Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobot* 7M- Sanuaria 1939 Stav. 4. Leto II. Cena VSO din Za ponarejenimi dokaziK se skriva spačeni nacionalizem, ki sili današnje izobražence, da se hvalijo s svojo ideologijo in ki s prisilnimi ukrepi tira množico v smrt. Rabindranath Tagore. in uprava: Maribor, Kopaliika ul. 6 - Tal. »>17- liha j a vsako sobote it din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, la inozemstvo letno SO din > ne vraca|o - Poit. iek. rač. 11.787 Mariborsko tiskarne d. d. Maribor Oglasi po cenika Obdržite! Nli nazai! Kakor smo že napovedali, pošljemo na °gled prvih 5 zaporednih številk iz novega leta 1939. — drugo številko s položnico — novim naslovnikom s vehi-področij Slovenije. Drugim jih pošljemo pozneje. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 me-sece din 9"— naročnine. Ne zavrzite Nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cenjene zminnikp prosimo za sodelovanje, ima je pravi čas za to. Uprava »EDINOSTI«, Maribor, Kopališka ulica 6. ' _ ; . , , iu/, ,v. španska vojna že davno ni več domača 2adeva, ki bi zanimala zgolj Spance, niti pi to državljanska vojna v starem pomenu pesede, saj ne gre zgolj za dve stranki ■stega naroda, ki bi se borili za oblast, anipak je to prava vojna, v kateri se prepletajo in bijejo za premoč koristi in prestiž velesil. Ni torej čuda, če se trgajo po vsem svetu čitatelji za časopise in z nestrpnostjo prebirajo vesti o zmagah in porazih. Morda je ni bilo še vojne, ki bi tako Prevzela tudi najširše plasti evropskega, kakor tudi izvenevropskega ljudstva. Po vsem svetu imasta obe stranki svoje strastne zagovornike in še strastnejše sovražnike. Ko je nastala v novem fašističnem Rimu zamisel obnovitve starega rimskega im-^eriia, ki bi naj obsegal vse dežele ob Sredozemskem moriu ter obvladoval tudi iudstva globoko doli v Afriki, še ni bilo v Španiji tistih nasprotstev, ki bi jih bilo Mogoče v te namene izkoristiti. Tedaj je P*la Španija urejena še povsem podobno '"akor današnje avtoritarne države in bi Pač težko kdo takratni ureditvi iz Civilizacijskega kakor tudi iz cerkveno krščanskega stališča kaj oporekal. Toda azniere so se za marsikoga presenetljivo ?aglo obrnile. Mesto Španije, ki je živela v skoro srednjeveških fevdalnih odno-S|h, kjer je imela cerkev odločilno besedo '' politiki kakor tudi v gospodarstvu,_ ie skero čez noč nastala nova Španija, ki je napovedala boj vsem predpravicam velikih posestnikov in visokih cerkvenih dosto-anstvenikov. RazumIiiyo je, da se z no-»jmi oblikami družabnega in političnega Z|vlienja vsi ti, ki so imeli od starega Jstroia velike tudi gmotne koristi, niso '"ogli spopriiazniti. Tvorili so zato neizprosno opozicijo, ki je komaj čakala, da ^°bi tudi od zunaj svoio oporo In se ?P«sti z osovraženo mlado oblastio v od-•ocilni boj. In tu so se našle koristi tega družbenega sloin 7 grandioznimi imperialističnimi načrti fašističnega Rima na lstem poprišču. Saj danes se v Rimu davno ne taji več, pa ie Italiia na Francovi zmagi močno zn-'■Jteresirana in sicer ne iz svetovno nazorskega vidika, ampak predvsem iz vidika svojega življenskega prostora. Tudi Nemila Franca ne podpira zgoli iz svetovno nazorskih naukov, ampak iz političnih ozirov predvsem radi tega, da podpre ‘taliio kot povračilo za usluge, ki ii jih ie Nudila Italiia ob enaki priliki v ča*u češke krize. Teni organiziranim silam pa odgovarja na drugi strani Ic sila kulturno zaostalega naroda in platonične zgoli svetovno nazorske simnatlle nekaterih Francozov In Angležev, ki se še vedno ne zavedaio rtfzavno politične strani teera vprašanh. ^rnoatjie francoske in angleške vlade ^0 !adi družbenega in gospodarskega oo'o-zaia nilhovih m'nistrov tako izrazito na ^trani dinamičnih velesil (iasne iziave v , ' smeri so samo radi splošnega razpoloženja iiudstva. ki "a nc smelo nrevec razrtrnjiti, tako redke), da so stopili /iv-interesi obeh držav pnpolnomn v ozadje. ^ Posebno poglavje ie opredelitev cerkve. uocim so na eni strani protivladne izjave Zagrebški sklepi Odmevi z volitev od 11. decembra 1938 »Seljački Dom« od 19. t. m. posnema iz beograjskih in zagrebških listov in prinaša med drugim približno tole: V nedeljo, dne 15. januarja 1939. so zborovali v Zagrebu hrvatski narodni zastopniki pod predsedstvom vodje hrvat-skega naroda dr. Vladka Mačka. Posvetovanje je trajalo od 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure. Razpravljali so o vseh političnih vprašanjih in sklepali o navodilih za čim živahnejše delo v vseh organizacijah hrvatskega seljaškega pokreta. Narodni zastopniki so poročali o organizacijah in razpoloženosti v narodu. Hrvatski narodni zastopniki, ki jim je glavni volivni odbor priznal mandate, ne pojdejo v skupščino. Predsedniku HSS in vodji hrvatskega naroda dru. Vladku Mačku je hrvatsko narodno zastopstvo izrazilo neomejeno zaupanje in mu dalo popolno svobodo, da v njegovem imenu stori korake v smislu zaključkov. r , ■ Posvetovanje se je vršilo v popolni složnosti in enodušnosti. Vsi predlogi in objavljeni zaključki so bili sprejeti z vzklikom vseh zborujočih. Vse novine v državi, posebno beograjske in zagrebše, pišejo — kolikor je mogoče — o sestanku hrvatskega narodnega zastopstva v smeri, "ki jo zastopajo. Tako piše beograjsko »Vreme« od 16. t. m.: »Včeraj je bila v Zagrebu seja hrvatskega narodnega zastopstva pod predsedstvom dr. Vladimirja Mačka. Na seji so sprejeli sklep (resolucijo) kot zaključek vseh hrvatskih narodnih zastopnikov. Začetek sklepa navaja načelo samoodločbe naroda in omenja hrvatsko državno pravo, »da bo hrvatski narod sam gospodar na svojem ozemlju«. Resolucija govori potem o «201etni borbi hrvatskega naroda za oživotvorjenje tega prava». Nadalje se v resoluciji »proglašajo za neveljavne in za hrvatski n^od za neobvezne« vse dotlej sprejete pogodbe in obveze. Sklep veli, da hrvatski narod ne more do konca in mirno prenašati, da se mu odreka pravo na obstanek in svobodo ter da se mu krati pravica o samoodločbi njegove usode«. »Vreme« nadaljuje: »Razen seje zastopnikov HSS je bila včeraj seja zastopnikov in predstavnikov SDS, ki so naglasili svojo vzajemnost s HSS in istotako odločili, da ne bodo sodelovali v skupščini.