List 31. « v •k* i ' anfci ,> Tečaj XLIII t i i l Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold za leta old za 1 gold., pošilj po pošti pa za ceio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 5. avgusta 1885. Obseg: Uzorni šolski vrt Kaj grabljenje listja gozdu škoduj C. kr. kmetijska družba kranjska O šolskem dravstvu Zemlj dopisni obra Mnogovrstne novice. N dop Novičar Gospodarske stvari. Uzorni šolski vrt. Na teli poskuševalnih leliah vidimo marsikako zanimivo rastlino. Na gnojenih lehah raste lepa turšica, koje seme se bode razdelilo med gospodarje, ker kupci posebno radi kupujejo in dobro plačujejo to sorto tur-šice. Tukaj je tudi prostor, na katerem mladež za- Pred nami leži čveterooglati kos zemlje, obdan z more spoznavati moč gnoja.' Skuša se tudi dokazati leseno ograjo, skozi ktero se sicer vidi, a ne da vlomiti. Skozi široka vrata vstopimo v vrt ter korakamo po veča vrednost setve v vrstah memo one počez. Sedaj se podamo k zelenjadnemu vrtu, kjer najdemo pripravnem, od začetka ravnem, potem zavitem potu krepko humozno zemljo, ki zamore nastati le pri proti šolskemu poslopju, ki se dviga iz ozadja vrtnih vstrajnem in popolnem obdelovanji zemlje. Zelenjada nasadeb. Za trenotek časa obstanemo ter vživamo pogled, ki se nam tukaj kaže. Šolsko poslopje je na je vsa lepo razvita. .Razjasnila 1 ki nam jih da pri- ( jazni spremljevalec, so tako zanimiva, da jih tukaj po-proti nam obrnjeni, to je, južni strani prevlečeno z novimo. Zelenjadni vrt je bil prvi del šolskega vrta, lepim trtnim špalirjem in izmed živozelenega vejovja blišče se velika, svetla okna. Pritlično ob zidu šole obdaja poslopje ozek, s travo obsejan prostor, kateri dostna. on je toraj njegova podlaga. Zemlja sama na sebi ni bila slaba, za pridelovanje zelenjave pa vendar ne za- je zasajen s cveticami in drugimi lepotičnimi rastlinami. Na desno poslopja je vodnjak obsejan od lepe vrbe žalostnice in na levo razprostira se z lepo nizko travo zaledinjen prostor, preprečen s stezami ter zasajen z različnim drevjem in grmovjem. Tam tudi se dviga čebelnjak ter dve s zelenjem obraščeni lopi, ki pravil To je vaški župan tudi sprevidel ter je na biro za gnoj" ki je bila tako obilna da je bilo mogoče dobro gnojiti, zraven pa še nekaj gnoja shraniti. Kmetje so rekli, da hočejo v jeseni še nekaj gnoja dati.v Pa na svežem gnoji ne stori vsaka zelenjad dobro. Še le, ko se je v jeseni zemlja dobro prekopala, ko jo je mraz prešinil, ko je zemlja temneja w v tJ A. / x J lJ ) « V j \y |U 1JJ.4. IV#J X ^^ 7 J t) t) vabite gosta k počitku. Pa zapustimo ta del v po- postala in dobila še nekaj gnoja zastonj, potem je bilo krajinskem slogu obdelanega vrt a ter oglejmo si sprednje nasade. Tu vidimo podobo strogega reda; ravna pota in enakomerno ter simetrično postavljena se mogoče, zelenjado pridelavati. Kolikor je bilo mogoče semena pridelati, razdelilo se je vse med otroke, ki so ga svojim materam, katere so to ali ono drevesa m druge rastline. Na desni strani je žele- p0 šolskem vrtu posnele. Učitelj je marsikaj učinil. njadni vrt in na levi je pa drevesnica, razdeljena v več enako velikih leh. Ker vrt obstoji uže več let, nahajajo se drevesca v vseh dobah izgoje, njih starost in sorta je pa za-bilježena na svetlobarvani plošči, ki visi ob drevesu. Izpraznene drevesnične lehe obsejane in zasadene so kak: prostorček, na katerem bi ne izgojeval le pritlič- Na vogle zelenjadnega vrta vsadil je pritlično drevje, ki je čez malo časa obilo rodilo največi in najlepši sad. Županu je to dopadlo in hotel je tudi on imeti tako drevje. Zarad tega posvetuje se pri učitelju , ta mu pa pove, da je uže dalje časa njegova želja, imeti nega drevja, ampak tudi visokodebelnato. Potem dobil bi gospod župan lepo drevje brezplačno. Čez dobrega četrt leta dal se je učitelju tikoma njegovega zelenjadnega vrta lep kos zemlje; no, sedaj se je naredil z gospodarskimi rastlinami. Drevesnica izvrstno izgleda vsled močnih, brez presledka v redu stoječih ter tu rastečih drevesc. Ker je na drevesničnih lehah, koder se praha za drevje vrši, mogoče v tem času druge rastline pridelovati, sme se drevesnica brez škode drugim kmetijskim strokom precej velika narediti. Ker se morajo te lelie premajhna postala ter gosposka silila občino k zidanju za pridelovanje rastlin večkrat in dobro predelati m n0yega poslopja, rekel je učitelj, da bi bilo zelo želeti, šolo tikoma šolskega vrta zidati. Precej za vrtom so dobra tla, vodnjak bi se dal tam prav lahko izkopati itd. Občina, katera je vsled učiteljevega delov^ sprevidela, da ima učitelj nekaj „v glavi", ubogala glavni pot in njemu na levo drevesnica. Čez nekaj let prišlo je še boljše. Ko je stara šola močno gnojiti, zato so lehe čez 2 leti zopet sposobne za drevesnico. *) Po knjigi: ^Einriehturfg und Bewirtschaftung Sehulgartens". Spisal Aleksander Mell, profesor na e. kr. pravnici v Mariboru. des pri- in tako je prišla šola v tesno zvezo z vrtom;. i \ ^lj **' pm* t J v ' ^^ t o 46 senci poslopj edil se je telovadni prostor ostali nakupljeni prostor se je pa zasadil v obliki parka nino iz listja in igličevja srkajo v-se. In nas prav previdnost modrega Stvarnika opominja, da bo- Učitelj napravljal je izlete v sosedni gozd, tantje pa dimo varčni ter vse v prid obračajmo, da se nič ne z njim; tukaj je bila smreka, ki mu je dopadla borovec, tam bi grm > tisa tam mecesen, in kmalu zgubi. Zdaj bi hotel slišati km^ta, kako bi rentačil za imel je lepo zbirko drevja, ko jo je v svoj park pre- tatom, kateri bi mu po noči gnoj z njive ali travnika sadil Vsako drevo je dobilo tablico s svojim imenom Med tem, ko nam je gospod učitelj te lepe reči pograbil: in vendar on sam sebi tako dela, ki v gozdu steljo, to je, pravi gozdni gnoj do gole zemlje pograblja! razkazoval, odpro se šolska vrata in vun stopajo učenci Lejkmet! tako si ti svoj lastni tat. Gozdna stelja za-spremljevam po mlajšem učitelji. Nekaj učencev gre rad svoje rahle lastnosti in srkajoče moči je podobna mirno proč, drugi hitijo pa po odje Nekaj uze natanko ve, kaj imajo storiti, druge pa učitelj gobi, katera veliko vlage nase vleče in jo v sebi drži. Taka okoliščina ohrani zemljo in korenine vlažne in in podučuje. Predno se naš spremljevalec k nam nazaj jih stori zmožne, da deblu vedno nove mokrotno vrne, kajti tudi on je v nekem učence