J31 1
nfAir
¿/-f* Jf/A'Jms ,
St	Mniriki. dne 19. novembra 1914.
Tečaj XLVIIL
List ljudstvu v pouk in zabavo.
tiskovnega društva" dobivajo
posebne
stanejo
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, mserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust Inserati se sprejemajo do toska opoldne. — No
zaprte reklamacije so poštnine proste.
I
t
Valjevo in Obrenovac naš. — Belgrad bo kmalu naš. — Srbsko prebivalstvo meče na naše vojake najprej cvetlice, potem bombe. — General Potiorek se zahvaljuje svojim vojakom za žrtve in napore. — Boji za Lovčen. — V Galiciji so se na nekaterih krajih začeli novi boji. — Rusko prodiranje je ustavljeno. — Na Rusko-Poljskem ujeli Nemci 28.000 Rusov. — V Izhodni Prusiji se boji nadaljujejo. - Na Francoskem ni odločitve. — Sultan proglasil
„sveto vojsko".
Aystrijsko=srbsko bojišče,
Maribor, dne 17. novembra.
Orožje avstrijskih vojakov, ki se borijo v Srb -ji, je blagoslovljeno z zmago. 'Že zadnjič smo poročali, da se nahaja srbska armada na begu proti V a-1 j e, v u in K r a g u j e v o u. Srbi se sicer tudi na begu junaško borijo za svojo domovino. Vendar srbska hrabrost ni v nobenem oziru kos priznanemu junaštvu naših avstrijskih vojakov.
V nedeljo, na god sv. Leopolda, to je dne 15. novembra, so naši po hudem boju z zadnjimi srbskimi, četami zasedli srbsko mesto Valjevo; dan poprej pro ti večeru pa je padla v naše roke važna srbska postojanka ob Savi, mesto Obrenovac, ki leži kakih 20 km južnozahodno od Belgrada, Med Belgradom in Valje-vom so padla zadnje dni sledeča mesta v naše roke: Ušce, Bjelin, Novo selo, Slatina, Koceljevo in še več drugih manjših krajev.
Na zahodni strani Val.eva so se Avstrijci po-lastiM mest Kajne niča, Gračauiica, Ljubovija, Roga-čica ild. Naši s t o j i j a s e d a j na črti O) b -renovac, levi breg reke Kolumbara (ki teče mimo Valjeva in ae izliva pri Obrenovcu v Savo) mimo mesta V a 1 j, a v o ter nato zahodno v polkrogu d o ro-e sta R o g aj č i c a ob Drini. To jo avstrijska glavna bojna črta.
Glavna smer avstrijske^ armade je sedaj srbska trdnjava Kragujevac, ki leži v dolini reke Lapenica in je kakih 40 km oddaljena od Valjeva. V času, ko bodo naši č tatelji dobili današnja list v roke, bodo skoro gotovo stale naše čete že pred to važno srbsko postojanko — v sredini Srbije. Kragujevac je križišče šestero velikih cest, ki vodijo na vse štiri strani. V mestu in okolici so velike srbske tvornice in zaloge streliva in orožja, katere čuva najmočnejša srbska trdnjava. Radi tega se pričakuje', da se bodo vršili okrog Kragujevca hudi boji med Srbi in Avstrijci.
Bivša srbska prestolnica — Belgrad — bo v času, ko bo današnji „Slovenski Gospodar" dotiskan, že skoro gotovo padla Avstrijcem v roke. Poročila, k so došla danes (torek, 17. nov.), namreč pravijo, da je naš m četam pot do Belgrada odprta in da se padec pričakuje že v nekaterih urah.
Valjevo v naših rokah.
Dunaj, dne 16. novembra.
S srbskega bojišča se uradno poroča: Naše zmagovite čete so na južnem bojišču po zadnjih pora-
zih Srbe tako hudo zasledovale, da isti niti toliko časa niso imeli, da bi se bili v svojih utr-jenih postojankah, katere so že leta in leta pripravljali, ustavili našemu prodiranju* Vsled tega je prišlo včeraj (v nedeljo, dne il5. novembra) pred Valjevim samo do bojev med našimi četami in zadnjimi stražami srbske armade. Po kratki b o r -b i so naši srbske oddelke porazili in ujeli večje število Srbov. Naša armada je došla do reke Kolum-bara ter je zasedla mesti Valjevo in Obrenovac. — Sprejem naših Čet v Valjevu je b i značilen. Najprvo so metali prebivalci na naše vojake o v e 11 i o e , kmalu nato pa b o m b e ter so s t r e 1 j a 1 i| na nas s puškami. (Reka Kolumbara je ena največjih vodotokov Srbije ter izvira jugoizhodno od Valjeva. Kolumbara se izliva pri mestu Obrenovac — jugozahodno od Belgrada — v Savo.)
Valjevo je eno najlepših mest Srbije. Mesta šteje čez 8000 prebivalcev. Lega Valjeva je izredno krasna. Skozi mesto teče reka Kolumbara. Okolica je zelo rodovitna in prijetna, Lepe hišice bogatih Srbov so posejane na s sadnim drevjem obraščenih gričih. Okolica je tudi zelo bogata na rudah. Prebivalstvo mesta yaljevo je že od nekdaj zelo dovzetno za napredek. Valjevo je zvezano z Belgradom ob reki Ko-lumbari čez Obrenovac z železnico. Srbi imajo v Valjevu poveljstvo ene divizije :ln brigade, dve veliki vojašnici ter veliko smodnišnico. Iz novejšega časa je v mestu velika, novodobno urejena bolnišnica in pivovarna. Valjevo je zelo staro mesto. Ko so imeli Dub-rovničani svojo ljudovlado, je Valjevo več let spadalo pod njihovo oblast. V turških časih je mesto zelo trpelo. Turki so bili šestkrat lastniki Valjeva.
LISTEK.
Goreče gališke vasi zaznamujejo bojno črto.
(Dr. Andrej Veble, praporščak
piše državnemu poslancu dr. Ivanu Benkoviču naslednje za-I nimivo in od vojaške oblasti uradno pregledano pismoi.)
, dne 5. novembra 1914.
Velecenjem gospod doktor!
Kakor sem Vam v svojih zadnjih pismih pisal, se je zgodilo. Levo nemško krilo se je umaknilo (Hin-denburg), tudi naša prva armada (Danki), Rusom se je posrečilo prodreti v oentrumu in pretrgati zvezo naših armad z Nemci. Ako bi ostala naša armada (nadvojvoda Ferdinand) ob Sanu, bi nam bili Rusi lahko padli v bok ali v hrbet. Vsled tega smo se zopet umaknili od Sana.
Naše desno krilo (	)■ stoji zel)
dobro in trdno. Vsled novo nastalih zapletljajev pa se bo vojna črta zopet spremenila. — Pravzaprav ti še ni poraz. Morda je celo boljše za nas, da pridejo Rusi preko Visle in Sana, ker imajo tako velike reke za svojim hrbtom, kar je lahko za nje usodepolno. Kolikor sem mogel izvedeti, so imeli Rusi na desnem bregu Visle in Sana silno močne, utrjene postojanke. Deloma tudi naravne. Desni breg Sana je namreč
mestoma višji kot levi. Vsled tega je obvladala ruska artilerija vse prehode, tako, da je bilo absolutno nemogoče, priti preko Sana. Vsi naši poskusi, priti preko Sana, so bili odbiti in so se izjalovili.
Imamo, hvala Bogu, izredno ugodno vreme. Postalo je toplo. Krasni so večeri in čarobne mesečne noči. Predvčeraj zvečer smo šli nad volk©. Korakal , oziroma vozili smo se celo noč do drugega dne.
Pred kakimi tremi tedni smo dobili slučajno v roke ruski list „Utroje Slovo". Rusi sami pišejo, da imajo do sedaj okrog 800.000 mrtvih in ranjenih, u-jetih Rusov je 73.000, ne vštevši ujete in ranjene k zadnjega časa in ruske vietnike, ki so v Nemčiji. 0-gromne izgube!
Žalostni so mnogi prizori. Cele vrste izseljencev in beguncev je videt1., večinoma gredo peš, stari in mladi, kajti vse boljše konje je vzela vojna
uprava za vojaške namene. Le tu pa tam je ostalo še kako nadušljivo kljjuse, s katerimi se potem peljejo ti begunci na visoko naloženih vozovih, Domovi so zapuščeni. Samo najrevnejši sloji ostanejo in pa k a -t o 1 i S k o poljsko prebivalstvo. Kmečko ljudstvo ostane, ono se drži svoje zemlje na vse krip-lje, kakor da je prikovano na njo z železnimi veriga-mi. Zrastlo je s to zemljo popolnoma, saj je ta zemlja njih edina krušna mati. Od česa bodo živeli ti ostali poljski junaki? Krompirja je morda komaj za par mesecev. Pridejo pa šle kozaki in jim vzamejo še ta živež. Potem nastane lakota. Soli seveda ni. Ljudje jedo samo nesoljen krompir.
Junaško se vedejo nekateri poljski domačini. O-stanejo v domovini — do skrajnosti. Neki gozdar izpod Rudnika ob Sanu mi je pravil, da so v njegovo hišo kar deževale krogle. Prva granata je vrgla raz streho — dimnik, druga je prevrtala stene. 'Ob njegovi hiši so bili postavljeni naši topovi, na nasprotni strani ruski, ki so sipali iz svojih žrel ogenj na naše postojanke. Gozdar je ostal do zadnjega v svoji hiši.
Vsak večer gorijo vasi in naznanjajo, kje se nahajajo bojne črte — naša in sovražna —, krvavorde-če nebo je razsvetljeno kakor po dnevi. Navadno se vršijo napadi tudi le po noči. To je japonski način bojevanja, katerega smo se oprijeli tudi mi. Seveda smo se ga morali prej učiti od — Rusov.
Židie so v Galiciji, kakor zna^o, skoro edini trgovci. Trgoivina je z malimi bolgšimi izjemami izključno v židovskih rokah. Kako seveda židje to moč
i
Nainovejia poročila se nahajajo pred inserati.
HÜftas 2t
„SBfTINSBl G0SPODAR.«
19. novembra 1914.
Bel grad bo skoro nas.
Z bojišča, dne IG. novembra.
V	soboto, dne 14. novembra ob & uri popoldne so naši po dve urnem močnem artiljerijskem obstreljevanju, kateremu so se Srbi v begu umaknili, z radostnim navdušenjem zavzeli mesto Obrenovac ob Savi pred Belgradom,
Z zavzetjem tega mesta je našim četam pot do Bolgrada odprta. Pričakuje se, da bo Belgrad že v bližnjem času padel.
Naše čete, ki so zmagovito prodirale proti Va-Ijevu, so zasedle tam važno križišče in se združujejo v vedno močnejši napadalni obroč. Dasiravno Srbi še niso izgubili bojnega in napadalnega poguma, vendar vojska s Srbi, kakor pravijo poročila vojnih poročevalcev, skoro gotovo ne more več trajati dolgo, ker se v srbski armadi že moči;o občuti pomanjkanje streliva in drugih vojnih potrebščin.
Avstrijski zrakoplovci izborno sodelujejo pri poizvedovanju za sovražnikom. Pri svojih poletih fotografirajo sovražne postojanke in prinašajo važna poročila o gibanju sovražnih čet.
General Fotiorek hvali svoje vojaštvo.
Dunaj, dne IG, novembra»
Feldcajgmojster Potiorek, vrhovni poveljnik avstrijskih čet na Balkanu, je izdal danes, dne 16. novembra, na svoje čete ta-le oklic:
„Po devetdnevnih bojih s sovražnikom, ki je bil po številu močnejši in ki se je branil vi tako močno utrjenih postojankah, o katerih se je sodilo, da so nepremagljive, po devetdnevnih napornih marših v skalnatem ozemlju, kjer ni potov, po močvirjih, v dežju, v snegu in mrazu, so dosegle vrle čete 5. in 6. armade Kolumbaro in so pognale sovražnika v beg.
V	teh bojih je bilo ujetih čez 8000 Srbov, zaplenjenih 42 topov, 31 strojnih pušk ter obilo drugega vojnega gradiva. Domovina tem junaškim činom ne more odrekati hvaležnost in občudovanje.
Dolžnost mi je, da v polni meri priznavam junaštvo vseh čet ter izrekam v imenu najvišje službe najtoplejšo zahvalo vsem častnikom in vojakom 5. in 6. armade. Vldjub uspehu, ki se je dosegel z velikimi žrtvami in z velikanskim naporom, še ne smemo mirovati; junaški duh, ki preveva vse čete, katerim poveljujem, mi jamči, da bomo nalogo, ki nam je dana, zmagonosno izpolnili do konca v zadovoljnost našega najvišjega poveljnika, v slavo armadi in v prid do-
movini.
99
Bežeči vragovi
99
Z bojišča, dne 16, novembra.
Poročevalec „Grazer Volksblatta" poroča: Jaz sem danes obiskal podonavski topovski čoln (monitor) „Bodro", kateremu poveljuje linijski kapitan Wulff, ki je poveljeval ponesrečenemu monitorju „Temes". Kapitan je bil odlikovan z železnim kronskim redom. V pogovoru s kapitanom o podvzetjih potopljenega „Te-
mesa" sem izvedel, da je topovski čoln pred nesrečo trikrat z veliko težavo došel v Savo,
Dne 23. oktobra ob yi3. uri zjutraj je „Temes" pri Skeli zadel v Savi ob mino, med tem, ko se mu je poprej že trikrat posrečila predrzna vožnja skozi sovražne mine. 33 mož „Temeševe" posadke je našlo pri nesreči junaško smrt. Edini mornar, ki je preostal na čolnu, dasiravno smrtno ranjen, je ostal pri topu. Naš čoln je delj časa vozil po reki naprej. Pa*, truljni čoln „D",, ki je spremljal „Temeša" In na katerem se je nahajal Wulff, je sprejel na krov ranjence. Srbi so razpisali za ujetje vsakega mornarja 50 dinarjev in za vsakega častnika 1000 dinarjev. Naše podonavske monitorje so Srbi namreč zelo sovražili in jih imeli na piki. Imenovali so jih „bežeče vragove".
lSletni deček -- junak.
Iz Sarajeva se poroča, da je ob začetku vojske po dolgih prošnjah bil 131etni bosanski deček Suljo MauteveLč sprejet v neko avstrijsko stotnijo. Deček je smel iti z našimi vojaki v Srbijo, kjer je vedno do-našal vojakom v prve bojne vrste živež in strelivo. Mautevelič se ni popolnoma nič bal gostih krogel, ki so frčale mimo njegovih ušes. Dečka je vse rado imelo. Končno je vsled napora obolel tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico v mesto Tuzla. Od tam so ga spravili v Sarajevo. Ko je ozdravel, je ostal v bolnišnici in skrbno streže ranjenim vojakom. Deček pravi, da je sicer zadovoljen z novo službo, a da je :ia vojski vendar mnogo lepše.