« Zagrebše novine prinašajo članke Iz beograjskih novin s svojimi pripombami. Tako »Obzor« naglasa med drugim: »Glavna značilnost pedeljske resolucije hrvatskih zastopnikov ie, da ie sklep sprejet izključno kot političen čin hrvatske politike in da se hrvatsko vprašanje po- Hrvatie in Kranici *• ff V Sloveniji še najdejo še danes včasih ljudje, ki zatrjujejo, da so Hrvati »zoprni« ali, še najbolj milo, da nas Slovencev ne morejo in da je zato težko z njimi. V tej zadnji konstataciji je trohica resnice. Med bolj preprostimi Hrvati ima res beseda Kranjac, ki pomeni Slovenca, malo neprijeten prizvok. Kranjac ali kajkavski: Kranjec pomeni nekako človeka, ki je lokav, sebičen in preračunljiv, vsekakor pa Hrvatom sovražen. Sličen pomen pa ima na Hrvatskem tudi ime Pemec. In v tem je razlaga, ki jo daje že Trdinova knjiga »Bachovi liuzari in Iliri«. Stara Avstrija je pošiljala na Hrvatsko uradnike, ki niso bili Hrvati, pa so se vendar lahko priučili jezika, torej v prvi vrsti Slovence in Cehe, ki jih je bilo posebno med nižjim uradništvom mnogo, med tistim, ki prihaja največ v stik z ljudstvom. Ti »Kranici« in »Pemci« so pripadali seveda svojemu narodu samo po poreklu in imenih, po svojem prepričanju so bili uradniki, predoisi na dveh nogah, v uniforme oblečeni‘paragrafi. Menda niso bili vsi slabi ljudje, toda gotovo so bili omejeni in zato so do skrajnosti izvajali Bachov nesimpatični, neliudski pritisk. Hlapčevsko so gnjavili ljudi, zato, ker jim je bilo ukazano. Hrvatsko ljudstvo je silno trpelo. Zato pa naj vsak Slovenec ve, da sovražijo Hrvati spomin »Kranjcev« po pravici in resnici in da so takšno %'rednotenie povzročili ljudje, ki res ne delaio časti slovenskemu imenu. To naj pomisli in naj razume. In- sicer: v drugi polovici prejšnjega stoletja so delovali mnogi Slovenci na Hrvatskem v prid Slovencem in Hrvatom, spomnim le na imena Trdina, Erjavec in Valjavec, ki je velik del svojih sil posvetil »svoji drugi domovini Hrvatski, kjer je našel srečo in legel k večnemu počitku«. Te zgovorne besede je napisal o njem njegov življenjepisec Hrvat dr. Mušič, tn marsikateri Slovenec, ki ga j;1 avstrijska uprava potisnila na Hrvatsko, se je tam, v drugi okolici, šele začel prav zavedati svojega porekla in postal iz mlačneža narodnjak. Res je sicer, da so danes med Hrvat: ljudje, ki, iz ne vem kakšnih čudnih čustev trdijo, da so Goti, pa so v resnici le Vandali z ozirom na lastrio kulturo. Toda peščica izkoreninjencev ni Hrvatska, nasprotno! To so ljudje, ki pri vsaki priliki sabotirajo delo resničnih Hrvatov-patrio-tov. takšnih, kakršen je n. pr. Bičanič, ki se bavi s silno vnemo, sposobnostjo in pridnostjo s problemi hrvatskega gospodarstva. V tistih ljudeh, ki sc resnih problemov zavedajo — in teh je na Hrvatskem že precej — ni prav nikakšne^a sovraštva niti do Slovencev, niti do Srbov, t. j. niti do slovenskega, niti do srbskega ljudstva. Le verjemite, ti liudje so vkljub vsemu hrvatstvu vedno pripravljeni, da obnovijo bratske spomine izza Gubčevih časov in da skupno z vsemi ljudmi dobre volje gradijo usodo vseh Jugoslovanov. Seveda: odmev je vedno podoben tvojemu glasu, a tisti, ki se je z odortim srcem bližal Hrvatom, bo — verjemite tudi to — med niimi našel mnogo dobrih ljudi, mnogo prisrčnosti. In še mnogo let se bo rad spominjal prijateljev, katerih topla prijaznost mu je sveža ostala v spominu. Je. se. in poročila o krutostih vedno ostrejše (čim boljši je Francov položaj na frontah), poročila nižje duhovščine, ki je bila vedno več ali manj glasnik ljudske volje, pa še vedno izražajo svoje simpatije republikanski vladi, češ da muslimani, ki so prepričani, da se borijo za islam in nemški nacionalni socialisti eotovo niso nai-bolj&i borci v obrambi krščanstva in katoliške kulture. Kar se tega tiče, soglaŠP.io mnenja nižje baskovske, francosko in celo irske duhovščine. Posebno skrbi to nižio duhovščino, ki trdi, da je še vedno mogoče maševati v cerkvah republikanske Španije, da bi skušal Franco po rešitvi krščanstva vpeljati Hitlerjeve ukrepe proti katoliškim konfesionalnim šolam in njegovo politiko proti redovom in bratovščinam. S tem — tako pravijo ti duhovniki bi krščanstvu ne bilo pomagano. Tslco vidimo, da se prepletajo najrazličnejše koristi in nameni v Španiji, kjer pač ud' po morebitni Francovi zmagi še dni ' ne bo prišlo do miru, saj so v njegovem lastnem taboru mnenja glede najvažnej ■ šili vprašanj deljena. «a d. stavlja v resoluciji neodvisno od vsake dosedanje politične ali strankarske sestave (kombinacije) Hrvatske seljačke stranke z drugimi političnimi skupinami. _— Ta dejstva in ti razlogi kažejo prilično jasno nadaljnji pravec razvitka političnih dogodkov, posebno smernic, ki bodo vodile dr. Mačka v njegovem bodočem političnem delu«. Zagrebški »Jugoslovanski Lloyd« pravi o nedeljskih zaključkih hrvatskih narodnih zastopnikov: »S tem sklepom je torej prišlo do taktike skrajnosti, ki povsem zanika in zametuje vse tisto, kar se je od leta 1918. do danes dogovorilo in napravilo. Rušijo se •tedaj temeljito vsi, tudi že itak jako porušeni duševni pogoji, kateri so potrebni za politiko, ki naj dovede do toliko pričakovanega sporazuma. Kakšni nasledki bodo nastali zaradi te taktike skrajnosti, o tem tukaj nc bomo razpravljali. Zaključki hrvatskega narodnega zastopstva so daljnosežni in vodijo na nekakšno mednarodno poprišče.