sporočil svojo ostavko. De Gasperi je obžaloval objave v zvezi z zadnja razpravo v vodstvu denio-kristjanske parlamentarne skupine ter prosil Pello naj zaenkrat odloži svoj sklep. Pella je nato poročal De Gasperiju o sestanku sveta ministrov OECC v Parizu ter o svojih razgovorih z zunanjimi in finančnimi ministri glavnih držav Marshallovega načrta.
V zvezi z ostavko pa je Pella vztrajal pri svojem. Tako je italijan-janska vlada v krizi in De Gasperi bo tako sestavljal svoje ministerstvo že sedmič.
Analfabeti v svetu
Po podatkih organizacije Združ. narodov je nad polovico ljudi na svetu, ki ne znajo ne pisati ne citati. Od celotnega prebivalstva zemlje 2 milijardi 378 milijonov je eno milijardo in 200 milijonov analfabetov. Človeku se zdi to v dvajsetem stoletju po Kr. neverjetno.
Sped. in abbon. post. • II Gruppo
Mpcdardiui
DESETA NED. PO BINKOSTIH
Iz življenja Cerkve
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 18, 9-14)
Tisti čas je povedal Jezus nekaterim, ki so zaupali sami vase, da so pravični, in so druge zaničevali, to priliko: Dva človeka sla šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej se je ustopil in je sam pri sebi tako molil: ,Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešušt-niki, ali kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar imam.' Cestninar pa je od daleč stal in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ,Bog, bodi milostljiv meni grešniku!' Povem vam: la je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje bo povišan.
□
Jezus v tem evangeliju svari pred napuhom! Tudi če je kdo res dober, naj se pred Bogom ne povišuje. Tako poviševanje pri dobrih delih naredi isto, kar črv, ki pokvari najlepše jabolko. Samohvala ni veliko vredna in je skoraj vedno zelo škodljiva.
Kdor je sam vase zaljubljen, vidi pri sebi samo dobro. Sam vse najbolje ve in naredi, drugi ne znajo nič in so nespametni. Sam je dober, vsi drugi so daleč za njim. — Farizej v templju je prav tako govoril. Pred Bogom našteva svoja dobra dela: ,Postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar imam.’ I\a videz je vse to prav lepo, saj je bil za Jude ukazan post samo dvakrat na leto in desetino so morali dajati samo od nekaterih pridelkov, ne pa od vsega. Dalje se farizej baha, da ni ropar, ne krivičnik, ne prešuštnik! In poudari še: nisem tak kakor drugi. — Samo on je dober, vsi drugi so hudodelci.
Kako je varljiva taka sariiohvala! Vsem drugim je naprtil grehe, svo-
Kot smo že poročali se je vršil v Rimu in 3. julija zaključil mednarodni kongres, ki se je pečal z »vprašanji kmečkega življenja«. Na kongresu so bili delegati katoliških kmečkih organizacij iz naslednjih držav: ZDA, Francija, Kanada, Italija, Švica, Belgija, Španija. Nizozemska, Nemčija. Brazilija, Anglija. Luksemburg, Avstralija, Costarica, Irska, Meksiko, Venezuela. Argentina in Indija. Nekatere delegacije so bile zelo številne, najštevilnejša seveda italijanska, ker je bil kongres doma: zastopana je bila vlada, obe veji parlamenta (zbornica in senat), mnogo je bilo kmetijskih strokovnjakov in voditeljev kmečkih organizacij.
Delo se je vršilo v 1 Otih komisijah, ki so po temeljitem razpravljanju sprejele
SKLEPE - RESOLUCIJE:
Osnovna misel vseh resolucij je, kako okrepiti in zaščititi kmečko družino, ki je osnovna celica reda v državi in nositelj moralne in s teni prave kulture.
V oeigled mehanizaciji, ko stroj tudi v kmetijstvu vedno bolj nadomešča ročno delo, je pri kmečkih masah potrebno vedno poudarjati duhovno vrednost posameznega človeka, da se ne bi razvijalo melia-nistično in materialistično mišljenje. — Mehanizacija pa mora imeti za končni socialni cilj, da gospodarsko okrepi kmečko družino in ji olajša delo. — Ker pa bo mehanično delo sprostilo mnogo kmečkih delovnih sil, naj se ustvarijo drugod ugodni predpogoji zaslužka in omogoči ter organizira preseljevanje in izseljevanje.
Poudarjena je pravica do zasebne lastnine, glede česar pa naj se napravi pravilnik, ki bo onemogočal tvorbo agrarnih monopolov, pač pa širil in krepil kmečke delovne družine.
Zadružništvo naj urejuje in dopolnjuje gospodarstvo kmečke družine. Osnovna misel zadružništva pa bodi vzajemna pomoč in solidarnost med vsemi zadružniki.
Glede sindakalnih organizacij je bila poudarjena potreba, da se pripadniki posameznih kmetijskih strok organizirajo v
jih pa ne vidi: svoje ošabnosti, svoje ničvredne molitve, svojega sumničenja in krive sodbe. Čebele nekaterih barv ne razločijo, tako ošab-než svojih grehov ne vidi.
Napuh je zelo nevaren tudi zato, ker vsa dobra dela pripisuje sam sebi in nič božji milosti. Dekle, ki ne zaide, pripisuje to samo svoji odločnosti; fant, ki ne popiva, svoji pameti; mati, ki lepo ravna družino, svoji skrbnosti. Bog pa nas opominja: ,Kaj pa imaš dobrega, česar bi ne bil prejel?’ Jezus zato obsoja farizejevo zahvalo, ker je v tej zahvali središče on sam. ne pa Bog! Prava bi bila njegova zahvala, če bi se zahvaljeval takole: ,Bog, zahvalim te, da si mi pomagal s svojo milostjo, da nisem zašel../ Tedaj bi bil središče molitve Bog. Za vsako dobro delo je potrebna božja milost in naše sodelovanje. Človek, ki hvali samo sebe, je tat, ker Bogu čast krade.
Bodimo ponižni in dajmo vedno Bogu, kar je božjega; Bog sam bo pa poskrbel tudi za našo čast, kadar se bo to zdelo njemu primerno.
NEDELJSKA MOLITEV
O BOG. KI SVOJO VSEMOGOČNOST RAZODEVAŠ NAJBOLJ Z ODPUŠČANJEM IN USMILJENJEM:	POMNOŽI	NAD	NAMI
SVOJE USMILJENJE, DA BOMO HITELI ZA TVOJIMI OBLJUBAMI IN BOMO DELEŽNI NEBEŠKIH DOBROT.
Koledar za prihodnji teden
22. julija. NEDELJA. 10. pobinkoštna; Marija Magdalena, spokornica.
23. PONEDELJEK. Apolinarij in Liborij, škofa.
24. TOREK. Kristina.
25. SREDA. Jakob (Rado), apostol.
26. ČETRTEK. Ana, mati Marije Device.
27. PETEK. Rudolf in tovariši, mučenci.
28. SOBOTA. Nazarij in tovariši muc.
posebne sindakate (vinorejci v vinarske, živinorejci v živinorejske, sadjarji v sadjarske, itd.), a doma mora vladati med takimi posameznimi sindakalnimi organizacijami zavedno in demokratično sodelovanje v korist kmečkega stanu in države.
Razpravljali so tudi o vprašanju preob-ljudenosti v nekaterih državah. Tem od-višnim delovnim silam se mora nuditi prilika zaslužka 'drugod, saj se tako dvigne proizvodnja in potrošnja, s tem pa ugled in gospodarsko blagostanje države gostiteljice.
□ .
Zastopniki posameznih držav so dali pregled njihovih katoliških kmečkih orga-uizacij. Tako so imeli udeleženci priliko spoznali razmere v teh državah, primerjati jih z lastnimi in okoristili se z izkušnjami.
GOVOR SV. OČETA
Kongres je bil zaključen z govorom sv. očeta. Govoril je v francoščini. Predočil je ves delovni postopek moderne dobe, seveda s posebnim ozirom na končni cilj človeka, ki je onstranski. Iz celotnega govora priobčujemo le par značilnejših odstavkov:
Kot vsi vemo, je marksizem zapadel babji veri v tchnicizem in industrializacijo do skrajnih meja. »Kolektivizacija« kmečkega dela kot v kakšni tvornici. Odtrganje kmečkega življa od prirode in degradiranje kmečkega podeželja v rezervo delovne sile za industrijsko proizvodnjo: sem pripelje marksizem (komunizem). — Do istega pa pripelje tudi liberalno gospodarstvo finančnega kapitalizma: v lovu za dobičkom tišči na vse gospodarsko življenje prebivalstva in tudi kmečkega življa. Če vlada kapitalizem, je kmečko ljudstvo rezerva delovne sile za industrijo ali pa obsojeno na mizerijo.