Jedilni list avstrijskih vojakov v Srbiji.
List „Drau" priobčuje sledeče pismo avstrijskega vojaka z bojišča na Srbskem: ,,.. .„ 25. sept.1914. Ljubi stariši! Kot dokaz, da se nam v Srbiji ne godi siabo, Vam naznanim, kaj smo dobili včeraj za o-bed. Dobili smo: govejo juho, goveje meso z rižem, svin-eiho s krompirjem, povidl, čaj in vino. Te reči smo povžili na bojni črti. Godbo so nam oskrbeli topovi 104. hrvaške črnovojniške brigade in topovi 12. srbske divizije. Glavna stvar je, če krogle ne padiar jo v juho. 'Tudi sem zdrav in dobre volje, ker sem
e m«m 1 kg o ol c
es o
haiam šesttedenski jubilej, odkar se že nisem prav nič slekiel. Vas vse poljublja itd."
Avstr.=crnogorsko bojišče
Boj za Lovčen.
Kotor, dne 14, novembra.
Uspeh obstreljevanja Lovčena po naši artileriji je bil zadnje dni zelo velik. Begunci iz Orne Gore, ki so prišli te dni k našim prednjim stražam, so nazna-nili, da je francosko-črnogorska artilerijska Ku-k-sku-pina na Lovčenu popolnoma uničena. Samo eden strel iz velikega topa neke avstrijske vojne ladje je uničil 2 sovražna topa; 3 vojaki so bili mrtvi, 23 pa težko ranjenih. Z naših postojank se je razločno videlo, kako je zletel sovražni top z lafeto vred v zrak.
Sneg in megla na črnogorskem bojišča«
Budimpešta, dne 16. novembra.
Iz Dubrovnika se poroča: Na gorah, kjer se bije boj med Avstrijci in Črnogorci, je nastopilo zelo slabo vreme, ki črnogorske in francoske vojaške oddelke v njih bojevanju zelo zadržuje. Francozi, ki se nahajajo pri topovih na Lovčenu, so zelo pobiti, ker vlada vrh gora hud mraz, katerega rahločutni Francozi niso vajeni. Več Francozov je na nočnih stražah zmrznilo, Kotor in okolica je razun opoldne, cel dan v megli. Po gorovju je zapadel tako debel sneg, da sega skoro povsod vojakom do kolen. Morska obal Adrije je odeta v gosto meglo. Radi tega francosko brodovje ne more uspešno napadati našo morsko obal.
Črnogorska poročila o bojih.
Milanski list „Corriere della Sera" je dobil iz, Cetinja o bojih ob črnogorsko-avstrijski meji to-le poročilo: Na Črni Gori je padlo veliko snega. Negotovo vreme je seveda preprečilo nadaljevanje črnogorskih nastopov proti Kotom, Avstrijci sedaj in sedaj obstrer ljujejo črnogorske baterije na Lovčenu.. Preteklo sredo (na Martinovo) se je prikazalo več avstrijskih zrakoplovov nad črnogorskim mestom Bar ter metalo nanj bombe. Princ Danilovo vilo je zadelo 5 bomb in težko poškodovalo. V vili sedaj prebiva prinoezinja Milica, rojena nemška vojvodinja Juta meklenburška.

pripovedujejo
_ ........._ .. ^ . ^
MLako se je godilo slovenskim fantom pred Antwerpnom.
(Pismo slovenskega vojaka 'Alberta Ber-ginca izpred Antvverpi.a svojim starišem v Sempo-laj.) Ljubi stariši! Prejel sem Vašo drago zalepko, ki je rabila cel mesec in 15 dni, predno je prišla tu meni v roke. Potem ni nič čudno,. če tudi Vi ne dobite mojih pisem, ko Vam pišem, če čas dopušča, še vsaki dan in kaklšen dan tudi po dvakrat. Denarja ni na obilo, ali stradal do sedaj še nisem. V Belgiji so prihranili še nekaj za nas. Kur, prašičev, krav, rac in golobov je dovolj, imamo tudi prav fino francosko vino. Res, da so nas sovrnž i;.i pozdravljali tudi z granatami in šrapneli, toda mi se nismo dali motiti pri naših gostijah. Na Boga se tudi spominjam, kakor me lepo opominjate. Ne bojte se, te
1
svoje stare navade ne opustim. Vem, da je Bog gospodar nas vseh. Z vojsko gre imenitno. Do sedaj
smo biti še vedno zmagovalci, kar upam tun v pr-liodnje. Sedaj smo bili dva meseca na BeiLgijskem in v enem kraju na Francoskem. Napravili smo tri okupacije, ki so vse dobro izpaidle: Trdnjave smo rušili, kakor da bi bile iz peska: Maubeuge (Mobež), Namur, Antwerpen. Belgijci in Francozi so kar strmeli, ko so videli padati ogromne granate. Upamo, da ¡'ojde tudi v prihodnje ¡menit1 o, ker kora ve ne manjka. Kam pojdemo sedaj, ne vem. Z Belgijo smo končali: mislim, da pojdemo na severno Francosko, toda gotovo ni. Rad bi si še Pariz ogled i, ,!i le vem, če pojdemo tja. Nikar se zoi me ne bojte! Mi smo vedno oddaljeni od nasprotnikov, ker streljamo vedno na 10 do 12 km. Res, da imajo tudi oni kano-ne in da streljajo tudi oni daleč, ali oni preradi z-
izrabljajo, je znano. Gene živil so silno visoke. Goljufa se kar na debelo. Včeraj je prišel k nam žid, ki je prinesel vina za poskušnjo. Vino je bilo dobro. Ko odpremo sod, je bil pa v njem mesto pogojenega vina — sam fuzel. Zid je dobil za plačilo 25 batin na goli neimenovani del telesa, da se je kar zvijal vsled bolečin, — Vino kupujemo tu po 2—4 K liter, buteljke pa celo po 5—6 K.
Se eno zanimivost Vam moram sporočiti. Iz trgov in mest se je navadno izselila tudi' vsa inteligenca (izobraženci), tudi katoliško-poljska. Ko so pa po tem begu zopet nastale redne razmere in so koza-ki začetkom oktobra odnesli pete, smo v vseh krajih, kamor smo prišli, videli na oknih pralznih domov — nabožne liste, sliko Kristusovo ali Matere božje čen-stohovske. In čudno! Ti domovi, na katerih so visele te slike, so bili čisto dobro ohranjeni. Pač pa so^ bile oropane vse židovske hiše ;|n trgovine. Rusi so imeli vendar spoštovanje pred temi znamenji verske misli.
Danes stanujem v boljši hiši. Na oknih cvetejo cvetlice. Soba je krasno opremljena. To je hiša uboge udove-Poljakinje. Pred par leti ji je umrl mož. Za-pust 1 je ženo in 5 otrok, med temi 2 odrasli hčerki. Ko se je raznesla novica, da pridejo v Kolbuszovo zopet Rusi, so se starejše hčerke ločile od matere in se podale na pot — na Moravsko. Mlade deklice in žene se iz umljivih razlogov selijo, ker se bojijo kozaških zverin, samo starejši ljudje ostanejo, ljudje, kateri stoje z eno nogo že takorekoč v grobu, ne pa, kakor sem gori omenil, kmečko prebivalstvo.
Na Balkanu se je zopet vnel požar! Bog daj, da bi se razun Turka zganili tudi Rumuni.ia in Bolgarija ter se priklopih nam. Zdi se mi, da bo Bolgarija kmalu primorana k temu odločilnemu koraku. Samo Italije se bojimo. Morda brez vzroka. Toda zaupanja ni.
Ravnokar sem izvedel zanimiv dogodek iz sedanjih bojev ob Sanu, dogodek, ki je jako značilen za naše in ruske vojake. :Ob Sanu so bili pred nekaj tedni prodrli Rusi z eno celo divizijo na levi breg. Vsi naši poskusi, jih pregnati, so se izjalovili. Bojna črta naših in ruskih vojakov je bila čisto blizu. V sredi med obema se je nahajal studenec. Že cele dneve so ležali naši in ruski vojaki v prvi bojni vrsti. Oboje je mučila žeja. Kar naenkrat se na ruski strani dvigne en mož za drugim in prihajajo posamezno v presledkih k studencu — po vodo. Potem se zopet povrnejo nazaj. — Za njimi pa pridejo naši, posamezno, drug za drugim. In ne od naše kakor ne od ruske strani ni padel noben strel. To je bilo nazadnje že čisto običajno. Samo, ako je prišlo po več naših skupaj k studencu, so Rusi streljali na nje. Ta dogodek nam je pripovedoval našnadporočnik, ki je sam to doživel, — Vojaki torej vendar niso same zverine.
Iskreno pozdravljam Vas, celo pisarniško osebje, kakor tudi vse gospode, ki se udeležujejo torkovega večera. Pri priliki jim lahko sporočite vsebino mojih zadnjih pisem. Končno izročam tudi Vaši milostivi svoj pozdrav in poklon.
Kako se godi vojnim ujetnikom.
Marsikoga pač skrbi, kako se godi ujetnikom, ki so prišli v sovražnikove roke. Marsikoga strese mraz, če sliši ime Sibirija. V pomirjenje občinstva in zlasti sltarišev in sorodnikov ujetih vojakov naj bo povedano v sobotni „Arbeiter Zeitung" pri obče no pismo nemškega častnika, ki je dne 26. avgusta prišel v rusko ujetništvo. Ta častnik piše svojim starišem iz Bijska v Sibiriji: „Znano vam je, da sem bil zvečer, dne 26. pret. meseca (avgusta) ujet. Zgodilo se je to, ko sem reveža-tovariša na bojišču obvezoval, ko sem bil že prej trem ruskim vojakom tako storil. Ruski vojaki, ki so me ujeli, so bili dobri dečki. Dali so
mi pijače in kruha in jaz sem jim daroval svoje zadnje cigarete. Ne boste mogli verjeti, da so ti vojaki sredi med ranjenci in mrliči delali z menoj, kakor da sem eden izmed njihovih, ki so ga našli vsega utrujenega in napol izstradanega., Se po noči sem bil pripeljan pred nekega divizijskega šefa. On in njegovi oficirji so se vedli z najpopolnejšo uljudnostjo. Od 27. do 29. sem kot edini častnik marširal z oddelkom ujetnikov v Holm, od koder sem vam pisal. Tam je čakalo kakih 20 oficirjev, da jih popeljejo. Koderkoli smo srečali ruske čete, povsod so ruski vojaki dajali našim cigarete, jesti in pit:. Nobene sovražne besede, nobene neprijazne kretnje. Vsi ti ljudje, odhajajoči v boj, so nas smatrali za ljudi, ki so ravno tako pošteno izpolnili svojo dolžnost, kakor jo hočejo oni. V Avstriji se ni verjelo, da bi bilo na Ruskem točenje žga^ nja res prepovedano. Od trenutka, ko je moj polk prekoračil rusko mejo, nisem videl ne ene čaše alkohola več, ne vina, ne žganja. Ruski vojaki pijejo samo čaj; alkohol se nikjer ne prodaja. Dne 1. septembra smo šli od Holma dalje. Bilo nas je kakih 20 častnikov v jako lepem vagonu II. razreda. Vožnja je b;la prav prijetna. Dne 21. septembra smo prispeli v Bijsk, Z vozom smo se odpeljali v h'šo, kjer nam bo ostati v času našega ujetništva. Svojo sobo delim s štirimi drugimi ujetimi gospodi. Enkrat na dan smemo iz hiše; kot nadzorovalec nas spremlja neki oficir. Bijsk je središče trgovine z žitom in maslom. Zdi se, da so tu bogati ljudje. Sli smo kupovat v veliko skladišče, kjer se dobi vse, kar potrebuje izobražen Evropejec. Ruska vlada nam daje na mesec 50 rubljev. Seveda jemo vsi skupaj in plačujemo za hrano 30 rubljev. Tudi moramo vsak izdatek dobro preudarti. Vzeli so mi moj nahrbtnik in nakupiti si moram počasi perila ter vse tiste malenkosti, ki so potrebne za življenje.
19. novembra 1914.
slovenski gospodar.
bežijo precl nami, posebno Angleži. Sedaj šmo se bili s tremi nasprotniki in vseeno smo jim bili kos, ker streljajo jako slabo in imajo tudi slabo municijo. Lahko rečemo, da se Avstrija) in Nemčija bijeta s celo Evropo, pa smo še vedno na površju. Za sedaj dovolj. Prosim, da mi v kratkem kaj pišete, ker do sedaj nisem še ničesar dobil.
Pred bojem»
'Mladenič, doma iz Št. Petra pri Mariboru, čegar pdsmo „Nad Srbe!" smo zadnjič v „Slovenskem Gospodarju" priobčili^ piSe svojim sta rišem dne 3. novembra s srbskega bojišča.
Potožiti se, kako mi gre, ne smem. Zadnjič sem Vam pisal iz Sarajeva, da. odrinemo proti sovražniku,, kar tudi smo. Vendar v, ožjo stiko ž njim še nismo prišli, ker ga naša brigada, ki je pred nami odšla, preveč tira. Razven dve postaji, (kamor smo se peljalf. od Sarajeva,, marširamo neprenehoma od zore do mraka. Vreme je bilo hvala Bogu lepo, ra,zen 29. okt. zvečer, ko je lilo, kot iz iskala. Včasih se me poloti domotožje.i Odkritosrčno si včasih 'želim priti že do sovražnika. Ta želja se mi tudi najbrže kmalu izpolni. Zdaj smo v >. . ., kjer imamo en dan odmora, ker konji !ne morejo v<eč naprej. Ne smete misliti, da sem nestrpen ali nepotrpežljiv. Jaz proti drugim vse lahko, oz. ¡lažje prenašam. Pisma od vas še nisem dobil. Pisal bi vam tudi 'ta teden, a karte aU papirja sploh vijdel nisem. Danes sem pa boljše živel. Denarja imam še jdovolj, ker niti za drag denar nič ne dobimo. Edina (tolažba mi je, da to stanje ne bo trajalo vso večnost. Znanega obraza Se nisem videl nobenega. Kako ste tkat. obhaja,li god Vseh svetnikov? Sedaj bodem vam pisal že Jpogosteje. Ne j:un-ram, a vendar pravim: Blagor njim, ki ne vedo, kaj je .vojska! Ne bojevanje, ne misel na, smrt, je bridko, pač pa so druge okolišč ine -težavne. Sedaj vsa,j nekaj izkusim. Molite za-me„ da bom vse voljno prenesel, Sam molit) tudi ¿nisem pozabil, kajti to je še edina tolažba na bojišču. Pripravljen sem na vse, a upam najboljše, Tudi vi se ne ždostite. Kar Bos stori, Vse prav stori. Njegovo' ime maj bo češčeno. Pozdravite mi I vse, kakor tudi jaz vas, in vse znance pozdravljam ter ostanem vaš nepozabni sin Fr. Dostavek: V ozki k-rmrici, velik* ¡4 kv. m., samevam že pol dneva, ter pišem in si žep išivljem, z mislijo na vas, na S t, Peter, na boljše čase, vobče na vse, kar me 'je kedaj zanimalo.