« Tudi druge novine pišejo podobno, hrvatski narodni zastopniki pa sami tolmačijo svojemu narodu zagrebške sklepe in nadaljnii pravec skupnega dela v smislu zagrebških zaključkov od 15. januarjn. P o č k o v. Kdai le statistika resnična I Živimo v času statistik. Statistične urade ustanavljamo, statistične oddelke v ministrstvih in uradih, uradnike za statistiko imamo. Pravi namen vsega tega — uradov, oddelkov in uradnikov — bi moral biti sodelovanje pri raziskovanju in določanju življenjske ravni ljudstva, prikazati v nedvomnih številkah lestvico rasti in padanja gospodarstva, blagostanja, produkcije, zaposlenosti, rojstev in smrti, obolenj..., vsega, kar se more v številkah povedati in kar pomeni duhovno in snovno bogastvo ljudstva, naroda, države, človeštva. Resnična statistika je termometer ljudskega življenja, znanstvena stroka, ki pomaga zasledovati razvoj življenja in mora kazati slabe in dobre strani, napredovanje in padanje, rane in uspehe našega javnega življenja. To mora ljudi spodbujati k večji delavnosti, k reševanju perečih vprašanj. Statistika mora biti sredstvo človekove borbe za boljše in ureje-nejše življenje. Toda statistika, ki ima tak namen, mora biti resnična, iskrena, ne sme biti sestavljena z&to, da kaj prikrije, temveč da razkriva. V nasprotnem primeru je statistika laž, prevara in slepilo. Pa tudi neziagana in matematično točna statistika je lahko lažna. Kadar nam pove n. pr., da je znašal v letu narodni dohodek toliko milijonov, torej na vsakega človeka toliko dinarjev; da smo Slovenci prihranili lani toliko milijonov, torej vsak Slovenec toliko stotakov ali celo tisočakov; da ima Jugoslavija toliko plodne zemlje, torej vsak deželan toliko oralov. Kljub matematični točnosti take številke lažejo in dajejo neresnično podobo. Kajti statistika ne sme šablonizirati — posploševati, temveč mora vsako postavko konkretizirati — točno določiti. Res je, da j a d. k IZ VSEBINE Polom prosvetljene dobe. Nova češko-Slovaška in Nemčija. Skrbi in težave našega kmeta. Državno gozdno gospodarstvo. Davki. Naša kritika, židovski problemi. 7 dni domačih vesti * Za spomenik pokojnemu pisatelju profesorju dr. Ivanu Lahu so začeli zbirati v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Doslej so dospeli že lepi zneski. * Uredbo o samoupravnih hranilnicah bo treba spremeniti, ker ima več določb, ki bi zelo škodovale narodnemu gospodarstvu. Tako ne smejo hranilnice imeti vloge v desetkratnem iznosu začetne glavnice. Lastni občini smejo dajati posojila le za eno leto, torej kratkoročno, drugič pa sploh ne. V teku je akcija, da se te kvarne določbe spremene. * Poseben državni zavod za devizne posle se ustanovi v Beogradu, kakor zagotavljajo na merodajnem mestu. Ta zavod naj prevzame vse devizne in valutne posle Narodne banke, tako da se bo ta lahko posvetila drugim poslom. Baje izide zadevna uredba že v najkrajšem času. * 6542 brezposelnih je imela lani ekspozitura borze dela v Mariboru v evidenci. Delo je priskrbela le 1149 prosilcem, tako da jih je ostalo koncem leta v seznamu še 5393. Največja je bila zaposlenost junija, najmanjša pa januarja. Pritisk z dežele v mesto je vedno večji, ker imajo zlasti tekstilne tovarne veliko privlačnost. * Za vmesno radijsko postajo v Mariboru so se nekateri krogi zopet začeli zavzemati. Pred par leti je akcija že bila v dobrem teku, pa je nenadoma zaspala. Naglašajo, da bi bila taka postaja, ki bi oddajala ljubljanski program, zlasti v narodnem pogledu velike važnosti, ker je radio poleg šole, knjige in časopisa najvažnejše vzgojno sredstvo. * Kakih 1200 vagonov sladkorja bo morala letos uvoziti agrarna država Jugoslavija. O vzrokih smo že zadnjič pisali. Kmetje v Vojvodini pridelujejo manj sladkorne pese, ker se jim ne izplača zaradi nizkih prodajnih cen. Mislijo, da bi se uvozil nerafiniran sladkor, ki naj bi se potem v eni naših tvornic predelal v čisti sladkor. * Cerkmca na Notranjskem naj bi sčasoma dobila bolnišnico. Načrti so še pri banski upravi, ki jih sedaj proučuje. Za začetek naj bi se ustanovili le zdravstveni dom, izolirnica za Škrlatico in davico ter hiralnica, kasneje pa bi se ustanova dopolnila v banovinsko bolnišnico za Notranjsko. * Prvi ribarski tečai v državi bo pri-ledila Centralna riborska zadruga v Crik-venici. Trajal bo 20 dni. Tečaj je brezplačen. * Alkoholnih pijač so tudi lani popili v Mariboru zelo mnogo. Po izkazih finančne kontrole so popili Mariborčani v preteklem letu 1,415.000 litrov vina, 78.000 litrov vinskega mošta, 506.000 litrov piva in 80.000 litrov žganja in likerjev. Trošarina na alkoholne pijače je vrgla 2 milijona 724.100 dinarjev. * Poštna hranilnica se je tudi lani ugodno razvijala, seveda če upoštevamo še vedno izredne gospodarske razmere, v katerih živimo, število čekovnih računov je naraslo od 25.845 na 26.012, število inozemskih lastnikov čekovnih računov pa se je zmanjšalo od 1984 na 1634. Hranilne vloge so znašale avgusta še 1319 milijonov dinarjev, zaradi vome nevarnosti pa so v jeseni zelo padle. Potem so začele proti zimi zonet naraščati in so se ob zakliučku preteklega leta povzpele na 1237 milijonov dinarjev. Obrestna mera je tudi lani znašala 4%, vendar le od vlog do 100.000 dinarjev. * število državnih uslužbencev se je lani povečalo in je znašalo koncem proračunskega leta 1938-39 vsega skupaj v vsej državi 217.169 oseb, leto poprej pa 208.752. Banovinskih uslužbencev je bilo 50.163, pred enim letom pa 59.571, vsega skupaj torej, državnih in banovinskih, 267.332, eno leto poprej pa 258.323. Od celotnega proračuna 12.180 milijonov je šlo za osebne izdatke 5505, za stvarne pa 6675 milijonov dinarjev. V Sloveniji ie bilo 6595 državnih in 3237 banovinskih uslužbencev. Podatki za občinske uslužbence še manjkajo. Podreditev Iz Prage poročajo, da sousmeritev Češko-Slovaške vendar ne gre še tako naglo in tako gladko, kakor so pričakovali. Pregloboko so bili zasidrani v starem duhu — danes ga imenujejo »dr. Benešev duh« — da bi se mogli kar tako čez noč preusmeriti in zavreči vse, kar jim je bilo nekdaj blizu in po čemer so uravnavali svoje snovanje in svojo politiko, že, ko so nekateri nastopili proti spominu dr. Masarvka.je bil odziv pri najširših plasteh tako šibek, pri nekaterih celo naravnost sovražen, da ie vsa akciia proti Ma-saryku kaj naglo ponehala. Sin in hčerka orezidenta Osvoboditeba sta se morala umakniti iz iavnega živlienja — toda ljudstvo je pri vsem tem stalo oh strani, še več, vedno če^če so se poiavbali glasovi, ki s to politiko niso soglašali. Zb;raH so se okoli legionarskega pdasila »N a-rodni Os voh oženi«, ki pod ured-mštvom dr. Lea S i r h r a w e orei ko slei kliub ostri cezuri tu pa tam na dokai nedvoumen način pokazalo, kie so nie"o-ve simnntiie. Sedaj ie o^rednia vlada 1!st. ki ip b;l posebno rag^irien meH uradnik' in učiteli), ustavila in se tako odpovedala trndirbam .na katerih ie slonela svoboda 7ini svet rirjrov hnUmnskega soo*-g- so Se «esta1 n«4hodn«i mesec v Ru-•»arešti. 