Povsod lahko opažamo beg ljudstva z dežele v mesta. S tem se razkraja ustvoj celotne človeške družbe in posledice so nepregledne. Zapuščena ali ne z ljubeznijo obdelovana zemlja izgubi svojo rodovitnost
in prej ali slej nastanejo hude krize.
Hudo je, da je vse težko delo izgubilo vsako poduhovljenost in s tem vsak osebni in socialni smisel človeškega življenja; hudo je, da je delavec ponižan v navadni člen v verigi proizvodnje, hudo je, da tehnika dela uniči vso delavčevo osebnost in samostojnost.
Odpomoč vsemu temu je težko najti. Je pa res, da zdrava družinska kmečka posest nudi velik odpor vsemu temu. Kdor dela zemljo in je vsaki dan v stiku z naravo, kot jo je Bog ustvaril in jo obvlada, ta ve iz vsakodnevnih izkušenj, da je človeško življenje v rokah Stvarnika. Zato pa ni nobeno drugo delo ali udruženje tako sposobno tvoriti družino kot duhovno, gospodarsko in pravno enoto. Kljub težkemu delu se kmečki človek smatra še vedno za gospodarja v svojem malem svetu s svojo delavnostjo v skupnosti svoje družine, sosedov in v okviru zadružnih organizacij, če so res zgrajene — ne samo formalno — na sodelovanju in odgovornosti vseh članov.
Moderna socialna zakonodaja bi morala nuditi vse svoje ugodnosti tudi kmečkemu življenju. Predvsem je potrebna tu vzgoja in strokovna izobrazba, odgovarjajoča kmečkemu stanu. — Seveda, nikdar pa ne bomo prenehali zahtevati, da se nudi katoliškemu prebivalstvu res katoliška izobrazba.
□
Ko je sv. oče omenil še koristne mednarodne organizacije za dvig kmečkega gospodarstva je prosil božjo Previdnost blagoslova za prevažno delo in stremljenje ter podelil navzočim svoj apostolski blagoslov.
Občinske volitve in vera
V Boloniji, kjer so letos pri volitvah zopet zmagali komunisti, je občina za svoj račun, organizirala počitniške kolonije za otroke delavcev in uradnikov. Pri vpisovanju otrok za kolonije so tudi drugače verni starši iz velike skrbi za zdravje svojih otrok, iz boječnosti in po prebrisanosti občinskih uradnikov, skoraj nehote in nevede podpisali tiskovino, kjer je bilo zapisano -—■ da starši ne želijo, da bi njihov otrok za časa kolonije obiskoval verske vaje (sv. mašo itd.). Starši, ali ni to zločin nad dušo otrokovo? Ko bolonjski kardinal zaradi tega opominja starše pravi dobesedno:
»Nikoli bi ne bil pričakoval, da bom moral ob koncu svojega dolgega škof ovarija opozarjati očete in matere — kar mi je zelo hudo — naj čuvajo vero svojih nedolžnih otrok.«
-— Starši, pazite na svoje ljubljence! Pazite, vedno in povsod, dokler je še čas!
DROBNE NOVICE
ŠTEVILO UČENCEV
V šolskem letu 1950-51 je bilo v goriški provinci vseh učencev v ljudskih in srednjih šolah 18.210.
OBISK RIMA V SV. LETU 1951
Udruženje za turizem je izdalo natančne podatke o obisku mesta Rim v letu 1950. Večno mesto je obiskalo 1. 1950 — sest milijonov 630.281 oseb in sicer tri milijone in 391^327 iz drugih držav in tri milijone 238.954 iz Italije. Če upoštevamo današnji svetovni položaj, moramo priznati, da je ta številka ogromna in presega vsako pričakovanje.
ZA KINO izdajo Italijani letno 51 milijard. Torej več kot za oborožitev po atlantski pogodbi.
BERLIN-MONAKOVO. V ruskem delu Berlina je utonilo 25 otrok v reki Spree. Eksplodiral je stroj ladije, v katerem so se vozili. — Pri Monakovem je vlak zadel ob koriero polno potnikov. 15 kandidatov Družbe Jezusove je mrtvih — več ranjenih.
TRAKTOR SV. OČETU je darovalo Ameriško kat. kmetijsko udruženje. Uporabljali ga bodo na posestvu v Castelgan-dolfo. Traktor »Jurgeson« je novejše vrste.
LADJE NA REAKCIJSKI POGON
Na mednarodni konferenci strokovnjakov za ladjedelništvo, ki je bila pred dnevi v Veliki Britaniji, so se udeleženci seznanili z važnimi poskusi o pogonu ladij z reakcijsko silo, ki so jih naredili na reki Clyde. Za poskuse so uporabili star parnik na kolesa, na katerem so namestili reakcijske motorje.
Zborovanje avstrijskih veroučiteljev
. Ob navzočnosti dunajskega nadškofa kardinala Innitzerja so zaključili na Dunaju začetkom julija »kongres krščanskega nauka«, ki se ga je udeležilo okoli 700 duhovniških in laiškili veroučiteljev.
Resolucija, ki na kratko povzema sklope in želje tega zborovanja, poudarja med drugim tudi to, da mora postati krščanski nauk temelj mladinske vzgoje in da je zato potrebno, da dosežejo veroučitelji na svojem polju še večjo didaktično izkušnjo. V resoluciji je izražena tudi želja, da bi se število tedenskih ur krščanskega nauka še povečalo.
Lep razvoj katoličanov v Ontariu
Pred sto leti je bilo v Ontariu (Kanada) le nekaj tisoč francoskih katoličanov, zadnje čase je doseglo njih število 400.000 duš. Ta katoliška manjšina je smoterno organizirana v verskem, šolskem in gospodarskem pogledu. Glavno središče njihovega delovanja je mesto Ottawa. Katoliške sole štejejo v tej pokrajini 1.600 razredov, ki jih obiskuje 50.000 šolskih otrok oziroma dijakov obojega spola.
Mehikanski katoličani zahtevajo svobodno šolo
Mehikanski katoličani, ki tvorijo 97 odstotkov prebivalstva, so pričeli nov boj za odpravo državnega šolskega monopola in za uzakonitev popolne svobode glede zasebnih, to je katoliških šol. »Narodna zveza staršev« in »odbor za obrambo družinskih in šolskih pravic« sta poslala predsedniku republike Miguelu Alemanu, ki je katoličanom zelo naklonjen, temu primerno pismo. Istočasno je 22 dnevnikov in 67 drugih časopisov kakor tudi 115 radijskih postaj naslovilo na člane vlade spomenico, ki poudarja, da imajo starši pravico vzgajati svoje otroke po svojih željah ne samo po naravni postavi, ampak tudi na podlagi obveznosti, ki jih je sprejela Mehika kot članica Združenih narodov.
Mehikanski katoličani hočejo z eno besedo odpravo oziroma spremembo 3. člena ustave, ki se ne ujema s popolno svobodo šolskega pouka.
O mehikanskih verskih in cerkvenih razmerah bomo priobčili v kratkem bolj natančen in obširen članek.
Film o Fatimi
Španska kat. filmska družba ASPA je pričela z izdelovanjem filma z naslovom »Fatimska Mati božja«. Vlogo Lucije bo igrala Ines Orsini, deklica 15 let, ki je igrala glavno vlogo v filmu »Nebo nad močvirjem«, ki obravnava mučeniško smrt sv. Marije Goretti. Pred svojim odhodom v Fatimo je bila Ines Orsini sprejeta od sv. očeta v avdienci. — Vlogo Hijacinte je prevzela portugalska deklica Marija Dulce. Režijo filma vodi Rafil Gil.
Japonski lajki se učijo bogoslavja
V drugi tečaj bogoslovja, ki so ga organizirali očetje jezuitje univerze Sophia. se je vpisalo 361 katoliških laikov. Na tečaju, ki bo trajal dve leti, bodo predavanja o apologetiki, o dogmatičnem in moralnem bogoslovju, o razlagi sv. pisma in o cerkveni zgodovini.