„Slovenski Gospodar" ia „Straža" se čita tudi na
boj
I i v v
1SCU.
Naš vrli somišljenik in gostilničar na Ponikvi, g. Franc Žličar, ki služi pri poljskem itopničarskem polku št. , piše z gališkega ' bojišča svojemu prijatelju dne 5. novembra sledeče pismo:
Predragi! Pred vsemTe najprisrčnejše (pozdravljam! Kakor sem Ti jže poročal, sem časopise jdne 291. oktobra t'. 1. z luljvečjim veseljem sprejel.. Ko sem jih dobil, to je bilo nekaj posebno novega lin veselega v vojski, posebno za nasi /Slovence. Bilo je na večer. Sel sem y platneno celico, prižgali svetilko, da bi čital našega „Gospodar.jfeF in „iStrafžo." A kmalu je bilo vse polno tovariišev-posittišalceV. Jaz pa sem sedel na sred ni (kakor kak minister zunanjih zadev) ter jčital na glas.
Zvedeli smo iz listov, kako se kaj "po drugih državah tepejo itd. Želo nevoJjrii smo bili, ko smo čitali, da se Inapacla čč. duhovščina radi vojskinih razmer. Sramota! Pogovarjali smo se potem o tej-le stvari ter tudi pogleda | nazaj, ¡kakšne dobrote s'mo tudi že mi uživali od strani duhovščine, 1 'od strani samostanov., Evo par slučajev: V Celovcu smo bili tri tedne nastanjeni v .„{Marianumshof;". Bile so čč. sestre celi čas z nami izredno prijazne. Dobili smo, kar je kedo rabili, za jako mal denar. Ob (slovesu so se še pa za nami solzile. Dne 20. septembra smo bili nastanjenli dva dni v samositanu jezuitov (Stara-wies pri Rzezowu v GalcTi). Dobili smo bm d n-krat kavo in kruh. B:lo nas je okoli 150 mož. ¡Naš vodja je bil z njpmi. pri obedu itd. Ravno ta, dan pa sem imel službo. Peljal sem 1v bližr(jo itačasno bolnico dvfit moža od naše (kolone. Tam so bile čč. sestre uršulinke zelo prijazne. Prednica, ki je znala nekoliko nemški, se je <z menoj delj časa, pogovarjala, in dobil sem prav dobro kosilce lin še seboj kos kruha. Enakih slučajev pomnimo vojaki še Več. f Zatorej pa upam. da ne bodo tisti nasprotniki več ¡tako govorili, ki doma za pečjo sedijo in ne vedo, kaj se po celem svetu» codi. 'Tukajšnjih Židov pa nihče ne V.idi, kateri nas hočejo odreti. Vsa.ka obrt t je v njihovih rokah. Zatorej pa prodajajo, kakor hočejo: trikrat dražje, kot je blago ivredno. Žemllje so bile po 10 v, sedi i stanejo že 20 v. itd-
Drucače se imamt p0 stari navadi» samo da sem še vedno čvrst in zdrav. Hvala bodi Bogu! Več dni že ne slišim več gromenja topov. Z pismom prihajam h koncu, ponavljajoč, še enkrat prisrčne pozdrave in zahvalo za časopise, za katere se Ti še priporočam, kajti „Gospodar" in „¡Straža" sta se či-tala tu I Ituk-aj v vojni na straži. Vedno še gresltfa iz rok v (roke. Iskrene pozdrave!_
Nevesta na bojišču.
(Iz ipisma nekega nemškega častnika.)
Nahai'amo se na Poljskem. Prebivalci se nas izogiblljeio, kakor plašni psi. IČe želijo česa od nas, nas ponižno prosijo. Vas, kjer se nahajam, obsto'i iz zapuščenih koč, silno zanemarjenih prostorov. Dež ljje neprestano, kakor da bi hotelo niofbo oprati vse grehe sveta,. Naši konjji /se pogrezajo do Werten v i-
lovnata tla. 45 ur smo neprestano prodirali, dokler se nismo konečno nastanili v neki vasi. Ko sem hotel odpreti vrata (kmečke koče,' mi skoči nasproti podčastniki silno veselega obraza, Ujel je ravnokar v gozdu s par ljudmi pol stotnijje Rusovv Caikal je s svojimi vojaki, da so se mu najprej približala, nato pa pričel streljati. Stopili smo skozi nizka vrata v, skromenj s svečo razsvetljeni prostor in ,videl sem kot prvega, na slamnici kakor spečega ležati otroš-ko-mtadega ruskega vojaka. Na licih je bil videti lahek nasmeh, Stopili smo bližje. Položil ¿sem mu roko na čelo, a bilo je ledeno, on je mrtev. Naročil sem takoj moštvu, naj mu slečejo mokro obleko. V polu-krogu smo stali naokoli. -Kar naenkrat nastane nekak šum in moje hrabre vojake, ki se niso strašili nobene premoči, je popadla nekaka groza. Bra1 {li so se izvršiti moj ukaz. Tu stopi eden izmed njih k meni |in prii.vi: '„¡Javljam pokorno, ruski ¡vojak je deklica!" To se je zgodilo leta 1914. Kakor smo izvedeli, je bila nevesta nekega ruskega častnika in se je povsod borila skupaj p njim. Dan poprej je bila zadeta v prsa in se je takoj zgrudilfi, mrtva na tla. Dal sem tega junaškega ženskega vojaka pokopati še istega dne. S|icer (morajo mrtvi sovražnika ležati toliko pasai, da imamo dovolj prilike, dat jih pokopljemo in zasadimo na njihove grobove lesene križe.
Str&šen dogodek na srbskem
. * • v v
feojiscu.
•Warnsdorfersld list „österr, Volksze tung" in „Abwehr" objavljata sledeči opis nekega s srbskega boj šča dešlega ran j« .ca: Strašno utrujen sem došel z nekaterimi tovariši v neko srbsko vas. Popros 1 sem v neki h ši za prenočišče. Drage volje so nam dali ;:a razpolago lepo, prosbrno sobo. Ko smo se v sobi našel li, zavoha reki tovariš poseben d,uh. Preiskali smo celo sobo in končno smo naš i v neki cmari dva m t a avstrijska vojaka. O nevarnem položaju, v katerem smo se nahajali, nisino do'go premišljevali, mar\eč j oiožili smo mrtva vojaka; v posteljo. Preteklo 'e pre ej časa. Med tem se ni ničesar zgodilo. Nato se skiemo v omaro. Zopet preteče nekaj časa; kar se priplazijo v o tri ženske, med njimi neka približno 1(j h t stara deklica. N so nas opazile. Splazijo se k post d;i, v katero smo položili mrtveca, misleč, da leže i o.obšli vojaki v postelji. Zdaj smo bili o njih k ud i popol o;na prepričani, zgrabi i smo-podivjane že 'skli iu jih takoj pomorili. Spali seveda to noč nismo.
došla v sredo 18. nov.
Avstrijsko=nisko bojišče.
Maribor, dne 18. novembra,
V	Karpatih je mirno, kakor bi vladalo premirje. Predpisujeta pa premirje dva mogočna gospoda: gosta megla in snežni viharji. Sicer pa se nahajajo čete na sijajni brambni črti. Sovražnik1 je to že tudi spoznal, kajti prostovoljno je ustavil svoje napade. Stojimo si nasproii — oko v oko. Patrulje so le 200 m oddaljene druga od druge, vendar r.e streljajo.
Iz Galicije izvemo le toliko, da je P r z e m y s 1 zopet oblegan in da se junaško brani. Dne 30. nov. ie napravila .trdni avska posadka večji izpad pret severu in je pognala Ruse nazaj. Posadka je imela pri tem izpadu le malenkostne izgube.
Novi boji so se pričeli na bejni črti Krakov— —Censtohov—Kališ—Torn. Pri K,rakovem in Ki t .e™ so za avstrijsko-neroške čete- ti 'Loji ugodno izpadli. Zaznamovat imamo uspehe. Seveda je to le začetek, vendar ugoden začetek. Najvažnejša točka. te bojne či tj je pač njen južni del, kjer se razteza po pok raji ki je za vse tri države najvažnejša, to je goril j e Š 1' e z i j s k a k o 111 n a , 'kjeri se naha;jaio premogokopi. Vsaki izmed treh držav pripada del te kotline.
Ruski premogokopi so b'li takoj začetkom vojske 'zgubljeni za rusko državo vsled odstopa, ruske armade. To je invlo za posledico občutno pomanjkanje premoga na Ruskem-Pcljsktem, zlasti pa v Varšavi. To pomanjkanje se bo tem huje čnt lo po zimi, ker do iski premogokopi i e zadostujejo, da bi v tem oziru pokrili vso ruske potrebščine.
V	Sleziji se izkj, 1 ie 40% vsega premoga, kar se ga pridobiva v Nemč ji. Cena temu premogu znaša 250 milijonov mark na let ), Avstrijalda» država, pokriva s šlezijskim premogom dober del svoje potrebe, zlasti na Dunaju.
Južni del i ove home črte je torej jako važen za gospodarsko življenje vseli t -e'i držav», da bo to imelo tudi vojnostrategiMne nosled ce za na,¡bližnjo bodočnost, Ne moremo si niti predstavlj; t , kakšno neizmerno gospodarsko škodo bi povzroči1» dejstvo, da bi se bojna črta potegnila preko teb pokrajin z vsemi posledicami opustošenja, kftere so nam znane drugodi. Treba je iorpj računati s tam., da bo napela Nemčija vse s;le, da bi odvrnila ta pogrom nemške države in da ostane bojna črta na mejah Ruske Poljske,
Začetek novih bojev z Rusi,
Dunaj, dne 17. novembra opoldne.
Iz avstrijskega generalnega štaba je došlo naslednje uradi o poroč lo:
Nase čete ki so prodirale iz prostora pri Krar kovu, so včeraj (ponedeljek, 16, novembra) zavzele prednje utrjene sovražnikove postojanke na severni, strani naše državne meje.	severni,
V	prostoru pri WoLbromu iu Pilici (v južno-za-hodnem kotu RuskoPoljske, ■ severozahodno od Kra kova,) so došli Rusi le tako dialeč na,prej, tla, so jih dosegli streli naše artderije. Napadi sovražne infan terije so bili povsod odbiti. Eden naših infanterijskih polkov je ujel 500 Rusov ter uplenil dva oddelka strojnih pušk.
Zmaga nemških čet pri mestu Kutno zelo ugodno upliva na celoten položaj obeli zavezniških armad,
28.000 Rusov ujetih.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
V	uspešnih bojih, ki so se vršili zadnje dni pri Wloclaweku, je padla odločitev.
Nemške čete so porazile Ruse ter jih zapodile v beg. Rusi sn zbežali v ju žnoiz hodni smeriproti mestu Kutno. Kolikor je dosedaj do gnano, so v teh b o j i »h i z g u h i I; i Rasi 23.000 ujetnikov in najmanj 70 strojnih pušk,, število zaplenjenih topov pa še ni z n a -n o.
Nemško=francosko bojišče
Maribor, dne 18, novembra.
Na Irancosko-belgijskem bojišču je bilo bojevanje v zadnjih dnevih vsled silnih viharjev in sneženih žametov, kateri so se pojavili tudi na vseh drugih evropskih bojiščih, zelo otežkočeno, deloma celo ustavljeno. Le ob IrancoskO-belgijski meji za trdnjavi Ypern in Armeutieres so se bili večji boji, v katerih' sta bili obe mesti strašno poškodovani in se pričakuje vsak čas padec teh trdnjav. Tudi na ostali bojni črt so nemške čete napredovale, osobito v Argo-nih, kjer je padla važna francoska postojanka Vienne le Chateau, na, levem nemškem krilu je pa padlo važno francosko opirališče Brule. .Odločitev v velikanski borbi med nemško in francosko-angleško-belgijsko armado, ki že traja 15 tednov, pa dosedaj še ni padla,
Turčija-Rusp-Francija-
Maribor, dne 18. novembra.
Turški sultan Mehimed Rešad je kot verski: poglavar (kal i i,) mohamedanoev proglasil . sveto vojsko" zoper Rusijo, Anglijo in Francijo, Okoli 300 milijonov mohamedancev stoji pod njegovim kalifatom (poglavarstvom). Sveta vojska že vela stoletij ni bila proglašena. Kadar se napove sveta vojska, imajo vsi mohar-medanci dolžnost, da branijo svojo mohamedansko vera V zadnjih balkanskih vojskah ni bila proglašena sveta vojska. Zdaj pa proglaša sultan, da je vera v nevarnosti. Njegov vojskovodja Enver-paša dobi zeleno prerokovo (Mohamedovo) zastavo, pod katerim znamenjem je dolžan vsak mohameda/a braniti svojo vero do zadnje kaplje krvi. Enver-paša kliče v posebnem razglasu mohamedanoe: „Naprej, vedno naprej! Zmaga, slava, mučeništvo in raj je pred najmi, za; nami smrt in sramota!" Seveda je'treba počakati, ali bo imela . sveta vojska." dovolj upliva na, mohamedanoe, kajti verske vezi pri njih niso več tako močne kakor nekdaj.
Z bojišča se poroča, da imajo Turki v Kavkazu proti Rusom uspehe in da njih čete korakajo v Egipt na boj proti Angležem.	_
Slovenci!
Ker se za spodnještajerske Slovence ni ustanovil poseben vojni oskrbovalni urad, je visokorodni cesarski namestnik za Štajersko, Manfred grof Cla-rv-Aldringen pover i z odlokom d-e 8. novembra 1914 št. 6-3395-1 g. dr. Benkoviča, dr. Korošca in dr. Ver-stovšeka, da skrbijo za podporo vojakov, ki izpolnjujejo ra bojiščih svojo plemenito domovinsko dolžnost. Podpisani so osnovali začasni ..Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču", ki se bode po potrebi razširil.
Prva naloga odbora je, da priredi vojakom na boi šču, zlasti spodnještajerskih polkov, kolikor mogoče prijeten Božič. Zato prosi odbor posameznike, župnijske, občinske urade, okrajne zastope, okrajne in kraj ne šolske svete, društva itd., da se mu nakla-njaio v ta namen darila v denarju, v zimski spodnji obleki, v cigaretah, smodkah td.
Posebno naj se uporabi dan 2. decembra., ko je presvitli cesar pred 00 leti nastopil vlado, da se nabira za božična darila, ki se bodo poslala našim vojakom na bojišče.
Ker se morajo do 0. decembra odpodati vsa darila na bojišča, zato prosi odbor, da se ozira pri vpo-šiljanju na to časovno določbo. Vsaka pošdjatev, ki se bode objavila v I stih, naj se naslovi:
„Slovenski odbor za podpiranje vojakov na bojišču", Maribor, Koroška cesta št. 5,
Za odbor:
Dvorni svetnik Bedjamič, dr. Benkovič, dr, Korošec, dr. Pipuš, dr. Verstovšek,
Stran 4,
slovenski gospodar.
19. novembra 1014.
Razne novice.
*	Duhovniške vesti. Župnijo Ž aie o \ Savinjski dolin, je dobil č. g, Anton Veternik. župnik na Dolu, župnijo Sv. Jurij ob Sčavnici 6. g. Franc Štuhec, kaplan pri Kapeli, in župnijo Sv. Bollenk v Slov. g. č. g. Ferdinand Pšunder, v'kar v Ptuju, — C. gosp. Josip Toplak, korni vikar stolne župnije v Mariboru je imenovan za vikarja mestne župnije v Ptuju, Na njegovo mesto v Maribor pride č. g. Alojzij Rezman, kaplan v Ljutomeru,
*	Sv. Oče za mir. Papež so izdali poslanico na katoliške škofe celega sveta, v kateri podajajo sliko sedanje vojske ter rotijo vladarje in narode, naj končajo merilni boj. Papež priporočajo molitve za mir.
Naš cesar in vojska. Ob začetku vojske se je cesar stalno nastanil v gradu Schonbrunn, ki je strogo zaprt zunanjemu svetu in ka|terega le redko-kedaj zapusti, k večjemu kadar gre obiskat ranjence. Vladar se izvrstno počuti, je svež in dobro razpoložen, ima jako dober tek in nobene sledi p katarju, ki se drugače pri njem redno pojavlja. 'Med 1. in 2. uro popoCdne se cesar vsak dan izpreha^ja v zaprtem vrtu, ki je prirejen v grajsUih prostorih. A vsak, kdor ima priliko, da ga med tem sprehodom opazuje, občuduje njegovo gibko in svežo hojo3 ki je nekaj izrednega v toliki starosti. Po sprehodu se poda cesar zopet v svojo delavnico, kjer reši popoldne došle akte, ki jih ob 5. uri popoldne prinaša kurir na konju. Sicer se pa; vladar drži svojega običajnega dnevnega rodai. Ob 8. uri zjutraj pridejo k .njemu člani cesarske hiše, ki so se priglasili k avdi-jenci, potem sledi običajno poročanje in sprejem tega ali onega uradnika. Sedaj se pri cesarju pogostoma oglaša vojni minister v spremstvu generalštabnega časitnika:, ki ima s seboj cel tovor načrtov in zemljevidov, na podlagi katerih obvesti cesarja o položaju na različnih bojiščih. Večinoma So to majhni in podrobni načrt', škice, na katerih ko zaznamovane najmanjše podrobnosti, ki bi se lajiku z\lele brezpomembne; na podlagi teh škic ima vladar tako popolen pregled jiaid vsakokratnim vojnim položajem, kakor da bi bil sam osebno navzoč1 na bojiščih,. 'Cesar z velikim zanimanjem sledi izvajanjem poročevalca in vpleta vmes svoje opazke. To poroča/nje traja včasih po celi dve uri.
Misijonar dr. Anton Zdešar, ' z¡ I Mirenskega grada., ki se sedaj nahaja v francoskem ujetništvu, poroča z dne 24, oktobra, da je bil dne 17. oktobra z mnogimi vojnimi ujetniki prepeljan iz sedanje ječe na otoku d'il' v ječo na otoku Korziklai. Med vožnjo je razsajal tak vihar, da se je ladja skoraj potopila in da so vsi ujetniki zboleli. Zdaj ječi v ječi Casa-bianda blizu mesta Aleria na izhodnem delu Korzike. Maševati mu doslej še ni bilo dovoljeno, vsako duševno delo mu je zabranjeno (mora, torej bržkone težko delati), moči mu pešajo, da se .„¡komaj še drži na površju") in se priporoča vsem rojakom in znancem v molitev. Z njim zdihuje vi jpči tudi dr. Bayer, učitelj verouka na realki v Gradcu.
Vfiaj je to? Glasilo spodnještajerskih vsenem-cev, vdarburger Zeitung", je dobilo v roke patruljni listič, na katerem stojijo zapisane zagonetne besede: „Patrol dinst 0 ur obns 12 ur Peide oht VA ur Frii Wall cen niht naes". „"Marburger Ze tung" trdi z vso gotovostjo, da je to listič nekega črnovojnika, ki je obiskoval ponemčevalno (utrakvistično) šolo. Oči vidro je, da se list glede teh podatkov ali laže ali pa se je listu izročil patrolni list od vo'aške (!) strani. Prav pa ima JVtarblurger Zeitung", ko 'izreka upanje, "da bi se šolski sistem na Slove: s!:o;u ftrorju spremenil, seveda ne v nje: em smislu, ampak v e lino pametnem, da se po emčevalnice popolnoma odpravijo in se uredijo vse šole na podlagi slove skega materinskega jezika. Sedanja vojska kaže, da se znajo Slovenci in Hrvati tudi brez nemščine boriti zvesto za domovino!
*	Za kadilce-vojake. Prosimo, da, še nadalje darujejo Slovene,i in Slovenke kadil;.e predmete za naše slovenske spodnješta:erske polke. Kar se je do-sedaj darovalo, smo izročili „Slovenskemu odboru za podpiranje vojakov na boj š; u". Vse darove odpošlje „Slovenski odbor" začetkom decembra na boj šče. Se je torej čas, Slovenci in Slovenke, darujte za-svoje slovenske brate na bojiščih!
*	Vojaški dan na Štajerskem. Ker so iz Gradca tudi razposlali pa vise obč!ine in Ižupnlijske urade pozive za pobiranje, opozarja slovenski odbor v Mariboru te urade in slovensko občinsitvo Spodnjega Sfca.jeiija, da je vsled odloka c. Ikr. namestnika pobiranje vseh teh d'arov med slovenskimi deželani o-sredotočeno v slovenskem odboru v 'Mariboru, -Treba je torej zbirati -'skupno vse darove, ki prihajajo iz slovenskih občin in župni), da bodo tudi slovenski vojaki izvledeli n'a bojišču, kako se jih rojaki doma z ljubeznijo in požrtvovalnostjo /spominjajo.
*	Slovenci v trgih in mestih na Sp. Štajerskem! Slovenski odbor za pobiranje darov za vojake opozarja (slovenske tržane in mestjlane na Spodnjem Štajerskem, d!ai pobira s polarni, katere je odposlal, zaiedno za takozvani „ISoldatentag."' Zato pozivamo Slovence, da se pri poverjenikih odkupijo za ta da,n s primernimi prispevki.
*	Poverjeniki, ki so prejeli pole za pobiranje darov» se naprosijo, da goitovo sklenejo pobiranje že dne 3, decembra in takoj odpošljejo v Maribor, Koroška, cesta 5, ker mora odbor že dne 4, decembra vse odposlati v, ¿Gradec c. kr namestniji. Vlak1 z darili gre na bojišče že dne 6. deoembra.
Dar A-B-C učenk. Uičenke nekega I. razreda v Mariboru so prinesle ranjencem v dijaškem semenišču 2 vazi lepih živili cvetlic. Prinesle so ta dar z listkom, na katerem je 'bilo zapisano: „¡To prinašamo našim vrlim hrabrim vojakom male A-B-C učenke. Mislimo, da vam bo to napravilo malo veselje. Prihodnjič prinesemo cigarete. Vas vse skupaj lepo pozdravljamo," — Te cvetke krasijo vhod bolnišnice kot dokaz sočustvovanja nežne mladine do naših bojevnikov, ki so že pogumno zastavljali svoje življenje za dom in cesarja,
*	Vojni karat č. g. Januš Goleč piše dne 22. oktobra č. g. Antonu Podvinski, župi.jiku na Remš-niku: Predra|gi! Vašo dopisnico dobil; pisati in odgovarjati je zelo težavno, ker smo bili vedno na potu, in Isedaj smo že osem dni y ognju; Do sedaj sem bil v treh velikanskih bitkah in nebroj majhnih praskah. Upamo, da bomo z Rusi kmalu opravili, ker se že umikajo. V sedanjih nojih sta' mi bila ustreljena pod menoj dva konja, Mobil sem dva strela skozi kapo in jednega v ostroge, Vreme je bilo do tedaj deževno in mrzlo. V sedanji bitki imamo pa lepo vreme, ¡menda vsled groma topovi. No, če se že vrnem zdrav na ljubi Remšnik, Vam, bom pripovedoval doživljaje lahko celi mesec. Pri polku sem jmenažni mojster pri štabu. Porabljajo me tudi pri pionirskih delih in pri patruljah. Služba kunojta je torej v o-zadju in zadnjo ¡sv. mašo sem služil dne 18. avgusta.. Pozdravljeni Vi, gospod kolega,,! cela hiša in G rog].
*	f Jo5ef Praprotnik. Padel je na južnem bojišču. Rodil se je v Središču na Štajerskem. Pr - ti čas, ki mu je preostijal pri krojaški obiti, je posvečal z vso v; emo našim društvom. Markom!« Orel mu o-hrani hvaležen sponi i kot svojemu vestnemu pred-telovadcu in načelniki, graSkl .Orel k t svojemu pred-sed i ku, društvo „Kres" v G rad m krt svojemu marljivemu sotrud. i ui, Jugo.Vova- ska Štrol ovna Zveza v Gradcu kot s o mu predsedniku, vs', ki so ga poslušali na shodili, kot navdušenemu govorniku. Prej se je boril za več o lepe misli z uma svetlim mečem, sedaj je padel za domovino kot junak z bojnim mečem. Bodi ju, aku tuja zemlj ca lai ka!
*	Na potopljenem podonavskem topovskem čolnu „Temes" se je i a ,a,al t idi l.oi mornai Rudolf Si-moiič, bivš' načelnik mariborskega Orla. Iz dosedanjih po:-očll ni j.os..et, ali S3 je Simo.iič rešil ali po-nesreč 1.
*	f Frane Sckol. Iz Ja^eni.re se ram poroča-Na bo išču v G;,l(i_i je-pad.d pešec 47. pešpolka. F. Sekol. Tako je vsaj razvidno z uradnega izkaza pad-l h in ranje.rli, Ali je omenjeni Franc Sekol vrli naš mladi narodni bojevnik, nekdanji navdušen mladeni-ški organizat r, posestnik in občinski svetovalec v Gačniku, še sedaj ni uradi o pt triero.
*	Padli junak iz Slovenskih goric. Od Sv, Benedikta v 'Slov. gor. se nam poroča: Ze drugo žrtev je zahtevalai domovina od naše fare. Na južnem bojišču j'e padel, zadet od srbske krogle skozi glavo, Franc Roškar, kmečki' sin iz obče sipoštovane, .narodne hiše Roškarjeve na Drvajnji. Njegov oče, ¡sedaj častitljiv starček in prej dolgoleten župan dirvanjski, je bil z rajnim Golnikom soustanovitelj, „¡Slovenskega Gospodarja." in njegov naročnik od v7.ačetka,.\ Tudi rajni Franc 'je bil navdušen Slovenec, vnet pospe-ševatelj našega mlade nizkega ; (banja, ko ¡je Še isto bilo v povojih, sotrudnSk, pri raznih društvih, dopisnik in razširjevalec „Slovenskega Gospodarja" in je stal v bc/. u izoper posiliinemštvo vselej v prvih vrstah. Da je imel več pod klobukom, kakor navadni kmečki fant, je pokazal večkrat v svojih javnih nastopih in govorih iza slovensko st'var. Zemlja, katero je za-močila kri ¡blagega; Franca Ferdinanda in So£ije, vje torej popila tudi njegovo. Bog daj, da bi vsa ta kri ne bila ¡tekla zastonj, temveč da bi ¡prinesla ljubi domovini mir, nam Slovencem pa boljše, (.vesele čase. Padli junrfc je bil brat č. g. Davorina, Roškarja, župnika pri Sv. Florjanu (pri Rogatcu. Žalujočim preostalim našei odkritosrčno sožalje, pokojnemu pa večni mir in srečno svidenje onkraj groba. '(Dos.imvek urednika: EiDagi prijatelj, po duhu in stanu brat. vrl naš junak, spava.j sladko v slovanski zemlji!)
*	Odlikovan mariborski Slovenec. G. Stanko Majcen. pHporščak v rez. prT!7. pešpolku, je bil dne 23. oktobra zaradi izred» ega junaštva odi'kovan z veliko srebrno kolajno za hrabrost. Praporščak Majcen je od prvega dne našega vojskovanja na, severnem boj šču ter je nepresta- o v l ojni črti.
*	Dva brata praporščaka Makso i:i Franjo Ro-bič iz Središča se nahajata v vojsk'; prvi, modroslo-vec na duna skem vseučilišču, je bil težko ranjen na izhodnem toiišfu, drugi pa ie bil na južnem boišču odlikovan s srebn o hrabro; t o svetinjo I. razreda.
*	52Ietni junak odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Štefan Ve'g'„ dom,a iz mariborske okol ce, mož v starosti 52 let, se ie ob pričetkn vo:ske prosto-\olino javil k vojakom. Uvrstili so ga v 47. pešpolk, pri katerem je že pred 28 leti služil. Veigl je čvrsto kot kak mladenič vzdržal vse vojne težave ter se je v bitki pri Grodeku dne 8. septembra izkazal kot junaka, Že prve dni je bi radi izredno junaških činov povišan od prostaka v frajtarja. Omenjeni dan se je
V SLf čelu svoje stotnije tako junaško branil, da je imel naskok naših izredem uspeh. Stotnija je zabela važno sovražnikovo postojanko. Mnogo Rusov je bilo ujetih. Se-le, ko je zadel Veigla kos ruske srapnela, se je moral umakniti iz bojne črte. Te dni je bd Voigl v Mariboru odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo.