podučeval, gle- živežnosti dopeljujejo. Res se povsod opazuje, da v dali smo tiho lepo vedenje učencev. Pri tem nas je iznenadilo delovanje otrok tikoma zrelega sadja ne da bi kedo kaj odtrgal. Mi vprašamo gospoda učitelja: Ali otroci ne trgajo sadja? Uže dolgo, ne, pravi g. učitelj, vsi vrtni pridelki so otrokom skor sveti in gotovo je šolski vrt dobro izgojevalno sredstvo, otroke odvaditi nepotrebnega poželjenja. vlažno-gorkih letih drevje v višavo in debelost veliko obilniše dojemlje, kakor pa o suhih letinah; to kažejo letnice (vsakoletni odrastni krogi na drevesih). Listje po tleh pa ne daje samo vlage, temuč tudi lepo varuje in goji mala koreninska laknica, ki iz zemlje v to steljo segajo, varuje po zimi prehudega mraza in poleti vročine. Ako vzameš to Za nasadom, obstoječim iz visokega lepotičnega gr- zemlja naglo in globoko usuši, in pa toliko ■ se koli« movja, je prostor za pridelovanje in obdelovanje kom- kor trša in gostejša so tla. Rahla zemlja se nikoli posta. Vse, kar se na vrtu najde in kar se ne da več tako ne izsuši, kakor gosta. Po solnčnih in strmih porabiti, se semkaj zmeče ter če je mogoče, še pri- krajih se to še dosti huje godi, kakor pa po senčnih, noja, cestnega blata in gnojnica iz stranišča, in vendar s tacih krajev najraji steljo grabijo. Če tudi mesa Kompost učitelja apravljati naučili so se srenjčani še od Sedaj stopimo bliže na zaledinjeni prostor, kjer se listje in igličevje po tacih solnčnatih krajih močno , je vendar še zmiraj kakor pogrinjalo za tla, tem, da se tla suše posusi ki ima veliko vlage v sebi. najdemo v majhnih lešicah rasteče razne rastline: vročini in mrazu izpostavijo, ker se jim stelja vzame, Gospodarske, strupene zdravilne rastline se rasti lesa goli prav velika škoda. Skušnje so do Vidite gospoda, pravi gospod učitelj, to je moj pričale, da zemlja v gozdu, ako se vedno in vedno do ponižni botanični vrt; na tem dobim za nazoi poduk potrebnih rastlin, kolikor jih ne dobim na drugih delih golih tal stelja odjemlje, postane veliko revniša; da les zlagoma v svoji rasti močno zastaja ne temuč JL--------------' fj -----------—--~ o--- ------------JL UIV 1UO aiui^viuu/ f KJ f JA lil ^U/OtU/ J C V • tUlliUU tega vrta. Ta prostor imajo pa otroci še posebno radi tudi listja je v njem čedalje manj. To je tudi čisto in to zarad veliko lepih cvetic, veči učenci pa pridno očitno ker -- --— ~ ' ---------JL'--- ~ *----7 * ~ " ~ ^ X: - ^ VVjLUllU ) XVV_yJL IIO tj A JU \j l Cv UUIIIVVj prebirajo tablice z imenom rastline, ter se tako naj- kolikor bolja ali slabša je rast. listja mora toliko več ali pa manj biti » bolje podučujejo v rastlinstvu Ako so tla v gozdu s steljo pokrita, se velik del Ko smo pri odhodu hoteli izraziti gosp. učitelju dežnice pridržuje, in kar je odteče, je večidel čista; z naše priznanje, zavrnil nas je rekoč: Ako tam v odrte gozdne zemlje pa je veliko več uteče in še ve- obdan od svoje obitelji, sedim ter vidim pred saboj ta liko rodovitne prsti seboj podrgne. Iz gozda, kjer je stelja pograbljena, kmalu po velikem dežji teče veliko , iz gozda s steljo pa tudi po daljšem deževanji vrt občutki reko, da se imam za vse to, kar tu vidim sebi zahvaliti potem bi z nikomur na svetu vode ne menjal šole bi nikdar mesta mojega delovanj vrta ne zapustil » pretekla so prva leta ; da težavah celo denar to je > malo. obilem delu žrtve moral Po celih okrajinah, kjer se stelja nepriza našljivo grabi, ima to te žalostne nasledke, da pri deževji vode nevarniše narastejo. Priča tega so strašne sem trpeti, pa z veseljem sem vse to storil. Marši- povodnji reke Rone na južnem Francoskem. kako asmehovanje m žalilo pri tem ali onem delu in le pregovor: „vstrajnost pelje do cilja" me je to neprizanesljivega grabljenja stelje lažil ljami do gole zemlje, vsake Veliko mi je bilo včasih pretrpeti od občanov, tako naglo in očitno, kakor škoda obsekovanja. Škoda železnimi grab-leta) se ne pokaže Tudi pa ko sem gojil moje rastline, ako sem opazoval njih gozdna zemlja je tako različna, da v enem kraju more me je iznenadilo kako lepo cvetje ali več, v drugem manj tacega odiranja prenašati, ter se razvitek ako sad, če sem videl, da je ljubezen do vrta in do narave ne razodene tako naglo in očitno to skazljivo gospo tudi prešinila učence, potem povrnila se mi je vedno darstvo. Drevje namreč še zmiraj po nekoliko raste, vnovič delalna moč in onemogli roki dvignili ste se ohrani svojo prejšnjo podobo in še v 20 30 letih vnovič delu je leta Šolski vrt ne more vzrasti čez uoč iz zemlje; treba gospodarilo. vsako nebrlavo oko očitno vidi, kako napačno se je leta > vendar se nikdar ne ako se hoče kaj poštenega narediti izgotovi, ker vedno se človek še kaj boljšega, novega nauči j Navadni nasledki neizmernega grabljenja stelje so da sploh manj lesa zraste in zlasti lesa za imenit- trohneti. Kaj grabljenje listja gozdu škoduje? gozd Odpadlo m iglice so edini naravni gnoj za ne more odraščati nišo rabo; pa tudi to, da jame drevje gnjiti, sušiti se v deblih, v strženu, v vrhovih, od tod potreba, da se mora kolobarni čas posekovanja veliko obkrajšati. Najhuje pa je to, da se gozdna zemlja sčasoma tako skazi in izpije, da žlahtniše drevje več Stvarnikova previdnost je tako vravnala da torej z manjšim zadovoljni bo- ^ " iiiikv f \m |'1VJ T 1UUUOU J UClIvU i 1 W T 1J.CVJ.CV , VICV J- '' V LO JL i. i 1CL J odpadlo listje in igličevje gozdni spodrasti prihaja na revno raste. rovec prihaja na njih mesto, pa tudi ta sčasoma prav To je korist. Korenine gozdnih dreves se namreč navadno liko vrednost imajo smreke velika škoda, ako se pomisli, ko jelke > hojke in uže celo prav po vrhu po zemlji raztezajo, in tanjši koreninice dragi mecesen. Poslednjič je še vedeti, da se z grab poganjajo med steljo, imajo tedaj ta namen, da gnoj- ljenjem neštevilna gozdna zelišča potrgajo in poderejo 24? posebno enoletne, pa tudi dveletne, kar stori, da se V Ebensee-u oddaja se sol tudi po 10 gold. cent, velikrat njih rast iztrebi in zatere, posebno pa v malih za zavoj je pa plačati od metričnega centa 56 kraie. deležih. "...................J kuj tal Še ljubše mi je pa vendar, ako se drevje obse-kakor pa, da se z vednim grabljenjem do golih s 50 deliti. Soli se odda najmanj 50 kilogr., naročila sploh se pa morajo glasiti na take množine kilogramov, ki se dajo ml j v nič deva, da lepo drevje ne more več