Prvi tečaj bogoslovja, ki je pričel pred dvema letoma, je obiskovalo 200 slušate-
Dne 22. t. m. bo obhajal v svoji tihi celici v bolnici usmiljenih bratov, ulica Armando Diaz, priklenjen na bolniško posteljo, svoj zlatomašniški jubilej nas neutrudni tihi delavec v vinogradu Gospodovem, preč. g. dr. Ivan 1 ul.
Velikega ljubljenca ponižnosti, je božja Previdnost odtegnila svetnemu šumu, da v sveti zbranosti preživi svoj veliki dan in daruje Bogu svoje bolečine v zahvalni dar za sladkosti in bridkosti svoje življenjske naloge, katero je vršil s tiho vztrajnostjo in velikodušnostjo.
Ker so te vrstice glas iz ljudstva, ne bodo slavile njegovega profesorskega udejstvovanja. Bogu bodo zapele skromni hvalospev za vso zlato setev, ki jo je nagro-madil v svojih molitvenikih, šmarnicah, brošuricah in pesmicah. Tržaška Marijina družba, kateri je bil. v takratnem za dekleta jako nevarnem Trstu, čuječ voditelj, ima prav gotovo še. sedaj v svojih arhivih lične razglednice, kjer so bili vsi važnejši dogodki iz dekliškega življenja v vezani besedi tako podani, da jih je lahko branilo dekle za življenjski kažipot. V maju so odmevale z naših prižnic njegove
ljev; od teh je 72 napravilo izpit ter prijelo diplomo iz rok tokijskega nadškofa.
Zborovanje katoliških japonskih zdravnikov
Udruženje kat. japonskih zdravnikov je imelo nedavno tega na kat. vseučilišču v Tokiu svoje prvo letno zborovanje, katerega se je udeležilo 130 delegatov, ki so zastopali več kot 400 katoliških japonskih zdravnikov. Zborovanju je predsedoval a-postoski delegat msgr. Von Fuerstenberg. Na zborovanju so obravnavali zdravniki razna stanovska vprašanja v luči krščanskih resnic ter so ob koncu zborovanja podali sledečo izjavo:
»Mi kat. zdravniki smo trdno prepričani, da je človek iz umrljivega telesa in iz neumrljive duše; zato se zavezujemo, da bomo ravnali z bolniki na podlagi tega prepričanja.
»Zavedajoč se svoje težke odgovornosti glede človeškega življenja, se bomo žrtvovali popolnoma in v duhu krščanske ljubezni za telesno in dušno zdravje na*ih sodržavljanov.
»Istočasno zavračamo vsak poiskus, ki bi iz materialnih in koristolovnih vidikov kršil temeljne človeške pravice, ali ki bi kršil moralna načela ter ravnal s človeškim življenjem na način, ki nasprotuje naravni postavi.ee
Zlata svetinja — sv. očetu
Brazilska akademija za slovstvo je sklenila že lani, izročiti sv. očetu zlato svetinjo v priznanje njegovih visokih zaslug in njegovega popolnega poznanja in rabe portugalskega jezika. To zlato svetinjo je izročil pred kratkim sv. očetu akademik dr. Karel Magalhaes v spremstvu brazilskega odposlanca pri sv. "stolici. Obenem so' izročili sv. očetu umetniško okrašeno pergameno s plemenitimi naslovnimi besedami na sV. očeta, ki je — kakor pravi spomenica — prvi izmed papežev, ki pozna popolnoma portugalski jezik in ki se ga poslužuje v govoru in pismu.
V spomenici izražajo brazilski akademiki s predsednikom republike na čelu globoko hvaležnost, s katero sv. oče brani in razširja življenjska načela krščanske civilizacije s tem, da se upira materialističnemu barbarstvu ter da postavlja temelje z.t končno zmago, ki bo venčaia njegove velikodušne napore kakor tudi napore vseh tistih, ki mu pogumno sledijo v boiu resnice zoper zmoto, svobode zoper tiranijo, ljubezni zoper sovraštvo.
Krščanska smrt junaškega zdravnika
Dr. Napoleon R. Laureano, ki si je pri iskanju sredstev zoper raka sam nakopal to grozno bolezen in ki je še zadnje dneve svojega življenja posvetil temu vzvišenemu delu, je pred kratkim umrl na posledicah te bolezni. Vsem bolnikom, ki so žrtve iste bolezni, je zapustil sledečo poslanico: »Sledite Jezusu Kristusu, ki je naša edina rešitev, kajti on je, ki nam daje duhovne moči in miru, ko sredstva medicine popolnoma odpovejo. Ko pride trenutek, ne obupajte, kajti Bog vam bo stal v svoji neizmerni dobroti ob strani. Ko bi ne bil imel vere, bi bil obupal; toda ker sem katoličan, se mi zdi vse naravno in po božjih načrtih. Bodite vedno bolj trdni v veri iu ohranite se v božji bližini!«
Dr. Laureano se je pripravljal na smrt tudi s tem, da je molil vsak dan sv. križev pot.
»Šmarnice«, v novembru nas je tolažila Kraljica vernih duš in še na bolniško posteljo nam je priromal molitvenik: Zdravje bolnikov. Njegovo neutrudno pero je poseglo tudi v duhovne vaje in darovalo Slovencem šmarnice »Kraljica duhovnih vaj«.
Za vernike, ki niso mogli zaradi zaposlenosti opraviti sv. spovedi v jutranjih urah je bil vsako nedeljo popoldan na razpolago, za okolico pa vsaki četrtek v cerkvi sv. Ignacija.
Skozi 17 let je v bolnici dvakrat na dan obiskoval vse bolnike 111 ob določenih dneh vse spovedal in vse obhajal v ranih jutranjih urah.
Sedaj nadaljuje svoje apostolsko delo s trpljenjem. Iz njegove pesniške duše ostajata kot geslo dve besedi:	rožmarin in
cipresa: rožmarin — dragocenost vdanega trpljenja - cipresa v nebo kipeče hrepenenje.
Mi vsi pa, ki smo bili na kateri koli način deležni njegove luči in toplote se bomo dan popreje. to je 21. julija, /.brali ob 6. uri pri sv. Ivanu in bomo s skupno sv. mašo in skupnim sv. obhajilom poslali preblagemu zlalomašniku nijlepšo čestitko, primerno njegovi skromni ponižni duši.
Mednarodni kongres bat. kmečkih organizacij
Prof. dr. Ivan Tul - zlatomašnik
Leto III. - Štev. 29
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
Pred socialno obnovo je potrebna obnova krščanskega duha
»Dokler bo trajalo razdejanje duš je zastonj vsak trud, da bi se družba preuredila.a (Pij XI. Quadragesimo anno 137).
Živimo na prelomnici dveh dob. Stara doba se poslavlja, nova doba prihaja. Ali bo nova doba lepša, svetlejša, pravičnejša ko prejšnja? Vsi srčno želimo, da bi bila lepša, zgrajena na pravičnosti in krščanski ljubezni. Če se to ne bo zgodilo, nas čaka na zemlji temno, težko življenje.
Vsako dobo oblikujejo ljudje; živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo ostajajo v vsaki dobi enaka. Je le človek, ki daje dobi svoj pečat. Dobri in plemeniti ljudje ustvarjajo lepo, srečno dobo, slabi in posuroveli ljudje pa pripravljajo temno, nesrečno dobo. Zato morajo vladani in vladajoči postati dobri in plemeniti, če hočemo lepšo in pravičnejšo dobo.
ZAČNI PRI SEBI!
Lotiti se moramo poboljševati najprej pri sebi. Vzgojiti moramo sebe v globokovernega, socialno čutečega, pravičnega kristjana. Zlasti se moramo truditi, da si pridobimo duha krščanske ljubezni. Kako?