*	Slovenski učitelj Žagar Jože, o kojem se nam je poročalo, da umira na koler!i< je bolezen prestal ter se vrnil dne 11, novembra v domobransko bolnišnico v Mariboru, Kruta spremljevalka vojske je-rožno učinkovala na sicer močno postavo slovenskega u-čitelja.
*	„Vojska je gorje!« G. učitelj F. Žagar, ki je bil na «al,'škem bojišču ranjen v nogo, piše dne 12. novembra svojemu prijatelju iz bolnišnice v, Sibinu na Ogrskem.: Dragi prijatelj! Brat moj je bil ves čas v boju z menoj do 20, oktobra, potem me je pa moral zapustiti. Da bi bil zbolel, mi ni znano. Sedaj so naši slovenski fantje vsi v sredi ognja. Bojevali smo se kakor levi — bili povsod pridni, ako-ravno so nam nasprotovale neprenehoma liude „muhe" v vsakem najmanjšem kotičku. Rečem ti, „v, o j -ska je gorje — trikrat gorj e". — Z mojo nogo je že znatno boljše, ker sem prišel v jako dobre roke. Tu je 6 bolnišnic. V vsaki je okrog 300 ra-njencev. Do danes jih je prišlo semkaj 25G0, Pomisli! S'oer pa je tu dolgočasno, kter eo sami tujci, zato si želim še enkrat pr ti v ljubo slovensko domovino. Naši domačini ne vede, koliko je vredna domovina! Pozdrave !
*	Grozota voine se ne da popisati. Janez To-mažič, četovodja pri 9. art lerijskem polku, piše dne 24. oktobra gospodični Topolnikovi v Radgoni: Nahajam se že več dni neprestano dan in noč v strašnem art lerijskem boju in sem se žvižganju in eks-plodiranju sovražnih topovskih krogel tako privadil, da n. pr. mirno jem ali pišem, ko padajo krogle krog mojega topa. Ena mi je preluknjala desni rokav plašča, ko sem pisal, a pisal sem mirno naprej. Spimo kot krti pod zemljo, če je čas. Galicija je kakor nalašč za vojsko. Grozota vojne se ne cla popisati, mora se jo osebno skus ti in videti! Naši ljudje nimajo niti pojma, kako dobro jim gre z ozirom na tukajšnje prebivalce! — Ko bo zopet prilika, pišem več. Prisrčne pozdrave!
*	Krogla skozi usta. Iz St. Ilja v Slov. goricah se nam poroča: Tukajšnji mladi posestnik Peter Niederl, ki se je še-le lansko leto poroč i, je došel pred kratkim kot ranjenec domov iz ruskega bojišča. Služil je pri 47. pešpolku. Pri Grodeku ga je dne 0. septembra zadela ruska krogla od zadaj v glavo. Krogla si je izbrala svojo pot skozi čeljust in usta na prosto. Niderlu je krogla na tem potu brez njegovega in zobozdravniškega dovoljenja izdrla 4 zobe. Niderl je kroglo takorekoč pljunil iz usit. Odtrgala mu j,e tudi košček jezika. Rana se mu je dobro zacelila, ker so ruske krogle zelo šilaste in mesa ne raztrgajo močeno. Ko se je Niderl pripeljal v St. Ilj, je bila njegova prva pot v cerkev, kjer se je v pobožni molitvi zahvalil za reš tev.
*	Poveljnik 87. pešpolka mrtev. Polkovnik in poveljnik 87. pešpolka., Dionyz, Rabatsch, je dne 17. t, m. v Meranu na Tirolskem nenadoma umrl.
*	Slovenci pomagajo Nemcem. Več slovenskih fantov iz celjske okolice, ki sliržijo pri 8. baitaljonu težke trdnjavske art lerije, sie nahaja pri nemški armadi s slovit mi avstrijskimi topovi 30'5 cm kalibra, Poslali so dne 10. novembra več razglednic iz Genta v Belgiji, v katerih naznanjajo, da so njihovi topovi, v kolikor so bili pri znani železniški nesreč: poškodovani, zopet popolnoma v redu in da, sedaj gredo ž njimi na belgijsko obal. Upajo, da bodo angleške ladje kmalu pozdravili. (Se je tudi že zgodilo, več angele škili ladij je tako poškodovanih, da, so nerabne,) V očigled tega pač nihče ne bi pričakoval, da je nemško županstvo v Celju prepovedalo s 1 o vi e n s k e znake. Upamo, da namestnija ukrep celjskega županstva najhitreje razveljavi.
*	Vrl slovenski oče. Franc Flulier, posestnik v Cirknici pri St. Ilju, je znan kot star narodni veteran. Celo svoje življenje je vedno stal zvesto na strani katoliško-slOvenske stranke. Pri vseh volitvah je on eden najboljših agitatorjev za pravično stvar. In letos je Flulier dal cesarju in domovini tri svoje odraščene sinove. Dva se borita na južnem bojišču, in tretji pa na severu proti Riusoim, Ko se je pred kakimi 14 dnevi raznesla vest, da je sin Franc, ki se bori na severu, padel, je naš Flulier rekel: „Ce je Božja volja, pa naj bo! "Ako je moj Franc prelil svojo kri zia cesarja in domovino, sem laliko ponosen nato." Tako govori vrli slovenski oče.
*	Zvesti hlapec -- junak. Martin Ogrizek od 87. pešpolka 4. ft tuija je padel, kot junak za domo-viro dne 11. septembra. Doma je bil iz župnije Sv. Florjana pri Rogat u. Služil je kot hlapec od šolskih let zmiraj pri enem gospodarju, Vincenc Žurmanu, župnija Sv. Križ tik Rogaške Slatine. Rajni je bil zelo cenien od gospodarja in gospodinje, očeta in pa treh bratov; dva njegova brada sta." še vojaka v Galiciji. — Naj počiva v miru med tovariši-vojaki v Galiciji in naj mu bo žemljica lahka!
*	Tovariš zasadi prijatelju na gomili v tujini križ. Posest ;ica Oset v Hrušovcu pri Sv. Juriju ob inž. žel. je dobila, iz Galicije dopisnico, pisano dne 18. oktobra. Veleoenjena ¿rospa! Ko je tudi miene, Vam nepoznanega, privedla pot na bojišče, smo mimogrede našli veliko našili srčnih, a ponesrečenih vojakov. Dolžnost moja je, da Vam sporoc'im, da se je

19. novembra 1914.
nahajal med ponesrečenimi tudi g, Ivan Oset. Ker ni imel drugega pri sebi kakor dopisnice oi svojih, sem jih vzel Faz, katere V aim naknadno pošljem. Na mojo željo je naša stotnijai zagrebla nesrečnega, a častno padlega sina domovine v okope, narejene od sovražnika. Bil je častno, po vojaško blagoslovljen od našega duhovnika in položen potem k večnemu poc.tiai. Zraven njega leži neznan korporal istega polka. Ker .Vam sedaj ne smem povedati kraja, kjer leži Va&sm, Yam to pozneje sporočim. Napravil sem mu kriz na gomili in zapisal njegovo ime nanj. Bodite potolaže-ni, kajti veliko jih je, koji bolečine za padlimi z Vami vred trpe. Zadnje njegovo pismo je z dne «j. oktobra, ki se nahaja pri meni, v katerem pa sam napoveduje mogočo nesrečo, sklepajoč iz sanj. Vsa ta pisma \ am pošljem prilično. Bog z Vami! Ne žalujte! (Pokopan ie bil dne 14. oktobra 1914 zjutraj ob % na 11. uro.
*	Gostilničar in mesar Jožef Kirbiš, ki je pri-delien topovski municijski koloni št. 3 poljskega top-ničarskega polka št. 8, piše iz Gorlic svoji ženi dne 2 novembra: Kako je z letošnjim vinom? Tukaj na bojišču so ga zelo težko dobi. V.....sem si kupil I ter vina, a mi je bilo žal, ker sem za to brozgo moral dati 4 K, Vsak dan srečam tukaj olbulo znancev. Na bojišču imamo sedaj jako lepo vreme. Spati moram v veliki sobi — pod milim nebom. Danes so nas vse cepili zoper kolero. Vode do danes še nisem pil, ker je strogo prepovedalo ra!di nalezljivih bolezni. — Vsem iskrene pozdrave!
*	Savinjčan v Sibiriji v ruskem ujetništvu. Vojak 87. pešpolka 9. stotnije, naš vnet pristaš mladenič Anton M arov t, piše svojim domačimi v Braslovčah pismo, dat rano z dne 12. septembra, došlo v Braslov-če dne 12. novembra. Pismo se glasi: Dragi mi domačini! Vse vas lepo pozdravim in vami naznanim, da sem še pri življenju, pa|5 pa sem ruski ujetnik. Ko se je začelo v Galiciji napadati, sem bil že prvi dan v ognju, ali ranjen nisem bil, akoravno so švigale krogle večkrat mimo mene. Drugi dan sem bil z dvema drug'ma tovarišema ujet od ruskih kozakov. Bil sem namreč dne 20. avgust.!, v ognju, drugi dan pa ujet. Zdaj sem claleč na Ruskem, v Sibiriji. Avstrijcev nas je mnogo skupaj, ali znanega ni nobenega. Rusi so prijazni proti nam in tudi hrane imamo dovolj. 'Žalostne čase imamo sedaj, vem,, da tudi doma v mil. domovini ni nič veselega. Ako bom zdrav in ako mi ni smrt v tujini namenjena, še pridem po sklenjenem miru domov. Ako mi je Bog odločil tukaj umreti, pa mol.'te za mojo dušo. Kakor je Njegova sveta volja, tako se naj zgodi. Pismo se vsako uradno pregleda, predno gre naprej, — Vas vse še enkrat prav lepo pozdravim iz tujine. Ostanite zdravi! Z Bogom!
*	Pismo slovenskega vojaka iz ruskega ujetništva. G. Anton Rutnik, doma 'Oz Siv, Kuniguiule na Pohorju, lie pisal dne 23. oktobra svoji ženi sledeče pismo: „Predragi domači! Boditi mi Ivsi skupaj, a posebno pa Ti. ljuba žena,,) prav prisrčno pozdravljeni v dragi domovini! Jaz sem daleč v; tujini in sicer ležim v ¡bolnišnici 'in tudi 'kot ujetnik med mnogimi tovariši. Godi se nam tukaj še ne preslabo, a boljše bi bilo v domači bolnišnici. Ranjen sem b:l na bojišču že dne 128. avgusta in Hedaj so me pobrafji ruski vojaki in me spraiv'ili v bolnišnico. Sedaj sem globoko v tuCi deželi v mestu Rezan. Ranjen sem na desni nogi. Kako jse pa ima-te /doma? Kje je pa moj brat? Ali je mogoče kdo že iz domače vasi prišel v domačo, to je v celjsko bolnišnico ? ' Srečen bi bil i jaz, «¡ko bi ležali Iv domači deželi. Usoda me je spravila daleč od idomaj, A upam, da se vidimo, a seveda potem, ko bodo sklenili mir;/ polenu se vrnemo u-jetniki zopet med domačine. S prisrčnim pozdravom Vaš Anton.
*	Ranjenci v Mariboru. Vsak dan pripeljejo v naše mesto več ranjencev. V samostanu čč. oo. frančiškanov je seclaj nastanjenih 28 ranjencev, med katerimi pa ni nobenega Slovenca.
*	Slovenski ranjenci se zahvaljujejo. Naš ro jak g. J, Fišer na,m pošilja iz Dunaja sledečo zalivalo: V imenu slovenskih ranjencev Vam izrekam srčr no zahvalo za. pošiljatev „Slovenskega Gospodarja". Oh, kakšno veselje ste slovenskim ranjencem s tem naredili, da tu. med Nemci dobe v roke v materinem jeziku p:sane T ste. Bog Vam plačaj!
*	Pozdrav iz Kromerlža na Moravskem. po'uli smo dop « >i"o sledeče vsebine: Zlvesti č tatelji „Slovenskega Gospodarja" pošiljajo slovenskim Mariborčanom mnogo pozdravov m bolnišnice v Kromerižu na Moravskem. — Jos. Plahuta, narednik 87. peš mika: Jak op Kari, pešec; Andrej Gorjanc, lovec- od 20. bataljona..
*	Zidje menda delajo v vojski dobre kupčije. Iz Galicije se čuje, da prodajajo vojakom kos kruha po 2 kroni, ravno tako steklenico najslabšega vina. Iz komisnegia tobaka, ki ga dobe od vojakov, delajo cigar te in jili prodajalo po 20 vin. Na Hrvaškem pa za te reveže nab:ramo rodnoro.
Izšla je „Vojska v podobah«, to je prva vrsta ali skupina voinili razglednic v izredno lepi izpeljavi. Prvih IG razglednic nudi v resnici veliko več — kakor smo prčakovali. Krasne slike na finem papirju, pre'd!stV|vljajoČe nrizore, ki so v najtesnejši zvezi s sedanjo grozepolno vojsko, in vendar tako ljubke, domače, <?« bodo namali prikupile vsakomur. Sodeč po tej prvi skupini, smemo od naslednjih pričakovati še mnogo lepega, kler se bo založništvo vsestransko1 potrudilo, da bodo imeli pospeševalci dobrodelne svrlie tudi lepo nagrado za svo'o požrtvovalnost. V prvi skupini se nahajajo med drugimi tile ganljivi prizori: sv. Peter sprejema padle vojake,
slovenski gospodar.
slolvo vojaka, Marija tolaži ranjence, Marija na bojnem polju, molitev pred vaškim znamenjem, mož piše ženi, skupina ranjencev Jitd. Razprodajalci dobe znaten popust. Naroča se v, tisklarni sv. Cirila v Mariboru. Komad stane 10 vin.
O ruskih vohunih. Leopold Bandelj, četovodja &7. pešpolka, bivši načelnik Orla v Vel. Zabijali, ki se sedaj ranjen nahaja v graški bolnišnici, nam piše: Mogoče Vas bo zanimalo, če Vam poročam ka| o delovanju ruskili vohunov. Pišem Vam, kar sem sam doživel. Radi teh ljudi je morala naša vojska dosti trpeti. S telefonom, z lučjo, z ognjem in vsakojakimi znamenji so naznanjali sovražniku^ kako močni in kje so naši oddelki. Prvi, ki je streljal na naš polk, je bil neki krčmar, Rusin. Ko je bila pozneje v vasi nastanjena naša stotnija, je zmanjkalo nekemu možu 45 K. Sum je letel na gospodarja hiše. Preiskali smo hišo in njega. Denar smo dobili, pri njem; v hlevu pa smo našli skrito precej veliko sliko ruskega carja in carjeve družine. Tam, kjer sem bil nastanjen jaz, nam je bila po noči razdrta lesthi^, po kateri smo i hodili spat v podstrešje. Namen je bifta: če bi bii po noči alarm, bi b li popadali drug zia drugim dol in se pobili. Ko smo lestvo zopet popravili in jo postavili na prejšnje mestoi, so nam nasekali kline, Hoteli so na vsak način, da se ponesrečimo. Seveda je poltem tudi nam potrpežljivost minila in smo obračunali ž njimi, a akor se spodobi. Pridjemo v drugi kraj. .Tam zalotimo tri ljudi, kaiko so ponoči Rusom z Jučjo dajali signale. Se\ eda so dobili, za svojo skrbno čuječnost od nas vsaki po štiri krogle, dasi so \se tega na vso moč branili. In takih dogodkov je bilo vse polno.
Zanimivo prorokovanje. Neka nemška stoletna pratika je prinesla že pred leti za leto 1914 zanimivo prorokovanje. Prišel bo čas, ko bo postal svet zelo brezbožen,. V mesecu maju se bo pripravljala vojska, toda bo še čas. Mesec junij bo na vojsko vabil. Julij bo tako krut, da bodo morali mnogi vzeti slovo od žen ¡in otrok. V avgustu se bo na vseh straneh slišalo o-vojski. September in oktober bosta prinesla veliko prel'itje krvi. V novembru se bodo videle čudovite stvari. O Božiču pa se bo pelo o miru.
Novo pristanišče ob Jadranskem morju. V Tržiču na Primorskem se je pred nekaj dnevi vršil komi sijonelni ogled, ali bi kazalo tam napraviti, novo pristanišče. Dognalo ¡se je, da je prostor za pristanišče zelo ugode.1. Ali bo nova Inka namenjena za trgovske ali voine ladje, poročilo ne pove.
*	Dve sestri zaporedoma umrli. Od Sv llja pr Velenju nesn poroča: D.i-e 8. novembra je umrla Cienovela Sredenšek, p. d. Jelenov«.; b la je 10. i. m. pokopana. Še t s'i večer ji je sledila v arm t. njena* sestra Ana. N. v in. p,!
Prašičereja v bližnji prihodnosti. Danes nimajo pri nas praseta, nobene prave cene. Blaga veliko, kupcev pa malo. Vsak sicuša prodati, kar jo godnega za prodajo, ker se vsak boji, da ne bo izhajal s pridelano krmo. Sicer je pa kupčija s prase-ti sama na sebi taka,, da mora v prodaj, kar je odstavljenega. Vsak se boji, da, mu gre sicer preveč krme v zgubo. AHii razmere se bodo v tem oziru iz-* premenile in mlada praseta bodo imela še visoko ceno. Pomisliti moramo, das v kr, j ih, kjer se bije voj-sk'a,, ni sedaj nobene prave reje in da bo po teli-le krivih močno manjkalo piaset in svinj, ko poneha vojna. V Galiciji je reja, svinj močno razvilta, ki je morala pa sedaj po prizadetih krajih čisto prenehati. Po Visoh teil kra ih I o treba 7\ re>o na novo prijet • Pa tudi po mestu se bo v teku vojne potrebovalo še dosti svinjskega) mesa- Vse to nas mora, po naših krajih navdajati z na .'¡boljšimi nadami za bližnjo bodočnost, in nas mora odvračati cid tega, da bi prodajali prasota za slepo ceno. Kdor ima dosti krme, naj redi praseita naprej, ker jih bo pozneje, kot 'o upati, lahko prodal za pošteno ceno. Pride čas, ko se bo po mladih in starejših prašičih močno povpraševalo, posebno po krajih, koder se je sedanj, vsled vojske uslavilo vse gospddarsUo"življenje.
*	Mojsterske skušnje. Prihodnje moj i. rnke izkušnje za rokodelsko obrt (izvzet' so navad' i kovači, kliučav'ičarj', mizarji! soM Ii sli'm-rU plrißni'iarji. krtačarji, šivilje) s? korlo vrš le v Gradcu prvi teden meseca januarja 1915. Proš ije za udeležbo pri skušnjah se mora,;o vložiti >'a;-.f", '°;e d i »Ve 1. derem-1 ra 191J na nrs'ov: „StetertMlrkische Or:werbe!5rde-ru".g-Insii tut. Gra/| Burgr^ se 13". Trm se doV.jo tudi vsa druga tozadevna rojr>s'iila.
*	Hoče. Dne S. novembra je bd blagoslovljen križ, ki ga je dal povti-vlti g- Anton Vernk, župan i" vrl mt,ši' ?c. iSW lepši je njegov križ v celi fnri, ponos Sp. Bič, dika 'Vi čast za t elo žumiro. Ob tei priložnosti ie darovala g. Frangež Marba iz Rogoze 10 K za avstrijski Rudeči križ. Posnemajte!
*	Ljutomer. Na lOme- ščiku je umrl g. Roman Nemec. Pokoirik je Ivi s^o'e dni uradnik pr'okrnjeni glavarstvu kot revrdai t v 8 'lskih zadevah, b. 180(5 s« je udeležil tudi vojne, kjer je dob i hrabrcsb'0 svetinjo, N. v m. p.!
*	Sv. Jurij ob fičnvnici. Pred krrt-Vm 'o ztto-re'o poslop'e g. Jožefa l.api v Rožič kern vrhu. Požar mu ie naredd veliko škodo. Da se požar ni razširil, se imamo zahval51' novi domači r>ožn.rni bresuh'1 Ro-žički vrh, ki ie bila takoi p« mect'i in zakrivil p. d* se o'Tie"i ni nr'jel še sosednjih hiš. Naše reo G°rT-rn društvo ;e i i'o prvift s svo;o brizgalko pri rožnru mi se ie pr^v do'^ro odlikovalo. N^ivp^p z.ois'nr^ uri rovom Gasil'em društvu si 'epr dobil g. Fra'-c Stra'n-šaik k t načelnik Gas lr.ega društva v Rožičloem vrhu.
Stran 5.
Slov. Bistrica, Dne 19. t. m. je padel na severnem bojišču poročnik v rezervi, tukajšnji notarski koncipient dr, Hugo Volleritsch. Krogla ga - je zadela v trebuh, in je ranjenec/ še isti dan& izdihnil svojo dušo.
Rogaška Slatina. V graški novi splošni bolnišnici je dne 13. novembra umrl stavbenik in posestnik Danijel Madile, star 70 let. Truplo so prepeljali v Rogaško Slatino, kjer bo pokopano.,
*	Teharje. Kako je pri nas v času vojske? I-marno nekaj družin, beguncev iz Galicije, v Storah. Naša čitalnica v kaplaniji je postala čisto pravilna „kasarna". Kakih 30 vojakov prebiva v njej, V 'Peharjih imamo namreč nastanjenih blizu 500 vojakov, ki se večinoma vežbajo in nekaj maroderjev. Tudi pred vojsko je tel celi 1. bataljon 87, polka pri nas. Za vojno srečo smo romali na Svetino.
*	Nova Cerkev pri Celju. Umrl je dne 30. oktobra za dobljenimi ranami v Diudhupeštanski bolnišnici posestnik Anton Spes, Padli ju.nak, ki je prelil svojo srčno kri za domovino in cesarja, zapušča žalujočo ženo in malega sinčka. Rajni je bil zvest naš pristaš ter vnet prijatelj in naročnik. „Slovenskega Gospodarja", Pogreb njegov se je vršil na dan Vseli svetnikov. Naj bo rajnemu tuja zemlja lahka! U-bogi ženi pa naše sožalje!
*	Polzela. Jakob Cater, donrai iz Polzele, pri domobrambovskem pešpolkju št. 26, oddelek strojnih pušk, piše ¡iz Galicije svojim (domačim: Ljubi stari-ši, brat in sestra! Srčno vas pozdravljam in vam naznanim, da sem prejel vašo drago mi škatljico s tobakom, za kar se iskreno (zahvaljujem., Ravno tako se .mi zdi, kakor da bi imel vse, kar mi srce poželi, ker imam zopet cigarete, katerih že nisem dva mesca kadil. ¡Sedaj, ko vam pišem, sem v topli hliši, zu-nai vleče mrzla burja, jaz in moj (tovariš Leskošek, tud'i iz Polzele, si, pa delava cigarete in veselo kadiva. Zdrav sem še tudi, hvalia Bogu, 'čeravno mi je že |tri korfe ubiloa vendlar meni I se ni zgodilo nič žalega, imam pač posebno srečo in tai mi da korajjžo. Torej ,ne bodite preveč v skrbeh radi mene. Ostanite zdravi1 in mi kmalu zopet pošljite takšno Iškatlji-co, za kar vam: bo vaš Jakob zelo hvaležen.
*	Sromlje. Ob letošnji t-gatvi smo dobili prav zvrstno kapi ito, tem bolj, ker je dosti vinogradnikov s trgatvijo dolgo počakalo, Res je bila letos enkrat tu toča, a je obiskala samo manjši del1 vinogradov. Vinski kupci bo o t d- s (eno zadovolini!
Č. g. Ferdinand PSunder, vikar v Ptuju, je daroval povodom svoiega imenovanja za župnika pri Sv. Bolfenku — ker ne kaže radi sedajijih resnih časov slovesno obhajati inštalacije — za božičnico našim vojakom na bojišču 100"K in" za avstrijski Budeči križ 50 K. Gotovo času primerno li Hvala lepaM
Sv. Peter pri Mariboru. (Delo za vojake.) Dosti se je že nabralo v naši lari za vojake. Da bi se pa oskrbela za nje tudi pri nas topla obleka in se pripomoglo pekaj za božičnico, so od dne 25. oktobra do dne 1. nove.rbra nabirale Marijine druž-benice mile darove po celi župriiji. Imele so dzvanredno srečo pri tem delu. Ljudje so jih sprejemali prav ljubeznjivo. Nabrale so 335.12 K, in sicer: v Celestrini 21.80 K, Grušovi 16 K, Malečni-ku in Hrenci 122.60 K, Metavi 50.20 K, Nebovi, Ložanah in Eu-prečah 36.84 K, Trčovi 34.78 K, Vinički gori 26 K, Vodolah in Dragučovi 26.90 K. Od tega se je določilo 100 K za božičnico našim hrabrim vojakom, vse drugo pa se je izročilo čč. šolskim sestram, ki so nakupile pripravne volne ter sedaj štrikajo in hek-lajo z Marijinimi družbenicami in šolaricami razne potrebne pletenine vojakom za zimo. Za volno je daroval- tudi naš krajni šolski svet 40 K. Tisočera hvala in zahvala vsem darovalcem, pa tudi nabiralkam: Dobaj R., Jennš Tr., PavaleC M., Plečko B., Pfendner Iv. in Protner M. — Tudi naši Mohorjani zbirajo za božičnico. — Imena darovalcev prinese „Straža."
Stara-Novavas n!a Murskem polju. Dobiček tombole v korist avstrijskemu Rtidečemu križu, katera se je vršila dne 8. t. m. v Prelogovi gostilni, je znesel 187 K 38 v. Tombolo je priredilo občinsko predstojništvo s pomočjo vaških deklet. Tudi že poprej se je v tej občini nabralo za avstrijski Rudeči križ 190 K, skupaj 377 K 38 v se je v ta namen izročilo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru. Bog stotero povrni vsem darovalcem!
Ljutomer. Franc Jožefova šola v Ljultomeru ponovi na občno željo v nedeljo, dne 22. novembra, zadnjo šolsko prireditev v korist Rudečemu in Srebrnemu križu. Začetek takoj po večerni-rah, ob 3. uri popoldne. Vstopnina: 1. sedeži 1 K, 2. sedeži 80 v, 3. sedeži 60 v, stojišča 20 v. — Uljudno vabi učiteljstvo.
Ptuj. Okrajni pomožni odbor za ptujsko okolico nam je v-poslal izkaz darov za avstrijski Rudeči križ. Podrobni izkaz in imena darovalcev priobčimo v „Straži."
Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico ima zborovanje prihodnjo nedeljo, dne 2?. novembra, v gostilni gospe Zupančič v Ptuju, ob 9. uri predpoldati, s sledečim sporedom: 1. Nadživinozdravnik g, Pirnat bo predaval o kužnih boleznih in o živinoreji. 2. Pobiranje udnine za leto 1915. Prijatelji živinoreje, udeležite se v obilnem številu tesra važnega zborovanja!
Dol pri Hrastniku. V nedeljo, dne 22. novembra, priredi tukajšnje Izobraževalno društvo v korist avstrijskega Rudečega križa dve gledališki igri: „Skrivnostna zaroka" in „Krščanska ljubezen do bližnjega." Vsi prijatelji društva dobrodošli.
Trbovlje. V nedeljo, dne 22. novembra, bode popoldne po večernieah v našem Društvenem domu predavanje o vojski. Povabljena ie vsa Dekliška Zveza, Orli in drugi člani izobraževalnega društva, kakor tudi vsi ostali naši prijatelji.
Vrli svatje. Oh priliki poroke Meiovšek-Lebt v Hočah-Re-ki ie nabrala g. Mejovšek Angela za avstrijski Rudeči križ 10 K. Srčna hvala!
Slovenskim čebeliriem na Štajerskem! Zima preti, pa ne nam čebelarjem, kateri smo doina, amnak hrabrim braniteljem naše starodavne, slavne domovine. ' Marsikateri bo zbolel in v marsikaterem slučaiu ho nudil med zdatno olajšavo. Darujte ga tedai <za Rudeči križ ter ga pošliite g. Josipu Kosi, c. kr. pošt-n.-mu nadofjeijalu v Celje. On ga bo razdelil' po bolnicah Rude-če<ra križa na Sloven«kem Štaierskem ter seznam darovalcev potem razglasil. — Slovensko čebeiarsko društvo na Štajerskem.
„Pružinska pratika" za leto 1915. naipripravneiši koledarček za krščanske družine, se dobi v tiskalni sv. Cirila v M ari-* boru. Stane 24 vin., s poštnino vred 35 vin. Ker je znesek malenkosten, je najboliše. da se denar nanrej pošlje v znamkah.