rasti. Z obsekovanjem se saj le drevje pokonča, z neizmernim grabljenjem pa se končuje drevje in zemlja ob enem. Se ve, da se tudi zgodi, da niso ljudje zadovoljni le z obsekovanjem , temuč grabijo še steljo pod drevja, Ker pa za modro gospodarstvo ne eno tem se daje čast. c. kr. kmetijski družbi na znanje, da to naredbo primerno razglasi. Na Dunaji, 20. julija 1885. Od c. k. poljedelskega ministerstva. ne drugo ni potrebno, zato tacega početja ne morem pametno gospodarstvo imenovati; to je gospodarstvo divjakov. Za tarnanje tacih, ki gozde odirajo, nimam Razpis štipendije ušesa, ker to nič ne določi K veči pridobitek pri žitu, senu, 1 določuje, t na vrtnarski šoli 3) Elisabethinum" v Modlingu. Na vrtnarski šoli „Elisabethinum den arj t kmetovalci, ne pa gozdod pridelek dobivajo pamet z gospodarsko šolo „Fi > Tosephinum koja je v zvezi u oddaste . kr. kmetijska družba kranjska. ~w Redna seja glavnega odbora 2. avgusta 1885. do 31. avgusta t. 1. pri vodstvu šole „Fran Seji predseduje družbini Wurzbach. N predsednik gospod bar so podpredsednik gospod Seunig, tajnik Gustav Pire in odborniki Kastelic, Robič Witschl gg. . Fr Jerič ? Po obravnavi nekaterih personalnih zadev izroči krepkosti se za šolska leta 1885/6. in 1886/7. dve štipendiji po 250 gold. na leto; ena teh štipendij ima ime presvit-lega cesarja, druga pa presvitle cesarice. Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje najpozneje cisco Josephinum" , pri kojenTje tudi mogoče"dobiti natančneja poročila o šoli. Za sprejem v vrtnarsko šolo je potrebno: 1. Dovoljenje starišev ali varuha za vstop v šolo. 2. Spričalo o dobro dovršeni ljudski šoli. 3. Starost najmanj 15 let pri primerni telesni se vodstvo blagajničnih zadev za čas dopusta družbi nega blagajnika gospodoma Kastelicu in Pircu. Ravnaje se po odloku c. kr. poljedelskega ministerstva iz dne 15. aprila 1877., zadevajočega osnovo živinskih razstav, voli glavni odbor za prihodnje Želeti je tudi, da ima prosilec uže nekoliko znanja o vrtnarskih delih. Štipendisti niso prosti šolnine. Na Dunaji, 27. julija 1885 Od leta v stalno deželno presojevalno komisij predsednika Seuniga, odbornika Neveklovskeg • • • m w • a * m -m ~ _ m tajnika P nike Brusa k. poljedelskega ministerstva W i t s c h 1 njihovim namestnikom gg. odbor dr. M. Wurzbach šolske stvari. Poročila o porabi subvencij za šolske vrte krajnih šolskih svetov v Vinici, Šentrupert ter skov se na znanje vzame šolskem zdravstvu. Gospodu Al. Lavrenčiču v Postojini dovoli se Referat za okrajno učiteljsko konferenco v Po prodati plemenskega bika, kupljenega od družbe Tajnik g. G ust stojni dne 8. julija t. 1 P poroča o izidu tekmo vanja za premije umnim sadnim sušilnicam ter stavi Četrta točka dnevnega reda glasi se: „Kratka, je primerne nasvete, ki se imajo vis. c. k. poljedelskemu (zdravstvu) ministerstvu poročati. O tej drnata in temeljita splošna razprava o šolski hvgie „ ;a šolsko mladino prevažni zadevi razpravlja Gospod odbornik m inženir Witschl poroča o neka- dr. Gustav Ad. Lindnerjeva knjiga: ;;Encyklopadisches terih potrebnih popravah v poslop vrtu na Poljanah 67 kr koj poskuševalnem se poprave v znesku 47 gold oči izvesti tajniku g. Gust po rokodelcih iz posilne delavnice mogoče, po mestnih rokodelcih Handbuch dor Erziehungskunde mit besonderer Beruck-sichtiguug des Volksschuhvesens" v treh odstavkih, nam- ~ - 7 ------- reč: „Diatetik", ;;Schulhygiene" in ;;Schulkrankheiten" kolikor tam ni jako temeljito, vsestransko in stvarno. Ako se ljudski P učitelj denega in tem, kar je v napomnjenih odstavkih nave pa po določilih zaukaza kr. minister stva za bogočastj Dopis vis. c. k. poljedelskega ministerstva zarad soli za soljenje surovega masla. . 7813/1075. Z ozirom na okoliščine, da mora biti surovo maslo, ki je pripravljeno za izvoz, skrbno soljeno in da se to delo da izvršiti dobro le z enakomerno zrnasto soljo, poduk štev stvenih zadev dne 19. julija 1875 kar v njegovo področje glede šolskih zdrav > je kr. finančno ministerstvo po dogovoru s poljedel skim ministerstvom in na podlagi storjenih poskušenj in razmer spada, kakor tudi po raznih dopisih in zaukazih, kateri so v le-to svrho bili od časa do časa šolskim ravnateljstvom tega okraja po okrajnem šolskem svetu doposlani, kolikor mogoče strogo ravna, ne bode v dosego namena svojega nikdar prave poti zgrešil. Opomniti moram pa, da se pri nekaterih starih šolskih hišah (oziroma šolskih sobah) take napake naha- z odlokom iz dne 14 da se za mlekarstvo primerna sol dela in oddaja v jajo » katere na zdravje šolske mladine slabo škod junija t. 1., št. 16.457 vredilo, ljivo vplivajo , kojih pa učitelj sam nikakor in nikdar c. k. solinah v Ebensee v Velički odstraniti ne more in tudi mogel ne bode. Ena takih ne ravno redkih napak je gotovo premalo obsežna > Velički oddaja se taka sol po 10 gold. metrični prenizka šolska soba ter za tak tesni lokal preveliko cent, zavoj m vožnjo preskrbeti ima pa naročnik nerazmerno število šolskih otrok ob enem itd Ker sem uže prec iz začetka omenil in povedal, kje da je ta razprava temeljito obravnana in ker je stvar za blagor nježne šolske mladine preyažnega pomena, dovoljeno naj mi bode, da se strogi zadači današnji nekoliko izneverim, stvar izvan šole prenesem in jo s kratkimi lastnimi opombami še malo bolj natančno obdelam. Človek obstoji iz duše in telesa. Prislovica pa pravi, da zdrava, bistra in nadarjena duša prebiva v zdravem, čvrstem in čilem telesu. Sveta in velika dolžnost je roditeljem , da malim bitjem uže pred in tudi prec potem, ko jim jih je ljubi Stvarnik na svet dal, po moči za to skrbe, da se jim bodo nježna telesca v čvrsta, zdrava in krepka telesa izraščala in razvijala, v katerih razvile bodo se pozneje tudi zdrave in nadarjene duše bistrega razuma. O tem pozneje še par besedic spregovorim. Ljudski učitelj ni mladini le podučevalec suhih predmetov v šoli, nego on ji je ob enem tudi odgo-jevalec. Iz lastnega prepričanja trdim, da je prava krščan-sko-moralična odgoja mladine za njen prihodnji poklic še veliko važnejšega pomena, nego bilo bi še tako strogo vežbanje taiste v predpisanih brez prave odgoje. Obe-dvoje mora biti v najtesneji in harmonični zvezi, ako se hoče, da bode kdaj iz malega človečka srečen in zadovoljni človek postal. Dobra krščanska odgoja pospešuje tudi zdravje človekovo; strast