Preden začne moder zdravnik bolnika zdraviti, ga natančno preišče: kakšno bolezen ima, kaj je vzrok te bolezni, obenem jja že premišljuje, kako ga bo zdravil. Tej zdravniški preiskavi pravimo s tujo besedo: diagnoza. Če hočemo sami postati boljši ljudje, moramo tudi mi napraviti diagnozo svojega notranjega življenja. Ugotoviti moramo vse bolezni, slabosti in napake naše notranjosti. Predvsem je važno, da odkrijemo in najdemo svojo glavno napako, tisto slabost, tisto nevarno lastnost, iz katere izvirajo vse druge naše napake, tisti greli, ki se kakor veriga vleče za nami od spovedi do spovedi, se ga največkrat spovedujemo in zaradi katerega nas ljudje največkrat opominjajo. Morda je ta napaka, sebičnost, nevoščljivost, jeza, napuli, trdosrčnost, brezobzirnost, nečistost, nezvestoba... Poišči-1110 jo! V vrtincu svetnega življenja je to pač težje, a sv. Cerkev nas leto za letom vabi k duhovnim vajam, misijonom, kjer človek nemoteno pogleda globlje v svojo dušo. Ubogajmo Cerkev!
Ko smo našli to svojo glavno napako, ji moramo napovedati neizprosen boj, dokler je popolnoma ne premagamo. Le tako bomo napredovali v duhovnem življenju. Naša notranjost je podobna zmaju, ki ima več glav. Ena je najvažnejša. Če hočeš pokončati zmaja, mu moraš odsekati najvažnejšo glavo. Kadar bomo premagali in odstranili svojo glavno napako, se bomo mogli u-spešno in z lahkoto boriti tudi proti drugim napakam.
Za boj proti glavni napaki pa potrebujemo odločne volje, moči in srčnosti, posebno pa božje pomoči. Vse to pa si zagotovimo z molitvijo in pogostim prejemanjem sv. zakramentov.
V dobi, ki jo končujemo, so te čisto priproste resnice prišle v popolno pozabo. Zato se je njena tema čimdalje bolj zgoščevala in je iz zagrnjenega neba začela nevihta revolucije. Brez krščanskih načel v javnem in zasebnem življenju je doba sreče nemogoča. — Najbolj gorje pa onim narodom, ki so si v svoji zaslepljenosti izbrali za vladarje ljudi brez vere in vesti. Dokazov za to menda ni treba navajati.
Toda z odstranitvijo glavne napake ni še končano vse delo v našem duhovnem življenju. Dušo moramo okrasitit tudi s cvetjem čednosti. — Vrt še ni obdelan, ko odstraniš z njega plevel. Treba ga je prerigo-lati, prst pognojiti in zrahljati, potem napraviti gredice in jih zasaditi s cvetjem in zelenjavo. Na to najvažnejše delo duhovnega življenja, na pridobitev in vzgojo čednosti, kaj radi pozabljamo.
Prvo mesto v našem duhovnem življenju morajo imeti tri božje čednosti: vera, upanje in ljubezen. Potem pridejo na vrsto glavne kreposti: modrost, pravičnost, srčnost in zmernost. Privzgojiti si je treba pa še zlasti v teh časih globoko socialni čut, ki mu dajeta trdno podlago krščanska pravičnost in ljubezen.
NADALJUJ PRI SVOJI OKOLICI!
Ko smo vzgojili sebe V dobre ljudi, se moramo ozreti na svojo okolico, kakor so to delali prvi kristjani. Družbo moramo poboljšati, za dobro pridobiti in vzgojiti. Pridobivanje in vzgajanje naše okolice za dobro pa imenujemo »apostolat«. To je najodličnejše, najzaslužnejše in najbolj častno delo. Kdor rešuje in zdravi duhovne rane, izvršuje Kristusovo delo. Kdor duhovno zastruplja, ubija in mori, zapeljuje in pohujšuje, opravlja satansko delo. Vsak katoličan mora danes s Kristusom zbirati, reševati duše satanove sužnosti in graditi v njih božje kraljestvo. Tako so delali od apostolov podučeni prvi kristjani, več s svojim zgledom kakor s prepričevalno besedo.
Današnji svet je sit lepo zvenečih besed. Ljudje hočejo dejanj in živih zgledov, ki jih lahko daje vsak s Kristusovim duhom prepojen kristjan. Ako res hočemo pripomoči, da ho nova doba boljša od sedanje, se moramo truditi, da bo vsa naša okolica postala krščanska. Z vso dušo, z vsem srcem se moramo boriti za zmago resnice in pravice, predvsem pa se moramo odlikovati v krščanski ljubezni, ki je kraljica vseh kreposti in vez popolnosti.
Le srca, polna globoke krščanske ljubezni, morejo vspešno delati za preroditev človeške družbe v duhu Kristusovem. — Zato: poboljšaj se sam in postani apostol za vso tvojo okolico! Tako boš postal tudi ti graditelj lepše in srečnejše dobe.
M gr.
Vinlto Vodopivce
zlalcmušnak
Kaj naj berem ?
Moderni človek, ki boleha na naglici in nepočakanosti, se z grozo ogiblje klenih znanstvenih del, resnih knjig, načelnih razprav. Da pa vsaj deloma zadovolji naravnemu teženju po spoznanju perečih problemov, se kaj rad poslužuje, po ameriškem zgledu, raznih revij in publikacij, nekakih zbornikov (di-gest. selezione), ki prinašajo izbor različnih razprav in izvlečkov iz drugih knjig, da bi s temi zgoščenimi izvestji nudile človeku vsaj približni odgovor na vprašanja, ki mučijo naše sodobnike.
Slovenci v zamejstvu imamo sicer nekaj dobrih revij, n. pr. Duhovno življenje v Buenos Airesu, Ave Marija v Lemontu, Nova doba v Španiji, toda takih zbornikov nimamo. Zato pa segajo številni naši ljudje, zlasti v Gorici in Trstu, po sličnih italijanskih publikacijali. Da* pa ne bodo naši ljudje segali po zbornikih, ki so strup za vero in nravnost, želimo tu podati kratek pregled italijanskih zbornikov, imenovanih »selezione«, s primei*no sodbo njihove moralne kakovosti.
Za vse je priporočljiv katoliški zbornik »Sintesi (dal Catholic Di-gest)«, ki prinaša obilico najbolj zanimivih problemov iz katoliškega sveta.
Brez nevarnosti za vero in nravnost lahko vsi čitajo naslednje publikacije:	»Selezione	dal	Reader’s
Digest«; »Selezione scientifica«; »Costellazione«.
Resnejše osebe lahko čitajo, ven-
darle s kakšnim pridržkom, naslednje publikacije: »Raccolta (del Magazine Digest)«; »Eco del mondo«.
Vsakomur je treba odločno odsvetovati zbornike: »Selezione medica«; »Selezione sessuale«, »Vive-re«; »Scienza e sessualita«, in nihče bi ne smel vzeti v roke »Criminolo-gia e sessuologia«.
Izražena sodba o moralni kvalifikaciji navedenih publikacij ni seveda dokončna in nespremenljiva, lahko pa velja kot splošno vodilo. Odločilni sodnik je predvsem vest, tudi pri čitanju. Komaj te vest opozori, da neki spis ni v redu, ga moraš odložiti in tudi uničiti.
Starši, zlasti matere, so v vesti dolžni nadzorovati, kaj čitajo njihovi otroci, ako nočejo, da jih poliujš-ljive publikacije popolnoma ne skvarijo in zavedejo v brezno nevere in nemorale.
Opozorilo beguncem !
Begunci, ki so prišli v Italijo med majem. 1945 in julijem 1947 in bi se želeli izseliti v Združene države Amerike, naj se takoj oglasijo na Centru NCWC - Riva Piazzutta 18 - Gorica.
Konec meseca je določen kot zadnji dan za predložitev prošenj uradu NCWC v Bagnoliju.	«
V nedeljo 15. t. m. je praznoval svoj zlatomašniški jubilej v svojem priljubljenem Kronberku skladatelj g. Vinko Vodopivec. G. jubilant župnikuje že dolgo vrsto let v Kronberku in je še vedno čil in zdrav. Le včasih se potoži čez svoje noge, ki ga zelo ovirajo pri izvrševanju dušnopastirske dolžnosti. Je pa drugače Še vedno vedrega duha in dovzeten za razne dovtipe. O njegovih delih nima smisla pisati zaradi jubilantove popularnosti širom cele Slovenije in pa izven njenih meja. Saj so mnoge izmed njegovih skladb že kar ponarodele in postale takorekoč obče narodna last. O njegovem delovanju
so pa že na dolgo in široko pisale vse slovenske kulturne revije, ki so izšle v dobi njegovega dolgega udejstvovanja. Kljub letom pa Še ne miruje! Njegova skladateljska žilea mu ni odpovedala in še vedno kaj novega da na svetlo. C. g. zlato-mašniku pa naš list izreka iskrene čestitke k jubileju z željo, da bi še veliko let deloval na dušnopastirskem polju in še veliko lepega in koristnega napravil na polju umetnosti v veselje in korist našega milega slovenskega naroda, ki ga on tako iskreno ljubi in v čigar dobrobit tako plodovito deluje. Še na mnoga leta g. Vinko!
ŠEST LET V BUNKERJU
Pred dnevi je ves svetovni tisk pisal o tem dogodku.
Neki nemški vojak, ki je Bil takorekoč živ zakopan v podzemlju bunkerja za spravo živil, je preživel to grozo in se zdaj nahaja v neki poljski bolnišnici.
Kakor poročajo, se je mož pojavil iz svoje podzemeljske ječe, ki se nahaja dvajset milj od mesta Gdynije, z brado, ki mu je segala do kolen in z lasmi, ki so mu viseli do gležnjev. Od dolgega življenja v temi je mož oslepel. Poljski delavci so se prestrašeni razbežali, ko se je ta grozna prikazen pojavila izpod zemlje.
Za njim se je opotekel na dan drugi mož, ki pa se je nenadoma zgrudil od srčne kapi zadet mrtev na zemljo v trenutku, ko je stopil pod milo nebo.
Kako sta se moža končno rešila iz bunkerja, niso pojasnile oblasti, ki imajo to zadevo v rokah. Vse, kar se je moglo zvedeti o preživelem, je, da je Berlinčan in da je star 32 let.
Ljudje, ki jim je ta slučaj znan, pripovedujejo : Nemec, ki je zdaj v bolnišnici v Gdansku, kjer mu zdravijo slepoto, je ostal edini pri življenju od šest d i vojakov, ki so bili ujeti v bunkerju kakor v pasti.
Pred Rusi se umikajoči Nemci so dinami-tirali vhod v bunker, ne vedoč, da je notri šest njihovih tovarišev, ki so šli tja po živila, vino, tobak in druge stvari. Možje, ki so bili zaprti v bunkerju, so imeli na razpolago dovolj živil cigaret in vžigalic.
V bunkerju je bilo tudi mnogo sveč, ki so jim zmanjkale šele pred dvema letoma. Voda je curljala v bunker skozi razpoke cementa in ujetniki so povečali njeno količino s tem, da so jo mešali z renskim vinom. Umivali so se z žganjem.
Kmalu po svojem nesrečnem doživetju je eden izmed njih izvršil samomor. Nekaj tednov za njim si je drugi vzel življenje. Dva nadaljna sta podlegla bolezni.
Ker niso imeli orodja, da bi razbili beton, so mrtve tovariše zakopali v moki, ki je mumificirala njihova trupla.
Dogodek vSlovenskih goricah na Štajerskem
Po Slovenskih goricah so se na mnogih krajih pripravljali na sveto birmo, ki bi jo imel deliti v mesecu maju in juniju mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Ob koncu maja je bila birma pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Po celi fari je bilo veliko pripravljanja, vse v slavolokih, v cvetju in zelenju. Vsi farani, razen par partijcev so se zbrali k slovesnemu sprejemu škofa; tako slovesnega sprejema sploh ne pomnijo. Jasno, da so partijci in verske izdajice imeli tam poleg tudi svoje ogleduhe, kateri niso mogli kar mirno požreti, kako so vaška dekleta opletla fantom konje, na katerih so fantje s cerkvenimi zastavami jahali škofu naproti. In posledica: takoj po birmi so škofa aretirali in ga za dva dni zaprli. Potem so ga izpustili in mu sploh prepovedali iti birmovat na deželo. Posamezni župniki so delali prošnje, a je bilo vse odbito. Škofu so dovolili liirmovanje samo v mariborski stolnici, toda brez slehernega stika z ljudstvom.
GOSPODARSTVO
Drugi rod koloradskega hrošča
nastopi ta mesec. Če ni bil prvi rod zatrt, je ta rod bolj številen. Zato pa dvakrat pozor! — če ga letos ne uničimo, ga bo drugo leto mnogo več.
Ker pa bodo mnogi kmalu izkopali krompir in ne bo koloradar imel posebno obilne paše na krompirjevici, se bo preselil na paradižnike, na melaneane, v spodnji Furlaniji tudi na tobak. Zato pa je potrebno paziti tudi na to rastlinje.
Kam pa z letošnjo krompirjevico ?
Več ali manj se je koloradar pojavil v celi naši deželi, povsod, kjer gojijo krompir.
Ko bomo kopali krompir, je zelo verjetno, da bo na krompirjevici kakšen črv, lahko pa tudi še jajčka koloradarja. Zato hi bilo nespametno puščati krompirjevico na njivi, še manj jo podkopati in tudi ne spraviti domov za nastilj ali za na gnojišče. S tem ne bi zatrli koloradarja, če bi se slučajno nahajal v eni ali drugi obliki ua krompirjevici. Zato pa pomnite! Kjer je koloradar nastopil v večji količini, tam zberite takoj pri spravljanju krompirja vso krompirjevico, znosite jo na kup in zažgite! Ogenj uniči vsako morebitno zalego. — Itak ni krompirjevica za nobeno posebno rabo. za krmo tem manj letos, ko je ostale krme precej.
Spisal dr. IVAN ČESNIK
(5ocfogocsta pesem
P o
vest
3.	PASTIRICA URŠKA
Ferligojeva, po domače Piskova rodbina • bila v Grgarju zelo čislana. Bila je rev-a in ponižna, a pobožna in polna prave , goreče ljubezni do Boga in bližnjega.
skromni, iz kamna zidani enonadstropni inči s slamnato streho, h kateri se je ritiskal hlev za živino in drobnico —- dve ravici, volička in 5 ovac — s senikom ad njim in listnikom za njim so dobivali ribežališče berači in siromaki. Mnogo so od njenim krovom molili, mnogo lepih, arih nabožnih narodnih pesmi peli ' mskili večerih ob kolovratih, ob nedeljah i praznikih pa po popoldanskih cerkvenih ohožnostih. Obdana je bila kakor večino-la vse primorske hiše z zidanim borjačem. h majhnem vrtičku, v katerem so dehtele letliec — rože, roženkravt, rožmarin in ageljčki in je uspevala salatn, je rastlo
gosto leskovo in gabrovo grmovje, dva oreha in nekaj češenj, jablan in sliv. Za vrtičkom se je dvigala dokaj visoka hruška, ki je rodila vsako leto tečne in sočne maslenke.
Sonce je posijalo na ljubko in ohlajeno naravo, napolnjeno s prijetnim hladnim zrakom. Njegovi zadnji večerni žarki so zlatili vrhove gora. Večerna zarja je oznanjala lepo soboto.
Sem od Čepovana je prihajala proti Grgarju tropa lovcev. Med njimi je bil deželni glavar Gabrijel plem. Salamenka, grof Ortenburški, vitek in dolg gospod prt 50 letih. Nosil je pristriženo črno brado m močne enake brke. Spremljali so ga še štirje plemiči - priletni grof Rudolf Coronini iz Kromberka, mladi baron Anton plem. Rabatta in grofa Albert Thurn in Viljem Strassoldo, vsi iz Gorice. Prvi je imel graščino in posestva tudi v Pr-vačini, drugi v Renčah, tretji pa v Sv. Križu pri Ajdovščini. Spremljal jih je do Prevala cesarski gozdar Primož Ferjančič iz Krnice, mož z gosto, kosmato dotgo brado in drobnimi pretkanimi očmi. Bil je na skrivaj protestant. Plemiči so jezdili na brhkih konjih. Pred njimi sta jahala
dva mlada stražnika — biriča stara 25 do 30 let — Federzolli Janez Krstnik, Donnti Jakob, za njimi pa druga dva Brglez Tone in Čibej Peter enake starosti. Vsi so imeli na svojih konjih privezano ustreljeno divjačino — zajce, srne, celo risa in volka ter ruševce in kotorne. Trije velik* jazbečarji in dva hrta so se pred njimi podili po slabi poli, med njivami sn senožetmi.
Poleg poti pred Grgarjem so konji obstali in se napili v kosilu. v katero je tekla hladna studenčnica. Tudi psi so * užitkom lokali hladno vodo.
Tedaj je prišla Urška s škafom po studenčnico, lepo pozdravila visoke gospode in čakala, da so s konji iu psi oddirjali proti Prevalu. Biriči so zvedavo gledali nedoraslo, lepo grgarsko deklico, ki se zanje ni menila; natočila je vodo in jo odnesla na glavi domov k ognjišču, da mat: skuha skromno večerjo — ječmenov močnik.
Zvečerilo se je. Žuželke so uglašale svoje nežne gosli, da uspavajo cvetlice na polju, vrtovih, osredkih in senožetih. Z lahnim, nežnim sojem je mesec pozdravljal hribe, gore, planine in ravnine.
Iz cerkvenega zvonika se je oglasil zvon in zapel z milim glasom Mariji v čast. Pobožni Grgarei so se prekrižali in sklenili roke v molitev angelovega češčenja.
Iz daljine na severu so rasli megleni valčki proti nebu. Trnovski gozd se je širil nad vasjo v globokem tihem molku v nedogled.
4.'NOČNI GOST
Mati Tinica in hčerka Urška sta povečerjali skromni ječmenov močnik, pomili posodo, prižgali oljenico na mizi v sobici — spalnici — pokleknili pred staro. Častitljivo, na steklo slikano podobo sv. Družine in molili žalostni rožni venec in Materi božji na čast še venec sedmerih žalosti. Nato sta še zapeli staro nabožno pesem:
Marija je zgodaj vstala,
tja k modremu morju se podala.
Tam se milo je jokala, krvave solze pretakala.
Na potu jo sreča bela gospa:
»Kaj je tebi, Marija moja, ker se tako milo jočeš. krvave solze točiš.«
rJ udje so Jezusa ujeli, prav trdo ga zvezali in ne vem kam peljali.«
»Jutri zgodaj vstanemo, tja v belo cerkev pojdemo.
Tam rožni venec bomo molili.
Sv. Peter bo k maši zvonil.
Sv. Janez bo k maši služil, usmiljeni Jezus sam sveto mašo bral. Sv. Peter zapraša Jezusa:
»Ali bi rad videl mater svojo?«
»Jaz bi videl jo rad, a ne zvem za njo.« »Poglej čez svojo ramo desno, pa zagledaš mater svojo.«
»Mati, kaj boste pa dali za Ion?«
»Obe pojdeva skupaj preti nebeški tron.«
Spomnili sta se še vernih duš v vicah in zmolili lepo molitev: »Pojmo spat, svete križe prejemat! Kdor je z Bogom. Bog je z njim in Matere božje Sin. Pojdimo na gorice in vodice gledat, kaj Marija dela. Verne dušice napaja in jih v sveti raj sprevaja. Da bi tudi naše prišle k vašim! Amen.«
Molitvi sta dodali deset zdravamarij za drage rajne — deda, babico in očeta Mar-
Z GORIŠKEGA
Novomašniško slavje na Subidi
Nove tovarne
Pred nekaj dnevi je prišel v Gorico inšpektor državnega monopola, in si ogledal zemljišče, kjer bodo sezidali poslopje
za novo tovarno. V novi tovarni bodo izdelovali zavoje za monopolno blago. Za gradnjo je določenih 26 tisoč kvadratnih metrov zemljišča med ul. XX Settembre in ul. Toriani.
Romarska cerkvica sv. križa na Subidi, ki čepi na prelazu Krminske gore, je bila v nedeljo 15. t. m. priča izredne slovesnosti. Novomašnik g. Oskar Simčič, rojak iz Medane v Brdih, je v njej pel svojo novo mašo v pričujočnosti sobratov ter številnih vernikov, ki so napolnili cerkev in ves griček okrog nje.
Ob strani g. novomašnika sta stala č. g. Župančič, novomašnik iz Sv. Ivana v Trstu, ter č. g. Anton Prinčič, rojak iz Kozane. Duhovnik asistent pa je bil msgr. Magrini, dekan in nadžupnik v Krminu, ki je že več let z res očetovsko naklonjenostjo dvigal g. novomašnika ter ob priliki nove maše izrecno želel, naj se vsa slovesnost vrši v duhu briških navad in običajev.
In tako so naši Brici res dostojno počastili svojega novomašnika. Fantje in dekleta iz Plešivega so lepo ozaljšali cerkev ter postavili umetniški slavolok. Medanj-ski rojak preč. g. prof. Mirko Filej je s
srečno roko zlil v enoten pevski zbor pevske moči iz Plešivega, Gorice in Mav-hinj, tako da je cerkev ter njena okolica, ki je bila povezana z zvočniki, odmevala od sijajno izvedenega petja, kot ga nismo že dolgo slišali. Šolski otroci, pod vodstvom učitelja g. Toroša, so se tudi lepo odrezali. Pa ne samo verniki iz Plešivega in Krminske gore, temveč tudi oni iz Krmina, slovenske in italijanske narodnosti, so kar tekmovali, kako bi lepše počastili novomašnika.
Novomašniku je govoril knezonadškofij-ski kancler g. dr. lludi Klinec. Govoril je predvsem o vzvišenosti duhovniškega poklica.
S to prelepo slovesnostjo se je naše ljudstvo poslovilo od novih maš. Saj bo sedaj preteklo najbrže eno desetletje, ali malo manj, da ne bomo imeli novomašnika, razen če ne bo ljubi Bog vzbudil izrednih poklicev.
Doberdob
Vroče je pri nas in suša velika, dežja pa noče biti od nikoder. Vsak dan gledamo oblake in mnogi pravijo, da dežja nismo vredni, ker ljudje Bogu ne dajejo, kar so mu dolžni, zato pa Bog ljudem ne da, kar so potrebni. Prazno je delo brez sreče z nebes.
Po volitvah je v vasi precej mirno; vsak se je pač vdal v svojo zasluženo usodo. Frontaši bi pa spet radi pridobili svoje izgubljene postojanke in so začeli po vasi zbirati kar za »Narodni dom« v Trstu. Jim je li pošel denar? So volitve preveč stale? Gotovo si bodo Slovenci zopet zgradili svoj narodni dom, a ne komunističnega temveč slovenskega! Takrat bomo pa vsi pomagali, kakor so vsi pomagali takrat, ko so ga prvič gradili, da bo res slovenski Narodni dom ne pa komunistična centrala. Dober-dobci, ne nasedajte več komunističnim politikantom.
V torek 17. jul. sta praznovala zlato poroko Marija in Jožef Frandolič. Še na mnoga in srečna leta!
Sv. Višarje
Pred kratkim je pri nas skopnel sneg, ki je pa pustil težke posledice na cerkveni hiši. V kratkem se bo pričelo s popravili.
Komaj tri tedne je na Sv. Višarjah redna služba božja! V tem kratkem času smo imeli lepo število dobro uspelih slovesnosti. Tudi več romarjev je že prišlo k nam, posebno iz naše Koroške.
Dne 4. t. m. so tukaj praznovali svoj jubilej vsi srebrnomašniki videmske nadškofije. Po slovesni sv. maši so se pri molitvah za pokojne spomnili tudi čč. gg. Alojzija Obida, ubitega v Štmavru pri Gorici in pred kratkim umrlega Jožefa Drekonja, ki sta bila njihova sošolca.
še en srebrnomašniški jubilej smo praznovali! Svojo srebrno sv. mašo je pel v lepo ozaljšanem svetišču dne 11. t. m. v res lepem jutru in ob pritrkovanju višar-skih zvonov ravnatelj Slovenskega Aloizije-višča č. g. Ivan Eržen. Pri slovesnosti je bilo prisotnih lepo število njegovih prijateljev in znancev. Latinsko sv. mašo je prepeval združen mešani zbor.
Popoldne ob štirih smo pri slovesnih večernicah zapeli zahvalno pesem. Na večer istega dne sim se vsi zbrali ob kresu, ki je v čast slavljencu vzplamtel visoko proti nebu kot naše iskreno voščilo.
Milostno svetišče, višarski mir in gorsica lepota so prav gotovo najbolje nadomestili jubilantu njegovo rojstno Cerkno.
Vsem jubilantom, posebno pa našemu č. g. Ivanu kličemo vsi še na mnoga leta!
Na Sv. Višarjah je redna sv. maša ob delavnikih ob 8h, ob nedeljah pa prva ob 7h, druga pa ob lOh.