8nriXr> spiošnih mednarodnih razmer nrioisujejo tej konferenci poseben nnrngn^ n A*vzi!»a bo bale podelila Kitaiski oo-<=o• ilp treh milijonov funtov (blizu 800 »vili. Hm.) O V Sofiii se vršiio razgovori med jugoslovansko delegaciio in bolgarsko radi končne uredifvp dvolastnikoma režima na vigpsiovansko-bo|garski meji. n vindg ;e sklenila z re- hn k n rn gi i o sno-^nm o nz«e1itvi «0 POT) čvftoclovakov v Niknroflriti’. Snora-z"*p se nanvJ-T <.-«>,n0 na 31-iisinienn vii(in,,a no r»hnfiaf|»U nlPČ in PO »ptptibi pptdvpvnpga rtnfmrttpga tedna. hn ftUrr," 00 000 Unrli. □ Hitlerjev ad:utant stotnik Wiedemann ie imenovan za nemškega generalnega konzula v San Franciscu ter bo v kratkem n-evzel svoie novo mesto. a Angleški letalski minister Kingsley Wood je izjavil, da je sedaj Anglija na prvem mestu pred drugimi narodi, kar se tiče letalske obrambe. 7 dni po O Bolgarski kralj Boris, ki se trenutno nahaja v Rimu, je pri tej priliki obiskal Mussolinija, s katerim se je tri ure raz-govarjal. □ Nemški zunanji minister v. Ribbentrop se mudi v Varšavi, kjer so mu priredili svečan sprejem. Na banketu, ki je bil njemu na čast, sta zamenjala s poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Beckom nekaj prav prisrčnih zdravic. □ V Karpatski Ukrajini so ustanovil« stranko narodnega idinstva, ki bo edina dovoljena stranka na vsem ozemliu, ki je podrejeno vladi monsignorja Vološina. D Iz Kitajske poročajo, da je bil izdan ukaz za veliko splošno ofenzivo proti Japoncem. □ V južnoameriški republiki čile so imeli te dni strahoten notres, ki je zahteval 15.000 človeških žrtev. □ Ameriški otok Guamo, ki se nahaja le 1500 km daleč od Japonske obale,^bodo sedaj utrdili. Porabili bodo za to četrt milijarde din. □ V Chaumontu v Franciji je bila velika manifestacija francosko-jugoslovanske-ga prijateljsstva. Proslavo so organizirali stari franxoski boievniki s solunske fronte, ki so se hnievali skupno z jugoslovanskimi boievniki. □ Bivši češkoslovaški predsednik dr. Beneš odpotuje v doglednem času v Ameriko, kjer bo že 10. februarja nastopil svoje mesto kot predavatelj na univerzi. □ Francovi Marokanci so v četrtek opoldan vkorakali v Barcelono, ki je republikanci niso več branili. Vlada in obla-stva so se umaknili v Figueras. Republikanske čete se nahajajo severno oti Barcelone. □ Mussolini je že zvečer istega da« govoril v Rimu in pozdravil padec Barcelone kot prvo poglavje v zgodovini Evrope, ki jo bo pisala Italija. □ Francoski zunanji minister Bonnet je podal v parlamentu svoj ekspoze. Poudaril je, da je Monakovo pomenilo rešitev pred vojno. Dejal je, da je prijateljstvo med Francijo in Veliko Britanijo osi-šče francoske politike. Tudi obveznosti do Poljske in sovjetske Rusije bodo ostale neizpremenjene. Vezi z Združenimi .državami pa so se po Rooseveltovi mirovni poslanici zelo poglobile. Kar se španske vojne tiče, je rekel Bonnet, da si nihče bolj ne želi konca krvoprelitja kakor Francija, ki vztraja pri politiki nevmešavanja za vse velesile. Niti Francija niti Anglija ne bosta trpeli, da bi katerekoli tuje čete v Španiji ostale. Najodločnejše mesto v govoru pa je bilo, ko je Bonnet izjavil, da Francija nikakor ne bo trpela, da bi se kdo dotaknil francoske suvereno-nosti in tega, kar je zgrajeno na francoskem pogumu in na francoski krvi. Tudi minister Daladier je odklonil vsako odstopanje teritorija in vsako omejitev prostih poti v kolonije. Volitve v tem vprašanju so prinesle soglasje (609 glasov). Pri vprašanju zaupnice je dobila vlada 374 : 228 glasovom. □ Angleški listi kažejo v zadnjih časih precejšnjo vznemirjenost radi mednarodnega položaja. Posebno komentarji o Mjus solinijevem odloku, da pokliče pod orožje 60 tisoč rekrutov, ki so starejši ko 30 let, so zelo nervozni. Praviio, da tu ne more iti zgolj za gesto proti obema demokracijama. □ Guverner nemške narodne banke dr. Schacht se je moral umakniti nemškemu gospodarskemu ministru dr. Funku. S tem, praviio, se je vse nemško gospodarstvo popolnoma podredilo gospodarskim načelom nacionalnega socializma in nem«-ške ekspanzivne politike. * Trst dobi univerzo. Tako je sklenila italijanska vlada, ker računa s tem, da se bodo na ta način poglobile kulturne vezi med njo in Jugoslavijo. Mislijo, da bo potem mnogo slovenskih in hrvatskih dijakov iz Trsta, Gorice in Istre študiralo v Trstu in ne več v Ljubljani ali Zagrebu. jo za vse slučaje. 2000 oseb, ki v Parizu nima zaposlitve in sorodnikov« naložili na vlake in jih kakor v vojni odpeljali. Listi pripominjajo, da h* francoska zunanja politika z večjo odločnostjo očuvala Francijo pred »• V Parizu se vadijo so za poskušnjo bilo bolje, če bi francoska zunanja politika z večjo odločnostjo kimi »možnostmi«. Polom proiveff/ene dobe Kdor koli čita slovenske dnevnike red-ho in zasleduje ne samo politiko, ampak tudi kroniko, se mora zgroziti nad vestmi, ki iz dneva v dan polnijo stolpce teh časnikov in z bombastičnimi naslovi kriče v svet o zablodah našega časa, o polomu prosvetljene dobe. Dejstvo je namreč, da se še nikoli ni toliko pisalo o ubojih, požigih, ropih, napadih, vlomih, tatvinah in podobnh nravnih izrastkih ^kulturnega« XX. veka, kakor se piše danes, v »stoletju otroka«, v času, ko je tehnični maksimum s svojim materialističnim načinom življenja potlačil vse moralne in etične dobrine, ki so bile nekoč predpogoj za ^človeka dostojno« življenje. Kdor še ni ■zgubil vse vere v naš narod, ta se zapre-paščeno sprašuje, kje tiče vzroki za izmaličeni način življenja, ki ga žive danes vsi tisti, ki od časa do časa nastopajo kot »junaki« v člankih, opremljenih z zgoraj imenovanimi naslovi dvomljive vrednosti. Vprašanje zase je sicer, koliko koristijo takšni članki v naših dnevnikih ugledu uašega naroda sploh. Kaj si lahko misli tujina, ko čita v naših dnevnikih po cele strani posvečene moralnim zablodam naših ljudi in koliko koristijo takšni članki razvojni vzgojni rasti mladine, ki ji pride takšen časopis v roke in čita stvari, ki ne morejo vplivati pozitivno na njeno duševno rast, to so stvari, o katerih je »Edinost« pred