Svetovna vojsVK V zadnji številki smo nriložili naročilni list za novo kn i i" o ..Svetovna voiska". ki je nričela izhaiaM v sešit ki h in sicer izideta mesečno dva sešitka. Delo ie nosebno zanimivo zlasti za to, ker se bo v svojih črticah oziralo tudi v nr-vi vrsti na poročila, pisma itd. naših voiakov H vseh slovenskih pokraiin. Kniiga so naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
„Mala, renčic od Svete»" Ttofm." Zgodba nekega svetega otroka na Irskem. Mali oktav, 96 strani. Mala Lenčica. ubonri otrok, je — šele štiri leta stara; — že pogosto [pristopila K mizi


Stran 6,
SLOVENSKI GOSPODAH
19. novembra 1914,
Gospodovi. Zato je prelep zgled v gorečem prejemanju s-vj. obhajila. Dva meseca po prvem sv. obhajilu pa ja je Bog poklical k sebi, na nebeško gostijo. Umrla je dne 2. iebruarja 1908. Cela zgodba sestoji iz 50 majhnih zgodeb, Kogar veseli otroška nedolžnost, veselila ga bo tudi ta knjižica, ki se odlikuje po lepem slogu, po vspodbudni in ginljivi vsebini. Naj bi ne manjkala v nobeni mladinski knjižnici! Dobi se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 50 vin., po pošti 5 vin. več.
Pogrešajo se: Kdo ve za vojaka Ivana Oset, po domače Goriški, iz St. Jurija ob južni železnici? Bil je pri 26. polku, 9. stotnija, in se je dne 25. septembra odpeljal iz Gradiške — na italijanski mejd — v Galicijo. Zadnja njegova dopisnica je od dne 3. oktobra. Njemu pisana dopisnica dne 2t|. oktobra se je seda; vrnila s pripombo „Verwundet.'* Če kdo karkoli ve o njem, se prosi, naj blagovoli sporočiti Andreju Oset, Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško. — Ker o Jožefu Strajnšak, <5. kr. pismonošu pri Sv. Juriju ob Šeavnici, kateri je služil kot rezervist pri 87. pešpolku, 10. stotnija, 1 že od dne 17<. avgusta 1914 manjka vsaka sled, se prosijo tisti, katerim bi bilo kaj zanesljivega znano o njegovi usodi, da blagovolijo to poročati na naslov: Marija Sitrajnšak v Slaptincih, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici na Štajerskem.
Prihodnja „Straža" (v petek) bo zopet priobčila izkaz padlih in ranjenih Vojakov naših domačih polkov._
* Vojno posojilo. Finančni minister poziva državljane, da podpišejo vojno posojilo. Upa, da se bo podpisalo v obeh državnih polovicah okroglo 2 milijardi.
Zagrebški nadškof dr. Bauer posebno požrtvovalno • in modro skrbi za vojake in ranjence. Kupil je zanje celo zalogo molitivienjika „„Vojnik Krisitov" in dal tiskati 40.000 molitvenikiov za čas vojne ter tudi 100.000 podobic z najpotrebnejšimi molitvami. Vse to brezplačno razpošilja hrvajškim vojakom po celi naši monarhiji. Edini ¡slovenski molitvenih za vojake, ki vsebuje tudi prav primeren pouk o vojaškem, stanu, pa malo bolj počasi prodira med vojake_
Zadnja poročila, došia v četrtek 19. nov.
Boj za Belgrad.
Budimpešta, dne 18.. novembra.
Vojni poročevalec lislta „Pester Lloyd" poroča izpred Belgrada: Obstrelljeva,nje belgrar,ske trdnjave se vrši od nedelje )15. nov.) neprestai.o naprej. Po 2-tedenskem odmoru se je obstreljevanjei v nedeljo zopet pričelo. Vsi podonavski mo. itorji so skupno z našo artilerijo, ki se je razpostavila na višinah pri Ze-munu, sipali proti sovražni trdnjavi uničujoč ogenj. Trdnjavske naprave mesta Belgrad so naši obsipaval s celo točo krogel iz topov.
Srbska artilerija se je razpostavila na 20G metrov v isokem griču Banovo, ki leži 5 km južnozahodno od Belgrada. Artilerijski boj traja neprestano dalje, O dosedanjem uspehu našega obstreljevanja, se sme le toliko poročati, da je učinek obstreljevanja zelo zadovoljiv. Naše čete so polti) varsltvam artilerijskega, ognja iz naših postojank pri CWbrenovaou korakale ob' Savi dalje proti Belgradu.
Belgrad pred padcem.
1	Gradec, 18. novembra.
„Grazer Volksblatt" je dobil' iz Ujvjdeka pri Belgradu dne 17,. novemlblra sledečo brzojavkb:
Stotnik našega generalnegaj Štaba«,! ki je pri-deljen avstrijskim četam, katere se boiiuiejo okrog Beftgrada, je bil na pajtruljnem čolnu ■ poslam v Belgrad kot' vojni posredovalec (parlaimenter). Častnik) je zahteval od srbskega, mesitnega poveljstva, naj se Belgrad tekom ¡ene ure uda Avstrijcem. Ko po preteku tega roka ni' došel nikak odgovor, se je iz vseh topov na «avstrijski strani začelo streljati najfoelgraj-sko trdnjavo.
Uradno poročilo o prodiranju v Srbijo.
Dunaj, dne 18. novembra.
Uradno se naznanja: Na jnžnoizhodnem bojišču se vrši več velikih bojev. Naše čete so prekoračile Ko. lumbairo, čeprav so Srbi prehodišča, unič li. Due 10. novembra smo zajeli 1400 mož in mnogo vojnega gradiva.
V	Valjevu mir in red.
Dunaj, 17. novembra.
Uradno se poroča z bojišča proti Srbom: Kaše čete so včeraj (dne 16. novembra) na cefli črti do-šle do reke Kolumbara in so jo že na nekaterih mestih prekoračile, dasiravno je umikajoči se sovražnik (vse mostqve čez reko uničil.
V	mesto Valievo je došel višji avstrijski vojaški poveljnik. Takoj po dohodu naših čet je nastal v m e s t u mir in red. Srbske čete so mesto zelo poškodovale. I !Ma,njši avstrijski kavialerijski oddelek je Ivčeraj ujel 300 Srbov.
Kralj Peter na smrtni postelji?
Iz Sofije se poroča dne 17. novembra; IIa leži srbski kralj Peter na smrtni postelji. Kralj Peter je bil ves čas vojske zelo bolan in je ležal v nekem sr-mositanu. blizu Niša, Sedaj se je Petru zdravstveno stanje tako poslabšalo, da se mnogi boje, daj kmalu nastopi smrt.
Velika borba z Rusi se začela.
Dunaj, dne 18. novembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša,: Vojna podvzetja zavezniških armad so, prisilila rusk
glavno silo na Rusko-Poljskem, da je sprejela novo bitko, katera se na celi črti z.a nas ugodno razvija.
Naša posamezna bojna krdela, so včeraj (torek) ujela čez 3000 Rusov. Poleg teh velikih bojev je prodiranje ruskih čet proti Karpa/tom le manjšega pomena. Pri izpadu (ruskem), iz Grybowa je naša artiilierija z nenadno močnim ognjem, r a, zip|r ^i! 1 a rusko kavalerijo. (Grybow je mesto vi zahodni Galiciji južnozahodno od Krakova).
Nemci na Rusko-Poljskem.
•	Berolin, clne 18. novembra.
Iz velikega nemškega vojnega stana se poroča:
Tb severni strani Lodzai na Poljskem so se pričeli novi boji, v katerih še ni padla, o; I loč tev.
Južnoizhodno od mesta- Soldau so se morali Rusi umakniti proti reki 'Mava,.
Na najskrajnejšem severnem krilu so bila dne IG. in 17. novembra poražena mi&nai ruska kavalerij-ska krdela, ki so se morala uma,k ti iti v smeri proti Pillkallenu.
Turki zopet pred Odeso.
Carigrad, dne 10. novembra.
Turško brodov;e je zopet obstreljevalo Odeso.
Izredni Izdatki za armado v Italiji.
Rim, dne 15. novembra.
Kakor poročajo listi, je mi ;istrski svet v zadnji seji sklenil izredne izdatke za armado v znesku 400 milijonov 1 r.
Grška mobilizira.
Galac, dne 10. novembra.
Vsi grški voX-ki zavezanci od let.iika 1885 so vpokl can:.
Japonoi v trdaj&vi Tsingtau.
London, 17. novembra).
Iz Tokija se z dne 10. novembra brzojavlja: Japonske čete so ukorakale v Tsingtau.
Listnica uredništva.
Na več v-p raS a it. j: GraBki „Soldate; tag" pjfredi zase' en odbor, sestavljen iz- gra,škili Nemcev. V odboru,'ki se je obrnil, kakor marsikateri drugi, tudi na apoduješt:!; erske Slovence, ni r.ofeeuega Slovenca. Oroz^rjnmo vas na oklic Slov. «'dbora.!
O e pop-jinoma n jvi h 3 (nadsuop-oij se po z edi o n'zki ceni pro-dasta v Mar boru. Na hišah je večja svita hranilu'ce. — Plačilni pogoji so zelo ugodni Kabi *e le Ki— 15 tisoč K g tovine. Hiša je kakor ualašč Zi up k vence, kar je na zdravem zraku. Več pove urtdni štvo pod „Nova hiša".
Hlapec, vajen poljskega dela se išče za župnišče. Naslov pri upravništvu
Pozor krojači!
Kupujem Buknene odpadke (Stoff hbfai.e) kak, r tudi bakro, n.edc nino in svinec, vse staro a.i kosce. G. Gajšek, Fohnsduif. Zgor. Štaj
25 kron na t<gde»
lahko zaslužite po Vašem navad nem delu, brez denarja ali drug h izdatkov, rišite tikoj na tvrdko Jožef Brož, Kardač-Rečica Češko.
Slovenci pozor • Dvonadstropna li ša
v majhnim vrtičem v sredi mestt in blizu frančiškanske cerkve e 7 stanovanji, se pod ugodnimi po goji proda. Več pove upravništvo pod štev. 432.
Sedlarski mojster Rudolf No-ak Marib r, Burggasse sprejme t k«| učerca, sina poštenih s'arišev. On ga izuči zastonj, ni treba nič pla čati, k»kor pri drugih mojbtrih Stanovanje in oskrbo si mora učenec sam oskrbeti	86*-
Maj r z dvemi ali trtmi delavnimi močmi se sprejme z 1. decembrom pod jako ugodnimi pogoji. Imeti mora tudi veselje d) go oic. Kje? pove uredništvo lista.	M»6
Kupit) želim
lf0—6(0 kub. m hojkovega in smrekovega lesa v deblah, pripravnega za žaganje. Ponudbe na Ri-hard Tolazzi v Ormožu ob Dravi
»87
Dva učenca sprejme jakob Udrih kolar, 8v. Peter v Sav. dol. 915
Lepo posestjo
se prostovoljno proda tik ceste, ketora pe!ji od Ponikve ia sv. Jurja ob juž. žel na Olje in sicer nova hiša, pripravua za gostilno, s 3 sobami, obokano kleti, gospo darsko poslopje z podi m za mia titi, hlev za dve govedi in svinjak, vse v najboljšem n vem stanu, z opeko krito. Zemljišči je 7 oralov že obsjano. Cena 8000 k ion, za t ga Be odštej9 samo &00 kron, ostanek je imetje posojilnice, ks ter,j se lahko obrestuje. Več se izve pri lastniku Janezu Štuklek,
jseBtnik v R» zbor ju štev. 24. P t i	895
fCdar ni
/ah eval pojasnila radi nakupa izbir, e ti.rške, ga
zamore dobiti
takoj, in če srečko potem naroči, ž njo v srečnem slučaju že dne 1. decembra zadene
400 000 frankov
Siečkovno zastopstvo 15, Ljubljana 906 c
Išče se v Savinski dolini ali kje blizu, trgovina z gostilno v najem
ali na prodaj. Ponudbe naj se po-š lja na upravn štvo Slov. Gospodarja pod naslovom: Hmeljar št.
917.
PiS!Stn ki rvlinov rozor! Miioarski pomočnik, mlad išče dela na srednjem mlinu. Naslov Janez Fajfar, mlinar Sv. Miklavž pri Ormožu.
920
licem sužbe oskrbnice na večjem posestvu ali za gospodinjo. Naslov dotif-ne pove iz prijaznosti Antonija Kreneh Šmartno pri SI. Gradcu
921
Pr da s» sredoje posestvo pri cerkvi in šoli z lepo zidano hišo, ki je sposobna za vsako obrt. Da se tudi v Dajem ali zamenja b kakim drugim posestvom. Pripravno za kakega rokodelca ali pen zijoai ta Ceua nekaj n d 6000 K. Plačilni pogoji lahki. — Pojasnila daje iz pri aznosti v prolajalče em imenu M. Dctiček v Poljčanah.
0rg'inl8'ov8la in ca ko n ška slu
žoa v Ma šber*u se takoj odda.
!KAVA!
najcenejša se pošilja na vse strani. A. Schapira 496, eksport kave in čaja Galanla (Ogrsko.) 931
Oženjen majer
kateri (skrtuje več glav živire in žena zraven za hlap e knha, ee sprtjme pod jako ugodnimi pogoji. Sprejme ss tudi konjaki hlapec za poljedelstvo, oženjen, ali pa samec. Vstop 1. januarja 1915. Več pove oskrbniš.vo graščine Noviklošter. Sv. Peter v faav. dol.	920
Oroiie in kolesa
na obroke. Posamezni deli najceneje. Ilustrov
ceniki zastonj F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih Btrojev. Opočno na drž. žel. št. 2121. 1333 Češko.
Novi pridigar i ^
______Upravništvo: Pragersko (Štaj.)
Sprejme se na neki šoli V ljut. okraju Učitelj ozir. Učiteljica volonterka. Poznej e nameščenje ni izključeno. — Kje, pove upravništvo tega lista.
užnim srcem naznanjamo vsem sodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni sin oziroma brat, gospod
Ivan Oset
v starosti 33 let v boja v Galici i častni smrti ra domovino umrl.
Pokcpan je bil na bojišča dne 14. oktobra z vojaškimi častmi.
Počivaj sladko dragi I?fn v tnji zemlji I
Neža Oset, Fetnjo, Andrej, Miloš, Marica, mati.	bratje.	sestra
Mirija 03et roj Urbane,
svakinja.
Sv. Jnrij ob juž žel., meseca novembra 1914.
Dne 19 tktob-a je bil na bojDem polja v Gal'c ji težko r*nje,i in je dn3 8. novembra vsled te pošscdbe v Miskolczu ra Ogrskem izdihnil svojo mlado da o obže priljnbljeci
Ivan Voušek,
tajnik olepševalnega druitva in pros ak pespolka 87.
Bhgopokojni, ki ^a je dohitela častaa Bmrt za domo ino, je bil !ud> člaa tnkajšnega pe skega drištva in iastfivonoša prostov. pižsrne brambe.
S/, maš* zadešn ca se bode biala v torek, dne 17. t m. ob 7. uri v B-aslovčah. Blag mn spomin!
Olepševalno drnštve t Braslovčah.
Parna pekarila s prodajalno in
tobačno trafiko v večjem kraju se da v najem Natančnejša pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Dobrni pri Celju.	928
Serrano-^ Kina-Yino z železom
najboljše dSfHO za
r
i i
vojake
in prebolele Od zdravnikov priporočano okrepčilno sredstvo.
Se dobi v lekarnah
J. SerravaSIOt Trst-Barkovlje

ZGANJARSKE KOTLE
v vseh vel kostih in razn.h izpeljavah, bogato zalogo peči in itedllni-
kOV po najnižjih cenah priporoča
veletrgovina v železnino
„MERKUR" PETER MAJPIC, CELJE
kakor tudi kože od ja-
Ovčjo volno
gnjet in ovac kupujem v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu. — Želim, da se mi vpošlje vzorec in se pove koliko blaga in za katero ceno ima kdo na prodaj.
Suknena tvrdka Rudolf Foukae, Jagerndorf, Avstr. Slezija.

19. novembra 1914.
fllOTSRffSl
Btm 3L
ii'■ *„.< ' '
« _%'iv ■ •
dragiaja je vedno večja,	pa
majhen Ako hoCete z malim trudom, doma v sv®jem kraju goter» 10 K na dan založiti, mi pošljite v pisma svoj natančni naslov in znamko za odgovor.
Jos. BJ&TIC, Ilirska Bistrica 26 Kranjsko.

OKLIC.
Prosimo najuljudneje vse svoje cenjene odjemalce v lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na
njih
Lysoform
desinfekcijskem sredstvu, nam ako mogoče takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uredijo in ker se razumljivo po tem priznano izbornem desinJekcijskem sredstvu mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za bolnice ali
za Rudeči
prosimo gospode	lekarnarje in droiiste, priložiti tozadevno
uradno potrdilo,	ker « to lahko pospešimo ieleeniško ekn-
pedicijo. Vsled	spremenjenih denfemib roraner kupujemo zdaj
Lysoform
le proti gotovemu plaSilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju večje zaloge. — Kkspedicija j» nemotena.	»16
Lyscrf&rai-tvo ntee.üjpest dr. & Huräftyf, kemRna tovarna.
^Ktf T3
a
ampak po ni «ki .eni dobite vse v domači trgovini
Ivan VESEL« i. dr. v Ormožu
katera priporoča vse potrebščine xa Stavbe kako: cement, travaraa,	»graje itd. Vao
Miantao z* ko«a5e, mizarja itd. Veliko izbiro tnuaf&ktnrn.ga blaga, &>« fitofe (iutao) hl.fisvtao itd., »a^bsSjševrat«	«a imukt
«ble, svilnate **jb«o itd., Vso ipeoertio, a»J-boljfto nas« itd. po na i.iii ž ¡i 09a( Naka^ovjuiJe g srn^a, a»h»h JoJe itd. Pedtena, solidna „ _ poafrsiba. - Praaiao, proprtfiajte ■«. g S
1.1 a S S'I
K
m
I
'S
Tisočim je že bilo pomagano!
„ZamorČev" obliž za odpravo kurjih očes
s d pravi kres bolečin, kHr» in radikalne trda feofc» 1» karja efesa. «atljiea 40 vin.
„Zamorčev" protinski in revmatični obliž
aoper bolečine v ledja, kolku in krilu (hrbteniei). Cena 60 v
„Zamorčeve" pastilje zoper goljšo
„laner^ev oaj" proti želodčnim beleanka in krča, delaje krieistilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin.
Lekarna „H someren" mag- p^™- Karl Wolf, Maribor, Glavni trg it. 3.
Naročila po poiti se takoj rešujejo.
| Znano ie9 da $e kupi
pri staroznani domači awisjljivi trgovini na samo po oenl ampak tudi prav dobro«
Saknens bteg* (štofi za moike in dečke.) Mxromednft volno «a ženske in dekleta, NtfnorsJŠS perila* blago za obleke in bluz«, Platna beb In plaana za srajee ia spodnje hlače, B ago z« peetsljs In rjuhe, brez Siv» in matraee, Srajire lzgotDv>|ens vseh velikosti za moike in ženske, PredpasnilKV v etika izbir, za prati in iz črnega atUsa, Zatiraj novosti rabsev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri niikih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežeta po zelo ugodnih prednostih. zatorej pošljem na zahtevanje
fS&r ZASTONJ -"W1
vsakomur svojo bogato zbirko vzoreev >na razpolago.
K. Wersch® Maribor
Gosposka ul. H. (Herreng.M!

GOSTILI
z mesarijo in peka-rijo v dobro znani h štajerskih toplicah se s 1. decembrom t. L da v na-jetn. — Nudaljnejšs pojasnila da Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju.	882
Najugodnejši vir xa nakup Šolskih predmetov ze trgovce in Soli.
kakor za raznovrsten kanoelijski, Vonceptni in strojepisni papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo najcenejše in v velikanski izberi pri tvrdki
Goriiars Leskoviek Ceiie
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov in šolskih tiskovin.
Ilustrirani cenik brezpla5ns na razpolago.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
0
1
v
s t
Ivan Ravnikar: Celje
bralka ulica Stav. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo,
kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in točna postrežba.
p
ä i
o g*
» o
Zahtevajte velik cenik brezplačno in poštnine prosto z več kot 1000 slik.
PoStnlna in zavojnina prosta. Neugajajoče zamen-
:jam ali denar nazaj
št. 57. Stroj zai striženj, las, fino poniklan, z dvtma nastavkoma za striženje, reze čez dva zoba, poniklani držaji. - Reže brez nastavka 3 mm, z tenkim nastavkom 7 mm, z debelim nastavkom 10 ram, cola dolžina 15 in pol em, 17 zob z rezervnim perwwm, kemad K i'80. — Isti stroj za striženje brade najboljše kakovosti Vomad K S'80
Št. 71. Jopič z rokavi iz si». Vifogma-volne , scleno obrobljen z žepi in dvema vrstamr* jnmbov, navadne veKkonti, i kom. K 3 M. - V bolJSi np«l-javi It », iati in jopič 1 komad 4 kron.. — T boljši izpoljavi K 4'80.
Št. 72. Č.vljl za go-.pode iz močnega, dobršna B9nja,z ieeenimi žreblii, z ra*čaiwi podplati v TWb voli-k»rtihod3«—4«,1 par
1>K Mt Owvsi iz-___
d»kvi ia Gh.vroaax-itsnja 1 par K ID 50, | ietit iz BozkftlfuaRja t amerikanakl faMj), 1 por 17 K. Za dame iz Ckerveaux-us\i}a ed M—4/11SK. Mi iz Boxkalfusnja K I4 i» PoKovtjo in kidaj, čevlje v vseh izpeljavah
Št. 76. Rahrbtnfk iz dobrega, z.lonega gradla, brez obročka, brez i.pov, z dobrim, u=njaWm »rmanom, ili cm lirok, S" cm visok, 1 komad Ks tO, »ti z oarottom (Ringkopp.i iz rjavega pomorskua ptotim, 1 komad K S SO. — IsO z «aim zunanjim žopom, B rjavu. iovakefa platna 1 komad K4 S0. — lati zola&aga pomofske^o phrtna, z dvoma zunanjima žepoma, nataatM po mv«sta9«a rštbi v i^boljii is oajlaptt izpeijavi. 1 leemad S kroa.
Taristovsfca srajca . aa gospode z ovratei-j kom, šotetao blago v i lopo izbranem trikotu, Bftvadoa dolgort, brez iopov, z rvila. vrvico in okraskom , dobra kvaliteta, se da prati, mera pri vratu 38—to cm, K 2"50. I«U «dobrega araskega blaga, od znotraj močno iz-kajena, kom. 3 in 4 K.
plat.no,
Št. 78. Koške nogavice
iz deb.lih nitij iz volne, na .troj pletena,vizbranib, modemih li.astih barvah, za jesen in zimo, se dajo prati, pripravna za močnejše štrapace, 1 par 80 vinarjev. — Ista oblika iz prave, fine ovčje volne, lahno m.lirane, na roko izborno zimsko blago, 1 par * 1-5»
j za thiIhi velikost I so prati, 80 vin.
Št. SO. Kapca aa i sneg iz vigognia-volne, pletena, ono-I barvna, črna. zelo raztezna, priležna, slave prikladna, da Ista iz težje pristns
•i*ii, tru vin. um n Kija pri
OVČJO voln», zelo topi«, K rjo.
Št. 77. Rokavico za gospod.,zimsko blago
plot», iz boljše ovije ■ volne,s dvojnimi prsti z barvani m i pasovi ali i •nobarvne cma, za srodnje in večje moško roko, raztezne. Par K I SO do t -
E.LUNA,Maribor o. D. ši.49 a.
I Prva razpošiljalna galanterijskega blaga in gospodarskega orodja.
[Zakaj]
ne pišete takoj po »aj-novejie vzorce in kra-sai cenik, kateri se Vam dopoilje sastonj in pe-štaitie prosto iz Prve 6s-reafske razpoilljalnla« Iran Savnik, Kram 150.
*
* f *
M
Stefan Kaufman
trfovao s ieleaom
priporoča najboljše oeefaie motike in lopate, dobra kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in solidni postrežbi. 178
f
8
Trgevskl sttrudnlk, zmožen obeh deželnih jezikov, se sprejme v trgovini z manufaktnrnim in špecerijskim blagom, pri gosp. Liszt & Brodnjak, Stridovar pri Ljutomera
VeJika zaioga ur, dragoca-nosti, »rebrnino in optičnih
stvari po vsski canl. Tedl na obraks! Ilastrev. oenlkl zaston]. Sransfans ed 20-200 K. Niklasta remoat.-ura E 8 50 Pristna srebma ara K 7'— Original ornega ara K 24'— Kuhinjska ura	K 10'—
Budilka, niklasta K 3 — Poročni prstani	K 2 —
Srebrne verižice K t-— Večletna jamstva,
Nasl. Di
Tiižoi. Fehrenbach
urar in ööaSar
Maribor, ^^ p»p« m
(vnpujem zlatrino in srebro.
'¿i;-;-.-.-
■ ■ «p,;
mečka
Uradne ure
■o: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačajo in izplačajo s« redno samo ob nradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. are dop.
Uradni prostori
se nahajajo v minoritakem samostanu v Ptujn.
niča eh
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
osoiilnica v Ptuju
Hranilne vloge
obrestuje po 5'/o °d 1. in 16. v mescu po vloiitri in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi s« pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri
tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki.
Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5 Vi do 6*/»i n» vknjižbo ic poroStvo po 6'/si n* menice po 6Vs'/st na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjiibo in izbris vknjižbe dela posojilnica breiplačno stranka plača samo kolek«.
Sfera
slovenski gospodah,
19. novembra 1914.

■ ■	ii«-- ..--..	y/.:-;..-.	/V-.g*;^ aj.


dobi vsak 2 paxa močnih ženskih ali moških nogavic, 3 lepe žepne robce, eno volneno ruto ra na glavo ali moški klobuk, kdor naroči:
4V2 m finega zimskega volnega blaga za žensko obleko v poljubni barvi za K 9*50 ali y boljši kakovosti za K 12*50
v Prvi gorenjski razpoSl^nici Iv. Savn i k Kranj 150
Neugajajode se zamenja ali vrne denar.
azpošiljalnica
pohištva
K. Preis Maribor
Stolni trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohiStva za spalnice iz mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, politirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Žimnice (vložki) K 9*50, mize K 10-—, stoli K 2'50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohiStva iz železa in medeni ae: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K, postelje iz medenine in polmedenine od 60 K.
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
J. K0VAČIČ, Radgona, Dolga nI. 100.
Vftlitfl »£LWa »teklenega (glaženega) in porcelanastega T OUJV» £tuuga> blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledal».
Steklarsko dela.
Točna postrežba!	Najnižje cene!
Pozor i Ce?ti, SKy^ovald. Pozor!
Narodna trgovina
Alojz Brenčič, PM
nudi cenj. občinstva
za jesensko in zimsko sezono
najnovejše barhente za biuze in obleke, veliko izbiro modelnega lodna za ženske, kakor tudi za moške, štafod najnižje do najfiae/fie kvalitete, loden za obteke, pelerine in ¡rpežno blačevino. Raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svilene, volnene in štrikane robce. Prav tople štrikane srajce, spodnje hlače, nogavice, moške in ženske kakor tadi za otroke. Vsakovrstnega izgotovljenega blaga n. pr. hlače, bele in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, savratnice, manšete, dežnike ter sploh vse, kar v to stroko spada. Za mnogoštevilni obisk bo pripor*$a
novi in domsli trgovec Aiojz Breniii v Ptuju
Hsve blago!	Muko oeatl
Poštena in hitra postrežba!
Važno oznanilo.
Ker je začasa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 51.9
da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n. pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno blago težko za obleke po K 1—, 1-20, 150 itd. -Vzorci in ceniki se na zahtevo poštnine prosto 830	pošljejo.
Domala in modna trgovina
Franc Lenart-Ptuj
priporoča za jesen in zimo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke.
Postrežba poštena! Cene primera*!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni.
- Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce!
10.000
metrov
volnenega m polvolme-nega blaga
se globoko pod ceno razpošilja
R. Miklavc Ljubljana 205
Prva kranjska rapošiljatelfska trgovina.
				V/: V	i
					
Novodobni Brdavs ž« aopet grozi domovini. Martin Krpan je že davno pod zemljo; njegov potomec, podpisani Anton Krpan, pa 8« živi. Predao p« poda nad Brdavsa, mora dokončati trgatev in spiti starino. Da bo s to prej gotov, vabi vse prijatelie in neprijatolje, anance in nemanoe, da mu pri tem delu pomagajo — na debelo in na drobno. Cena sramotno nizka — po kapljici se pa veselo vriska. Toči s« t Slovenjgradcu pod St. 88 —
tam bli»u sloveusk« Bole.	049
Vdani
Anton Krpan.
p
¡¡mi* w
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovena zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po
411
od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama.
Daje posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne me
za stranke vsak .delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
1 tf lastni hiši (Hotel »Pri belem volu'? v Celju, Gralka gesta 9» l.nadstr. j
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
Ugodno kupite v trgovini
Spalne sobe od 160—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane. madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in nevest® Šm@jO p©pwst S Razpošilja na vse strani!	Cene primera — Brez ktnknrenee! — Prosti ogled!
tapetarska in mxarg#a delavni?1« nasprotf hotela Hoh?
Gosposka ulica 25, MARIBOR O.
ZELENIC
je zaželi eni
kauiuk-pactpetnik
O
Izdajatelj in z&lotnlk: Katoli&ko tiskovno druátvo.
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarn« sv. Cirila v Maribor».
J