Devica Marija v Dolu
Kakor je bilo napovedano, so za preteklo nedeljo naša dekleta pripravila pravo dekliško akademijo, ki je številnim gledalcem nudila nepričakovano mnogo razvedrila in užitka. Saj je v resnici treba pohvaliti celotno prireditev, iz katere se je videlo, s kolikim veseljem in dobro voljo so sodelovala skoro vsa vaška dekleta. Gledalcem -se kar ni zdelo mogoče, da si upajo doljanska dekleta toliko nuditi. Ljubitelji resnih iger so uživali posebno pri štiridejanki »Preizkušnja«, katero so prvič na odru nastopajoče igralke prav dobro podžle. Mnogo smeha in dobre volje pa je vzbujala veseloigra »V posredovalnici«, za kar gre pohvala pogumnim igralkam. Doljanska dekleta so pokazala, da znajo, tudi lepo zapeti in še lepše rajati, saj je ravno njihovo rajanje s petjem »Soča voda...« najbolj ugajalo. — Dekleta, le po tej poti pogumno naprej!
Škoda povzročena po zavezniških četah
7. oktobra 1951 poteče po zakonu določeni rok za prijavo škode, ki so jo povzročile zavezniške čete v vojnem času in še tri mesece po vojni, to je po 15. septembrom 1945. Isto velja tudi za rekvizi-eije, ki so jih te čete izvršile. Prijave je treba predložiti Finačni intendanci.
Nekdo iz Livade
je že meseca maja zgubil gotovo vsoto denarja, ki ga je pošten najditelj izročil v zakristijo pri sv. Ignaciju na Travniku. Kdor jo je zgubil, naj se javi.
Kava proste cone
Trgovinska zbornica sporoča, da se bo do 31. julija vršilo razdeljevanje po 200 gr kave proste cone, na odrezek 32 nakaznice za živila proste cone.
S TRŽAŠKEGA
Duhovne vaje v Trstu
24. julija, to je v torek zvečer ob 6.45 se prično duhovne vaje pri čč. sestrah (an-celle della carita) v ulici Ginnastica štev. 79. Trajale bodo 3 dni^ tako da se zaključijo 28. julija, t. j. v soboto zjutraj. Ta tečaj duhovnih vaj je namenjen mlajšim dekletom, zlasti delavsko-kmečkim. Čas za nove priglašenke je še do 21. t. m. Priglasite se lahko pismeno na naslov čč. sester ali pri svojem domačem župniku. Stroški 2000 lir; brisačo in toaletno opremo prinese vsaka s seboj.
Slovenska trgovska akademija
Pripuščenih je bilo 10 rednih in 3 pri-vatisti. Izpiti so trajali od 2. do 12. julija. Izdelale so Daneu Lavra, Gasperi Marija, Pirc Marija Pija in Puntar Edvarda, popravni izpit v jesenskem roku ima 5 rednih učencev in 3 privatisti, en redni učenec je bil odklonjen za eno leto.
Prireditev osnovne šole v Zgoniku
V nedeljo 8. t. m. nas je naša marljiva osnovnošolska mladina presenetila z uprizoritvijo znane Albrehtove štiridejanke »Sirota Jerica«, za katero je že delj časa vladalo v vasi precejšnje zanimanje.
Za uvod je mladina pod vodstvom domačega g. učitelja zapela nekaj pesmi, medtem ko so večje učenke pridno pomerile svoje sposobnosti v lepo uspelem baletu, ki ga je skrbno pripravila gospa učiteljica.
Pri igri so mladi igralci odigrali svoje vloge neverjetno točno in dovršeno in človek res ne ve, katerega igralca naj bi posebej pohvalil, kajti vsi so se na moč potrudili in v svojem mladem prizadevanja lepo uspeli. Igrica bi pokazala svoj pravi fantastični sijaj šele s pomočjo električne razsvetljave, kajti kljub lepi izvedbi je gledalčevim očem znatno reducirala učinkovitost pomanjkljiva razsvetljenost, ki bi zlasti rajanju vil dala pravega izraza in z obsevanjem poživela odrske slike.
Učiteljstvu smo vaščani za ves trud iz srca hvaležni in mu k res zavidljivemu uspehu iskreno čestitamo.
Tržaško romanje na Barbano
V nedeljo 12. avgusta bomo imeli veliko skupno romanje slovenskih vernikov na Barbano. V tem za nas svetem letu želimo slovesno proslaviti 4001etnico prvega slovenskega romanja na Barbano.
V starih zapiskih imajo na Barbani zaznamovano, da so prve velike skupine tržaških Slovencev začele prihajati na Barbano v petnajstem stoletju. Iz teh starih poročil vemo še sledeče: Slovenci so najrajši prihajali na Barbano 15. avgusta. Navadno so se pripeljali s svojimi velikimi barkami in to že na predvečer. Vso noč so prebdeli v Marijinem svetišču v molitvi in petju slovenskih nabožnih pesmi. Kronist je zapisal večja romanja iz sledečih krajev: Osp, Buje, Sveti Križ pri Trstu, Ižola, Koper, Dolina, Milje in z gornjega Krasa. — V najnovejši zgodovinski knjižici o Barbani je zapisano, da tržaški Slovenci niso nikoli prenehali s skupnimi romanji na Barbano. V zadnjem času so redno pri-
hajali skoraj vsako leto romarji od Sv. Križa.
To so dragoceni zapiski iz zgodovine Barbane, dragoceni zlasti za vse nas. Namen našega letošnjega velikega skupnega romanja so svetoletni odpustki in skupna zahvala Materi božji za izredno milost, da smo tržaški Slovenci ostali zvesti veri svojih pradedov tudi v teh v vsej naši zgodovini najtežjih časih!
Vabimo prav vse zveste odrasle vernike, da se pridružijo temu skupnemu romanju! Prijavite se takoj pri svojih gg. duhovnikih. (Verniki iz župnije Sv. Antona se prijavite v knjigarni Fortunato). — Potujemo z avtobusi. Cena: 450 lir za odrasle in 300 za otroke-šolarje, ki pa morejo biti le v spremstvu odraslih.
Tržaški verniki iz mesta in dežele! V nedeljo 12. avgusta pojdimo z največjim veseljem k Mariji na Barbano!
V Zgoniku imamo etektrično luč
Pretekli petek 13. t. m. smo v naši vasi prisostvovali izredni svečanosti, ko nam je v navzočnosti zastopnikov oblasti in občinstva — ameriški visoki častnik polk. STANN ob Ih pop. slovesno prižgal zaže-ljeno električno luč. Marsikdo se bo čudil, da smo morali zgoniški občinarji toliko časa čakati na to prepotrebno svetilno sredstvo, vendar naj mirno upošteva, da nam prejšnji gospodarji prav zaradi svoje preko stotisočletne »kulture« in naše narodne zavesti niso hoteli napeljati luči.
Lep vtis je na zavezniškega polkovnika napravila učenka zgoniške šole Milič Anica, ki ga je takole nagovorila:
»Gospodu zastopniku ZVU izrekam iskreno dobrodošlico v slovenski vasi ter mu v znak hvaležnosti poklanjam šopek slovenskega cvetja.«
Za tem otvoritvenim pozdravom je govoril direktor družbe SELVEG, ki se je prav tako zahvalil visokemu ameriškemu častniku, saj bi brez sredstev ZVU — še danes ne bila napeljana luč.
Po govoru polk. STANN-a je navzoče občane presenetil malo zgovorni kominfor-mistični župan Pire, ki je svojo kratko zahvalo skušal podaljšati s tem, da jo je — po nepotrebnem — prečital še v laščini.
Slovenski nastop deklice naj bo županu Pircu zgled za prihodnjič, kakemu prcna-pihnjenemu laškemu tajniku pa opomin, da je ta zemlja slovenska in da zato tudi slovenska zahvala — hvala Bogu ne ita-t lijanski oblasti — ni mogla biti nikakor odveč, čeprav ni bila omenjena na programu !
Ob dokončanem polletju 1951
V zadnjih par številkah našega lista smo priložili poštne položnice vsem onim naročnikom, ki so še na dolgu z naročnino za tekoče Jeto, nekateri še eelo za več let. Vljudno prosimo vse prizadete, naj nam blagovolijo nakazati čimprej zastanke. Ni težko uganiti, da se uprava bori s težavami v zadnjem trimesečju. Njeni dohodki izvirajo le iz naročnin in darov naših zvestih somišljenikov. Stroški z listom pa rastejo vzporedno z naraščajočo draginjo tiskarskega papirja, saj naši sotrud-niki delajo brez izjeme brezplačno. Papir je tudi tekom poslovnega leta spet porastel, tako, da delujemo že nekaj časa s primanjkljajem. Bogatih »stricev« nimamo, mala zaloga iz preteklega leta je izrčrpana za kritje tedenskega primanjkljaja, naročnino 20 lir bi le neradi zvišali, kakor so to storili drugi tedniki. Zato nam ne preostane drugega, kakor da apeliramo na naše naročnike, naj bodo točni s plačevanjem naročnine in naj poravnajo vse zastanke; drugim blagim srcem pa toplo priporočamo naš Kemperlov sklad ali pa naj nam pridobe inse-ratev za list, zlasti na Tržaškem, kjer ima list prav mnogo odjemalcev.
List, ki iz katoliškega stališča presoja dogajanja na svetu, je naši manjšini nujno potreben in bi se njegovega prestanka veselili le oni, ki zmoto oznanjujejo med nami. Zato nujno prosimo vse naše kato-liško-zavedno ljudstvo, naj ostane zvesto svojemu glasilu in naj ga po možnosti podpre. V slučaju skrajne sile bomo morali voliti: ali, da v poletnih mesecih omejimo njegov obseg le na 2 strani — saj je v tem času mnogo bralcev odsotnih na počitnicah —- ali, da povišamo naročnino. Bolelo bi nas i prvo i drugo. Upamo, da nam bo odločna volja našega ljudstva prihranila to neljubo operacijo na telesu našega Katoliškega glasu.
Uredništvo in TJ prava Zobozdravnik
dr. STANISLAV PAVLICA TRST
Via Commerciale 10/11 - Tel. 25597 sprejema
9 — 13
17 — 19
USTNICA UPRAVE
G. ing. VI. Remec, Chicago: Poslano prejeli, naročnina plačana. Srčna hvala!
Pakete za Jnposlavijo
naročajte pri tvrdki
JAKOB VATOVEC
TRST, c. Torrebianca 19
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Tvrdka C I T R U S
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST, Via Torrebianca 27
pošilja darilne pakete v Jugoslavijo
tina in vzdihnili:	»Bog jim daj večni
mir in pokoj in večna luč naj jim sveti! Naj počivajo v miru! Amen.« Končali sta in se pokrižali.
Mati Tinica je odprla okno in pogledala na jasno nebo, kjer so sijale zvezde m mesec.
»Kako lepa noč je nocoj! Noč med petkom in soboto. Posvečena je Mariji, ki potuje v vice in rešuje iz njih verne dušice, ki so pridobile že toliko milosti s svojim trpljenjem onstran groba, da jih zamore odpeljati v nebo pred božje obličje. Spremljajo pa Marijo pri njenem povratku iz vic tudi one duše, ki še niso pretrpele časnih kazni in morajo čakati, da jim Bog podeli milost popolne rešitve.
Mnogo pobožnih ljudi trdi, da so Marijina oblačila mokra od solz teh dušic, ki še ne morejo z Marijo v nebo, pa je njihovo hrepenenje tako silno in njihova žalost tako velika, da jim lijejo solze iz oči na Marijina oblačila.«
Urška je poslušala mater in pogledala mesečino, ki je padala na Skalnico. Zdelo se ji je, kakor da nebeški duhovi krožijo
v jasnini zvezdnate noči in blagoslavljajo Skalniee.
Tedaj se je pojavil pod oknom človek v beraški obleki in poprosil za prenočišče. Govoril je čepovansko narečje, kar sta mati Tinica in Urška takoj spoznali.
»Od kje pa prihajate?«
»Iz Rihemberka,« je odgovoril tujec.
Po glasu sta spoznali, da je mlad.
»Saj ste mladi, pa se mi čudno zdi, da beračite,« je pripomnila mati Tinica.
»Dobe se tudi mladi berači. Če ima kdo pokvarjene roke ali noge in ne more delati, je prisiljen beračiti,« se je opravičeval dozdevni berač.
»Pridite k hišnim vratom! Grem vam odpret,« je dejala mati Tinica, odšla v vežo in čez nekaj trenutkov privedla v sobo tujca.
»Gotovo ste lačni, če ste hodili iz Ri-henberka?« je vprašala. »In trudni ste tudi... Sedite!«
Ponudila mu je nizko stoličko, vzela iz omare kos ržene pogače, jo dala tujcu in ga natančneje preniotrila. Zdel se ji je znan, vendar se ni mogla spomniti, kje >n kdaj ga jo videla.
»Žejen sem. Prosim malo vode,« je ''dihnil tujec.
Urška je skočila v kuhinjo in prinesla v bučki hladne	studenčnice ter	jo	polo-
žila na mizo. Tujec je v hlastnih požirkih spil polovico,	nato	pa s slastjo	použil
pogačo.
»Ne zamerite, zdite se mi znani. Po čepovansko govorite. Morda ste Čepovanec?« je vprašala mati Tinica.
Tujec se je zdrznil	in nekaj	trenutkov
molčal, nato pa dejal: »Da, Čepovanec sem. Saj ste spoznali sholarja Boštjana Kafola, ki je pohajal italijanske šole, nato pa zginil na Nemško. To sem jaz. Študiral sem v Tibingenu in se oprijel prave a ere Martina Lutra. Zdaj pa grem pogledat domov in pozdravit očeta, mater, brata, sestro in druge sorodnike. Bil sem po dolgi hoji iz Rihemberka	tako	utrujen,	da	nisem
zmogel ponoči še dve uri hoje in sem moral pri vas prositi za prenočišče. Vedel sem, da ga ne odrečete nikomur.«
»Boštjan Kafol —- Od katoliške vere odpadli študent! Ali niste pred nekaj leti pridigali lutrovstvo v Čepovanu? Ali vas niso nato pognali hiriči goriskega deželnega glavarja od doma?«
»Da, vse je res. Zdaj sem se pa vrnil, da še enkrat vidim svoje drage domače in svoj rojstni krov. Saj me ne boste izdal-., Piskova mama! Preoblekel sem se v berača, da sem varno potoval od grofa Karla Lanthierija v Rihemberku, kjer sem pri meni in mojim sovernikom naklonjenem gospodu več časa stanoval.«
»Če obiščete le svojo rodno vas in obljubite, da ne boste širili Lutrove krive vere, bova jaz in Urška molčali in ne poveva živi duši.«
»Pridigal sedaj ne bom, ker ne maram delati sitnosti očetu, materi in ostalim sorodnikom. Hočem jih le videti in pozdraviti. Saj jih vidim morda zadnjič v življenju.«
»Ker vas je privedla sem ljubezen do doma, staršev in drugih sorodnikov, bi n<* bilo lepo, da vas preganjajo. Pojdite v božjem miru počivat! Pokazala vam bom posteljo pod streho, kamor ležete spat.«
Mati T inica je spremila pridigarja Kafola v podstrešje in mu pokazala prenočišče. Nato je pa tudi sama z Urško odšla k potrebnemu počitku.
Preden sta zaspali, sta še zmolili častitljivi rožni venec za spreobrnitev krivo-
verca Kafola, da ga dobri Bog privede na pravo pot katoliške vere.
Ko je prva zarja pozlatila zjutraj vrhove gorskih velikanov, je Boštjan Kafol korakal že proti Čepovanu. Ni maral, da bi ga videli Grgarci in imeli priliko pastt na njem radovednost. Zato je vstal pred sončnim vzhodom in tiho brez slovesa in zahvale zapustil Piskov dom.
Med potjo je premišljal, kako pogosto je sanjal o svoji rojstni hiši in domovini I V tujini so mu vstajali spomini, kako so peli škrjančki nad njivami, penice in slavčki ob gozdnem robu, kako so šumeli go* zdovi za vasjo, kako so razsajali viharji, kako so pritrkovali zvonovi, kako so v ljubi domačiji živeli dragi sorodniki, nekdanji znanci in prijatelji! In njegovo sret* je bilo polno in trudno od domotožja, ki ga je klicalo neutegoma na Banjško planoto k sv. Janezu Krstniku, čepovanskemu zavetniku. Bogve zakaj ga je tako klicalo iz daljnih dežel! Morda k novemu spoznanju, za katero je prosila deva in močmi materina molitev.
( Nadaljevanje )