je pa temu neprecenljivemu daru božjemu najhujša sovražnica. Dobro in v krščanskem duhu pošteno odgojeni človek izogiba se z božjo pomočjo vsem in vsakoršnim strastim ; ohrani si vedno veselo srce, zadovoljen je z vsemi okoliščinami, katere ga ravno obdajajo in — srečen je. — Rek veli: nVeselo srce je polovica zdravja/ In: »Mirna vest je najboljši in najzvestejši prijatelj človekov, kateri ga spremlja po vseh potih njegovih, ga tolaži v žalosti, povečuje mu radost in veselje, deli mu moč in daje zaupanje v britkostih, težavah, nadlogah in preganjanji; je dalje najmehkejša blazina, na kateri se revni trpin Adamov na zemlji slednji dan po doprine-šenih dolžnostih svojih prijetno in blagodejno odpočije. Ta prijatelj božji pa človeka tudi še celo ob smrtni uri pred obupom obvaruje in mu srečno smrt nakloni. Bolj srečen in navadno tudi dosta bolj krepkega zdravja je dobro odgojen priprosti človek, nego je slabo ali pa celo napačno odgojen in brezveren učenjak. — Prvi v svojih nadlogah ne bode nikdar obupal; poslednji zna se pa tudi uže zavoljo kake male in nepomenljive neprilike, katera se mu pripetiti utegne, makari če je tudi še tako imovit, sam posilno ob življenje spraviti. Vsakdanje življenje nam v obeh slučajih taktičnih zgledov za spodbudo in v svarilo podaja in nudi. Malomarnost in neskrb pri odgoji otrok je eden najpoglavitnejših vzrokov, da se dandanes po svetu uže med golobradnimi smrkolini ubijalci, roparji, požigalci in samomorilci nahajajo. Ljudski učitelj naj svojo skrb za zdravje mladine tudi nekoliko izvan šolskih sten raztegne in razširi. Skrb svojo obrača naj po moči tudi v to, da bodo leto za letom krepki, zdravi in bistroumni začetniki od sta-rišev v šolo (kot novinci) prihajali. Ni ravno malo takih kmetskih (tudi drugih) starišev po deželi (kakor tudi po mestih in trgih), katerim je za vse drugo več mar, nego skrb za lastne otroke. Dosta njih opušča v tem obziru svoje dolžnosti iz nevednosti, a dosta pa tudi iz grde in pregrešne malomarnosti, ter so jim lastni otročički — najzadnja briga. Ne manjka se prilik, o katerih more učitelj posamezne stariše svoje šolske občine med privatnim pogovorom podučiti, kako jim je za nedolžno de-tice, katero so od Boga prejeli, skrbeti, da bode brez posebne nesreče zdravo ostalo, čvrsto rastlo, ter da se bode enkrat v zdravem telesu mladega človeka pričel tudi zdrav, bister in razumen duh razvijati. V dosego te preimeuitne zadeve naj učitelj starisem, kateri čitati znajo, prav toplo dr. Kovačevo knjižico »Slovenska mati" priporoča" ; ta zlata vredna knjižica izšla je leta 1882. v Narodni tiskarni v Ljubljani in stane, če se ne m^. im, le ubogih 30 soldičev. Brez te prekoristne knjižice ne smela bi nobena slovenska hiša biti. Ako bi se stariši po njenih kratkih, temeljitih in jedrnatih podukih vestno in točno sploh ravnali, bilo bi dosta več bolj zdravih mater in tndi dosta večji broj po telesu in duhu bolj čvrsto-krepkih otrok po mili domovini. Ne rečem preveč , ako trdim, da bi ta drobna knjižica, ako bi se sploh bolj uvaževala, prave čudeže delala. Marsikaka britka solza bi se starišem ne vtrnila in marsikako nježno bitje bi pri življenji čvrsto, krepko in zdravo ostalo, katero pa tako, čeravno uže ne umrje, pa za celo življenje betežno in nadložao ostane. Otrok, kateremu se je kal bolezni v najnežnejših dnevih njegovih v kri in telo zarinila, ne bode nikdar v krepkega, močnega in popolno zdravega korenjaka dorastel. Taki betežni reveži so pa navadno tudi po duhu svojem zelo topi in neumni, so učitelju v šoli prava sitnost, težava in nadloga, a splošnemu šolskemu napredku pa hud in občuten zadržek. Toposti duha otroškega so pa tudi dostakrat pijančevanju (osobito »šnopsanju") podvrženi stariši sami največji vzrok. Ako to, kar sem tu do sedaj na kratko omenil, resnično ni, prosim , naj se mi z dokazi ovrže! Ko bi se enkrat slovenski stariši sploh točno ravnali po jedrnatih podukih, katere jim napominjaua knjižica »Slovenska mati" glede skrbi za zdravje svojim otročičem — daje in nudi, imeli bi ljudski učitelji s začetniki veliko manj truda in sitnosti, da je privadijo na strogo snago trupla in na možno snago obleke njihove. Koliko truda in časa stane učitelja na deželi uže samo to, da pri zanemarjenih začetnikih take napake in malomarnosti vsaj deloma odpravi, kar pa še vselej z lepo ne ide ne, znano je vsakemu, kdor je s tem na različnih krajih mile domovine kdaj opraviti imel! (Konec prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar o sla v. 7. Kaliira. Kahira je poglavitno in najimenitniše mesto arabskih zemelj. Po njej se ravnajo povsodi, koderkoli arabski govore in koderkoli veljajo arabski običaji. Kahira nam priča, kaj je znala izvesti doba Kalifov, in kaj premore arabska sila tudi dandanes. Stoji pa to saracensko mesto na peščeni ravnini J/4 milje od desnega brega nilskega, in njemu nasproti na trdih skalnatih tleh libijske pustinje stolujejo kraljevske piramide Faranov. Kahira je ključ gorenjega Egipta, kakor pravimo, in dostojna naslednica najstarejih in največih mest kraljevskih Tebe in Memfida. Kahira se je razvila in razcvela v srednjem veku, ko je Evropa še v barbarstvu tičala. Kdor je bil v Londonu, more si nekoliko misliti gnječo po ulicah kahirskih; in te ulice so vrhu tega zelo ozke, hrup pa tak, kakor morda v nobenem drugem mestu na svetu ne, kajti Arabci so neverjetno živi in glasni. Prve dni me je vselej glava bolela, kedat* sem iz tega vrišča domu prišel, prav tako se zdi člo- veku, kakor da je vse razburjeno po mestu. Tu srečaš sestradanih psov, Kateri popadajo, kar dosežejo; tu ali trope težko obloženih kamel, tam jezdece na brzih tam pa je zopet kaj druzega, in ves ta neizrekljivi hrup konjičih arabskih; tu kričeče nosače, tam čredo bivolov; traja celi božji dan. Res čuda, da ni več in večih nesreč ! tu svirajo muzikantje egipške napeve, ki jih spremljajo One ulice, po katerih je največ prod?jalo;c, so tudi s pavkami in rezkimi svirkami, tam ti na peto stopajo pokrite, da so tako zavarovane pred žgočim solncem, vse imenitniše ulice pa imajo vrata, ki jih ponoči zapro. če se stanovalcem poljubi, pa tudi čez dan, če jim k^že, tihotapni osli; vse to in mnogo druzega sličnega se vrti in ziblje v pisanem kolobaru po ozkih ulicah. Skoraj bi moral človek imeti oči spred in zad, da ga ne pre- Mesto