časom že pisala in obsodila preveliko tovrstno časnikarsko vnemo. še zanimivejše kakor zgornje, pa je vpiašanje, čemu je pri podobnih ^deliktih vedno govor o udeležencih, ki so še mladi, ki so rastli v vojnem ali povojnem času in čemu so tako redki slučaji, da bi v času gospodarske krize, ki ni prizanesla nobenemu sloju, zašli . na prepovedana Pota ljudje, ki jih je vzgajala še predvojna soIa, tako zvana stara, šablonska, konservativna šola,'opremliena s formalnimi ?topnjami in uvedeno telesno kazniio. Res ie sicer, da je pri moralnem propadu ljudi soudeležena tudi svetovna vojna, ki je z vsemi svojimi poraznimi posledicami doprinesla znaten delež k vsesplošnemu moralnemu nazadovanju in čudnemu pojmo -vaniu družbenih pravih tistih liudi, ki iih ie življenje pahnilo na dno. Zagovorniki vojne, ki v svojih imperialističnih strem-lieniih danes še kriče v svet, da ie vojna dobrina, ki daie človeštvu vedno novih Pobud za tehnične iznaidbe ter ga s tem zaledno gospodarsko kreni In bogati, so PaČ namenoma gluhi za obupen krik tistih Plasti liudi, ki so v večini In ki iih vojna ubronaSča; so namenoma sleoi za dogodke. ki so v vsej nravni popačenosti dediščina uničujoče voine. Toda krivično bi bilo za moralni pro-Pad ljudi v današnjem času, valiti vso krivdo samo na svetovno vojno. Vpošte-vatl je treba tudi gospodarski položaj "ašega naroda, ki nikakor ni zavidanja vreden. Posledice gospodarskega obubo-*ania širokih ljudskih plasti se gotovo jrcaliio tudi v oslabljenem nravnem pologu ljudi, ki dajejo s svojim zavrženim zivlieniem obilo gradiva časopisom. Mala hrošurica. ki se imenuje »Slovenska na-p'ona(na čitanka« in katero izdajatelj prav :e dni razpošilja narodno obrambnim delavcem v Sloveniji in vsem, ki se zanl-mai<> za položaj našega malega naroda v objemu velesil, je pod poglaviem »Naše gospodarsko vprašanie« objavila v kratim, lapidarnih stavkih sledeče resnice: »Dejstvo ie, da gladuiemo. Vsi gladule-*0: od delavca preko kmeta do uradnika. vsi paramo in gladuiemo. Kdor postava nrisilien, gladuie dvakratno. Naš izvoz ?r9 le na račun stiskania pasu! Primanjkuje nam zemlie, industrije In poguma. In se ne bi dalo ničesar ukreniti? Samo ,ve — tri pripombe! Našega uradnika are predvsem drago stanovanje. In da se uiu- ne bi dalo pomagati? Zakaj sl pa po ; rugih državah lahko človek z nižio najemnino. kot ie nri nas, v 15 letih Iznlača >tanovante, da }e nato niegova last? Dr-*?Vk ne dobi pri tem nič mani! A naš ^jovenski uradnik ima povsod še težje eta,*šče kakor srbski, ker je pri nas vse . c in mora izdaiatl za več stvari. Vse •'Ote tišči brezposelnost, a zaposleni oma- šopek peteršilja 0.50—1 din; komad endivij 0.50—1.50 din; kilogram endivije 10 din; logram radiča 10—12 din; kup motovilca, M' diča, špinače in vrtnega korenja 1 din: JJ ' mad pora 0 25-1 din; 2—4 kolerabe 1 d,n’ 3—5 redkev 1 din; šopek maiarona 1 din. Kulturna obzotia Kulturna anketa Dragi g. Josip Udovič! Kritizirali ste me v »Edinosti«, zato dovolite, da se javno tudi pomeniva. Vsi vaši pomisleki, vaši »če-ji« in »ali-ji« so upravičeni. Vprašate: »Ali vemo, kaj nam prinese kulturno življenje letos? In če se bo razvijalo v tem smislu naprej?« Na vse to sem mislil tudi jaz. Osebne vrline so eno, razmere, v katerih se lahko razvijajo, pa drugo. Proti preveč neugodnim razmeram so tudi najboljše lastnosti brez moči. To velja celo za živalstvo. Kaj pomagajo n. pr. najkrepkejšemu divjemu konju vse njegove sile, če je suša v trans-bajkalskih puščavah takšna, da prav nikjer ne more priti do zadostne hrane in vode. Navedeni primer Petra Kropotkina naj vam da odgovor, tudi na vprašanje, ali je socialna stvarnost v kulturnih delavcih res ukoreninjena. Kar sem hotel povedati, je bilo tole: Pri nas je v zadnjem času vedno več ljudi, ki sočustvujejo s položajem našega takozvanega malega človeka, ker doživljajo njegovo usodo deloma na lastni koži in ker se zavedajo, da je njihova usoda odvisna od usode vseh posameznih rojakov. In ta zmaga smisla za realizem naše stvarnosti naj bi bila samo trenutna? Ali more človek, ki je enkrat spregledal, sploh spet utoniti v prijetne sanje, ali se more imeti za norca? Poskusite vi, ali se morete vmisliti v kakšno prevaro svoje zgodnje mladosti in poročajte, ali vam je uspelo! Torej se le nikar ne bjte, da bi bila zmaga realističnega gledanja samo trenutna. Posebno, ker je malo verjetno, da bodo prilike, v katerih živi inteligenca, nenadoma postale neprimerno boljše, kakor tiste, v katerih živi povprečni podeželan. Na deželi so že ljudje, ki to vedo. Drugo vprašanje je seveda, ali bo imelo to, že omenjeno realistično gledanje v praksi uspe-iia. To so, glej zgorai, stvari, ki niso odvisne le od posameznikov. Toda Vi pišete, da bi morala postati vas subjekt kulture in ne objekt, kakor je danes, da bi morala sama ustvarjati? Zdaj vas vprašam: Ali ni vse delovanje, ki sem ga omenil, vse podrobno preučevanje vasi že delo v te msmislu? Ali mislite, da je vaška kultura čisto nekai drugega, kakor nestna? In ali je želeti, da ostane prepad med mestom in vasjo globok, kakor je danes? In ali se bo vas dvignila sama od sebe ali v sodelovanju z vsemi, ki ji hočejo pomagati? Moj odgovor je takšen, kakor vaš, namreč da moramo vsi sodelovati, vsi, to se pravi, vsak rojak po svojih ■nočeh in sposobnostih. Tako je bilo do-zdaj še povsod, kjer se je vas v resnici dvignila! In če priznate, zakaz kritizirate na način, ki radi vprašanj in ponovnih fprašanj omalovažuje vsega spoštovanja •'redno delo, ki je že storjeno^ in je pozi-sivno? Delo, ki kaže v bodočnost, ki bo prišla. Kedaj — to od nas ni popolnoma odvisno. Toda, oprostite, iz vašega odgovora čutim nekai drugega. To je globoko nezaupanje do intelektualcev sploh, do distih ljudi, ki jih imenuje kmet na Kranjskem po stari tradiciji »prokleti škrici«, seveda danes še v bolj zaostalih predelih. Spominja me na tiste doleniske kmete, o Katerih pripoveduje Janez Trdina, da so pretepli vsakeca mestno oblečenega človeka, ki je prišel skozi njihovo vas. Čustva teh kmetov je lahko razumeti. Stoletja so jim »boljši« ljudje delali krivico s samo svojo eksistenco. Toda, ali so tisti kmetje ravnali pametno? Ali niso včasih pretepli človeka, ki bi jim lahko koristil in mu niso dali, da bi bil zanje dober? Premislite, pa brez zamere. Pozdravlja Vas Branko Rudolf. O žalostnem kulturnem dogodku Naša dolgoletna sodelavka Angela Vode je pred leti objavila knjigo »Žena v sedanji družbi«, lani je izšla druga tovrstna knjiga »Spol in usoda« I. del, ob letošnjem novem letu pa »Spol in usoda« II. del. Avtorica, ki si je z neštetimi članki, predavanji in plemenitimi osebnimi zaslugami zaslužila ime naše prve delavke na smotrno socialnem, književnem in narodnem področju, je imela pri pisanju omenjenih knjig edini namen, da pokaže naši ženi in vsej javnosti resnični položaj, v katerem živi žena po nujnosti svojega spola, gospodarskih razmer, socialne uredbe in miselnosti našega časa. Te knjige pomenijo važen donesek naši socialni literaturi, pa tudi važen kažipot za razvoj našega občega življenskega pojmovanja v smislu višje, socialno in moralno poudarjene duševnosti. Tako razume Angelo Vodetovo slovenska žena, tako jo razume tudi javnost, ki je sprejela vse tri knjige s priznanjem, žene pa tudi s hvaležnostjo. Toda ob izidu II. dela »Spola in usode« se je zgodilo, da je slovenski list, ki izhaja pod uredništvom slovenskega katoliškega duhovnika, objavil nekaj ne samo ogabnih, ampak tudi iz skrajnega nerazumevanja izvirajočih besed. Tole je bilo čitati v tedniku, kf se imenuje »Slovenski delavec«: »Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo »Spol in Usoda«, Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividno stara, predpotopno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mirno gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela širi v svoji brošuri »Spol in usoda«, od daleč smrde.« Slovenska sekcija »Zveze akademsko izobraženih žen« je h gornjih vrstam poslala vsem našim dnevnikom in tednikom izjavo, ki je pa izvestni listi niso objavili. »Slovenec« je prinesel namesto omenjene izjave celo nadaljnji' napad na avtorico. Iziava se je glasila: »Kot člani slovenskega narodnega občestva^ in kot kulturni ljudje z ogorčeniem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeline osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvu. Pozdravljamo vsako stvarno kritiko, tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka«. Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za Dravsko banovino, kot najmočnejša pred- stavnica slovenske organizirane ženske javnosti, se pridružuje protestu Zveze akademsko izobraženih žen ter z zgražanjem obsoja osebni napad na go. Angelo Vodetovo v »Slovenskem delavcu«, ki mora žaliti vsakega poštenega človeka ter v žalostni luči kaže slovensko kulturno raven. Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za Dravsko banovino. Mira E n g e I m a n n, s. r. predsednica. Pavla H o č e v a r, s. r. načelnica komisije za tisk. Naša kritika in še kai! Pred nedavnim smo lahko »občudovali« ton, v katerem je napisal nek sotrudnik »Slovenskega delavca« svoje mnenje o knjigi Angele Vodetove »Spol in usoda«; pravilno kritiko tega sestavka so odposlale vsem slovenskim časopisom akademsko izobražene žene, ki so obsodile tako banalen način poročanja. Temu dogodku moremo mirno priključiti še stotine podobnih sestavkov, ki' jih sprejema in priobčuje naše dnevno časopisje; v vseh takšnih primerih nepodpisani ljudje na najbolj nekultiviran način blatijo in žalijo naše prosvetne delavce ter se pri tem ne ustrašijo niti najbolj prostaških sredstev, da bi dosegli uspeh, če pogledamo inozemske dnevnike in tednike, takšnih stvari v njih pač ne najdemo; dvoje je temu bržkone razlog: višja zrelost sodelujočih in pa višji kvalitativni kriteriji časnikov samih. Oblike, kakor jih v slovenskem javnem življenju srečavamo vedno znova že skozi desetletja, mečejo na slovenski narod kaj temno senco; osebna obračunavanja, blatenje, zgoij negativne ocene mnogih podpisanih in nepodpisanih »kritikov«, vse to pač malemu narodu, ki li lasti višjo kulturno razvojno stopnjo, pač ne more biti v korist, niti v čast. V korist celo ne, ker s tem ne vzgajamo ljudstva k objektivnemu, pravilnemu gledanju, k višji morali in spoštovanju vrednot ,marveč vprav k nasprotnemu. Tega bi se morali zavedati prav naši časniki, ki jih čitajo široke ljudske plasti in ki imajo prav take vzgojne naloge, kakor n. pr. radio, gledališče in slične ustanove, širši sloji nimajo toliko lastne kritike, da bi samostojno presodili nek pojav našega kulturnega življenja, niti toliko sposobnosti, da bi zavzeli na-pram kakršnemu koli problemu načelno stališče, niti časa, da bi mogli pregledati vse naše kulturno dogajanje. Zato je povsem razumljivo, da iščejo vsega, kar jim manjka, v časnikih ter si s tem osvajajo tuja mnenja. Vprav v tem je toliko važen pomen časnikov, iz tega pa je razvidna tudi nujna zahteva, da morajo biti časniki kar najbolj objektivni, če hočejo svoje čitatelje navajati k poštenemu gledanju' nekih stvaritev in jim posredovati tuja mnenja v čim bolj pravilni obliki. Vsak drugačen način nasprotuje kulturni nalogi časnikov ter zavaja ljudstvo k napačnim sodbam in prečesto tudi umetno vcepljenemu sovraštvu do določenih oseb ali strank. Ta pot je nedvomno popolnoma zgrešena; četudi je poročevalec iz političnih ali katerih koli drugih ozirov neki osebi nasproten, pa vendar ne sme svoiih osebnih odnosov prenašati v stvari, ki so docela strokovnega značaja. S tem ponižuie samega sebe, ker pokaže, da ne zna obvladovati svoiih -strasti in da ni toliko zrel, da bi mogel nek problem motriti hladnokrvno in stvarno; prav tako pa Sosedov dnevnik Večkrat grem k sosedovim na obisk. Na njihovi mizi najdem vedno dnevnik. Že štiri leta isti dnevnik. Prej so imeli dru gega. Točno se spominjam, kdaj je gospod Mirnik odpovedal prejšnji dnevnik [n naročil novega. Ko sem pred približno štirimi leti prišel na obisk k Mirnikovim, sem našel vso sosedovo družino okrog mize in vsi so se sklanjali nad dnevnikom. Ustali so, si jemali liste iz rok in se prerekali. Vsak bi rad svojo stran. Gospod Mirnik prvo in drugo, gospa Mirnikova zadnjo stran, gospodična Breda predzadnjo, sinko peto. »Kaj se je vendar zgodilo?« sem premislil. Ali je izbruhnila vojna, ali smo spet dobili preko noči novo ylado, ali se je pripetila velika nesreča? Iz prerekanja sem razbral, za kaj gre. Oče je odpovedal prejšnji dnevnik in naučil novega. Kar preko noči se je za to odločil kakor mož, ki ima duha prisotnost, kakor se pravi, in ki se hitro znajde v novem položaju. Janko in Breda z novim dnevnikom nista bila nič kaj zadovoljna. Janku je bilo Premalo športa in Bredi ni ugajal filmski kot. Mama je našla v novem dnevniku jnanj posvetnega in to ji je ugajalo. Oče je molčal in vsi trije so vedeli, da je prav CVETKO ZAGORSKI vse eno, s katerimi čustvi sprejemajo novi dnevnik. Oče je molčal in ni dal razumeti, kaj msli on o novem dnevniku. Meni se je zdelo, da ni mislil nič. Njegov realen pogled na življenje, kakor se reče, mu je narekoval, da nekoliko spremeni politični, kulturni in verski kurs v družini in tisk je vselej prvi na vrsti pri taki stvari. Tu ni bilo kaj razmišljati. Doslej bo pač po kosilu na divanu leže prebrai uvodnik in poročila tega dnevnika. V sobi bo moral biti mir in branje ga bo uspavalo, da bo spustil dnevnik na tla in zasmrčal kakor preje. Radi gospoda Mirnika se lahko ves svet na glavo postavi, kakor se reče. štiri leta že torej berejo Mirnikovi ta dnevnik in so se ga že davno privadili. Od jutra do noči leži na mizi. Je kakor posladek k kavi, po kosilu in večerji. Pospešuje prebavo in širi obzorje: do Severnega in Južnega tečaja, v vsemir in v žareče jedro matere zemlje. Seznanja vas z divjaki v osrčju Afrike in z zvezdami v Hollywoodu, z zdravjem sv. očeta, poroča o zarokah in porokah in cesarskih hišah in o čudovitih ljubezenskih zgodbah, ki se morejo dogoditi v velikem svetu. Dnevnik je duševna hrana modernega človeka, kakor se reče. Ta duševna hra- na ni dra^a, malo stane, ne razburja živcev, ne kvari teka in duševnega miru, V dnevniku so celo kulturna poročila — vsak kulturen človek se zanima za kulturo — in roman in podlistki. Na lahek način in brez truda in natezanja inožgan se seznaniš potom dnevnika, kakor se reče, z vsemi iznajdbami, slavnimi možmi, s pesniki in pisatelji, dnevnik ti pove svoje mnenje o njih in ni ti treba brati njihovih knjig. Dnevnik je ugledni Mirnikovi družini to, kar je bilo domače ognjišče našim prednikom v idiličnih časih. Okrog dnevnika se zbira družina in v nedeljo popoldne posedi pri dnevniku. Oče važno in pozorno bere uvodnik in se kakor otrok v duši radujc nad znanjem in razsvetle-njem, ki prihaja vanj. Njegova duša in njegov razum sta za štiriindvajset ur nasičena in napojena, jutri pa pride spet nova porcija. Gospodična Breda poišče filmski kotiček in si izreže slike. Potem roman v nadaljevanjih in si ga tudi izreže. (Lepo zbirko teh izrezkov že ima.) Prebere modna poročila, zdravniške nasvete, ženitne ponudbe in dopise med malimi oglasi. Janko prebere najpreje šport in mama mrliške oglase. Tako jc v družini oče ekspert za politiko in daje svojim podanikom smernice za zunanjo politiko družine. Breda je ekspert za filmsko umet nost, Janko za šport in mama pravi statistični urad za rojstva, smrti, poroke in škoduje ljudstvu, ker mu vsiljuje nekaj, kar je porojeno iz njegovih osebnih, neodgovornih afektov in predsodkov. Ne pretiravamo, če označimo omenjene dogodke kot narodnostno škodljive in če ugotovimo, da se poedini časniki s tem diskvalificirajo, ker priobčujejo sestavke, ki ponižujejo ves slovenski narod. Vsak časnik se mora zavedati poleg svojih pravic tudi dolžnosti, odgovornosti ter kulturnega poslanstva, ki ga je prevzel z dnem svojega izida. Za čudo mnogo je takih slučajev v našem preteklem in sedanjem življenju. Stranke se bijejo med seboj, osebe sc žalijo na najbolj umazane načine, časniki pa dajejo vsem dovolj prostora, da seznanjajo preprostega čita-telja z gpilobami naših nasprotstev. Narod slepo sprejema, sam začenja sovražiti nekoga, ki ga vobče ne pozna in o katerem še poprej niti slišal ni ter tako sam prehaja v vedno večjo zagrizenost in podzavestno neobjektivnost. V interesu našega naroda je, da z vso odločnostjo nastopimo proti vsem podobnim načinom. Spoznati moramo, da sme javnosti nekdo poročati o čemer koli ie tedaj, če je toliko moralno kvalificiran, da ne bo prekoračil potrebnih meja. Naši časniki ne smejo biti zatočišče zagrenelih ali sfantaziranih poedincev, ampak objektivni poročevalci domačega in tujega političnega, kulturnega ter gospodarskega dogajanja. Že majhnost našega naroda nas sili, da moramo biti kultivirani in medsebojno čim tesnejše ter čim prisrč-nejše povezani, če bomo hoteli nasprotovati vsem tujim vplivom in ostati samonikli. Opisano stanje našega javnega, živ-ljeja pa postaja čedalje bolj nevzdržno in zahteva izboljšanje, čeprav je svetovna morala lahko še taka lažna in nizka, vendar to ne more biti razlog našim izpadom. Vprav malim narodom je trdna, sklenjena kultura najmočnejši temelj obstanka ji rasti. Zato smatramo, da se je treba proti vsem, malone barbarskim navadam našega kulturnega življenja boriti odločno in uspešno. Poročevanje naših časnikov naj ne bo senzacija v stilu detektivskih romanov, niti razstava domačega umazanega perila; dvigne naj svojo raven, določi naj mesto tistim, ki bodo brez žolča sposobni presojati po načelu o čevljarjih in kopitarjih. šele v takšni obliki bodo časopisi dokazali, da se v polni meri zavedajo odgovornosti in vzgojnih dolžnosti do slovenskega naroda. ' d—. PREJELI SMO »Roditeljski list« januar 1939. Dr. F. žgeč v črtici »Sestrica« prikazuje način, kakršnega se ne smejo posluževati odrasli v občevanju z deco, šilih v Otroških napakah razlaga, kaj je neješčnost :n nervoznost in kako si starši pri tem pomagajo, M. š. Ostrovška prinaša sestavek »Igra — življenska nujnost«, kjer je prikazala, da je igra deci (in tudi odraslim) potrebna, V. Mazi nas v članku »Gluhonemi otroci in gluhonemnica« seznanja z delom za gluhoneme otroke, Ada žgur daje nekaj napotkov za učenje tujih jezikov, Dr. P. St. je objavil dva sestavka »Iz, šolskih zvezkov dveh sedmošolcev«, dr. VI. Schmidt prinaša zanimiv sestavek, v katerem razpravlja o delu v poklicu in izven njega ter poudarja v njem, da starši ne smejo utesniti otrokovo dejavnost v eno samo smer. Med Zdravstvenimi nasvet^ dr. Fr. Toplak v članku »Ali je zimski čas zdravju mladine nevaren?« pove, kako se mladina ubrani boleznim in kaj je ■njenemu zdravju potrebno. ločitve. In to vse za dobra dva kovača na mesec. Pa še sosedje, ki si ne morejo sami naročiti dnevnika, imajo korist. Mirnikovi jim drugi dan posodijo list. Zgodilo se je, da je neka soseda vrnila lisi pomazan, (Gospa Mirnikova je dognala, da je nekdo polil kavo po njenem papirju.) Tej sosedi Mirnikovi ne posojajo več lista in so si sprti, kajti papirja ni pri hiši nikoli preveč. V papir "zavijajo Mirnikovi klobaso, ko gredo na družinski sprehod v vinotoč — mlada dva spredaj, stara vzadej —, s papirjem gospa podneti ogenj ali ga pa skrbno razreže in nekam obesi. Te dni pa se je skoro zgodila nesreča. In dnevnik bi skoro postal tisto orodje, ki bi se ga usoda — kakor se reče — po-služila, da bi uničila blagostanje in mir Mirnikovih. Gospodu se je zazdelo, da je treba spet spremeniti kurs in je raznašalki povedal, naj kar takoj preneha donašati ta dnevnik v njegovo hišo. In celo malo osorno jc to naročil in ji dal dva dinarja ' napitnine. Obenem s predplačilom si jc spet naročil prejšnji dnevnik. Toda nasled nji dan je bil ves poparjen — preko noči se ni nič zgQdilo. Obšla ga je huda skrb in vsak dan je bil bolj poparjen. Sedmi dan pa je naročil spet dnevni, ki ga je imel zadnja štiri leta in odpovedal prejšnji dnevnik, še na predplačilo za mesec dni se je požvižgal. Za ženo Telovadba poroiene žene Ako bi našim babicam, pa (udi nekaterim materam svojčas nekdo prigovarjal, da morajo telovaditi, čeravno so že prekoračile 30. in morda 40. leto, bi ga zavrnile, da je to neumnost. Takrat telovadba za ženske sploh ni bila primerna, samo imenitnejŠe so gojile nekatere panoge športa kakor jahanje, veslanje, razmeroma šele pred kratkim kolesarjenje itd. Velik napredek je pomenili?, ko je bila vpeljana obvezna telovadba za deklice v šoli. Toda ko zapuste dekleta šolo, se jim več ne zljubi telovaditi, zlasti Če so poročene, ter ne kažejo pogosto niti več zanimanja za šport, kaj šele za kakšne telovadne ure. Morda svojčas, ko so poročene žene jb red njega stanu opravljale same vsa hišna dela ali vsaj pomagale pri njem, n! bilo treba toliko misliti na telovadbo. Saj kolikokrat so se morale vsako jutro pripogniti in stegniti, da so pobrisale povsod prah — samo po sebi prav lahko delo. Sedaj pa, ko je toliko žena navezano na to, da si služi denar poleg svojega gospodinjskega dela, ali pa mora biti celo ves dan v poklicu, da skrbi tudi sistematično za telo. To večno^edenje po 7, 8, 10 ur na dan jo dela kmalu neprožno, postaja vedno bolj neokretna ter se začne pogosto prekomerno debeliti. Pravilna moderna gimnastika, ki ne skrbi toliko za telesno moč kakor za gibčnost'in prožnost žene, jo ohrani radi tega dalje časa mlado. Posebna sproščenost preide v njene gibe; žena dobi ponovno samozavest, da še dolgo ni za staro šaro, ako vidi, da se ji po postopnem in vztrajnem vežbanju posrečijo te ali one vaje, ki .jih je morda občudovala že leta le še pri mladini. Tudi ženam, ki morajo biti ves dan na nogah, lahko telovadba mnogo nudi. Biti pa mora drugače usmerjena, kakor za one, ki so navezane na ure in ure trajajoče Sedenje. Treba je tudi noge sprostiti; pri navadni hoji delujejo le nekatere mišice, med tem ko ostanejo druge nerazvite. Treba je posvetiti pažnjo tudi mišičevju rok in gornjega telesa. Naravno je, da je nujna velika pazljivost, ako se nahaja žena v drugem stanu, telovadba pa je posebno koristna potem, ko je mlada mati že okrevala. žene, ki se bodo odločile,' četudi niso ravno najmlajše, ponovno za telovadbo, bodo kmalu občutile njen blagodejni vpliv ne le na telo, temveč imele bodo radi povečanja samozavesti večie veselic nad življenjem ter bodo zato laž h bo obvezoval "Mioko rano z ne^m, komu bo !cn!l obR* rra raznnčeno Inhnnio, komu bo moral ravnati kak zlomljen ud. Opazoval je v »skladiščni« sobi neskončno množico steklenic žganja in pletenic piva. Kot dober poznavalec svojih rojakov je bil prepričan, da bo imel danes .n jutri mnogo posla. Zato se je še o pravem | Ull i —. — — ■ — - j -- i času krepčal, zakaj pozneje za kaj takega ne bo več časa. Prinesli so mu, mest- nemu človeku in važnemu gostu, v kaščo nekaj steklenic žganja in skledo žolice. Ni še pretekla ura, ko je ranocelnik žc smrčal ko polh sredi svojih jodovih steklenic, obližev in obvez. Cerkovnika ni bilo. Po Kadrinem načrtu bi morali gostje že sedeti za mizo, piti kavo in likerje, ještl žolico in bel kruh. Toda cerkovnika se zdaj ni tu! Brez njega vendar ni mogoče nič začeti! Praznična miza je že pogrnjena. V dven velikih sobah stojijo dolge mize druga za drugo kakor bele krste. Kaso so bili ze nalili v skodelice in kozarce, ženske so samo še čakale na Kadrin ali Meosov migljaj, kdaj naj gostje posedaio prostore. Ljudje so bili nemirni. Kaj naj to pomeni? Ali je to naravnost zasmeh ali lc neprijeten nesporazum? Povabili so jih-prišli so — zdaj pa moraio stati ob stenah ko jetniki in čakati. Nihče ne misli na to. da bi jih povabil k jedači. Kadri Parvi je sicer odredila, naj dekleta nudijo okoli stoječim na krožnikih kruh. mladci pa nai strežejo z žganjem. Toda ljudje so smatrali vse to le za uvodno jed in se niso pomirili. v. Kje neki je ostal ta prekleti psalmist. Kadri leta pred hišo, zaslania oči z dlani« —-na cesti e ne gane nič. Ali morebiti cerkovnik ni preiel nienega pisma hi na vse zadnje zaradi tega ne pride? Taksna sramota in ponižanje! Takšna žalitev!« V TOnisu Tikuti že vse vre. Napil s ' je že do dftbrega, zdaj pa stoji na trat' in razglaša s širokimi, si”" inči mi se ustij 'm,- mislim, da cerkovnika soloh ne b* čemu pa nai tudi hodi sem, v to siromašno gnezdo? če hoče kdo krstiti svoic dete, nai gre v cerkev, če hoče kdo sl aviti svojo sedemdesetletnico, nai are k cerkovniku. Ali je cerkovnik st*Hi pes, da 1 ' begal s kmetije na kmetiio?« (Dalje prihodnjič)- Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, uovi|«r. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Deteta, vsi v Mariboru«