Gospodarsfvo. ŠE NEKAJ O ŠMARNICl IN DRUGIH SAMORODNIH TRTAH. (V o d g o v o r zvestemu p r i j a t e 1 ] u šmarnice.) Kolikckrat v življenju se pripeti, da človek zajde nehote na p>ota, kjer ga zadene nesreča in nešteti so bili slučaji, da je nepoučen človek zavžival snovi, vsled katerih je moral uunreti. Še danes praviza^prav ne vemo natanko, koliko strupa povži»fmo v tem ali drugem živilu ali pijači. In č€ bi to tudi vedeli, bi se zavživanju gotavih tvarin tmžkone ne o-drekli, bodisi iz gole kljuibovalnosti napram prijateljskim opominom, ali pa iz kakišnerga drug^a namena. Saj se tudi tobaku ne odrečemo, dasiravno dotbro vemo, da vsebuje nikotin (kentvična fcmula: CIO H14 N2), ki je strup ea vsako živo bitje, da ne govorimo o ljudeh, ki vživajo opij, morfij, koflcain in druge strupe ter s tem škodujejo setbi in zarodu svojemu. Žival j€ v tem oziTu pametnejša od človeka. Konj ne bo pil vode, kateri smo primešali samo majhen del žganja ali kakšne druge opojne pijače. Naijneumnejša žival torej ve čisto točno, kaj sTne žreti, da ji ne ibo škodovalo, toda naipametnejši človek često ne zna, kaj naj stori, da si ohrani zdravje in zagotovi «srečno življenje. Današnji čliovek 'bi najrajši pognal skozi želodec vse, dobro in slabo, ter se pri tem še čudi, da več ne prenese. Eden zelo nevaraih strupov je metilni alkohol, katerqga nahaijamo v lesu in v sadežih raznih rastlin, pa tudi v šmarnici, kakor to kert\ična analiza jasno dokazuje. Metilni alkcliol (keunična formula: C H3 O H) je rneikai č-sto drugega, nego etilni alkahol (kemična fo-rrtvula: C2 H5 O H), ki iga vseuTJejo žlahtna i-ina. To dejstvo naj vpošteva ig. Ferdinand Pajek od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je v svoiem dopisu z dne 23. junija t. 1. na uredništvo »Slov. Gosp^dai^a« vstal kot mogočen zagovornik šmarnice. V svojern sestavku navaja člankar doslovno sledeče: »Saj tudi druga vina< niso nasproti šmarnici »nedolžni angeljčki« in vsefbirjejo istotako precejšnjo množino alkohola, če tudi ne metilnega.« Te besede zvene skoro takto-, kakor da toi ibilo vse eno, ali vsebuje vino metilni ali etilni alkohol. Temu pa ni tako! Gotova zvrst alkohola je tudi glicerin (kemični znak: C3 H5 (O H) 3) in vendar ne more nadonuesiati eiilnega alkohola. Pod besedo alfcohol razutnnejo kemiki gotovo čez 100 vrst raznih kerničnih spojin, ki imajo to skupno lastnost, da izviiajo iz rastlinstva in nastanejo iz nasičenega ogljikovega vcdika, ako vodik sam nadomestimo s hydroksilno skupino O H. Kemiki ne omenjajo nikjer, da ibi etilni alkohol, t. ]. vinski špirit ali vinski cvet, foil naravnost strupen za človeka, daskavno vemo, da učinkuje v večjih množinah omamljajcče na človeško telo. Nasprotno pa navaiajo, da je metilni alk&hol, imenovan trudi lesni špirit ali carbinol otroven. Dalje piše g. Pajek doslovno: »Kaj pa jie prav za prav šmarnica? Ali je to xes tafeo- smrtnonevarna piijača? Poznain mnogo ljudi, kateri so popili na šmarničrvih vinotočih velike množine š-marnice* pa kljub temu še dane« nočejo umreti vsled zastrupljenja krvi po »metilnem alkoholu in otrpnjenju živcev.« Odgovor. Da, tudi jaz poznam te ljudi f>rav dobno in še mnogi drugi jih poznamo. Vemo pa tudi, da gotovi ljudje irživajo še hujše strupe, n. pr. morfij, anzenik ali mišnico i. dx., pa kljuib tonu nočejo tak^j \imreti. Zakaj nam tega g. dopisnik ne razodene! — Čhcveški organizem je aares čudovito urejerv mašina. Či-m izačuti le sledove strupenih snovi v sebi, začn-e takoj proizvajati profistmp, da si odpoemore k stiske in obdrži na ta način harmoni-čno ali slkladno delovanje vseh oiigaiiicv. t j.: zdravje. Ce pa človek zavžije preveč strupa naenkrat, telo ne more zoper stavhi t«mu svojemu sorvražniku zadostafh mnoiin pioti- Strupa, čegar posledica je neskladnost v posamezniih funkfijah ali opravilih človeškega telesa, kar imenujemo kratkc: ibolezen. G. Pajek trdi nadalje: »Paznam nekaj desetin ljudi, 'ki niso nikdar poskusili niti kapljice šmarnice, pa kljub tema so morali umreti. Ali je pri teh tudi bil vzrok smrti metilni alkohol in otrpnenje živcev?« Tukaj g. dopisnik očividno pozablja postavo Stvarnika, po kateri vsak človek mora umreti, pa najsi je šmarnioo pil ali ne. Da. umreti mora vsakdo, ne glede na to, ali živi pametao, ali se sam zastrupi, ali pa sam obesi. Vendar iz tega nikakor ne sledi, da si sami smemo krajšati življenje na ta ali drugi način. Razen higijeničnih ozirov pa ne smemo prezreti gospodarskih razlogov, ki govorijo za pameten preustroj našega vinarstva v tej smeri ter za omejitev šmarničnih nasadi:v. Kaj še žlahtnega vina ne moremo spraviti na trg, kam naj potem pojdemo s šmarnico, o kateri pravijo vinski poznavalci, da ima okus po stenicah. Radi tega slabega okusa tudi grozdja od šmarnice ne marajo na mizo. Ta dejstva naj izpodbije vnet zagovornik šmarnice, ako ji'h mcre! Naprošam zategadielj g. Pajeka ali katerega njegovih somišljenikov, kojemu leži šmarnica pri srcu, da napiše stvaren, jedrnat spis brez oselbnih napadov, ki naj služi v 'korist dobri stvari. Edinole znanstveno in praktično vsestransko utemeljene razprave morejo razjasniti po|me ter spraviti naše vinstvo na sigurna pota., Osefona prerekanja ao popolnoma brezplodna in ne vodijo na uspehov. V slučaju, da se komu posreči poučiti našega vinogradnika o čem novem in ibolijšem, mu bodemo za to gotovo vsi zelo hvaležni. Dokkr pa tega nihče ne stori, se bomo pač ravnali pic< naukih priznanih veščakov in lastnih strokovnih izkustvih, katera smo si pridobili s trudom tekom minulih desetletij. Vekoslav Štampar. Mariborski trg dne 11. julija 1925. Ta dan je bilo sadja, zlenjave, kakor tudi drugih živil v veliki dbilici na trgu in zato so tudi cene pojenjale, čeravao v gostilnah o tem ničesar vedeti nočejo, ka^ti one prodajajo še vedno po isti visoki ceni, kakor do sedaj. Vsled hladnega vrfemena je bilo tudi 18 slaninarjev na tngu, ki so cene zopet malo zvišali in sicev so prcdajali svinjino po 25 do 30 din., •slanino po 30 din. in drob po 20 din. log; domači mesarji so pa cene malo znižali in so prodajali govedino po 10 do 19 din., teletino po 1250 do 20 din. in svinjino p-> 17.50 do 20 din., klobase po 25 do 40 din., prekaj«no meso po 30 do 40 din., loj po 10 do 15 din. in drob po 8 do 15 din. lcg. — Perutnine in drugih donvačih živali je bilo okoli 1200 komadov. Cene so bile: piščancem 15 do 25 din., večjim 30 do 75 din. za par, kokošem 25 do 60 din., gosem in racam imladim 3O do 40 din., starim 50 do 100 din., puranoTn 50 do 100 din., domačim zajčkom 8 do 50 din., kozličkom 50 do 100 din., kanalčkom tnandeljceTn 100 din., balbcaro 62.50 din., grlicam 30 do 4O din.r ščenetom (mladim psom) 30 din. za komad. — Zelenjava. sadje, druga živila in cvetlice. Cen so bile: krompirjit 7 do 9 din. za mernik (7'A kg), ozironui 1.50 do 2 dm. kg; čebuli lanski 5 din. kig, letošnji 2 do 3 dk\. ig; letošniemu česnu 4 do 6 din. venec, ohrovt 1 do 1.50 din., ohrovtovi repi 0.75 do 1 din. komad, solati 3 do 5 din. kg, glavna-ti solafi 0.50 do 1.50 din., bratzilijanski 1 do 2 din. komad; stročjemu grahu 5 din.7 stročpm pasuIjem 5 do 7 din. kg, grahu 7.50 din. za liter; črešnjam (ki gredo proti koncu) 6 do 10 din. liter, jalbolkom in hruSkam (letošnjim) 10 do 12 din., slivam 12 din., okroglim 8 din., ibreskvaTn 18 do 25 din., marelicam 16 do 20 din., ribizlu 12 din. kg, jagodam 10 do 12 din., borovnicam 4 din., malLnam 8 din. liter, pomaranoaim 1 do 3 din., limonam 0.75 do 1.50 din. za komad; mkku 2.50 do 3.50 din., smetani 11 do 14 din., maslinemu olju 25 do 28 din., bu6nemu olju 18 do 20 din. za liter, maslu 40 din., kuchaneimi maslu 54 din. za ktg, karfijohi 3 do 12 din. komad, sirčku 1 do 7.50 din. za hlebček; cvetlicam različnim 0.50 do 7, oziroma z lonci 20 do 75 din., palmaim v loncih 25 do 100 din. za kcmad. -— Lončene in lesene stvari 0.50 do 150 din. za komad, lesene vile za seno 15 do 20 din., lesene grablje 20 do 25 din., brezove me-tle 2 do 5 din., leseni ročni vozički 800 do 1600 din. za komad. — Semo in slama na mariborskem trgu. Radi deževja, katero je trajalo prejšnijo rvoč, so kinetje pripeljadi samo 4 vozove sena^ in 3 vazove slame na trg. Cene so bile senu 65 do 70 din., slami pa 50 din. za 100 kg. Slamo so tudi prodajali po 2.50 din. za vsaki snop. Veliki živinski in trgovski sejm se vrši dne 25. julija t 1. pri Sv. Urbanu nad Ptujem. Mariborsfco sejmsko poročilo. Prignalo se je: 25 konj, 6 bikov, 337 volov, 528 krav in 24 telet. Skupaj 920 komadicv. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 14. 7. 1925 so fcile sledeče: dcbeli voli 1 kg žive teže od 8.50 do 9^50 din.r poldetbeli voli od 7.25 do 8.25 din., plemenski voli od 6.50 do 7 din., biki za klanje od 6.50 do 7 dm.r klavne krave debele od 6 do 7.50 din., plemenske krave od 5 do 6 din., krave za klobasarfe nd 2.50 do 450 din., molizne kiave od 5 do 7 din., breje lcrave od 5 do 7 din., mlada živina od 6.50 do 9 din., teJeta od 10 do 12 din. Prodalo se je skupno 359 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. julija 1925 se je pripeljalo 341 svimj, 4 koze in 1 ovco. Cene so biJe sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednicv stari komad 55 do 90 din., 7 do 9 tednov stari 125 do 150 din., 3 do 4 mesece stari 250 do 300 din., 5 do 7 mesecevstari 350 do 450 din., 8 do 10 mesecev stari 600 do 750 din.. 1 leto stari 1100 din., 1 kg iive teže 12 d<> 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din., kotza komad 150 din. Prcdalo se je skupno 194 komadov. Mesne cene v Mariboru. Vokn-sko meso od 12 do 20 din., meso od *biko<v, krev in telic od 12 do 20 din., tele- ičje meso od 15 do 22.50 din., svinjsko meso sveže od 15 do 30 din. ŽITNI TRG. Vkljirb slabemu vremenu, ki nas dnevno preseneča z <Jež)em, se je pričela po celi državi žetev. Od vseh strani priihaijajo sedaj poročila o ugodnem paieku iste. Slabe vre rmenske razmere niso dosti vplivale na aazvoj klasj-a. Iz vseth delov države poročajo, da je kakovost novega žita, pred vsem pšenice, izborna in tudi po količini bo letošnja žetev presegla lansko. Ugodna poročila priihajajo pred vsem iz naše žitnice — Banata in Slavonije. Edino Barasvja je letos trpela vsled silnega viharja, ki Je uničil skoraj yes letošnji pridelek. Iz Slovenije so poročila ugodna. V nekaterih krajih so polja trpela vsled nalivov in toče, na splošn.o bo pa pridelek doiber in obilen. Če Bog da še takšno letino koruze in krompirja, pa tudi v Sloveniji ne boano trpeli pomanjkanja, kar se je žaliibcg zgodilo letos po nekaterih krajih, kjer so morali ljudje že na pomlad kupovati moko iin koruzo. — Iz Slovenije še niso znani točni podatki o uspehu žetve, pač pa iz Banata, kjer je žetev že skoro končana ter so ponekod pšenico že zmlatili. PreteHega leta so pridelali na oralu (jutru) 7 metercentov pšeiuce, letos pa 11 do 12 in še več. Takega uspeha že zdavrnaj niso kmetje doseglk Upamo, da bo v Sloveniji uspeh žefrve enako ugoden. Cene so začeie i czirom na novo žito iznatno padati in kupci se vzdržujejo večjih kupčij. Vse čaka na cene, tki se bodo ustalile za novo žito in ki bodo z czrrom na •položaj v inozemstvu znatno nižje od sedanjih. Danes poiHijajo v Bački pšenieo po 3 do 5 dinarjev in še ceriejše, dočim so ]o pred enim mesecem držali po 4.50 din. za kg. Domača pšenica je pričela že tepodrivati amerikaai.sko, katero prodajajo franko Postojna še vedno po 4 dinarje, doieim stane madžarska celo 4.50 dinarjev 1 kilogram. — Enakokot pšenica j€ rvaizadovala v ceni tudi moka; promet je slsb in italijanska moka še vedno domači konkurira. Domača moka se prodaja franko Zagrefo še vedno po 6 dinarjev, italijanska pa po 5.50 do 5.60 dinarjev za 1 kg. — Pridelek j«ičimena je dober in kakovost odlična. Letoš-nje blago se je pojavilo že v manjših količinah na trgu, cena se mu pa še ni ustalila, ker ga ponujajo kmetje vedno ceneje. Danes s-e prodaja ječmen za pivovarne po 200— BIO dinarjev, za krmljenje pa po 190 dinarjev za 100 kg. — Pridelek ovsa je letos kvrsten. Novo blaigo se ponuja po 220 dtnarjev, toda cena |e previsoka. — Kioruza se je prodajala po 195 do 210 din. za 100 kg. — Promat je bil aelo živahen in precej koruze se izvaža po Donavi v Avstrijo in Čehoslovaško. *: >Hmelj. XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o staovfu hmeljskih nasadov v inozems)irvu. Žatec, CSR, 9. ¦7. 1925. Vsled pomanjkanja padavin |e frimelj le malo napredoval v rasti, pač pa že prehaja v cvet in tvori tu•intarn tudi že kobule. V nešlsrcpljenih in v niizkih, slabejših nasadih ®o se uši ponvnožUe ter se abramtma dela nadaljujejo. Razpoloženje na trgu je -mirno, cene so oslaibele. Plačuje se od 3400 do 35OO čK za 50 kg. — Mon-atkovo. Poročilo Nemškega himeljarskega društva začefkorna julija. Nasadi se pridno obKlelujejo in so brez vsakega plevela. Lanska mokrota in letošnja soiša vplivata neugodno na razvoj rastline, katera je zelo vitke posteve. Vidi se ji, da jdk splahn e pognalo, druge le nepovoljno. Tipično za Hallertau je dejstvo, da stoji pokg treh do štirih zdravih $n fcrepkih rastlin ena, dve in clo tri prav slabih. Skoro v vse(h nasadih se najde v^sled vrcčine na posameznih rastJinah rdeči pajeOc, o katerem se še ne ve, ali ga ibode detSevno in mrzlo -vreme pregnalo, ali se bode pa vsled vročine začenjal razprostirati tudi po ostalih še neolcuženih rastlinah. Nadalje se opazuje, da hmelj izvanredno hitro •prehaja k cvel^u, lcar ni dobro z.namenje. Dvoletni nasadi bodo breiz prideUca. Množina letošn|ega pridelka bo rvekoliko večja od lanske, vendar bo kakovost prvovrstna. HmeIjarji se konečno opozarjajo na \epy obiranje, pravilno sušeinje in basanje. — Alzacija. Stanje se vobče v nekaterih •dkraji'. ziboljšuje, v nekaterih pa postoja slabše. — Anglija. iJVkčes se pomnožuje. Vrednost denarja. Ameiriški dolar stane 56 do 57 din., francoski frank 2.69 do 2.74 dm., italijanska lira 2.08 do 2.11 dan., čebcslovaška krona L65 do 1.70 dfn., avstr. §&ing 7.95 do 8 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.05 centi-mov.