intervju
POGOVOR Z PATSY SOERENSEN IZ NVO PAYOKE, BELGIJA
KONFERENCA O TRGOVANJU Z ŽENSKAMI, DUNAJ, 10.-11.6. 1996
5; Ali lahko predstavite sebe in or-
ganizacijo, v kateri delate?
P: Ime mi je Patsy Soerensen, stara
sem 43 let, imam dva otroka, sem po-
ročena. Organizacija Payoke ima začetke
v letu 1987 po spopadu med prostitut-
kami in policijo v Antwerpnu. Živim na
obrobju predela »rdečih luči«, po poklicu
sem slikarka, bila sem učiteljica zgodo-
vine umetnosti in risanja. Payoke sem us-
tanovila z željo, da bi organizirala gibanje
prostitutk. V začetku smo se srečevali v
slikarskem ateljeju, vendar je Payoke se-
daj krovna organizacija različnih skupin,
ne samo za prostitutke, ampak tudi za
ženske, ki so žrtve trgovine, za zlorabl-
jene otroke, take, ki so prekinili s prosti-
tucijo, za ubežnike od doma in tiste, ki se
morajo za preživetje ukvarjati s krimi-
nalom. Vsak teden delimo pakete s hrano,
kar je nenavadno, toda to počnemo, ker
je mnogo ljudi revnih in potrebujejo po-
moč.
S: Hrano daje...?
P: Payoke, ki ima različne podorga-
nizacije in tudi organizacijo, ki podpira
ljudi in jim ponuja materialno oskrbo.
Razlog za organiziranje je hipokrizija, saj
smo srečali mnogo deklet v prostituciji,
ki morajo bežati pred Evroazijci, nevar-
nost aidsa — pričeli smo z akcijami za
zaščito pred okužbo, da stranke v prosti-
tuciji uporabljajo preservative.
S: Ali je poklic slikarke pripomogel
k srečanju s problemi, ker bi prostitutke
prihajale k vam kot slikarski modeli?
P: Ne. Živim v soseščini, ženske
poznam z domače ulice. Včasih sem zanje
opravila gospodinjski nakup in ob prilož-
nostih smo se pogovarjale o tem, da po-
trebujejo podporo. Počutijo se izločene, s
prostitucijo začenjajo zelo mlade in go-
vori se: »Enkrat prostitutka, prostitutka
na vekomaj.« Želijo se o tem pogovarjati,
ker v silni diskusiji v Evropskem par-
lamentu leta 1986 niso bile prisotne, saj
so se bale pojaviti.
5; Ali so prostitutke Evropejke?
P: Da, iz Belgije, Nizozemske, pa tudi
iz vseh delov sveta, iz Afrike, Azije... In
potem sem se začela upirati trgovini z
ženskami. Nekoč sem pomagala nekemu
dekletu. Trije moški so prišli z njo v
atelje, bila je pretepena. Bilo je grozno,
kazali so nanjo. Neki Belgijec je dan
pozneje razlagal, da moramo nehati pod-
pirati prostitutke, ker so grozili. Ampak
kot prostovoljke smo dve gospe, jaz in
ena prostitutka začele z aktivnostmi.
Moralno in materialno mi zelo pomaga
soprog. To je bilo takrat vse. Sedaj smo
organizacija s 14 plačanimi ljudmi, 30-40
ljudi sodelujejo kot prostovoljci. Lažje
nam je.
5; Imate status nevladne organi-
zacije.
P: Da. Imamo tudi center za pre-
gnance. Leta 1993 ga je ustanovila vlada.
Payoke je ostala neodvisna organizacija,
ker pogosto sprožamo različne procese
na sodiščih, zato je bolje, da ostanemo
svobodna organizacija brez državnega de-
narja...
5.- Da ostanete neodvisni od kate-
rekoli politične vladne organizacije?
P: Payoke je bolj gibanje.
S: Kaj pa razpoloženje javnosti do
organizacije?
P: Deležni smo opazne odmevnosti.
Leta 1992 so prišli k nam novinarji, ker so
hoteli govoriti z dekleti, ki so nezakonito
vstopile v državo. Take še vedno živijo v
moji hiši. Če so zbežale iz prostitucije, so
prenočevale v moji hiši. Toda bilo je
vedno težje. Nekoč me je hotela odpeljati
policija, ker sem prikrivala ilegalce. Za-
htevali so, da povem, kje so, zato sem
zbežala, ker so me hoteli zapreti.
540
INTERVJU
5; Torej je nevarno tudi za vas kot
Belgijko?
P: V začetku ni bilo lahko. Tudi poli-
tiki niso prijetni, ker sem govorila o
strankah, uporabnikih in o hipokriziji,
kar jim ne ugaja. Toda preživimo, ker smo
deležni tudi podpore kralja in kraljice,
kar je zelo pomembno. Fotografirani smo
skupaj z njima, tisk ju podpira.
5.- So tudi v Belgiji predeli mest, kjer
prostitutke legalno ponujajo usluge, kot
na primer v Nizozemski, kjer dekleta
sedijo v oknih in plačujejo najemnino?
P: Da, veliko jih je. Če pa je kaj na-
robe ali je soseščina proti, morajo kraj
zapustiti ali celo bežati.
S: Ampak prostitucija seksualnih us-
lug je zakonita?!
P: Da. Mogoče je usluge ponujati kot
samostojna oseba, zvodništvo pa je pre-
povedano.
5; Dekleta so torej samostojna, odgo-
vorna same sebi.
P: To je zelo dvolično, ker mesto
Antwerpen zahteva denar v višini
100.000 frankov od vsakega dekleta.
5.- 100.000 frankov (pribl. 5.000
DEM)?!
P: Da, od lastnika stanovanja, sex-
kluba, bordela, za vsako dekle. Sedaj se
ubadamo s tem, da bi to spremenili.
S: Ali je to denar za eno leto? Ali je
odvisen od števila deklet?
P: Če v okno pride drugo dekle, je
treba plačati naslednjih 100.000 frankov.
Noro je, ker morajo plačati ženske...
5; ...same. Torej jih »izsesavajo«
vlada, moški, ki jim ponujajo »kritje«?
P: Ne od vlade, denar zahtevajo lo-
kalne, mestne oblasti. Sedaj poskušamo
to spremeniti...
5; ...na krajevni ravni?
P: Na krajevni ravni, ker ne obstaja
splošen zakon za to.
S: Torej so določena mesta v Belgiji,
kjer je prostitucija popolnoma prepove-
dana?
P: Tudi, v veliko mestih. Prostitucija
je legalna, ampak imamo različne zakone,
ki jih je mogoče razlagati tako, da prosti-
tucije ni. Sedaj smo zavzeti z iskanjem
rešitev, kompromisa, da lahko dekleta, če
je kje veliko povpraševanja, delajo brez
represije policije. Toda če jih je na enem
mestu dosti, kaj, če hoče kakšno dekle de-
lati kje drugje? To rešujemo sedaj... Am-
pak naredili smo veliko revolucijo. Začeli
smo s podporo prostituciji, pomagamo
mladim ljudem v prostituciji, žrtvam
zlorab in nasilja, tistim, ki so prekinili s
prostitucijo, beguncem. Rešujemo mno-
go pritožb deklet, ki nimajo pravice ostati
v Belgiji.
5; Kaj z ženskami, ki imajo prostitu-
cijo in ponujanje svojega telesa za dejanje
emancipacije? Ali povzročajo probleme?
P: Poznam ta dekleta in tudi delajo v
Payoke. Ena je polovico časa zaposlena
kot prostitutka, drugo polovico časa iz-
rablja kot prostovoljka na ulici. Stara je,
mislim, 55 let. Prostituira se, ker je imela
prej težave, njen mož je bil odvisen od
mamil. Imela je tudi težavno mladost.
5.- Zase je prostitucijo sprejela.
P: Da. Včasih je mogoče imeti veliko
denarja.
5; In uživa v tem, da ima mnogo de-
narja?
P: Da. Ampak je tudi vesela, da lahko
polovico časa dela nekaj drugega...
5.- ... kar ji daje drugačen socialni
status.
P: Da. In to je eden izmed razlogov,
da podpiramo prostitucijo, saj prostitut-
ke zaradi sprejemljivega obnašanja lažje
prekinejo in izstopijo iz prostitucije.
S: Kdo so dekleta? So to mladenke,
ki so zaradi pritiskov zbežale od doma, ali
so tudi odvisne od mamil, da potrebujejo
denar, ali študentke?
P: Mladi ljudje? Včasih so študenti,
včasih prestopniki, včasih taki, ki se radi
»igrajo« zvodnika.
S: Začenja se kot igra?
P:... in veliko imigrantskih otrok.
5.' Ali obstaja povezava med prosti-
tuiranostjo in versko pripadnostjo žrtve?
P: Da. To je pomembno. Dekle iz Ni-
gerije je zelo vesela, da smo jo rešili iz
bordela. Bila je muslimanka in je spre-
menila svoje versko prepričanje, sedaj je
katoličanka. Mnogo deklet je v zatočišču,
včasih ravnamo, kot da smo v cerkvi.
Sama sem svobodomiselna, nisem verna.
541
POGOVOR Z PATSY SOERENSEN
Dekleta imajo potrebo iti v cerkev. Neka-
tere so protestantke, katoličanke ali kar-
koli drugega. Podpiramo jih, da to počne-
jo, ker tako najdejo moč za obstoj,...
5;... duševno, duhovno podporo.
P: Da, to je zelo pomembno, a o tem
ne govorimo več veliko.
Bojana Kos Grabar
542