je razdeljeno na 53 četrtij, tujci imajo svoje vrnejo, pohodijo ali vsaj osujejo. Najbolje pogodi, kdor delke, na pr. judovski, grški, koptovski, frankovski itd. jezdi po mestu, tako najlaglje se prerije, in na vse vrh Štirje trgi so posebno obširni, in v dva stopa Nil ob tudi ni dolgo temu, ko je bilo v Kahiri še nečastno, povodnji. Hiše kahirske so sploh z opeke zidane, kak^r €elo tudi zaničljivo, peš hoditi. je uže navada po Egiptu od starodavnih časov sem, ali Kdor bi rad spoznal orijent, naj gre v Damask ali zidane so slabo. Imajo po dvoje, tudi po troje n».d- v Kahiro, in dovolj bode videl; tu so zapustili Saraceni stropij; okna, kar jih gleda na ulice, in teh je malo, najlepših stavbenih spominkov. Carigrad ni druzega nego ta okna so omrežena, in le okna, ki drže na dvorišče, velikanska zmes najrazličuiših poslopij, lesenih in zida- in teh je največ, odprta so. Čudno se zdi človeku, ke- nih, ali napol zidanih, vrlo lepih palač in neznatnih koč, dar prvikrat hodi po takem mestu, ko malokje ol^no in vse to brez pravega lica. Kahira pa je tako rekoč dobi na izpregled. Poslopja dostojanstvenikov so velika vlita, in vse eno, kar se je pozneje dodalo ali obesilo in lično zidana; spodnje nadstropje je z rezanega ka- na-njo, ni je v bistvu niti zlepšalo niti skazilo. Polna menja, in vsak sklad je pobarvan rudeče ali zeleno. Po luna je bila, ko sem prvikrat v Kahiri prenočeval. Za- vseh nadstropjih so pritisnjeni lični balkoni in nekateri spati nisem mogel, šel sem toraj na plošnato streho vi- z umetno rezljarijo zamreženi. Skoraj vsaka hiša ima soke hiše, v kateri sem stanoval. Užival sem nepopis- pri tleh veliko dvorano, ki na dvorišče drži; v njej Ijivo lep razgled. Dozdevalo se mi je, da ni noč, nego sprejema hišni gospodar goste in obiskovalce. Tudi ima lep, prijeten in miren dan. Oko mi je blodilo po brez- vsaka imenitniša hiša kopel , lepe vrtove in dobre ko- številnih terasah velikanskega mesta, po vitkih minaretih njarnice. in po tankih palmah, ki so se zibale visoko v zraku. Ni bilo slišati ne hoje ne glasu po ulicah, povsodi je gantnih sob in Sredi mesta stoji novi grad Kaissun, ki ima 60 ele- salone kaj zrkal tkaninami. ? v katerih visi 33 velikanskih stene so prestrte z najtežjo svilenino in dragimi bilo tiho vse, kakor da je mesto izmrlo. Skoro ni mogoče, ne dopovedati ne popisati, vse občuti tujec, kedar prvikrat po Kahiri hodi. Noben ------^ -_______ _ JW)iW W1ACI, iVi,oul malar bi ne mogel zliti v eno celoto vseh teh tujih ob- in te mošeje s svojimi vitkimi minerati in s svojim ve- Mošeje kahirske so jako lepe, ena lepša od druge razov, skupin in sprevodov, ki se povsodi razgrinjajo likolepjem dajo mestu prikuplj lice pred gledalcem. Štiri mošej se sem srečal več jahajočih žensk; še osobito odlikujejo po svoji velikosti in odlični stavbi kaj tacega nisem videl v Carigradu, tam se imenitniše Mošeja tulunska je obširna zgradba 9. stoletj ženske vozijo. Navadno jaha po več gospej skup, z da je najlepši spomenik egipški trdijo, arabskih. Da-si 4eco in z robinjami, in če je še tolika gnječa, vendar je pod turškim gospodstvom skoraj uže na pol razpadla, vendar se izvedenci še vedno čudijo lepo izpeljanim se jim spoštljivo ogne vse. Koj v drugi ulici sem na letel na oglušno kričanje in ravsanje; saj pravim, člo- svodom in stebrišču. Mošeja El-Hakim je znamenita vek mora videti ozke ulice kahirske in poznati žive in zbog starosti, razsežnosti in lepotičja. Mošeja El-Hašar glasne Arabce, da si more misliti take in enake kra- pa ima prekrasno kuplo, premnogo prostorišč in dvorišč mole. Res se je bilo uže bati, da nastane nevaren pre- za sprejemanje božjepotnikov, kateri se v Meko grede tep ? o- ---- ---- -----7-------------------- it «1-----j --j ^^ j .j w » tako so se suvali in rili. Naposled so se prerili tu shajajo in zadržujejo. Ta ustanova vzdržuj trije slepi starčki skozi gnječo, eden je piskal na pišal, muhamedansko tudi šolo, ki je nekako središče afrikan druga dva sta ropotala po pavkah, da so ušesa bolela, ske muhamedanske učenosti. Tu se shajajo najodličniši Za njima je prijahal junašk možak z rudečo zastavo v učitelji, in imajo na razpolaganje veliko, še dosti dobro roki. Za njim so prišle tri deklice fantastično zavite v knjižico. Potem je še mošeja sultana Hasana, katera belo obleko in pajčolane, in na to se je prikazal velik se odlikuje po velikosti in visočini svoje kuple baldahin, pod katerim je nevesta šla. Za nevesto so se sokosti minaretov, po dragocenem marmorj ? vrtile plesalke in za vsemi so peljali velik boben, s katerim so ropotali, da je bilo strah. Okrog tega spre- beskah, s katerimi je skoro preobložena 5 po VI-pa po ara Tudi javnih kopališč je v Kahiri mnogo, ravno tako voda svatovskega se je trlo radovedno ljudstvo in jaz tudi vodnjakov, kateri iz Nila vodo dobivajo. Ti vod-sem zahvalil Boga, ko sem se iz te gnječe in tega krika njaki so obširna poslopja, nekateri slone na stebrih; v preril v postransko bolj prazno ulico. "J""1 uv jjv/oiujvjc*, uvaaioii oiuub ua OIVJUHU, gorenjem nadstropju je navadno šola za ubožno deco Tako se vrste obrazi v tem zares originalnem mestu. Spomina vredni so tudi bazari, vetrovi in vodovod ki Ljudstvo je nevedno kot deca, in ga zabavajo najnesla- je v trdnjavski grad napeljan, pa dva lepa pokopališča, niše predstave. Zato je v Kahiri toliko skakalcev, vrvo- eno v mestu, eno zunaj mesta. plescev, metalcev, kateri razvijajo navadno telesno silo, Podkralj Imail-paša, v Parizu odgojen, zlepšal je in njihove surove šale in slabi dovtipi spravljajo vse v Kahiro na vse strani. Vsi njegovi gradovi so v evrop- smeh. Tu srečaš drviša, ki s svojo čudno umetalnostjo skem slogu sezidani izvablje kače iz hiš, tam čarodejnika, ki s čarodejnim opravlj 5 ali z orijentalskim izdjem zrcalom tatu osleduje; tu razvija bistroumni rokohitrec Znani imenitni trdnjavski grad stoji na čelu moka svojo izurjenost, tam kriče nad pešci poganjači kamel; tamskega gorovja, in ni skoro moči do živega priti mu. tu tulijo in zarekujejo glumači, tam stopajo malerično Ta grad je navadna rezidencija podkralja, ki ima tu opravljeni resnobni Beduinci; tu dirjajo rudeče oprav- prekrasno palačo. Ijeni egipški častniki, tam se gneto gruče abesinskih Tudi kažejo razvaline kraljevskega poslopja Sala- delavcev ; tu javkajo najete babure, ko mrliča k pogrebu dinovega, in blizo ondi tako zvani Jožefov vodnjak, spremljajo; tam se slišijo ročne orgljice po kavanah, širok in globok, da se mu vse čudi; trdijo, da ga je dal katerih je do 1800 v vsem mestu; tu se razlega klicanje Saiadin izkopati. muezinov s 400 minaretov; tam se pode celi korušlji Kahiri je veliko zidal in predelaval tudi znani 250 Meheraed-Ali; postavil je več vojašnic, vzlasti pa je na posestvu. Kdor ima predelal in zlepšal poslopja na gradu. gozd, ga do čistega iztrebi, kaj pa bo, kedar še tega ne bo ? Morebiti bode kdo zasadil Stanovalcev ima Kahira 374.838. kakor se je izve- nov mlaa les? še! Pa to tudi pride na * V • 1 • v V • i 1 • • v 1 « • t ^ % t delo po štetvi 3. maja 1882. leta. misel in če bi mu tudi prišlo, saj to. likor Vsaj se nihče ne briga za še sadnega drevja ne nasadi nihče toliko, ko ga lahko. Nihče nima pravega veselja, ker po Mnogovrstne novice. * Koliko se povžije piva. Pivo postalo je v vseh civiliziranih deželah ena najpomenljivejših stvari povži-vanja, s tem pa tudi najmočnejši vir dohodkov za dr- vsod manjka potrebnega poduka. Hvala Bogu, obrača se tu nekaj na bolje, ker gosp. učitelj Kavčič podučuje mladino po moči v sadjereji. Bog daj tu svoj blagoslov. Krivčev. žave. Ni ga namreč predmeta davka, od katerega bi Ljubljane številki z se, kakor od piva plačevalo v Evropi in pa severni zadnji hočemo mu tedaj dodati še par besedi ,Ljublj.^Listu" zdi se ovoin „Cehi pa Sloven Pred spisek v e j a s e u7 vsem zdi Ameriki, 300 milijonov gold. davka. V Avstro-Ogerski se nam nase te niso neja izrekoma znašal je 1884. davek od piva 24 milijonov ker ravno predmet, nad katerem se spodtika glede preteklosti r v) Li. L u 7 ge^. . Avstro-Ogerska z všteto Bosno in Hercegovino izdelala jel. 1884. piva: 13,037.501 hektolitrov; prejšnje je p rez na n, in nam je znanega se marsikaj iz prav in ni namen leto 12,424.636 hektolitrov. Natančna svota 1884. prvotnih očitat; toda ker nam nikakor bil razpor širiti, zato smo v preteklost po v Avstro-Ogerski od piva plačanega davka pa znaša 24,103.585 gold., prejšnje leto pa le 22,921.778 gold. vsi nemški državi izdelalo se je v tistem času 41,211.691 memo 39,323.668 ali za 1,888.023 hektolitrov piva več, kot v prejšnjem letu in od tega plačalo se je davka 65,068.915 mark. Na Bavarskem izdeluje se primeroma največ piva, namreč 12,603.991 hektolitrov. Nemško vpeljano pivo znašalo je 108.002, izpeljano v toliko, da smo s kratkimi potezami označili velike napake, ki so se godile zadnji čas v našem taboru Kazali smo tudi dosti določno, kedo jih je zakrivil, za to nam priča od t> Lista" sam u Kam merimo in kaj m e r a v a m o glede razložili dosti nadrobno. pa 1,079.965 hektol., memo 994.914 hektolitrov prejš njega leta. vseh evropejskih državah je 64.112 pivarn, v ka- prihodnosti, tega morebiti v Kratkem obrisu pa načrtali smo tudi to, kar mislimo, da je v oližnji prihodnosti treoa storiti naši stranki na Kranjskem. Kazali smo na izgled Cehov. Kazali smo, kako zakaj narašča moč konservati stranke v kur če terih se je izdelalo skupaj 148,856.192 hektolitrov piva, od katerega se je skupaj davka plačalo 248,855.926 gl. skega velikega posestva. Glede naših razmer, ki so nam pri predzadnjih volitvah kazale skoraj popolpo ravno- težj med narodno-konservativno in pa nemsko-liberalno stranko, označili smo kot naglavno napako onih, ki so Naši dopisi. to zakrivili so se do sedaj zmiraj zvest Gorice 30. avg. (Izv. dop.) Pretekli teden so se Narod ezniki iz kurije velikega posestva bre2 kega veljavnega vzroka odbacnili od nas spozna to napako zbrali dobro uro daleč od Gorice na slovenskih tleh pri popravil pri prvi priliki slovenskem krčmarji mladi laški gospodiči, večinoma tudi oni, ki so jo zakrivili? ne dvomimo, da jo bo Jeli pa to napako spoznajo 3 ali V3eučeiiščniki na počitnicah, ker je bila nameravana Ako so naše zadnj ejsnje opazKe neKoliko pripomogle k onemu spoznanju veselica za 2. dan avgusta , so bili domači fantje raz- tedaj dosegle so svoj namen. obesili avstrijsko in slovensko zastavo ravno na vrtu Kazali smo dalje na izgled Čehov, kako strogo va iste krčme. Ali slovenska zastava ni dala gospodičem rujejo disciplino v mogočni svoji stranki, pokazali smo 7 pokoja, šli so na drvo ter so vrgli 2krat ob tla slovensko kako postopajo zoper 7 ki rušijo discipli zastavo, med tem so pa razsajali, zasramovali Slovence in so neki vpili: „Avstria mori! Evviva il re d'Italia" itd. Vprašamo lihko vsakega rodoljuba en sam odgovor gotovo dobimo povsod, da se tako dalj ne To se pravi: Smrt Avstriji, živi kralj italijanski! Kaj more in srne več postopati pod zastavo naše narodne ne, nadepolna mladina? In med to mladino je bil celo stranke, ako nočemo biti v posmeh tnikom našim sin tukajšnjega predsednika c. okrožne sodnije! Ker ako nočemo od dobe je prišlo par teh g v kateri si nabirajo na ospodov nekoliko okrvavljenih domu, pr. Čehi zaklade za slabeje prihodnje čase, ako nočemo te ugodne pride stvar tudi pred sodnijo. Upamo pa, da se dobi zato tako mesto, kjer se ne bo bati pristranosti; potem prepirom v pogubni nesl se gotovo razkrije marsikaj, kar Irredenta tako rada prikriva, kedar ji gre za kožo. dobe zgubiti popolnoma s praznim ebnim Izvoljeni zastopniki našega naroda. naš klub 1Q (Konec prih.) Gornjega Kašlja 28. jul. (Raznoterosti.) Strnena žetev je dokončana, naželo se je malo, komaj tretjino kedar ga ni izvrševalni odbor, morajo v prihodnj odločnejše Ako od lani; posebno rži je malo. Bog nas je toče ob l za vsako ceno varovati narodno disciplino, tako početje, tako motenje narodove roval," a sedaj nam suša preti. Trava se je začela uže sušiti, močno bi potrebovali dežja. Fižola ne bo, ker mu odpada cvetje in tudi krompir se suši in vene. bo za otavo? Sena so nekateri še več nakosili kot lani rezati bolni del, ali otave ne bode večidel skoraj nič; po gričih se je volje, tako razdvojevanje naše stranke njeni zastopniki z ramami majaje odobravali, pripravljali bi s tem pota popolnemu razpadu naše stranke, razglasila bi se anar-Kaj hija in zato rekli smo v zadnjem listu, da se mora iz- uže posušila. sicer je boljši, da odstopijo oni, ki imajo sedaj pravico in dolžnost skrbeti za blagor na- Treba bode plačati davke, delavce in med desetimi bi skoraj rekel, ni enega, da bi ne bil naredil uže dolga šega naroda. Izvrševalni odbor spoznal je med volitvami svojo dolžnost, svojo veliko odgovornost nasproti narodu, v na novino, ta pa tako slabo obeta. Kaj bode? Treba čegar imenu je delal. Polno prepričanje imamo, da je bo prodati živino, vsaj druzega tako ne bo za prodaj. Izvrševalni odbor svojo nalogo vestno izpolnil in In ubogi kmetič ostal bode v tisti kamižoli, kakor je opraviči se za to lahko pred vsem svetom, ni se oziral bil lani, če ne bode še slabša, in nekaj dolga bode več na osebe, ampak hladno je računal z danimi razme- 251 rami, in stranka naša storila bi bila lep korak naprej. * 5 ----------- Povsod zmagali bi bili sijajno, v složnem postopanji mogoče bi nam bilo ravno na dolenjskih voliščih odpra- so nam zasejali tam doii naši avgusta 1835. Čestitamo (T & ospodu zlatomašniku in se ne bila mogla viti one napake, katere sovražniki, zaupajoč drug drugemu, mogli bi bili v slogi doseči mnogo, mnogo — tako pa našla je naša narodna stranka pri rušitelju naše sloge pomočnika, katerega bi nikdar nadejati. Prisiljena je bila K boju z njim. Pa pustimo preteKiost, brezvspešno bi bilo očitanje. Glejmo v prihodnost. Tako ne sme dalje ostati. Narodna stranka mora skrbeti, da narodova volja zopet zadobi veljavo. Napake, katere so se godile v našo veliko škouo, morajo se, v„ kolikor to sploh mogoče, popraviti. želimo mu še mnogo srečnih let! Imenovanja. Dr. Adalb. Gertscher, c. kr. okrajni sodnik v Mariboru 1. breg Drave, postal je dr- žavni pravdnik v Celji. C. kr. sodnijski pristav Karol Nadamlenski v Celji, postal je pravdnika namestnik v Ljubnem. C. kr. okrajni sodnik Janez Kastelic v Laškem trgu, postal je sodnijski sovetnik v Gradci. C. kr. okrajni sodnik Lovro Ulčar v Radovljici, in c. sovetniški tajnik Franc Lulek v Celji, imenovana sta za sodniška sovetnika v Celji. C. sodnijski pri stav Karol Dejak v Trstu,^ postal je okrajni sodnik v Želimo in upamo, da oni, iu so jih zakrivili Podgradu, sodu. pristav Simen Lettich pa okrajni , vsaj iz očividnih nasledkov spoznajo — upamo, da spoznajo vsaj svojo dolžnost, ne vtikati se zoper stranko in v škodo stranke, Katera seje do sedaj skazala za njihovo zvesto podpornico. Kar hočemo, izrečeno je tedaj v malih besedah: Očigled ugodnemu splošnemu položaju in velikih duševnih in gmotnih teženj našega naroda je dolžnost na-jodne stranke, kar prej popraviti napake, storjene pri zadnjih volitvah, v ta namen pomagati je na uan na- sodnik v Voloski, kjer je okrajni sodnik Višin ti ni prestavljen na lastno željo v Poreč. C. k. okrajne sodnije pristav dr. Kušar prestavljen je po lastni želji iz St. Mohorja v Briže. Letno poročilo čveterorazredue ljudske šole v Postojni kaže nam, da je na tej šoli podučevalo z vštetim vodjem šest učiteljev. Šolo obiskavalo je 343 učencev in učenk, izmed katerih je bilo za prestop v višji razred sposobnih spoznanih 207, izmed teh bilo je rodovi volji, v disciplina, da Klubu narodnih zastopnikov vpeljati se tako povrne rušena sloga. pohvaljenih 43. sadjereji pa so se odlikovali: štirje Ker je strogeja Vsak rodoljub naj pripomore, da se to doseže, tako smemo se nadejati združeni z drugim slovenskim svetom in s pomočjo naših naravnih zavezniKov boljše prihodnosti. učenci četrtega in trije učenci tretjega razreda. Iz zahvale, sprejete v letno poročilo, razvidimo, da je prečastiti gosp. dekan Janez Hofstetter daroval za šolsko zastavo krasen in dragocen trak z napisom: spomin obletnice bivanja presv. Cesarja v Postojni To so naše želje! Ali se bodo spolnile: Bog 1883. U in da je dalje izročil šolskemu voditelju lepo > ve! Doživeli smo uže neverjetne stvari upajmo, da bi jih vsaj še več ne! Dostavek. Tudi včerajšnji „Lj. List" št. 175 priza- sliko knezo-vladike ljubljanskega. Šolski vodja je nad- učitelj Janez Thuma, katehet pa častiti Ivan deva si dokazati, v dolgem članKu ovreči načela izra žena v spisu , Lavrenčič, poleg teh pa še dva učitelja in dve učiteljici. Novic* pod naslovom „čehi pa Slovenci". Prav odveč bi bilo, takemu dokazovanju odgovarjati ob- Gosp. Luka Aleš, župnik na Preski pri Medvodah, umrl je minulo nedeljo in je bil danes pokopan. širneje, ker ni se nam bati, da bi bilo ono dokazovanje Je enega čitatelja prepričalo: da bi bila naša zadnja volitev v dolenjskih me- se je v Lescah, pri Petranu, na Bleškem otoku Slavec", del. pevsko društvo, napravilo je minulo nedeljo svoj prvi izlet na Bled. Prepevaje mudil , na stih v resnici izraz narodove volje; Gradu in po jezeru prepevajoč kazal je mnogobrojnim da bi se vsled te volitve ne bil odbacnil od na- gostom tudi s petjem, da bivajo na slovenskih tleh rodne stranke grof Margheri in ž njim mnogo naših veiikih posestnikov, in da je to ravnanje Bogu Dežja težko pričakovanega dobili smo, hvala dve noči zaporedoma v Ljubljani in okolici prav dalo še za daljno prihodnost nasprotnikom našim obilno. Travniki in polje, ki je uže škodo trpelo vsled večino v velikem posestvu; ~ " * da bi ta volitev ne bila silovito oslabila naše narodne stranke, razdvojila naroda in njegovih zastop- nikov med saboj in pa, Kar bi moralo vsaj LJ- L. (.4 še bolj pri srcu biti, razdvojila tudi naroda in zastopnika naše deželne vlade. Ako bi nam vse to „Lj. L." mogel ovreči, potem bodemo morebiti razumeli deloma njegovo pisavo. Ako pa to ne, moramo pa še zmiraj vprašati glasilo vlade suše, se zopet oživlja. Povsod čuje se le en glas: Hvala Bogu! Krajcarska podružnica »Narodnega Doma" prav krepko napreduje, kajti razposlala je uže poverjeniških knjižic za 50.000 udov. Posebno pohvalno nam je omenjati mesta Kranja, v katerem se plačuje blizo 3000 mesečnih krajcarskih doneskov. Trdno smo prepričani, da dobimo v kratkem tudi iz druzih slovenskih mest iu j ? katero bi jnoralo prijazno biti svojim prijateljem: Čemu nam je bilo vsega tega treDa in kako je mogoče s takim postopanjem koristiti naši narodni stvari? Le učimo se pri £ehih! trgov enako veselih vesti ter da ne bode hotelo za- ui^u* v ^OVJJLIII v^ou, u^i vam. —------- ostati nobeno slovensko mesto ali trg v spolnovanji svojih narodnih dolžnosti. novič pa poživljamo vse zavedne narodnjake, da nas podpirajo s tem, da se mnogobrojno oglase poverjeniki podružnice. Nikar naj se nikdo ne zanaša na druzega ter naj se le brzo oglasi Za župana kranjskega mesta izvoljen je zopet kajti več ko Je poverjenikov, toliko lepše bode vspeh velezaslužni dosedanji župan gospod Karol Savnik 5 J > toliko hitreje bode dosežen naš lepi namen. spod Dolenc. za svetovalce pa gospodje: Pavšier, Sajovic in budo naJ nam bodejo Slovenci, živeči v ptujini, koji so se oglasili na prvi oklic kot poverjeniki za Dunaj, Pedesetletnico svojega mašništva obhaja prihod- Reko, Lienc na Tirolskem, Ljubno itd. ter v posnemanje na njo nedeljo dne 9. t. m. v ljubljanski uršulinski cerkvi naj nam bodejo slovenski delavci v Seegraben-u prečastiti gospod ihonsignor Mihael Potoč ik du- Zgornjem Stirskem, ki plačujejo nad 100 mesečnih do- ULIUliOigUUl IfJL 1 11 U V; X JL V t U V; ii 1 li j UU JLIj kjlll kJUll OaVJlil « XVI. 1IA VJIAJ v/j v/ AN^v/ ----^ hovnik pri Ursulinkah. Jubilant rojen je v Kropi dne neskov, koje si pritrgajo od tež&o zaslužene dnine. 21. septembra 1S09. in je bil za mašnika posvečen dne Toraj na delo rojaki! Oglašajte se takoj za poverjenike 252 in zahtevajte poverjeniških knjižic z enkrajcarskimi ali pa desetkrajcarskimi markami pod naslovom 11 Krajcarska podružnica »Narodnega Doma (Dr. Jos. Stare) v Ljubljani. tične ceste po mestu bengalično razsvitljene. Drugi dan zjutraj po ogledovanji vojaštva sprejel bo cesar ob 10. uri zjutraj deputacije. Popoludne ogleda si cesar državno obrtno šolo in cerkev sv. Nikolaja , zvečer je bakljada. Dne . bo cesar zjutraj pri poljski maši strelcev, opo- ludne šli bodo strelci memo cesarjega dvora, ob 4. uri Novičar iz domačih in tujih dežel. popoludne obišče cesar slavnostni prostor strelcev. . uri zvečor pa se vrne cesar v Išel. Ob Dnnaja Višj državniki začeli so se nekaj Praga. Trgovinska zbornica pražka storila je živahnejše premikati: Grof Kalnoky podal se je v cesarju, ravno tako grof Taaffe, cesar sam er je shod avstrij-nemškega cesarja, 1 Išel poda se dne t. m v Innsbruck skih strelcev, potem obišče naš ces kasneje snideta se naš cesar in ruski car, pa prej še grof Kalnokv in knez Bismark. Vse to gibanje ie letos svoje sklepe o zahtevah oeske glede narodne banke med drugim zahteva pomnoženje kapitala pražke ban kine podružnice nekaj vpliva pri vodstvu, in tudi če ščino na bankovcih. — Prav neprijetno osupnilo je tu- glasila ogerske in kajšnje narodne kroge, da sta se avstrijske vlade soglasno in odločno izrekla zoper te bolj pomenljivo, kakor sicer > ne smemo si prikri vati, knez Bismark bolj in bolj razodeva svoje namene zahteve. Iz zapreke. tega vprašanja znajo tudi vladi nastati resne 1 kako 11 draga u mu je naša država Brez inkov izreka Nemška. Knez Bismark nahaja tudi pri Fran da hoče ožjo trgovinsko državo državno » pravna zveza nastajala bi po tem in na taki podlagi pod njegovo brezozirno-zgrabljivo roko sama. Nekateri velikonemški časniki zahtevajo to uže z žuganjem. In ako si ogledamo glasove časnikov iz nemškega cesar- coski nekaj povoda, Nemško še bolj oborožiti oziroma pomnožiti vojaštvo. Ker se je na Francoskem začelo govoriti o pomnoženji konjištva za izhodno mejo proti Nemški, je to Bismarku pravi izgovor, kakor nalašč, povekšati oboroženo nemško armado. Videti je, da Bis- stva o veleizdajskem početji naših nemško-čeških mark čuti, ako sedaj hotel še na katero stran po Knotzašov, zapaziti je lahko, da je vse velikonemčevanje prav voda na Bismarkov mlin. Samo katoliško-konser-vativni listi na Nemškem odločno obsojajo naše nemške irredentovce. Posebno pomenljivo pa je, da naši polu-uradni listi ne vedo črhniti nobene besedice takim seči ? da tega Francoska gotovo ne 1 tudi druge skoraj gotovo pa države ne bodo mirno gledale, ker jim je uže obstanek sedanje Nemške vsem nevaren. Kolera se širi bolj in bolj enako po Spanjska. številu obolelih, kakor glede krajev, po katerih se raz dem nasproti Navajeni smo sicer tudi pod sedanj Sedaj oboleva jih na dan uže blizo po 4C sirja. fteaai onoieva nn na aan uze unzo uo <±wj in umira po 11—1200 oseb. Okužene so tudi uže tri province na francoski meji. Do 31. dne julija obolelo jih Prikazala se je kolera zadnje dni tudi v Marseillu na Francoskem, kjer je vlani najbolj razsajala. Zato je pomorska zveza s tem mestom in drugimi mesti na bregovih nadzemeljskega morja skoraj pretrgana. vlado videti, da je nekaterim nemškim krogom dopušeno vse, toda dobro tudi vemo, da naš vladar sam ojstrim okom opazuje vse to veleizdajsko gibanje, opazuje tudi korake zgrabljivega nemškega kneza. To pojasnuje nam tudi nenavadno živahno gibanje v bližini cesarjevi. Čez nekaj tednov razjasnilo se bode marsikaj v državnem zboru in kasneje v delegacijah. Zadnja poročila o začetku državnega zbora potrjujejo, da se prične zborovanje v drugi polovici meseca je po vsi Španjski 114.714 oseb, umrlo pa 34.003. septembra slanci i in tako se trdi sedaj našli bodo po na svojem mestu tudi še ministra Conrad 9 Žitna cena v Ljubljani 29. julija 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. banaške ker tako se poroča dalj se hoče vlada prej do- 7 gold. 52 kr. turšice 5 gold. 50 kr. soršice 6 gold govoriti z zborovo večino o njegovem nasledniku 53 kr. rži 5 gold. 4 kr. ječmena 4 gold. 87 kr . Tirolska bruk Ta petek večer pride cesar v Ins- prosa 5 gold. 85 kr. ajde 5 gold. 4 kr. 87 ovsa 3 gold shodu avstrijskih strelcev. Med vhodom bodo do- 3(5 kr. Krompir 3 gold. kr. 100 kilogramov. • -- Volilci kmetskih občin! Prevzvišeni gospod grof Karol Hohenwart, kakor Vam je sam naznanil, prevzame poslanstvo ljub Ijanskega mesta Vsled tega si bodete dne avgusta t. 1. na mesto njega izbrali druzeg noslanca za državni zbor Povprašani volilni možje, katere da zdaj žele, izrekli so se z veliko večino za poda kneza Eniesta Windiscligratza o * o katerem je sploh znano, da je dober katoličan, pravi avstrijski domoljub, pa tudi prijatelj naše dežele in na šega naroda in zastopnik narodne ravnopravnosti. On je bil tudi v preteklem državnem zboru zvest član grof Hohenwartovega kluba in vselej v prijateljskem soglasji z drugimi našimi državnimi poslanci. Niti najmanjše dvombe ni, da se bo on tudi v prihodnje neomahljivo držal ravno teh načel. Centralni volilni odbor Vam toraj z ozirom na izrečene želje večine volilcev in prepričan, da je njih zaupanje po dosedanjih skušnjah popolnem opravičeno kneza z dobro vestjo priporoča, da volite vsi soglasno gospoda svojim državnim poslancem Ernesta Windischgratza V Ljubljani dne 1. avgusta 1885. Centralni volilni odbor. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani