/ i ur "Amerikanski Slovenec" DELA ŽE LET ZA SVOJ NAROD V AMERIKI. ŠTEV. (NO.) 31. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAf ADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) CHICAGO, ILL., PETEK, 13. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 13, 1942 »• y LETNIK (VOL.) LI. JAPONCI AKTIVNI TUDI NA DRUGIH FRONTAH Branilci na Singaporu se upirajo sicer hrabro, toda brezupno^ kakor se trdi. — Japonski aeroplani v nadmoči. — Aktivnost Japoncev na Celebesu, v Burmi in na Fi- lipinih. London Anglija. — Britanske sile, ki branijo trdnjavski otok Singapor ob zapadnem Pacifiku, so se v sredo, kakor s6 prihajala poročila od tamkaj, sicer z vso hrabrostjo upirale japonskim napadalcem, katerih nadaljnje nove čete so se stalno vsipavale preko preliva na otok, toda čimdalje bolj je bilo jasno, da čas, ko bodo morale napraviti popolni umik z otoka, ni več daleč. Japonski letalci, ki izborno pripravljajo pot pehoti, so razširili svojo aktivnost preko celega otoka, posebno pa so osredotočili napade na mesto Singapor samo, katero leži ob južni obali otoka. V sredo so njih bombe zanetile požare na številnih krajih v mestu in dim nad NAZIJEM MANJKA ČASTNIKOV Častnike zasedenih dežel pozivajo v službo. Stockholm, švedska.—Nemški armadi občutno primanjkuje častnikov, bodisi na fronti, bodisi v zaledju za vežbanje novih Čet. Take vesti se slišijo iz Berlina in obenem tudi, da so bili izdani v listih ukazi, da se morajo vsi častniki, ki so prej služili v Avstro—Ogrski, Čeho-slovaški, Jugoslaviji, Poljski, itd., priglasiti pri najbližjih policijskih oblasteh za zdravniško preiskavo in za vpoklic. Brez dvoma pa teh časnikov ne bodo BRITANSKI VOJNI SVET ZBORUJE London, Anglija. — K svojemu prvemu zborovanju se je sestal zadnji torek novoustanovljeni btjni svet za Pacifik, v katerem sede zastopniki britanskih posesti na daljnjem vzhodu iri^ ki mu predseduje Churchill. To zborovanje se je bavilo predvsem s temno usodo, ki preti trdnjavi Singapor. Istočasno se napoveduje, da bo padec te trdnjave izzval v parlamentu še vse drugačen vihar, kakor pa je lanski padec otoka Krete, in trdi se, da se bo po tej katastrofi sedanja vlada, izvzemši Churchilla, težko obdržala na krmilu. in rekonstrukcijskih del. -o LA GUARD IA RESIGN IRAL Z OBRAMBNEGA MESTA Washington, D. C. — New-yorški župan La Guardia je zadnji torek podal resignacijo na svoje mesto direktorja urada za civilno obrambo, s čimer je postal J. M. Landis, do zdaj nekak "poslovodja" v tej obrambi, vodilna oseba. La Guardia je bil zadnje čase predmet pikrih kritik, katerim se je zdaj 3 svojo resignacijo umaknil. -o. ZA PENZIJONISTE IŠČEJO DELO Chicago, 111. — Državni oddelek za javno podporo je pod vzel kampanjo, kot se je izvedelo uporabili na fronti, marveč bolj -mestom je bil tak, da je vhtdatarjTn-t TrtwizoriovaTTju trariaportov skoraj popolna tema. Japonski viri poročajo, da si je njih zračna sila priborila popolno kontrolo nad celim otokom, in iz britanskih vesti se razvidi, da to poročilo ni dosti pretirano. Že prej se' je večkrat povdarja-lo, da bo ravno slaba obramba v zraku glavni vzrok britanskega poraza. Dan f)rej, v torek, so japonski aeroplani metali na Singapor letake, na katerih so priporočali Britancem, naj se nemudoma podajo, da preprečijo popolno razdejanje mesta, sebi pa prihranijo dosti trpljenja. A tudi na drugih krajih na daljnjem vzhodu so pokazali Japonci novo, živahno aktivnost. Tako so se uspešno izkrcale njih čete na južnem koncu otoka Celebes, dočim je bil severni ko PRAVI, DA JE IZNAŠEL PEROTI ZA PADALCE Dallas, Tex. — Vojni department je izdal posebno dovoljenje, da se kljub temu, da je prestar, lahko vpiše v zračno silo 31 letni Elmo Bannister iz Terrell, Tex., ki je znan kot skakalec iz aeroplanov, da bo lahko pokazal in preizkušal svojo novo iznajdbo. Bannister .rdi, da je sestavil za padanje posebna knila, podobna neto- za pirjevim, s katerimi bi vojak, opremljen s težo 75 funtov, lahko plaval v zraku in odprl padalo šele 250 čevljev nad •zemljo. Krila bi omogočala vojakom, da bi jih do 40 skupaj pristalo v vojaški formaciji natančno na mestu, kjer bi hoteli. zadnji torek, da se najde zapo- nec že prej od gjih zaseden. Po-i 3litev za stare ljudi, ki zdaj vlečejo državno pokojnino, ki bi pa bili Še zmožni, opravljati ka- dobni napad pričakuje v kratkem tudi otok Java, dočim se iz priprav na fronti v Burmi razvidi, da bo v kratkem prišlo tamkaj do večje japonske ofenzive. Na Filipinih vlada začasno nekak odmor, ki pa se smatra le za mir pred viharjem, kajti dovažanje novih japonskih oja- ko delo. Teh penzijonistov je zdaj v Illinoisu okrog 150,000 in, kakor se trdi, jih je kaka tretjina delazmožnih. \ PRIPOROČA ZALOŽITEV S PREMOGOM Washington, D. C. — Zača- QBDOLZENA, DA DEJANSKO SODELUJE Z OSIŠČEM Ameriška vlada opozorila Francijo, da nje podpore osiščnim državam ne bo trpela. — Obdolžena več dejanj. — Francoski poslanik opravičuje svojo vlado. Washington, D. C. — Ameriška vlada je izrazila izrecno svarilo francoski vladi v Vichyu, da ne bo trpela, da bi dobivalo osišče od Francije kako pomoč ali aktivno sodelovanje. To opozorilo je izrekel državni podtaj-nemško. V tistem mestu je nam- nik Welles napram francoskemu reč policija prepovedala javno' Podaniku Henry-Haye, ki ga je KRATKE VESTI — Rio de Janeiro, Brazilija. — V mestu Joinville so bili aretirani trije moški zatOy ker so na javnem prostoru govorili VESTI 0 DOMOVINI Vojni dopisnik "The Christian Science Monitor" nadaljuje opis o junaških bojih jugoslovanskih četnikov, ki se junaško postavljajo v bran nacijem. — Še druge vesti iz nepokorljive Jugoslavije. uporabo nemškega, italijanskega in japonskega jezika. — Bern, Švica. — Z Grčije je prišla vest, da je prispela v pristanišče Pirej prva pošiljka živil, prispevana in poslana od neke švicarske dobrodelne organizacije. Švicarsko poslaništvo v Atenah bo nadzorovalo razdeljevanje teh živil. San Francisco, Cal. — S v to svrho povabil k sebi zadnji torek. Iz britanskih virov so prihajala zadnje čase poročila o dejanski francoski - podpori osi-ščniln četam. Tako se trdi, da so Francozi dovažali nazijski armadi v Libiji vozila in razna živila ter morda tudi gasolin. Dalje, pravijo, se je izvedelo tudi, da namerava Francija odda- prihodnjo nedeljo se otvori ki-1/1 svoje ladje' ki Jih ima kitajsko novo leto in tukajšnja1 dr?ne v Francoski Indo-Kitaj- Vesti iz nepokorljive Jugoslavije Zagrebško hitro sodišče je obsodilo na smrt Milutina Krem-zira, šoferja iz Siska, ker je ponoči med 22. in 23. avgustom v baru na Jelačičevem trgu treljal na nemškega častnika Jakoba Hermana in podčastnika Josepha Worticha. Kremzir-ia so ustrelili. * Lani v aprilu je bilo v štajerskem delu Slovenije 4.421 učiteljev, med njimi 1257 v današnji "Provincia Lubiana", vsi Irugi pa v krajih, ki so jih zasedli Neknci. Od zadnjim jih je bilo 360 pregnanih v Srbijo, o-krog osemsto pa jih je pobegnilo v planine in gozdove. Od 2000 j vstaških muslimanov. V Zagrebu so bili 26. avgusta ustreljeni: Kosta Vurdelja, davčni uradnik iz Ogulina, zaradi "ustmene komunistične propagande", Maks Durjav, dijak tehnike iz Maribora, ker je imel knjige s "komunistično vsebino", Dušan Bajat, strojevodja iz Mostarja, zaradi proti- državne propagande. * V Zagrebu je Pavelič uvedel smrtno kazen za "pomanjkanje dobre volje pri izvrševanju dolžnosti". Za vsako ranjeno osebo iz Paveličeve uprave pa bo ustreljenih deset "komunistov". * » Vsi vstaški oddelki, ki so bili kitajska naselbina se je pripra- cijonelne ob tem času in, ki trajajo celi teden dni. -o- ski, Japonski. Iz nekega vira se sliši tu^i, da zahtevaj q Japon^ ci od Francije, naj jim dovoli, zgraditi oporišča na otoku Ma dagaskarju, ki ležrob vzhodnem AVSTRALIJA KONTROLIRA i^ne Afrike. preostalih so jih največ pozapr- poslani proti četnikotn na pla-lli v ječe in v koncentracijska (taborišča, manjše število pa so ireseliK v NemSj©: Vse sloven- }Fi ske šole so zaprte. Prav tako slovenske gimnazije. KAPITAL IN DELAVSTVO Canberra, Avstralija. — Av- Take in podobne obdolžbe je navedel Welles francoskemu po- stralski vojni kabinet je sesta- slamku- Ta pa je po konferen- vil načrt, po katerem se bodo,01 P°dal izJavo, da upa, postavili finančni viri in de- da **> lahko Pri Prihodnji kon- lavske sile dežele pod neposred- ferenci navedel dovolj dejstev, no kontrolo vlade, kakor je zad- s k*terimi bo SV°J° vlado opravičil in jo opral obdolže- nji torek razodel min. predsed- čenj kaže, da bo v kratkem tudi tamkaj zopet završalo. ŽIVLJENJSKI STANDARD ISE BO MORAL ZNIŽATI Washington, D. C. — Kot se iz raznih vladnih virov povdar-ja, se bo moral življenski standard Amerikancev tekom, letošnjega leta znatno znižati, da se bo lahko dal večji razmah vojnemu programu. -t Po cenitvah, ki so bila objavljena v torek iz trgovinskega de partmenta, se bo morala industrijska produkcija za civilne potrebščine znižati na 47 odstotkov celokupne proizvodnje. To se bo v življenju prebivalstva občutno poznalo, kajti tekom leta 1941 je znašala civil na produkcija celih 78 odstotkov. Ker pa ljudje ne bodo mogli kupovati potrebščin, ako bi jih tudi hoteli, bi bilo brezpomembno zviševanje delavskih plač. Tako mnenje je vsaj izrazil isti dan administrator za cene Henderson napram vojnemu delavskemu odboru, ki točasno raz-motriva zahtevo po povišanju plač od strani obeh organizacij, federacije in CIO. Henderson je dejal, da bi bil na mestu ravno nasprotni korak: Namesto.zviševanj a plač, ki bi privedlo do zviševanja cen, bi se morala pri-striči kupna moč prebivalstva, kar se naj izvede bodisi s pri silnim varčevanjem, bodisi z zviša ni mi davki. sno ni nikake nevarnosti, da bi , nik Curtin. Po načrtu se prepoveduje investiranje kapitala v kake druge svrhe, izvzemši tistih, ki so direktno v zvezi z vojnim programom; namen tega je, da se preprečijo špeku-lacijske investacije v zemljišča in dragulje. Najvišji dobiček, ki bo dovoljen, bo smel ' znašati štiri odstotke investiranega kapitala; ves dobiček nad tem se bo moral razdeliti med odjemalce, ali bo pa obdavčen. Cene življenjskim potrebščinam morajo ostati na sedanji višini, izvzemši importiranemu blagu, ako je bilo to že uvoženo po višji ceni. Enako se tudi delavske plače ne bodo smele zvišati, delavci pa bodo morali obdržati mesto, kjer so zaposleni, izvzemši, ako jih vladni urad sam ne prestavi. v Ameriki zmanjkalo premoga za civilno prebivalstvo, pač pa se lahko zgodi, da bo zmanjkalo prevoznih sredstev za odpravljanje premoga iz premogovnikov v razne kraje dežele. Iz tega vzroka se z raznih vodilnih mest, med drugim od notranjega tajnika Ickesa, nujno priporoča prebivalstvu, naj se dobro založi s premogom ter drži svoje zaloge stalno na višku, da bo pripravljeno, ako bi res prišlo do omejitve v prevažanju. NOVE MILJARDE ZA LEND-LEASE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v torek poslal kongresu apel, naj se nakaže nadaljnjih pet in pol miljard dolarjev v lend-lease sklad. vanj. PREDLAGA ČEZ URN O PLAČO ZA BOJEVNIKE Washington, D. C. — Poslanec Knutson iz Minn, je stavil v torek v kongresu predlog, da se prizna vojakom na bojišču čezurna plača podobno kakor delavcem, in sicer poldrugo plačo preko 40 ur na teden in dvojno plačo za bojevanje ob nedeljah. "NiC se ne šalim", je pov-daril poslanec, ko je njegov predlog izzval smeh v zbornici. Pravi namreč, da so bojevniki na Filipinih, na katere se njegov predlog nanaša v prvi vrsti, upravičeni do podobnega upoštevanja kakor delavstvo v industrijah, ki zahteva, da bo za Čezurno delo dobilo primerno višjo plačo. BOJNA LADJA, RAZBITA OD JAPONCEV Oblasti so razpisale tiralico za osebami, ki so zakrivile razna poškodovanja in izdelovale pe-lclenske stroje v Osijeku. Te so: Vjekoslav Bakulič, agronomski inženir iz Banje Luke, Mihajlo Klajn, agronomski inženir iz Daruvarja; Stevo Librenjak, delavec iz Sinja ter Milica Križan, dijakinja iz Dopsina. Kraj Sremski Karlovci je moral spremeniti ime v Hrvatski KarlovcL Prevoz s čolnom ali ladjo, čez Savo in Donavo je ponoči prepovedan. Ponoči pomeni eno uro pred sončnim zahodom in uro po sončnem vzhodu. nini Romani j i so bili uničeni. Med ubitijnL je Kalačič, član straže. ''Frankfurter Zeitung" z dne 17. decembra prinaša: "Pri prevzemanju oblasti novega gauleiterja Kranjske in Koroške je imel minister Frick govor, v katerem je izjavil, da dosedanja ureditev uprave več ne velja, ker ste omenjeni pokrajini pridruženi rajhu. Kar zadeva kraje južno od Karavank je naš glavni* cilj, da jih naselimo z Nemci. Nemški ži-velj je tukaj vladal tisoč let in to nam daje pravico, da si zemljo prilastimo. Prebivalstvo —-agornje Kranjske (Gorenjske, op. ur.) pa ima v sebi "mnogo nemške krvi in ga moramo čimprej naučiti ne samo nemško čutiti, temveč znati svojim čustvom tudi na zunaj dati nemški izraz." -o- Med žrtvami nenadnega japonskega napada na Havaji 7. decembra je bila tudi amerištcn bojna ladja Arizona. Poškodovana je bila tako resno, da se je nagnila in delno potopila, kakor jo «case gornja slika. Kot se trdL je malo upanja, da bi jo mogli še popraviti. Od 539 duhovnikov mariborske škofije so bili 503 zaprti ali pregnani. Ostali — med njimi je osetan duhovnikov, ki so jih poslali iz 'rajha\ — izvršujejo svoj poklic pod nadzorstvom gesta pe. Nobene besede ne smejo spregovoriti v slovenščini, celo izpovedi morajo biti izključno samo v nemščini. Vsako pridigo morajo nositi gestapi in preden je ta ne potrdi, je ne smejo govoriti raz prižnico. Mariborski škof dr. Tomažič se je uprl na-cijski zahtevi, naj razpiše neke nove "cerkvene" davke. Nemški krogi zahtevajo njegov izgon iz Maribora. Sprva so poiskušali vse mogoče, da bi se sam umaknil. A škof jim je odgovoril, da ne bo poslušal nobenih zapovedi ali namiga van j, naj zapusti Maribor in da se bo vdal samo fizični sili. Razmerje med dinarjem in pengom v predelih, ki jih je zasedla Madžarska je 1:10. • V borbi s četniki je blizu Ključa padlo 30 vstašev muslimanov in 15 žena, vsi iz vasi Velije. Iz vasi Rastoka je padlo 8 vstašev in dve ženi. Iz Ključa je r bojih s četniki poginilo 11 Kvizlingov prostovoljcev je malo Premijerju Nediču so Nemci dovolili novačenje 40.000 mož, a poklicu je odgovorilo komaj 4000, največ je med njimi bivših orožnikov in policajev, da si zagotove vsakdanji kruh. Nič bi Nemcem ne bilo bolj povšeči kakor napad hrvatske vojske na Srbe. Vendar se Hrvati rajši upirajo osvojevalcu doma, čeprav njih ozemlje ni pripravno za vojskovanje, kakor šno je v Srbiji. Hrvatom se je posrečila gospodarska vojna proti osišču. Kmetje delajo površno in neradi. Ne marajo nositi pridelkov naprodaj. Posledice so razvidne iz zadnjih poročil o zagrebški tržnici. Od 15.—24. oktobra — ko so voditelja HSS dr. Vladimir j a Mačka tretjič zaprli in poslali v prisilno taborišče v Nemčijo — število volov naprodaj od 520 dne 15. oktobra na 72 dne 24. oktobra, svinj od 1050 na 42 in konjev od 1500 na 241. Po vsem tem je jasno, da je general Mihajlovič in njegova vojska vprašanje, ki ga oslščno zverinstvo v Jugoslaviji ni moglo rešiti. AMER1KANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 13. februarja 1942 Vrti in najetarejii slovenski rta 1MU nedelj, poae- IsdaJa fal tiaka: EDINOST PUBLISHING CO. in oprave: 1949 W. Cermak RcL, Chicago. Tjlefoa: CANAL 554« 2» celo leto 2* pol leta Za Mt Za Chicago, le celo lete _ 3* pol teta- trn četrt leta _ .$6.00 . 2.00 - J .75 Posamezna itetilka ia Etrepo: _$7.00 _ 3.50 _ 2.00 _ 3c The firrt and tke Oldest Slovene * Newspaper tu Atnertca. Eatabliahed 189 L leaned daily, except Sunday, Hon-day and the day alter holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addreea of publication office: 1849 W. Cermak RcL, Chicago. Phone: CANAL 5544 Subscription * For one year ... , For half a year For half a year — Foe three months Single copy - -$6.00 . 3.00 . 175 For three months ........ . Chicago, Canada and Europe: For one year , . .$7.00 _ 3.50 ___2.00 _ 3c Dopiri vaiaega pomena ca hitro objavo morajo biti poalani na uredništvo vanj dan in pol pred dnevom, ko iaide list. — Za sedijo Itevflko v tedna je čas do Sstrtfca dnpoldns. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered aa second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879. ZRAČNA SILA BO ODLOČILA V sedanji vojni se izkazuje zračna sila kot odločilen faktor, ki bo odločil končni izid te vojne. Vse dosedanje zmage so sicer velikega pomena, ampak odločitev glede končnega izida te vojne je še daleč. Ta vojna nikakor ne bo hitro končala. Vlekla se bo še leta in leta in zmago bo odločila industrija, ki proizvaja jeklo, tanke, letala, olje in ladije. Dosedanji večji spopadi, kot n. pr. udar Nemčije na male Skandinavske in nižavske dežele ob severnem morju in na Francijo ter pozneje naval na Balkan in udar na Rusijo pričajo, da je bila ravno dobro organizirana superior-na zračna sila tisti faktor, ki je prinašala Hitlerju dosedanje zmage. Kjerkoli so pa Nemci naleteli na večjo močnejšo zračno silo, kot n. pr. sedaj v Rusiji, tedaj jih vojna sreča zapusti. Nauk vsega tega je, kdor bo imel v bodočnosti večjo in močnejšo zračno silo, ta bo zmagoval in le ta sme upati na zmago v tej borbi. Anglija in Amerika sta danes še daleč za osiščnimi silami s svojim vojnim letalstvom. Koliko letal je zgubil Hitler v tej borbi z Rusijo točno nihče ne zna. Vsekakor pa so zgube zelo visoke in točasno celo trdijo, da Rusi nad- kriliujejo nemške lptalstvo. Drugi zopet pravijo, da Nem-i^2 že ko{ po prvern • t- •___T -t..s-„.., _. ^ j.____V , , , T__Pa. ce se pojavi kaka ci pripravljajo materialna protiofenzivo, ki naj se začne enkrat koncem spomladi proti Rusiji. Računajo, da takrat bodo Japonci gotovi s svojo ofenzivo v južnem Pacifiku in potem pride Rusija med dva kamna. To so seveda le računi, kako bo, je drugo vprašanje. Vendar sodijo, da imajo Nemci še vedno do devet tisoč prvovrstnih vojnih letal in Japonci okrog pet tisoč pet sto. Koliko jih izdelate obe državi sproti vsak mesec, je tajnost, a število ni tako nizko. V Ameriki napovedujemo visoko letno produkcijo vojnih letal. Ako bo šlo po tem napovedovanju, ni dvoma, da bo ameriška proizvodnja vojnih letal kmalu nadkrilila proizvodnjo osiščnih držav. In ako zavezniki vzdrže svoje fronte toliko časa, tedaj se bo odločujoči jeziček na tehtnici preobesil v dobro zaveznikov in slava osiščnega orožja bo kmalu otemnela. Zavezniška proizvodnja, ki je v glavnem ameriška proizvodnja se pa mora naglo pospeševati, da pride do svojega cilja. Letos je tisto prehodno leto, v katerem se ima priti do položaja, ko se bo jeziček na tehtnici preobesil. Osiščne sile se te nevarnosti kaj dobro zavedajo. Zato Hitler divja na vso moč, da bi dosegel odločitev predno dohiti ameriška proizvodnja vojnih letal osiščno proizvodnjo vojnih letal. Audi Japonci so na to računali, ko so udarili 7. decembra lanskega leta v Tihem morju. In le ker so imeli močno zračno silo, jim je udar uspel, kakor je. Tudi tu je bila zračna sila tisti faktor in je še sedaj, ki dela pot Japoncem do uspehov. Amerika in Anglija dalje potrebujete večje število lahkih ladij nosilk letal, ki jih nekateri imenujejo za matične ladije. Z nosilkami letal se ob dobrem spremstvu, da približati vsakemu obrežju, ali vsaj v primerno bližino obrežij in zračni škadrcni izvrše lahko katastrofalne napade na obrežja in celine in v par urah povzroče ogromne škode in svoje pozicije zopet lahko poljubno premaknejo. Take organizirane enote z nosilkami letal bodo igrale odločilne uloge na frontah preko morij. Pri vsem oboroževanju pa bodo zlasti ameriške oblasti morale prej ali slej uvesti tudi strogo tajnost. Dobro, le zvišavajte proizvodnjo, ampak koliko se naredi letal, tankov in tega in onega, naj se drži tajno, ne pa vsako jutro še pred zajutrekom preko radij in potem preko tiska razbob-nati, koliko gumbov smo prisili k hlačam danes in koliko jih bomo jutri. Pa pravijo mnogi, to je demokratično. Prav, ampak pripovedovati razbojnikom s kom jih bomo in kje jih bomo "počakali, je slabo stališče. Ze to je huda muza sovražnika, če ne ve, kako si močan in kako in s čim ga lahko udariš. Če pa ve vnaprej natančno za tvojo moč in za tvoj način bojevanja, pa ni tako neumen, da bi se ne skušal pripraviti sam boljše, če se le more. Ne bodimo v tem oziru kakor kure, ki morajo kokodakati ob vsakem jajcu, ki ga znesejo. NOVICE, IVERI IN ODMEVI Joliet, 111. V pondeljek, dne 9. t. m. je smislom vladne odredbe nastopil vojni čas (War Time) že ob drugi uri zarana, kar pomeni pomaknjen je kazalcev na urah za celo uro naprej. Če bi le kdo izmed nas Zemljanov mogel pomakniti tudi jutranjo zarjo naprej z{t celo uro, pa bi bilo še boljše. Sicer se ista naravno nekoliko pomiče vsak dan, da se bo do srede prihodnjega meseca vse nekam izenačilo, pa bo ravno prav. Deževje in povoden j nas je obiskala minuli teden, da so bile nižine zopet jezera. Smrtna kosa. Dne 4. t. m. je umrl v bolnišnici sv. Jožefa mladi Frank Papež, star 32 let in bivajoč pri svojih stariših na 1304 N. Hickory St. Poleg sta-rišev zapušča več bratov in sester, med katerimi je Rev. F. Papež, OFM, v South Chicagu. Sorodnikom iskreno sožalje! — Dan potem pa je v Memphis, Tenn., preminul znani Charles E. Wilson, star 85 let, bivši dolgoletni predsednik zamrzle Will County National Banke. Ženske vojaške zbore nameravajo ustanoviti smislom predloge kongresnice Edith N. Rogers. Kongresni odsek je zdaj že odobril tozadevni načrt, ženski kor bo štel do 50 tisoč amazonk; v njem bodo služile ženske v starosti od 21 do 45 let. To bo armada! Če bodo tako pogumne na bojnem polji, kakor so nekatere v domačih krogih, potem bo miška, ali ne bodo bliskoma zbezljale in vprizorile novi Dunkirk? Vkljub vsem njihovim tradicijam, jim vsakdo prisodi vsaj toliko poguma, kot ga imajo polen tarski legij oni in pa še nekateri drugi, ki so že od pamti-veka najslovitejši strahopezljiv-ci, ker vselej sovražniku navadno svoje hrbte kažejo. "Čegavo zrnje ptič poje, onemu on pesem žgoli", je star izrek, katerega primer nikjer ne najdemo tako splošno kot v nekaterih naših "naprednih" in velikih meščanskih listih. Za vsakim odstavkom se ne skriva samo nešteto kozličev, temveč cela čreda pravcatih bivolov in njih odpadkov, katerih je nemogoče prezreti. Nepremišljene ljudi na vse načine vlečejo za nosove. Sčasoma se njih Čitate-lji tako privadijo dotični "duševni" hrani, da te ozmerjajo, ako jih opozoriš in jim poveš, da so bolj zaslepljeni, nego je slaboumnež, ki sredi najhujše zime brez sredstev neznanokam pobegne iz najmodernejše umobolnice. Pod poglavjem "Od časa, do časa" nekdo komentira v nekem listu sledeče: "Med amer. Slovenci . . . nam nekaj ne dela posebne velike časti. Med nami se je razpaslo preveč podrepni- kov . . . Golazen bi treba istre- biti ... r Končno je spoznal svoje so-druge in somišljenike. Čestitamo! Dalje jadikuje, da amer. Slovenci precej pijemo, in da je pi iača najbrfe ubila več naših ljudi kot pa tovarne in druge bolezni. Zlasti omenja neki narodni dom, kjer se je nezmer-nost posebno udomačila. Pa ne, da bi jo ves obupan nad "podrepniki" in nezmerniki zablodil ter se zdaj v Postu vpisal med temperenčnike ali celo v Salvation Army? Za Pust in Pepelnico. V nekem polunaprednem listu sporoča neki domišljavi in šega vi "pobožnjak" iz države pelina in lišajevih puščav, da si bo kupil šivalni stroj in začel izdelovati škapulirje in druge enake predmete. Trdi, da bo dotični "kšeft" izborno uspeval, ker baje ima že najetega pleharja, ki bo dotično robo razpečaval raznim beelarjem in starejšim dekletom, ki bodo na Pepelnico vlekli plohe. Skupiček si bosta razdelila 50—50. Ako ni izmed njiju eden ali drugi pristni krivonosec, si bosta brez posebnega truda porazdelila in spravila skromen dobiček. Sicer se je menda že premislil in "kšeft" odložil za nedoločen čas. Isti "pobožnjak" omenja isto-asno tudi neki koledar, v katerem je baje priobčena "fina" pesem s poglavjem "Otroci molijo!" in prizor kako koledarjev urednik deli klofute nekomu v Clevelandu in nekomu v Chicagu ter [ dotičnemu uredniku one no vošči mnogo uspeha, pa pravi, da je za take egoistične tiče najboljše, če se skrijejo, ko imajo toliko masla na glavah in tako izredno dvomljivo preteklost. _ Pesem je slična bogokletstvu levega razbojnika. Med "polu naprednjaki" niso taki komplimenti nič novega. Nismo pa imeli pojma, da so njihovi uredniki na tako visoki stopinji v darežljivosti s klofutami. Nadalje isti "pobožnjak" sporoča javnosti kar se mu je sanjalo, namreč da je umrl. Vendar pa ne pove, kakor je v njihovi navadi, koga je k sebi klical "ob zadnji uri", tudi ne razloži javnosti kakšen pogreb (cerkven ali civilen) je imel, kar navadno javnosti tudi vselej, zlasti, če je civilen obširno sporočajo. Zatrjuje pa, da je takoj po svoji smrti prispel pred nebeška vrata, katera mu je baje sv. Peter takoj na ves stežaj odprl in ga povabil vstopiti vsled silnega mraza zunaj. Da se mu je boljše predstavil, je sv. PeJtru takoj obrazložil, ! kako je bil svojčas tudi pri Marijini družbi. Seveda je tozadevno spričevalo, znak in rega-iijo pozabil seboj v nebesa prinesti. V nebesih je baje videl med drugimi tudi Mojzesa in Wilso- na, ki se sta j ako prisrčno in zanimivo pogovarjala. Prvi je tolmačil in zagovarjal svojih X. božjih zapovedi in prepovedi, a drugi pa svojih 14. točk in prepričevalno zatrjeval, da bi zdaj na svetu ne bilo tako hudo in goropadno, če bi jih bili vsaj Amerikanci sprejeli in po vojni vestno izpolnjevali. Na kar mu je Mojzes izborno pojasnil, da bi njegovih točk sploh ne bilo potreba, če se bi med ljudstvom njegove desetere božje zapovedi in prepovedi bolj upoštevalo in izpolnjevalo. Ker se pa vse to ni niti upoštevalo, spoštovalo, še manj pa izpolnjevalo, je zadnje dandanes vlada vsepovsod le čase ves svet s svojo civilizacijo n kulturo tako nizko padel, da vsestransko sovraštvo, petoko-1 lonstvo, banditstvo, preklinjanje, roparstvo, umori in vojske ter vseh vrst poglavitni grehi pa zločinstvo. Zdaj ne kradejo in ropajo samo denar, marveč cele države; pa tudi ne ubijajo le posameznikov, pač pa mesarijo in morijo na milijone ljudi kar na debelo. Pa kako so naivni? Celo na Boga in Njegovo pomoč se sklicujejo ti novodobni farizeji. Oba sta bila mnenja, da so dandanašnji ljudje neštetokrat zlobnejši in hujši, kot bi zamo-gel biti sam belcebub ter vse njegove peklenske trume zavrženih duhov in pogubljenih angel j ev. Končno sta se Mojzes in Wilson tega pogovara naveličala, ker mu ni niti konca in ne kraja, ter sta sklenila, da so šli vsi trije vsak "enega pit". Na kar se je omenjeni "pobožnjak" iz svojega zanimivega sna prebudil. Drugo tako "fino" poročilo v istem listu je kmalu za tem napisala neka dopisnica iz Cleve-landa, ki poroča o srebrni poroki (maškaradni zabavi), ki so o priredili dne 13. decembra, torej v adventnem času. Nava- VARIJETNI PROGRAM ČITALNICE S. D. DOMA Cleveland, Ohio V nedeljo 15. febr. praznuje Čitalnica Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. 15-letnico svojega obstanka. Ob tej priliki gostujejo pri jubilejnem programu razna elevelandska pevska društva in posamezniki. Pričetek programa bo ob 3:30 popoldne s pozdravnim nagovorom. Pravijo, da bodo točni in zato glejte, da boste pravočasno prišli v dvorano, to je: v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. Spored je j ako pester in bo brez dvoma ugajal občinstvu. Točnega sporeda sicer ne vem, vem pa da bodo člani dramskega društva Anton Verovšek podali enodejansko igro "Okrog z lažjo". V vlogah nastopijo znani igralci: Frank Česen, Marion Bashel, Kovar, Dolinar in R. Vadnal. Anton Eppich prispeva zabaven kuplet; v pevskih točkah pa nastopijo zbori: Jadran, Slovan, kvartet Glasbene Matice, in Socialistična Zarja. Poleg teh nastopijo še drugi pevci in pevke v duetih in kvartetih, kot R. Je-lerčič in Zaic; Edith Coff in tovariši itd. To je j ako bogat program in za vse skupaj je določena vstopnina samo 35c. Zvečer se bo vršil ples. . Čitalnica S. D. Doma je važ-a kulturna ustanova in zato je vredna vsesplošne podpore od strani občinstva. Take izobraževalne ustanove, kot so slovenske Čitalnice je treba čuvati in negovati, da se jih čimdalje mogoče ohrani aktivne v korist naselbine. To pa je mogoče le na ta način, da se jim da od časa do časa tudi nekaj materijalne pomoči. Zato apeliramo na vse zavedne elevelandske, kot tudi na Slovence in Hrvate iz bližnjih naselbin, da se udeležite 15-letnice obstoja Čitalnice S. ja imena večine polunaprednih D- Doma in s svojo nayzocno- Dogodki kolovodjev; katerih imena se gostoma vidi pod dopisi v dotič-nem listu. Seveda "napredna" dekleta in njihove boljše, ali morda slabše, polovice niso izostale. Neki tajnik nekakega muzeja tudi ni izostal, temveč ( je družbi razkazal mnoge zanimive stvari, zlasti je bil baje ponosen na zbirke, ki so mu jih poslali razni pleharji, in zatrdil, da bo celo urednik poslal svojo starino. Pa menda ja u-rednik ne bo pozabil slike svojega zadnjega dejanja one igre, ki se je vprizorila v katoliški tiskarni oz. pritličju zakristije nekje gori ob Gorenjem (Superior) jezeru. Poročne obrede je izvršil neki "paper-hanger", ki je bral "levite" iz ogromne knjige, ter zaključil z vzklikom: "Pri nas na Gorenjskem navada je ta . . . !" Vragoljaši(ice), za poč't! Kdo si bi mislil, da se more v Clevelandu vprizoriti kaj takega? Domišljavost, dovtipna šega-vost in svoje vrste otroška naivnost, da kaj! n* stjo pokažete da Razumevate pomen takih učnih ustanov. Pridite v nedeljo na čitalniškp prireditev. Na svidenje! Erazem Gorshe, član. pa zna!' je svoj- Kdo zna, čas neki Kranjčan vzkliknil, ko je "s svedrom kravico odri." Basta! Naročnik. --o- Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. OD DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER * Waukegan-North Chicago, IIL i Za leto 1942 je bil izvoljen ves stari odbor, samo podpredsednica, Mrs. Antonia Možina, je bila na novo izvoljena, druge pa so ostale na svojih mestih, kakor so bile v prejšnjem letu. — V nedeljo 18. januarja smo imele "barbekju bingo". Je prav dobro izpadlo, da je prineslo čistega $180.00. Zato se na tem mestu prav lepo zahvalim vsem, ki ste kaj delali in prispevali. — Prav lepa hvala Mr. A. Ogrin za meso, ki ga nam je dal zastonj kar 15 funtov. Zahvaljujem se tudi Cepon Bros., ki so nam tudi darovali; in potem Mr. Hodnik, kadar kaj vprašamo, vselej smo uslišani. In mlekarji so nam dali zastonj mleko in smetano Mr. Stitar No. Chicago in Stitar na May Street. — Zahvalim se tudi vsem, ki ste tikete prodajale in se niste ustrašile mraza, ki je prav tisti teden tako hudo pritisnil, da je pognal živo srebro vse doli na 18 in 20 stopinj pod ničlo. Toda, naše matere so =*= Podlegel srčni hibi Cleveland, O. — Zadnjo nedeljo je podlegel srčni hibi rojak Anton Naglic, iz East 61st Street, v starosti 52 let. Pokojni je bil doma iz Hrast j a pri Kranju na Gorenjskem in je prišel v Ameriko pred 27. leti. Zapušča soprogo Mary, rojeno Laušin, brata v Gowanda, N. Y. in tukaj še več drugih sorodnikov. V starem kraju pa enega brata in štiri sestre. Pokopan je bil preteklo sredo 11. februarja iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče. N« operacijo Madison, O. — V Glenville bolnišnico v Cleveland, O., se je moral podati zaradi operacije tukajšnji rojak Mr. Joe Mlakar, sin pokojnega Joe Mlakarja in zet tukaj poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Toni Mah. — Prijatelji mu žele skorajšnjega okrevanja! Smrt kosi Cleveland, O. — V tukajšnji Charity bolnišnici je umrl rojak Joseph Turk, ki je stanoval na St. Clair Ave. pri družini Joseph Bole. Star je bil 55 let. Pokojni je bil doma iz Koprive na Krasu v zasedenem ozemlju in je bil samski. Tukaj ne zapušča nikakih sorodnikov, pač pa v domovini. V Ameriki je živel 28 let. Pokopan je bil zadnji torek 10. februarja. Nov grob na zapadu Roundup, Mont. — Nedavno je v tukajšnji bolnišnici umrla rojakinja Angela. Mlekus, v starosti 50 let. — Omenjena je nad 30 let živela na farmi, blizu Flatwollow, Mont. — Poročilo ne pove, odkod je bila pokojna doma. vseeno korakale od hiše do hiše. Jaz vem, da če bi naše žene bile v Rusiji, kjer, kakor beremo, je hud mraz, bi tudi vse šle nad Hitlerja in ga pognale nazaj, kamor zasluži. — Prav lepo se zahvalim našim mladim materam, (angleško društvo), ki so tako dobre, da nam vselej priskočijo na pomoč. Vsem vam kličem Bog plačaj! V nedeljo 15. februarja priredijo cerkveni pevci "Lira" veselico. Veselica bo zvečer. Bo veliko zabave, ker se imenuje "Domača gostilna". ■ Le pridite vsi in prepričajte se, da bo prav tako, kakor v starih časih na slovenskih tleh, ko so fantje vodili dekleta v gostilno. Kako je bilo lepo v tistih starih časih, to moramo reči, zlasti to čutimo sedaj, ko so se tudi nad Ameriko zgrnili temni oblaki, da vzklikamo; kje so tisti zlati časi, ali se še kedaj vrnejo? Upajmo, da se bodo vrnili. Bog še živi in kadar se bo njemu zdelo da je dovolj, pa bo vsega zla konec. — Bog se nas usmili in odvrni od nas ter strašno šibo vojne. Kuge, lakote, reši nas o Gospod. — Vsem članicam našega društva Pozdrav! Mary Marinčič, preds. TARZAN (389) PREPOZNO (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs T __ V.MTEU THE THE WEIRD RHYTHM OF earthd&um grew faster, the dance grew wilder. Mfer j-SSWP INI A FRENZY OP DESPERATION. TOMMY FLUNG HIMSELF AGAINST THE ORCLE OF APES. THEY DROVE HIM BACK. he dashed forward, though he realized he coulo never reach her in time..^- Pošastni zemeljski boben se je oglašal vedno hitreje, tudi ples opic je postajal od trenutka do trenutka bolj divji* V blazni brezupnosti je Tommy planil proti opicam, ki so skakale v krogu, toda so ga odrinile nazaj- Od daleč je Tarzan "zaslišal bobnenje zemeljskega bobna. Takoj je pomislil, da je nporda Tarzela postala . opičja žrtev. Hitel je kolikor je mogel, četudi je spoznal, da nikakor ne more priti o pravem času na mesto. Petek, Id. februarja 1942 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Družba Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Z edin jenih Dri« vab f Al;At 111 Inkorp. v dri. Illinois Severna Amerike. wOTCC J Olid t, HL 14. maja 1915. Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi sa enega, eden za vse," GLAVNI ODBOR; Predsednik: George Stonich. 257 Lime Street. Joliet. Illinois 1. podpredsednik: Frank Tnshak, 716 Raub St, Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa, I1L Tajnik: Frank J. WedU, 301 Ljjne Street, Joliet. I1L Zapisnikar: John Nemanick, 650 N. Hickory St. Joliet. I1L Blagajnik; Joseph Klepec. 90J Woodruf Rd., Joliet. 111. Duhovni vc*4ja: Rev. llatbew Kobe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalsr, 351 Na Chicago St., Joliet, I1L NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St, Chicago, III. Joseph L. Draslsc 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet I1L POROTNI ODSOR: Joseph PavUkovich, 39 WincheU St, Sharpsborg, Pa. Mary Kovadch. 2294 Bios Island Ave^ Chicago, 111. John'Deaia, 2730 Arthington Ave, Chicago, IU. Predsednik Atletičnega odseka: Frank Likovich. 602 North Bluff Street Joliet Illinoii. r* URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenes", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, Ifl. I Do 1. jan. 1941 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter □jih dedičem rasnih posmrtnin, po&kodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mesta Zdr. držav z ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 55 let. V mladinski oddetek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se sa $25C.OO, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole l ife. Twenty Payment Life hi Twenty Year Endowment Vsak certifikat nod denarno vrednost katera se vsako leto viša. Poleg s m rta in e izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi sa razne operacije in poškodnine. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD. je 111.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovtnski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno sreaol Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ust- meno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet. 111. -*'•■•••• .......... Lansko leto smo pridoibli 143; vsem gl. odbornikom, zlasti pa novih članov in članic, umrlo jih je 21 v odraslem oddelku in ' sobr. gl. tajniku, ker je bil vedno točen in vesten, da smo lah- eden (1) v mladinskem oddelku, in to je največ umrlih v enem letu od začetka poslovanja, in kar jih je bilo suspendiranih, izpolnili 16 let, in ne prestopili v odrasli oddelek, tako da smo napredovali samo za 53 novih članov in članic. Zaradi tega, ker je ravno to leto £0 let, od kar se je nameravalo ustanoviti mladinski oddelek, zato bi priporočal, da imamo za ta oddelek kampanjo pod imenom — "20 letnica Ustanovitev mladinskega oddelka". ko složno delovali, kar upam da bomo tudf v bodoče. Z bratskim pozdravom, Joseph Klepsc, blagajnik. Poročilo blagajnika se enoglasno sprejme. Na to pride govor Defense Bondov, nakar je brat Klepec predlagal in brat Glavach podpiral, da Družba authorizira nakup Defense Bondov za svo-to $60,000.00. Enoglasno sprejeto. Ker se sedaj nahaja nad sto tisoč dolarjev v blagajni, je bi- Kajti ta oddelek je bodočnost lo predlagano in vsestransko podpirano ter sprejeto, da kadar se delajo transakcije pri posojilih, da zraven predsednika, tajnika in blagajnika, da je navzoč najmanj tudi eden nadzornik. Zadeva glede (war clause) naše organizacije in dolžnost nas vseh veže, da se za ta oddelek potrudimo. Znano vam tudi je, da je Družba kupila že nekaj Defense Bondov, in jaz sem zato kakor je tudi naš blagajnik, da ZAPISNIK LETNEGA ZBOROVANJA D. S. D. Dne 29. januarja 1942. Krna-lo po pol deveti uri so se zbrali sobratje glavni nadzorniki, Andrew Glavach, -in-'Joseph Jerman. Zaradi dela ni bilo mogoče se drugemu nadzorniku Joseph Drašleru udeležiti zborovanja. Po kratkem pozdravu sta pričela s revizijo knjig tajnika in blagajnika, kar sta našla da je vse v pravem in lepem redu, in da se vse popolnoma strinja. Po končanem delu Be podajo na banko, ker so pregledali vse listine in premoženje DSD. Našli so vse v pravem redu in da se vse strinja s knjigami tajnika in blagajnika. Popoldne ob tretji uri se prične seja glavnega zborovanja. Predsednik otvori sejo s molitvijo. Navzoči so bili sledeči : Predsednik, George Sto-nich, tajnik, Frank J. Wedic, blagajnik, Joseph Klepec, nadzorniki. Andrew Glavach, in Joseph Jerman. Predsednik vpraša, ako so pregledali knjige tajnika in blagajnika in v kakem stanju so jih našli. Brat Glavach, predsednik nadzornega odbora poroča, da so vse natančno pregledali in da je vse v najlepšem redu, in da se vse popolnoma strinja. Kavno tako poroča sobrat Joseph Jermap. Knjige so podpisali, in poročilo nadzornikov se odobri. Temu sledi poročilo glavnega predsednika. Poročilo fL predsednika Cenjeni mi sobratje glavni uradniki! Zopet smo se danes zbrali na letni seji glavnega odbora v uradu DSD, v reviziji knjig, v pregled posojilnih listin, obveznic, bondov in vsega premoženja, ki je last DSD in spada v delokrog glavnih odbornikov DSD. Razvidno je, da je DSD v, preteklem letu 1941 doživela lep finančni napredek, kljub temu, da je imela izvanredno veliko smrtnih slučajev, kakor tudi operacij in bolniških podpor. Glavni odbor pričakuje, da bo v letošnjem letu 1942, dosegla okrog $100.000 svojega premoženja. Istotako je DSD tudi nap re- se na današnji seji odobri, da za vojake, ostane kakor svet°- Družba kupi za večjo svoto teh bondov, recimo za $50,000.00 to pa ni rečeno, da se jih za to svoto kar naenkrat kupi, ampak poredoma. Ker je razvidno, da bo tudi več naših mladih članov poklicanih v vojaško službo, sem se posvetoval s našim aktua* jem, da če ima on kaj nam v ta namen poročati, kar nam odgovori da dosedaj zadostuje točka sedem (7) v naših novih certifikatih, in če pridejo pozneje kakšne, ne sedaj predvidene stvari, se lahko pa ob tistem Času rešijo. Ker sedaj naš aktuar ob koncu vsakega leta po odstotkih razdeli v sklade vse naše dohodke, zato nimam pri mojem poročilu, kakor po navadi pregled skladov, in to bo poroča-no, kakor hitro on nam poda te vano po aktuarju Na to pride govor o kampanji mladinskega oddelka. Po kratki debati je bilo predlagano in podpirano, da se otvori kampanja za mladinski oddelek od dne 1. februarja naprej skozi celo leto, in to pod imenom 'Kampanja 20 obletnice Ustanovitve Mladinskega Oddelka". Enoglasno sprejeto. Predlagano in podpirano, da nagrade za vsakega novega člana(ice) tega oddelka je $1. zraven pa 50c za zdravniško preiskavo. Sprejeto. Nagrade za odrasli oddelek ostanejo 50% od prvo letnega asesmenta. Plača se tudi za zdravniške preiskave $2.00. Pride debata glasila. Predlagano in podpirano, da glasilo ostane po starem, in to po sedanjih eenah. Sprejeto. Brat tajnik priporoča "Kon- dovala v članstvu, vendar pa ne, kakor smo pričakovali, ker seveda, nekatera društva se pač niso še predramila glede kampanje, ki je bila proglašena po glavnem odboru v zadnjem letu. Toda, smemo upati, da se bo to nadomestilo v letošnjem letu, v kar nam pomagaj Bog! Ker imamo še nekoliko zamrznjenih bondov v mestu Lockport in Rockdale, jaz priporočam, da glavni odbor nemudoma pride v dotiko s tistimi politikarji, da že pride o tem do nekakega zaključka. Predragi. Znano je nam vsem, da se sedaj nahajamo v svetovni vojni št. 2. Radi tega priporočam, da tukaj pokažemo svojo patriotičnost napram ' svoji vladi in Združenim državam Amerike s tem, da jo finančno podpiramo in kupujemo Defense Bonde, kolikor nam je mogoče. S tem bomo pomagali naši vladi in samim sebi. Drugega posebnega nimam za poročati, kot samo to, da namerava glavni odbor DSD kupiti Defense Bondov" za svoto $50.000.00. To naj bi bilo v zgled članstvu, da naj v vseh zadevah pomaga vladi premagati nazizem, fašizem in japo-nizem. Sedaj se pa vljudno zahvalim glavnim uradnikom za lepo in složno sodelovanje in izkazano naklonjenost ter bratsko vzajemnost. Prav tako se zahvalim društvom in celokupnemu članstvu. George Stonich, predsednik. Poročila predsednika se enoglasno sprejme. Poročilo tajnika. Cenjeni mi sobratje glavni uradniki. Predstoječi računi, kakor vidite nam kažejo, da naša organizacija vedno raste naprej in naš napredek je jako povoljen, to tako rekoč v finančnem ozi-ru, za napredek v članstvu pa rabimo še dosti pomoči. Ne vem zakaj je tukaj tako malo zanimanja pri enih naših društvih, katera se sploh nič ne ozirajo na apele in kampanje, katere jih glavni odbor razpihuje. račune. V zapisniku zadnje konvencije se vidi, da je bil to! A „ . , . . , .. sklep tiste konvencije, ker je to' \eat. ,n dabl dali eno nagra-^ ™ do tistemu, katen bi med letom] spoznan po glavnem odboru da tudi dovoljenje po državnih zakonih, ker smo nad 100 /c solventni. Zahvalim se v«m za složno in skupno sodelovanje, ter u-pam in želim, da tudi tako ostane za naprej. Poročilo tajnika se vzame na znanje. Poročilo blagajnika Cenj. sobratje gl. odborniki: V čast si štejem poročati vam na tej letni seji o svojem poslovanju. Gl. tajnik, sobr. Frank J. Wedic, je predložil svoje obširno poročilo. Ravno tako sem vam jaz predložil v pregled svoje knjige in videli ste vse, zato ne bom bolj obširno poročal, temveč le bolj na kratko, kakor sledi: Dne 1. julija je štele premoženje DSD .$90,869.07 Bančne vloge skozi ta čas so znašale.. 45,558.11 Vsa izplačila za ta čas pa so znašala 40,116.37 Preostanek znaša dne 31. dec. 1941 $97,470.76 Samega dobička pri prodaji in nakupu obveznic je bilo do tisoč dolarjev. Nevplačani ases-menti, dozorele obresti in inventar premičnega premoženja se ceni na več tisoč, kar svedo-či, da se zdaj premoženje D. S. D. ceni sto tisoč dolarjev ($100,000.00). Iz predloženih poročil smo lahko vsi prepričani, da je tudi tekom minulih šest mesecev naša dična organizacija prav lepo in zdravo napredovala. Premoženje DSD je v najlepšem redu. Naše obveznice in posojila se izboljšujejo vsak mesec, vsled tega smo lahko prepričani, da se tudi viša nje solventnost. V letošnji kampanji sem storil kolikor mi je čas dopuščal. Nadejam se, da bomo v l>odoče storili 2 združenimi močmi še veliko več. Upam, cia bodo tudi drugi, ki lani niso veliko storili, nastopili pa letos k sodelovanju za večjo DSD. Za ves uspeh gre najlepša hvala vsem cenj. sobratom in sdsestram, ki so doprinesli svoj delež za večji napredek. Posebno pa se jaz zahvaljujem je imel (a) najboljši in pomenljiv dopia v glasilu glede kampanje in Družbe. Predlagano in vsestransko podpirano da se ta kontest o-tvori in da je nagrado $10.00. Vsak član ali članica je lahko v tem kontestu s svojim dopisom, vzemši vsi glavni uradniki (ice). Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se plača svota $90.00 za poroštvo glavnih uradnikov. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se ponovi članarina $10.00 v American Fraternal Congres. Sprejeto. Prečitajo se pisma od društev, in posameznih članov, ki vsebujejo razne nasvete za korist organizacije itd. Brat glavni tajnik predlaga in vsestransko podpirano, da se ista vzamejo na znanje in se kolikor mogoče upoštevajo. Sprejeto. Predlagano in podpirano, da se tudi poskusi liquidirati posojila, katera so tako rekoč zamrznjena. Sprejeto. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan in se nobeden več ne oglasi, je predsednik zaključil sejo s molitvijo ob peti uri. Geo. Stonich, predsednik, Frank J. Wedic, zapisnikar. -o- JOLIET BOWLING NEWS HOLY FAMILY* SOCIETY MEN'S LEAGUE j The Presidents have contentions of winning the high honors in the league this season, as quoted by Captain Frank (Beer Baron) Ivnik. Outstanding bowlers on the nite were as follows. TEN HIGH SERIES 1. Judge Kubinski ...»....... 538 2. Vine Likovic .........526 3. Tom Plese .................516 4. Doc Zelko ................... 506 5. Emery Subar................. 501 6. Len Wedic ...................... 464 7. Math Terdich................. 461 8. Ralph .Wedic .................. 453 9. Joe Savol .........;.............. 449 10. Frank Ivnik.................... 428 Judge Kubinski has had the high series for the past two weeks. Judge is a mid-season bowler, and is sure to bring his average up to the other main contenders. Vine Likovic, also has had second place "ten high" for the past two weeks, which one may say is sure consistency. Vine is also a member of the Holy Family Society bowling team which is entered in the Joliet city tournament. Tom Plese, a new comer came along in grand style at the last bowling session. Tom had games of 178, 175, and a 163, which is good enough for any tournament prize. Len Koche-var was absent Wednesday nite and his team really missed him,' Len's carrying a 171 average' which is high in the league followed closely by Shoe Subar. THE AVERAGES To and including Feb. 4 1. Len Kochevar ....................171.28 2. Shoes Subar ...................171.23 3. Tom Plese ........................166.4 4. Vine Likovic........................164.7 5. Len Wedic...........-...........„..163.6 6. Ralph Wedic ..................161.9 7. Harold Raub .....................158.16 8. Judge Kubinski ................158.7 9. Clarence Wedic ...............158.— 10. Ted Rusco .........................157.14 11. Joe Savol ...........................157.9 12. Doc Zelko .........................„152.38 13. Fred Suhadolc ...................152.9 14. Emil Ramsack ....................150.32 15. Joe Zelko ...„......................149.39 16. Frank Ivnik .......................146.35 17. Frank Wedic ..............._.....145.15 18. Matt Terdich ...„.................143.1 19. Joe Slapnicar ___________________136.39 20. John Papesh ................... .121.— HIGH SINGLE GAMES 1. E'.nery Subar _____________________ 234 2. Ralph Wedic ..........................223 3. Len Kochevar...................... 209 4. Vine Likovic .......................... 208 HIGH TEAM SINGLE GAMES 1. Treasurers ..........................f 961 2. Vice Presidents _________________ 895 HIGH SINGLES 3 GAMES 1. Emery Subar ...................... 600 2. Len Kochevar ..................... 578 3. Vine Likovic ...............^......... 556 4. Judge Kubinski ..........!......... 556 HIGH TEAM 3 GAMES 1. Treasurers .............___________ 2587 2. Secretaries ........................... 2452 Keep 'Em Flying! Your Bowling Reporter. P. S. Nice to see the bowling enthusiasm shown by the St. John's Lodge, Chicago. Keep it up Mr. S. Kosar and Mr. A. Glavach, keep it up. -o- HOLY FAMILY LADY BOWLERS STANDINGS Editors Won........ 29 Lost........ 19 Marge Jamnik.......... 153 173 162 Dolores Wedic .......... 107 124 109 Betty Buchar ............ 94 133 127 Jennie Bambic ........ 114 139 115 Jose Vancas .......... 162 156 122 you a lot of luck. Violet Floyd, and her tricky hook ball have not been doing so well lately. Violet, we know you can control it, so let's see you get some of those nice strikes again. Alma Tonelli, didn't bowl Wed. night, and we sec that she is getting a little discouraged, as last week she told one of the members on the team, she would like to give up bowling. Gee, Alma, we sure will miss you, but we have hopes you will change your mind. The girls need you. . The Editor bowlers are working hard and are planning to take the Recorders this season, but they are going to give them a fair chance to catch up, which will be more interesting bowling neck and neck. Last week we stated we may publish a 200 game this week, but we have a disappointment for you, as none of the girls were that lucky, but they all worked hard. Marge Jamnik was high bowler of the night with a score of 173 and Jose Vancas with a score of 162 of the Editors. Betty Drager was high bowler of the night with a score of 155 and Zora Zelko— 146 and Violet Floyd—145 good games ox the Recorders. Well, bowling fans this is all the news for this week, but we assure you we will have more next week. Keep 'em flying! Your reporter, Captain of the Editors. -o- ST. JOHN D. S. D. LODGE Chicago, III. Going on the fifth week since our bowling league has been organized we're coming along nicely. The boys are getting better all the time. Say, have you noticed Frank Gla-vach's scores of last week. His girl must have been extra nice to himjbr else got him angry because he sure was burning 'em in there and got himself good series including the high game. " The pin boys are having plenty of trouble with that Steve Kosar's fire ball. In getting his spare he sends one of the pins across the next alley almost killing the pin boys than knocking over half of the pins there. Some spare. Oh, Mr. John Toplak was in trouble, he was moving pianos Saturday and Sunday, he was down looking for duck pin ball. He said the ladies ball was too heavy. Nice going boys, just keep up the good work and don't forget Uncle Sam. Steve Kosar, Sec'y. ST. JOHN'S DSD. BOWLING LEAGUE Name Aver. Series H.G. John Lauretig _.. 157 478 178 Steve Kosar........ 140 441 166 John Turner ______ 132 386 159 John Haidnyak.. 132 404 158 Frank Glavach.. 125 433 158 John Toplak ...... 118 326 141 John Chiacig_____ 116 342 143 And. Glavach...... 112 304 137 Joe Dovecer........ 103 274 119 Mike Lonec........ 90 286 114 High Game won by: Frank Glavach Score: 158 Handicap: 46 Total: 204 -0- Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-reče! Listen to s PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Pjogran^ of ^ YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP 1520 kilocycles (Top of the Dial) 725 635 February 4, 1942. STANDINGS Won Secretaries .........—- 33 Presidents.............. 31 Treasurers .......-..... 25 Vice Presidents ..... 12 Well, have you seen above standing, notice Lost 18 20 26 39 the the Presidents, yes they are now but 2 games out of first place, due to the fact they won all 3 games from the first place Secretaries on the nite of Feb. 4th, at the Bowl Era alleys in Joliet. The Presidents had very little trouble in capturing their all important games. The Treasurers also came along in fine style and easily won 3 games from the Vice Presidents who at one time were real contenders for league standings Totals.......... 632 Recorders Won........ 19 Lost. Eve Subar ................. 117 Zora Zelko ................ 146 Bettly Drager............ 124 Violet Floyd ............ 117 Low Score ______________ 94 Totals.......... 598 645 62^ j February 4th, was another night for the Holy Family Lady Bowlers, at the bowl era alleys, bowling on lines 13-14. The Editors, who have been ahead of the Recorders all season, have again won three games from them Wednesday night, now putting the Editors up ahead ten games. Come on Recorders, the Editors stated they would give you a chance to catch up next week, so what do you say. Let's see you all do your stuff. Eve Subar, is due to bowl a 200 g^me, how about it, Eve? Zora Zelko, is starting to show us how she can bowl. Better keep it up, Zora. Betty Drager, has been doing well all season, and may be will surprise us with a 200 game, also. We know you can do it, Betty, so come on we are all wishing NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim in s tužnim srcem sporočamo in naznanjamo. vsem našim sorodnikom, znancem in prijateljem, da je nam preminula ljubljena soproga, in mati MARIJA BREGAR (roj. IMPERL. p. d. PETROVA) V soboto 31. januarja 1942, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se je vršil v torek 3. febr. iz hiše žalosti v cerkev Presv. Srca, s pelo sv. mašo zadušnico. katero je daroval župnik prec. g. S. D. Bernardi in od tam na katoliško pokopališče v Granvillu. • Pokojnica je prišla v Ameriko leta 1S04 in je bila rodom is vasi Ledina, fara Sevnica na Štajerskem. Ob.tej priliki želimo sahvaliti prav iskreno in prisrčno vso in vsakega, karkoli je kdo storil za pokojno v času bolezni in ob času njene smrti, kakor tudi ob času. ko je ležala na mrtvaškem odru. Posebno želimo zahvaliti preč. g. S. D. Bernardi za podelitev sv. popotnice pokojnici in za njegova tolažila ob zadnji uri. kakor tudi, ko so prišli molit k rakvi pokoj nice, potem za opravljene lepe obrede v cerkvi in lepi govor ob rakvi v cerkvi, kakor tudi ko so spremili truplo pokoj nice na pokopališče. Dalje želimo iskreno sahvaliti vse. ki so prihiteli od blizu in daleč na pogreb pokojnice. Posebno družina Frank Imperl is West Allisa, Wis., katerim je bila pokojnica teta. Potem Mrs. Johana Mustar is Jeiieia; potem Mrs. Uršula Skubic in Mr. Jakob Jeklič iz Carbon Hill, IlL Dalje želimo najprisrčneje zahvaliti vse, ki so dali avtomobile na razpolago, darovali vence in cvetlice za h krsti pokojnice. Najlepša zahvala tudi društvu sv. Cirila in Metoda, štev. 8, KSKJ. za krasni venec. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni še sinu Johnu Imperl, is Jolieta, ki je prihitel in nam bil v veliko pomoč in tolažbo v teh naših težkih in žalostnih urah. Pokojnica je imela v stari domovini brate in sestre, ki pa ne vemo, koliko je še živih vsled današnjih razmer v domovini. Tukaj pa zapušča žalujočega soproga in 11 otrok, ler 18 vnukov in vnukinj. Prav posebna iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so darovali za sv. maše zadušnice za pokojnico. Sorodniki in prijatelji (ce) so naklonili za pokojnico kar 48 sv. maš, kar je najlepši duhovni šopek na njen grob. Istotako zahvala vsem onim. ki so nam poslali brzojavna sožalja v teh žalostnih urah. Vse, ki so prispevali za sv. maša. za cvetUce in vence, in vse. karkoli je kdo storil za pokojnico ali nas v teh žalostnih dneh, najprisrčneje zahvaljujejo. Radi bi navedli vsakega z imenom, toda preveč je vseh in bi mogoče kakega izpustili, kar bi ns radi, zato naj velja tu ns iem mestu skupna prisrčna zahvala vsemi Ti preljuba soproga in draga mati pa vedi, da se s težkim srcem poslavljamo od Tebe. Nikdar ne boš šla nam iz spomina. Spavaj v miru v Bogu, dokler te ne obudi angeljska trom-ba. Tvoj duh pa naj se veseli nad zvesdami, dokler se snide-m o tam gori, kakor nam govori sv. Kriz. Žalujoči ostali: JOSEPH BREGAR, soprog, in vsa družina in sorodniki. Standard, Illinois, 6. februarja 1942. Stran 4 AM£KULAASU ILOVMtt Petek, 13. februarja 1942 SAMOSTANSKI LOVEC LUDVIK GANGHOFER Kakšne kvasiš, gospodar! Kadar bodo pit sali na čast vsem pomočnikom v sili, ta-kr: .t utegnem iti." ' Hehehe! Dekle kar norf od veselja. Nsj nori! Naj si izbere fanta. Hehehe! Mcrda ji bo po godu novi samostanski lovec. Tudi ta bo na rajanju. Prav prejle ko je šel tod mimo, ji je obljubil, da pride prav gotovo v nedeljo, navsezgodaj že!" Menda se je zdelo Egerju posebno važno, da je njegovi Cenci baš ta plesalec zagotovljen ; kajti spregovoril je vsako besedo s poudarkom, kakor bi bile šilingi, ki jih šteješ na mizo. In kakor preštejemo, da se ne bi zmotili, zadnje novce še enkrat, tako je Eger ponovil zadnje besede: "Da, navsezgodaj že!'* Volfrat j-2 je naglo vzravnal in ošinil z iskrami v očeh kmeta, ki mu je veselo po-mežikoval; nato si je obrisal s čela mrzli pot in delal dalje. Z obema rokama je privzdignil težko Kristusovo podobo, da bi jo del na krošnjo, obloženo z mehkimi šopi sena. Toda kako slab je bil v rokah! Skoro bi mu podoba zdrknila na tla; pri tem se mu je trn iz Kristusove krone zadri do krvi v lice. Obrisal se je in -pogledal roko. In takrat se mu je zazdelo, kakor bi mu nekdo govoril, tesno na uho in čisto tiho, ne Eger, nekdo drugi. Pa sta bila tu vendar sam«! Zmajal je z glavo in 4 segel po vrveh, toda mrzla groznica mu je šla prav do srca. "Bodi, bodi! Se Boga mi potari!" se je zasmejal Eger. " Potem ne bo pustil zra-sti niti šopa* trave na moji planini. Hehehe!" Volfrat ni odgovoril. Trdno je prepei vrvi okrog rezljine, da bi se ne mogla premikati na krošnji. Eger ni gleda na Volfrat o ve roke. samo v njegov obraz. "Tvoji.gre na bojše, kakor mi je pravila C&lča,'* je dejal po preipolku. "Da, da. dobra jed in pijača, polom bo že prišla spet k sebi, sedaj na spomlad, ko bo bolj toplo. Toda kaj pa uočne tvoj otročiček, tvoja mala? Z njim je pa slabo, sem slišal/' Volfrat je samo prikimal, toda prsi so mu napele, kakor bi hotele počiti. "Tako močen in zdrav otrok, kaj vse ne zadene takega reveža," je nadaljeval Eger in kimal z glavo. "Kako se je pa pričelo?" Volfratu je zastajala beseda, ko je govoril o otrokovi bolezni. "Ti, Polcer, to je pa prav tista bolezen, za kakršno bi bil valptov najmlajši lansko zimo skoroda umrl, grobar je že čakal, zares ..." "Opravil sem, gospodar," mu je segel Volfrat hripavo v besedo. "Prav, prav!" Eger je stopil h krošnji, potresel rezljino in povsod poskušal, kako je pritrjena. "Mislim, da bo, samo tule, glej, tule, ne leži še na trdnem. Stopi tjale po dober zgrabi ja j sena in zamaši to luknje. Da, Polcer, kar umiral je že otročiček in živ človek bi ne verjel več, da bo u-bogi črviček še kdaj stopil na noge. Kaj pa je?" Volfrat je stopil do nakopičenega sena in zagrabil, kar ga je mogel objeti z rokama. Tedaj je pa začutil v roki nekaj trdega in privlekel ven. Samostrel! V Vol-fratovem obrazu je zaigral bloden nasmeh, "Gos}x)dar, kako pa pride orožje le-sem?" "Kako naf bi prišlo?" se je nasmehnil nagovorjeni. "Nog nima, ga je moral nekdo sem pač položiti. Da, Polcer,«da ti povem, ko so ljudje že mislili, zdai, zdaj bo udarila revčku zadnja ura, so mu navsezadnje dali še nekaj, in kaj deš? pomagalo je! Kakor po čudežu! In zdaj skače otročiček spet po svetu, živ in zdrav ko žrebiček! Bilo bi res škoda, ako bi moral zgniti." Smrtnobled je stal Volfrat ob senu in stiskal samostrel, kakor bi mu hotel držaj zmečkati v svojih železnih rokah. "In kaj je bilo, kmet, kar je otroku pomagalo?" "Krvavi cvet divjega kozla!" Volfrat se je obrnil proč. Mirno je poskusil tetivo in zaklop pri samostrelu, prikimal zadovoljen, omotal orožje popolnoma s senom in ga vtaknil na krošnji v luknjo pod podobo. Potem je vstal, si otresel senene bilke z obleke in dejal: "V soboto ponoči, gospodar! Po delu pridem in naložim Boga." "Prav, Polcer! Pomagaj meni in pomagal boš sebi." "In če pridem in prinesem . . ." "Kakor sem rekel. Jaz sem Eger!" Iztegnil je roko in Volfrat je krepko udaril vanjo. Ko je prišel varilec domov, ga je Gitka čakala na temnih vratih. "Pojdi vendar, kako le moreš tako dolgo izostajati," se je našobila. "Zefa je že legla. Pojdi, večerjo sem ti postavila zunaj na ognjišče, v izbi bi utegnil zbuditi otroka." Šel je v kuhinjo in sedel ob ognjišče, kjer je začenjala ugašati že zadnja žerjavica; samo rdeč odsev je še polnil prostor. Gitka je hotela sesti obenj, toda porinil jo je proč ip rekel: "Pojdi spat, dekle!" Odkimala je, zakaj govoriti je hotela z njim o pomoči, ki se je medtem nanjo domislila. Toda komaj je omenila gostaščino, je že dejal: "Le lezi spat in si ne beli glave. Gostaščino že imam, Eger mi posodi denar." Gitka je onemela od veselja, samo roke je sklenila, nato p^ je odbrzela, smuknila v izbo, tipaje našla posteljo in se oklenila Zefe okoli vratu. "Ima jo, ima jo!" Žena je takoj spoznala, o čem Gitka govori. "Kajne, prej še ni imel denarja?" "Samo skrb sem ti hotela prihraniti," je šepetala Gitka. "Kje je pa dobil?" "Eger mu je posodil." *""Pa je le dober človek," je zajokala Zefa in sklenila roke. Tako iz srca pač ni še nikdo molil za Egerja, razen morda on sam. Gitka je dahnila poljub na vroče čelo spečega otroka in je smuknila v svojo kamrico. Ko je legla, je jokala in se smejala, eno za drugim venomer. In pri tem je molila svojo navadno večerno molitev, pa še en očenaš kot dodatek. Ljubi Bog ga je zaslužil danes, zakaj samo on je ustvaril ta dva dobra, dobra človeka, E-gerja in Hajma, in od obeh je bil Hajmo prav gotovo še boljši. Da ni nič pomagal, vendar ni bila njegova krivda. Zares, nič ni hotela odščipniti Egerju od njegovih zaslug. Toda Hajmo! Ta bi bratu denarja ne posodil, ne, daroval bi mu ga! Ali bi ga pa tudi imel?" Ko je prišla Gitka v svojih mislih do tega vprašanja, se je morala zasmejati. Razigrano se je zleknila, prekrižala roke pod glavico in zabrundala pesem o telohu: Strm, strm je breg, pokriva ga sneg — (Dalje prih.) VESTI IZ SLOVENIJE -' i y mesecu avgustu so Nemci v okolici Bleda ustrelili 90 Slovencev. Padli so nedolžni, žrtve nacijskega "maščevanja". Ustrelili sor jih, ker Nemci niso mogli najti in ujeti pravih krivcev raznih poškodovalnih dejanj. Poltem Času je bilo v predelu Gorenjske, ki so jo zajedli Nemci, ustreljenih več sto žrtev. Vse ustrelitve odreja civilni komisar na Bledu Kutsche-ra, sudetski Nemec, ki si je pridržali pravico postreljati poljubno štovilo talcev, zaprtih po vseh večjih krajih Gorenjske za vsak sporočeni mu upor ali razžalitev nemškega vojaka. Ubijanja se ponavljajo skoraj vsak Proti koncu okto'ora so na Bledu v enem dnevu ustrelili 16 talcev. Preseljevanje Slovencev iz štajerskega dela Slovenije se nadaljuje po načrtu. V nekih predelih južno od Drave Slovencev ni več. Ostati sme samo tisti, ki postane član nacijske organizacije in se zaveže, da ne bo več govoril slovensko. Sa--nomori se množe. Pri p r eseje van ju se pazi posebej, da ne bi bila dvav Člana iste rodbine zgnana v isto pokrajino. Mimo ^Iezije in Vzhodne Prusije se kot kraj prisilnega naseljevanja zlasti omenjajo vzhodni predeli Poljake. Izgoni Slovencev v Srbijo so prenehali. Kot razlog lemški krogi navajajo, da nočejo, da bi srbske uporniške sile dobivale pomoč še z daljnjim številom Slovencev. * Dne 15. oktobra so Nemci proglasili pridružen je štajerskega dela Slovenije k 'rajhu'. Prva posledica tega je bila odredba civilnega komisarja v Grazu dne 20. oktobra, s katero se ukazuje izgon vsega slovenskega prebivalstva iz pridruženega ozemlja. Od 24. oktobra do srede novembra so že izgnali 12.000 Slovencev. Prisilno izseljevanje se nadaljuje po načrtu. V Berlinu je bil sprejet načrt o preselitvi vsega slovenskega prebivalstva iz zasedenih krajev v 'rajh' kjer ga bodo uporabili pri delu v vojni industriji. Nemško besedilo načrta pristavlja: "toda predvsem v najslabše kraje". V delu Slovenije, ki so jo zasedli Nemci, je 143 župnij oii 277, polnega števila župnij, ki spadajo pod ljubljansko škofijo. Pred zasedbo je izvrševalo v tem delu Slovenije "dušno pastir-stvo 245 duhovnikov. Danes so tam še štirje. Trije smejo darovati sv. mašo, četrtemu pa ni dovoljen pristop v cerkev. Prepovedane so pridige in občevanje s slovenskim prebivalstvom v slovenščini. Razen omen je-nih štirih so vsi sposobni duhovniki pregnani in zaprti v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji. J. M. Trunk: POSLUŠAJTE ¥ vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio liro od 9. do 10. are dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. 3SS 1 , "iL- Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Priporotamo mi pogrebni uvod. Dobite nas Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih in ponoči ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jtf,- CAp stane samo ________________________JvL Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Japonec je udaril in sunil Amerikance, da so odprli oči. Pozno je, upajmo, da ne pre pozno. Menda so se začele pre-mikavat amerikanske vojaške sile. To so tajnosti in morajo tajnosti ostati, ne gre drugače ker nevarnost ni malennkostna in gre za življenje mladih ljudi. Kaka je? Od muh Amerikan-ci niso prj[ vseh nedostatkih Vzelo bo pa časa, ker je prej dosti časa vzelo prazno govorjenje. Nekaj vojakov je bilo poslanih, tako so dali vedeti tudi javnosti, in srečno so prišli in ušli nemškim podmorskim somom tja na Severno Irsko. Sai veste, kako je pri Ircih. Severni del je na Irskem, pa ne spada k Irski, in to druge Irce hudo jezi. Da se Irci vojne bojijo, jim ni zameriti, je zlomek vsako fajtanje, in Irci želijo Angležem vso srečo pri vojni, Ameri-kancem tudi, ampak z enim očesom gledajo južni Irci tudi tja v Berlin, ker ne gledajo preveč radi v London. To so zgodovinske razmere. Severna Irska je južnim Ircem trn v peti. Pa pridejo zdaj tja amerikanski vojaki. To je od sile. Malo zagodrnjali so, pa so pristavili, dar\se nočejo z Ameriko fajtati. Well, zdaj so amerikanski vo jaki ne severnem Irskem. Upajmo, da kmalu kaj slišimo, ka^o se bodo postavili, ko pride do resnega fajta, ker na Irskem še ni fajta, samo prišli so tja. Razume se, da niti vojaki ne morejo misliti vedno le na fajt saj ne nehajo biti ljudje, ko oblečejo vojaško suknjo. Gavpt-man je nagovoril slovanske fante pred fajtanjem se ve po nemško v tistih dneh, da se "£>o treba zaviti v plajšč patriozma . . Slovenski feldbebel je moral prestaviti, da bi fantje razumeli, za kaj gre. Pa se je feldbebel odkašljal in dejal: "Fantje, gospod gavptman so rekli, da bo dež in bo treba montlne pripra- viti ..." Ali so bile kake govorance tudi na amerikanske fante* ko 30 prišli na Irsko, ne vem, ampak fantje so najprej popraševali tam na Irskem, po čem so cigarete in kako je kaj s puncami. Tako se je poročalo. Brez zamere za fante, oblečeni so pač še v prejšnje plajšče, ko nosijo vojaške suknje. Cigarete in punce . t . Meh za smeh. REKORDNA MNOŽINA DENARJA V CIRKULACIJI Washington, D. C. — Tekom meseca januarja je bilo denarja v cirkulaciji za nekaj več kot 11 miljard dolarjev. To je več, kakor ga je bilo še kdajkoli prej v zgodovini. Pred letom dni je bilo denarja v kroženju za okrog 8 in pol miljard. Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, ds s« nanj na-roce! / NEED YOUR HELP S prijateljem po svetu Dober zanimiv Ust, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgili zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES! NE OSTANITE BREZ "Baragove Pratike" ZA LETO 1942. Pratika je zanimiva in gre hitro iz pod rok. Kdor se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujai, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo: 30 centov kar jc poslati v gotovhii, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois DR. J. L UR31CH ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road 1—3 in 7—8 P. M. raztin ob sredah Tel. Canal 4918 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 ROJAKI SLOVENCI! kadaK JeIite okrasiti grobove svojih dragih, n e pozabite, da imate na razpolago last' nega rojaka. Postavljam in izdeljujem-vse vrste nagrobne spomenike v vseb naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kopiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVANSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street. JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 KRASNA PATRIOTIČNA SLIKA ## BILL OF RIGHTS" Ta slika je pravi kras za vsako hiio. Sredi je slika točasne-ga predsednika Združenih držav FRANKLINA D. ROOSEVELT A, pod sliko plapola naša zvezdnata a m e riška zastava, pod zastavo pa je besedilo zgodovinske ameriške listine svobodščin in pravic. Okrog pa so slike vseh 30 dosedanjih predsednikov Združenih držav, pod slikami njihovi 1 a s t n oročni podpisi. Velikost 12Yzx 17 palcev. Slika je v okvirju, s leklom za obesiti na steno. Za vsaki urad, za vsak dom je to ena najlepših spominskih patrio-tičnih slik. Vsak. ki sliko vidi, jo občuduje in si jo želi. Te slike daje letos list "Amerikanski Slovenec" kot nagrado za enega celoletnega novega naročnika, onemu ki naročnika pridobi, oziroma, kdor pošlje Upravi eno letno naročnino za "Amer. Slovenca" za Chicago in Kanado $7.00; za zunanjo po Ameriki $€.00. Po-služite se prilike, da boste deležni te lepe izredne nagrade. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois