Projektirana HE Trn6vo v Soški dolini 
'ačrti o trnovski hidroelektrarni so sprožili 
Y slo,·ooski javnosti l')elo širok odmev. Pr,ojekt 
(1) vzbuja narm·eč pooor:aost :oe po svoji vel.iko-
potewosti .in energetskem pomenu, še bolj pa po 
prechide,·ani, mnogostranski preobrazbi, ki jo bo 
ln ener~etski poseg , Soški doli.ni ned, omno 
sprožil. 1 
Po programu (G) j e Trno,o projekti.rana kot 
d erirncijska hidroeleklrartna s čelno akiumulacijo 
na SoČ' i , ki bo služila tako za proizvajanje vari-
abilne (\Tšne) kot tudi sezonske (7) elektriline 
energije v Slo\(miji in deloma tJudi v osta lem e-
, erozahoclnem delu države, pra, tako pa tudi za 
ustvarjanje h.a, arijske rezerve in se, eda kot zelo 
moma opora bodočega kV omrežja. 
I IE Trno,o (2) bo imela maksimalno moč 
140 ~I\,', po, pre1:na let.na proiz, odnja pc1 bo 
-!30 G\\'h oziroma -!30 milijonov k"h (8). Letno 
bo obralo, ala 3020 u1·. Elektrarna bo proiz, ajala 
približno d"akrat toliko energije kot obe do eda-
nj i hidroelektrarni na Soč i (Doblar in Pl:ne). 
Zaradi bel\ škc akumulacije pa se bo na obeh teh 
eh eh dektramah po,·ečala proizrnd!1ja še za 40 
clo .30 milijonu,· _k,,h. 
Elektrarno bodo zgradili ' " petih do sedmih 
letih (9), e~na za l k" h pa bi hib 3,38 din. Kakor 
prikazuje projekt. bi bila rrn T11110,o l!lajugod-
ncjša ak1t1111ulaci_jska hidroel,ektrarna v Slo, eniji.. 
Trno, ska elektrarna bo za slovenske razmere 
dokaj , elika. Dajala bo priblifui.o ] 30/o sedanje 
elektroenergetske proizvounje. ToJa če bo leta 
1973 zgrajena, bo pri tedanji proiz,oclnji ,elek-
trične energije v Slo, eniji njen delež že manjši 
od ene desetine (80/o). JTE Trnovo bo precej 
, cčja od drugih akumulacijskih dektral'ln, ki so 
še v lllačrtu (HE A,·oc s 191 GWh, IIE Osp z 
200 GWh, IIE Planina z 25G C\~ h). Tudi v pri-
b1e1·ja, i s preloč:mimi ,elektrarnami. zgrajenimi ali 
projektirani.mi, ne zaostaja (HE Maribor ki otok 
z 227 G"\\'h, JIE Vuzenica s 1H G"\\·h, IIE Vulwed 
z 267 G'\\'h, HE Ožbalt s JH GWh itd.). 
Toda pomen rm Trno,co je zlasti ,. tem, da 
bo dajala pr,ed, sem pl-emenilo energijo. Sezon-
ska energija, proiz,·edena v hidrološko ozil'oma 
energetsko kritičnih mesecih, je namreč trikrat 
dražja kot izrnn sezone. Zato so akttmulacijske 
clektrarmc bolj donos.ne. Se vcčjP, tarifne razlike 
so med oncrgijo za kritje dne, nih konic in osLalo 
energijo. Zato so elektrnrne za konično energijo 
(7), kamor se v , eliki meri uvr;Ččl tudi rrn Tr-
no, o. toliko bolj dragocene. 
::\fcd pokrajinsko najbolj ,·idni.mi učinki pro-
jektirane elektrarne bo J1edvomno velika \'Odnn 
akumulacija. SoČ-0 bodo zajezili ob ,·elikem ko-
lenu blizu slapa Boke n.a<l Zago. tako da se bo 
Y Bo"ški. kotli.ni razlila v veliko jezero. Pregrada 
bo ,-isoka 85 m. Zanjo pa je značilno, da ne bo 
betonska, temveč jo bo sestavljal velik iilllsip iz 
gradiva, ki je pri roki. S11edi nasipa bo liesnilo 
iz jezerske gline oziroma krede, preostali del pa 
bo iz sošk,ega proda, ki ga bodo kopali ,- prodnih 
terasah. rasip bo zapiral Sočo tam, kjer Bovška 
kotlina preide v ozjo soško dolino. Od enega do 
drugega pobočja bo segal 780 m <laleč. Pri teme-
ljih bo širok blizu 300 m, na Hhu, kjer bo spe-
ljana cesta, pa 8 m. \ nasip bodo , gradili skoraj 
5,4 milijo:no, 1113 gralliva. 
Trnovsko hidroelektrarno l,odo gradili Y d,·el1 
etapah. V pni, ko bo zajezitev 30 m visoka (, 
abs. Yišini 370 m), bo že lahko obrato,ala kot 
pretoona elektrarna. 
Umetno jerero bo dolgo okoli 10 km, široko 
do 2 km :in s po\l·Šu10 prd~o 8 km2. Ob maksi-
malni oziroma 01or111alni zajezitvi bo gladi.na , 
n.adm. , ibmi 420 m. Akumulacija bo , ečja od 
Bohinjskega in Blejskega jezera skupaj . Prav ta-
ko bo dalFa in globlja od njiju. Zajezena SoČčl 
ho Bo,;ko kotlino hisl\eno spuemenila. Ce se 
projekt uresniči, bode, potopili vas Cezsooo in še 
nekaj zaselko,· s skupno l65 h~ami, v katerih 
foi okoli 460 ljucli. Borne, ki je 111a robu kotline, 
se bo zna;eI skoraj na bregu jezera. Jezero bo v 
130, šk i kotlini zalilo ,·cčino ko tlinsk~ga dna; 
kup110 824 ha. Od lega 162 h.a obdclornlnc zem-
lje, 397 ha gozclO\ in pa;nikov ter 266 ha manj 
, recfoih tal ob Soči (prodišČčl, poplaV111i S\IICt ipd.). 
Potopljenih bo tu<l~ okoli 1.3 km cest. V dolži.ni 
8.G km pa bo treba presLa,iti gla,no cesto, ki 
g re po do lini. 
Bo,ško jel')ero bo sprejelo dobro tretjino cc-
lolct111ega vodnega odtoka Soče in bo Ysebovalo 
<lo 250 milijonov ms ,·o<le. S tako zaj,ezitvi.j,o se 
more na Soči bisl\,eno 1iegulirati oziroma spre-
meniti dosedanji rečni režim. V jezero bost9. 
razen Soče in Korit.nicc dotekali še Boka in Uoe-
ja, ki teoeta sicer ~1iže od p1·ojektirane akumula-
cije, bosta pa ,anjo umet.no speljani. Koristna 
, scbina j ezera bo pri 111aj,·ečjem , šestdesetmetr-
skem kolebanju okoli 323 milijonov m 3 ,·ode. 
Takrat se bo pri cnkratini praznitvi sprostilo za 
137 mil.ijono, kwh ak'1111rnlfrane icnergije. Pov-
prečna letna proizrndnja električne energije bo 
ustrezala torej d,·a in pol kratni letni praznit\i 
Lunetmega jezera. 
V geološkem pogledu zajezitev 111i tvegana, 
kljub Lemu da gre za dolino, ki je izdelana v 
ap11e11ciJ1. Umetno jezero ho namreč v bistvu 
obno,iLev 1I1ek<lru1jeg!1, naravnega j ezera iz kvar-
Urnne dobe. ki je , <lm1 doline odložilo rndodržne 
jezerske sedimente. Ti bodo služili kot zanesljiva 
osnova umetni pregraji in sami akumulaciji. Ker 
je bilo nekdanje jezero večje, bo umet.no jezero 
v g larnem počivalo v 111aročju teh nepropustnil1 
jezerskih sedimentov. 
114 
C ladi:na jezera bo nihala relo izdatno, :med 
abs. , išino 420 in 360 m, torej v višinski razliki 
poTnih 60 m, medtem ko bo ·iezero samo gioiiof<o 
največ 80 m. Pri tafoem kolebanju bi bil na pri-
mer Ljubljanski gr.ad (64 m )izmenoma e nkrat v 
celoti na suhem rlru~ič skoraj v ocloti zalit . Tako 
izdatno kolchanje umetne~a jezera bo 11ech ·omno 
ust,arjalo sLalno in zelo oči tno snr,eminja.nj<c po-
krajinske/!:a lica Bo,!<k'.e kotline. kar je za Soško 
doli.no kot ,·isofoo , 'llorizirano alpsko pokrajino 
izredno , si lj:iva in p;r,rilYt di:lamika. ki bo ~e-
dvomno zr lo neg'll i, :10 "nlirnla na bodoči razvoj 
C.ornjega Posočj :1 knl e:!!,nte. zlasti pa v promct-
111em, turisti&iem in populacijsk.cm pogledu. 
Po 1nekoliko sprcme11je:1i varia11ti revidirnncp;a 
i1wcsticiic;ke/!:a pro~rama bo TTE Trnom dajala 
letno 445 milijono, kwh in bo ohrat-ovala takole: 
V začetku leta se ho akumulacijsko jezero napol-
nilo. V januarju in fehru·1rju se bo praznilo. v 
marcu. aprilu :iin maju p·, se ho ponon10 polnilo. 
nakar bo ,elektrarna ,. juniju. juliiu in avg-ustu 
qbratoYala kol pretočna in sicer ob polnem ie-
zeru in z razmeroma majhnim nihanj,em. Po-
110,1110 se ho jezero nraznilo !:eptembra :in 01.1.obra. 
ko bo dajala elel-tram :i sezon'!ko •energijo. V 
no,·emhru i.n decembru pa se ho jezero znova 
polnilo. 
Iz Bovškega j c7era ho skozi Polovnik vodil 
5 km dolg tunel rln Sošk<e doline pri Trnovem, 
kjer bo ,,oda z , i~insko razliko okoli 200 m pa-
clala lna turbine. Ro" ho s tem pr,esekal kole110 
Soče pri Zap;i. Od strojnice ho v-oda speljana še 
po 4.4 Trn1 dolg-rm ro, u do Roharirla i;1 šele tu 
se ho ponovno iztebh ,· Soč,o. S t,em. da bodo 
skoraj v eeloti nr~11smerili lok Soče med Bovško 
ln Tolminsko frnlli n-0. 1)() ,. Ymesnem. prihl:ižn() 
14 km dolgem deb ostab SošTrn dolina clomaTa 
brez vode. 
Ener~etsl-.--i pomen projektirane elektrarne ni 
zg-olj ,· tem, da ho d.a,jala H:liko n oYe električne 
ener~ij_e, temveč- je po proj~ktu tudi v tem, da 
ho lahko zagota, lj ,,la en~rgi jo turli takrat. ko je 
zanjo stiska naj,ečja in ko j~ električna enerp;ija 
111ajholi potref-m,, l er tudi niijclražja. To je l)o-
di.si oh dnevnih ler1 icah (\T~nn in konična e ner-
gija) oziroma ,· hidrološko in . c·1erf-.11Clsfoo kritič­
nih mesecih, po~,clmo pozimi (sezonska ener~ija). 
Obsežna zajczit,e, Soče ho tudi <Hno/!očala. da bo 
oskrba z električna ener~ijo holj zanesljiva in 
tudi bolj k, ali1etna. Projel:l torej določa. da bo 
TTE TrnoYo ohn10Y'lla mdano. Tzmenoma TJO 
akumulacijska. pretočna i•1 , ršna elektrarna. 
Zajezena Soča bo ncrh 0111110 zel{J spremenila 
Rov;ko kotli110 ozir-0111'\ S:>ško dolino in to z zeTo 
raznovrstnimi ufr1ki. Bodisi nenosr<>dnimi. še holj 
pa posredni.mi. ki jih pa sedaj šr ni lahko Y celoti 
predvideli. Spričo YSC/!a te~a :je razumljivo. da 
je treha tak pose~ v prirodne in družflene poteze 
pokrajine, kakršen s,e ,nam s Trn Trnovo v Soški 
dolini obeta. proučiti me le z e:ierµ;etske~rn ozi-
roma energetsko-ekonomskeg-a stališča. temveč 
mnogo širše pa bolj , sestransko :in b-olj perspek-
fo.no. Sele ted,j bo možno tehtno presojati o 
splošnem eomenul 'JoQi in YN<lnosti te prve 
L 
akumulacijske hidroelektrarne. t.-i nam jo v STo-
vemiji obljubljajo. 
Toda ~1e gJ.ecle na le rezultate je že sed'lj 
jasno, da se. žal. tudi pri tako Yelikopote7,n ih 
delih. ki pomC111i:jo znatno po kraj insko p~·•eo-
brazbo, še 111i u, elja, ila mclocla kompleksnega 
gleda·n ja. prouč-ernnja in projektiranja. 
Toda preden sku;amo prouriti dogo trnovske 
elektrarne oziroma ho, ~ke akumulacije Y geo-
grafski luči, je pnn·, da se seznan imo. kak?:na bo 
prayzaprav 111jcma vloga i:l njen pomen :r.a celotno 
en ergetsko oziroma elektroooergelsfoo g•ospodar-
stvo SloYenije. 
Ko proučujemo ohsežno f!radfr,o HE Trno,·o, 
spo:onamo, <la njena doga oelo v ,elektroenerget-
skem oziroma ,elektrogospodarskem pogledu še ni 
po,-sem jasna in razčišoena . 
Po im·esticiisk,em načrtu naj bi se trnovska 
elektr,arna , ključila v elektroenerg,ctski sistem 
Slo,·enije z nmogostransko Funkcijo. Proiektm1ti 
ji dajejo dogo 111elcakšn,e /Univerzalne elektrame. 
Bila 111.aj bi: 
a) akumulacijska hidroelektranna za sezonsko 
oncrgijo, 
b) hidroelektrarna za variabilno (osno,-no '\TŠno) 
energijo. 
c) hidroelektrarna za konično (vrvno) energijo, 
d) pretoč-na eleklrarna v poletni dobi ln 
e) hidroeleklrama za r,eg1ulacijsko energijo. 
Po :mlnenju Elektroinštituta (3) se je očividno 
hoLelo prikazali projekt fTE Trno,·o že v samem 
začetku v najugodn cj?ii luči bodi zaradi investi-
cijske politike ali fJll v zy,czi z ekonomskimi 
pokazatelji, ki se pri inas 11.1porabljajo za dofo-
čcvanje ekonomske učinko,·itosti posameznih 
projekto,·. 
Glede akumulacijsfoe vloge trnovske elektrarne 
je t.11cba podčrLati , d,t j e bi.strn akwnulacijskih 
elektrarn v tem, da v energetsko ugodnem ob-
dobju zbir ajo rndo za poraho v kritičini sezoni. 
• ' ujna posledica tafoeµa ohral-0,·anja 50 :iz<lallila 
nihanja akiumulacijskih jezer. Taka kolebanja pa 
nikakor 111e sodijo v turisti&ie pokrajine. S tega 
,i<l.ika se bo ITE Trno,·o oelo po mnenj1t.1 Elek-
troin vtituta težko m ·elja\'ila kot akumulacijska 
elektrarna. 
Glede 111a drugo , logo trnovske e lektrarne. v 
kateri hi dajala "ta variabilno energijo, 111aj pod-
črtamo, da 50 potreoe po tO\TStni energiji 'YSC 
leto jn obratujejo zato tafoe elektrarne letno ,okoli 
6.500 1ur. Pri. IJlaS so take _pretočne dra, ske elek-
trarne. Glede na to je razumljirn, da Jffi TrnoYo 
s 3020 letlllimi obratovalni.mi urami a1e bo ustre-
zala za oskrbo z rnri.abilno ,energijo. 
IIE Trnovo pa po sedanjem projcktu ni pri-
merna :niti za proizw1janje kritične konične ener-
gije. Za to energijo hi namreč zadoščalo okoli. 
1800 obratornlnih ur. Torej mnogo manj, kakor 
je določeno za JIE Trnovo. 
Problematičnost projekta so spoznali že p1,o-
jektanti in to zato začeli rripravljati <loeolnit~y 
ll~ ... 
s HE 'rmorn rr. Po tem inačrtu bi potegnili ka-
sneje ;;e do(latni r o,· od jezera d o ele1.--tran1c . 
strojnioo in od rndrri r,oy pa bi povečali. Sc,.eda 
pa računi o ekonomičnosti elektrarne teh načrtov 
oe ,·ključ-ujejo . 
Po kritični presoji (3) ustreza HE Trno,·o še 
najbolj za koJ1ično ,en erg ijo. Problem to H st.ne 
energije je namreč , S IO\ eni ji še po cbno pereč. 
čeprav 01am hkrati moč-no primanjkujejo tudi 
, iri za osnov1no in variabilno en erg ijo . 
Doslej s mo v Sfo,·eniji r ešernli pomanjkanje 
konične e n erg ije na najrazličnejše načine. Prej š-
nja leta smo s i iz te s tiske pomagali še ~iaj,·eč s 
pomočjo akumulacijske TTE T esla v Vinodolu , ki 
je pra\'zaprav edina jugoslovaJ1Ska elektrarn a i.a 
konično energ ijo. T oda ta ienerg-ija j e za Slo Ye-
nijo neka j p :1menila le do tlej. d okler ni bil pr ed 
nekaj leti se, erozahodni del države in z J1jim 
vinodolska elektrarna, , kij ut-en ,. enot!llo jugoslo-
YMlsko o nmežj c. 
Od te daj clalie S? m orale ilr~l\ ske elektra11nc 
proiz,ajali Če<lalje ,·,eč koniČf1:e ene rgije. čepm.1v 
je to zelo 111e racion a !no. Turbj11e mor ajo 11amreč 
t edaj dela ti ob zmanf anem pad cu Yode L, le ob 
delnem izkoriščm1ju , odne energije. Zaradi ta-
k ega ohrato \'anja so , sak olet.ne ·izgube <lravshlh 
elektrarn priblifoo tolikšne. kolikd na je na prj-
m er letna proiz,·odnja rTE :\iech ·od e (GO- lOO 
milijon o,· kwh). 
Ke r 111i drugega izhoda . u porabljajo za pro-
dukcijo konične e nergije delno t udi parne ter_mo-
e lektrarne, čepra,· so gra jene za osn on10 ,energijo 
in proiz, ajajo konično energijo skra jno nera -
eicmalno . 
Se dražji je u, oz t e. energ ije. na primer i z 
AYstrije. posebno za rad i de, i.z in se k takim 
ukr,e pom zateka mo le , skrajni sili. S t em pa 
so Y Sio, eniji praktično izčrpane vse m ofu osti za 
oskrbo vanje s konično ene rgijo. 
Problem to \'rstne ieneq ~ije se j e torej v Slo-
, eniji d o kra j:1 zaostril. Saj nima mo zanjo niti 
enega sam ega ekonom ičnega , ira. V tej luči je 
p otre ba po tO\ rstll1i elekti-arni r e„ n coclložlji rn. 
V t ej tiski j e ,ideti. cla bi to funkcijo lahko 
zelo ruspe;n o pr c,·ze!a rm Trnovo. če bi sedanji 
proj ek t /lleko liko preuredili (3) Prednost trnO\·sk e 
,elektrarne _j e ,namrC'Č , tem. da j e m ed ,·semi 
projektiranimi še najbolj proučena in da j e treb a 
njeno ko n.cepC'ijo itak pr,emen iti . k er ne ustreza. 
lednjič hi taka konična elek"tJ:arna z bis t,·eno 
drugačnim , odnin1 režimom akum ulacijsk ega je-
zer a bo lje ustr,ezala tudi za Soško dolino k ot 
turistično pokrajino. 
Ta proj ekt, ki ga predlaga Elektroinštitut (3) 
oie sp1~ minj a le e lektroenergetskt- fw1kcije pro -
jektiran e elektrarne. tem\'eČ- tudi Yodni režim 
n o, ;kega j ez,era . Tu pa j e t isti poja ,·, ki j e b il 
že od ,·sega začetka na j bolj problematičen in j e 
od ,·sepo ,·sod d ofo·ljal naj, ,eč kritike. 
P i;>te m t.akcm ima mo gle de trno,·ske elektra rne 
najmanj ch-e soluciji. Prrn, ki jo zago\arja pro-
jek ~ nt1 in tlrul?o, 1'.i jo predlaga E le ktroinšlitut. 
Tp <Jr ug~ j e \ 11:i.qtn\ ,l)om1womisl ki ku ':a gled e 
Bovške kotline YsTdaditi tako elek'troenerget sTie 
kot tudi druge jnter,ese. T a sol,1r ija je nedrnmno 
H eclna ,·se pozornm,ti. 
Zelo pomembno je dej sl.\ o. d a sedanji pro-
jekt trno,·sk e elektrnrnc n e 1° da ni ustre~en ,. 
turističnem pogledu. t c1m eč j e pra v tako pro-
blematičen Ludi , ,energetsk em oziroma energet-
sk o-ekonomsk em pogiedu. . 
Dosedanji pro jekt trno,ske elekt ra rne že , se-
huje določene konoc„ije. ka j t i d ruge al7lmulacij-
ske hidroekktranne , .J ugosla , jji obratu jej o z~olj 
z elektroenergetskega ,iclika in izkoriščaio aku-
mulacije lll::: g lede na , odna k<1 leha11_ja . T rno, sT,a 
elektranna pa hi d elala pribl iino četrtino leta 
kot pretoan.a zgolj z:1to. d a ne b i prišfa pr,eh udo 
na, zk riž z interes i 1 urizma. E lektrarna s t a ki111 
obratornnjem pa j e Yelik) pr edra~a. da h i j o 
toliko časa v letu uporabljali z'!;ol j , p rim i ti, nem 
pretočnem r ežimu (3). Zlas ti še, ker bi bi l isto-
Čia.sno , es clektroc·•1ergetski si tem SlcJ\ e:iije , 
hudi s tiski za (krit i čno\ k.n ihn energijo. T udi i,; 
te str a11i torej pred bžen i koncept rTE Trno, o 
a1e ustreza. 
, - razpr,nah okrog tmo, ske elektrar ne se je 
Ye liko g,o,·or ilo. d a ho lužil~, t~1rli za prod11!.-
cijo rei ulae ijsk 0 energij e. \ ' ;tudiji (3) pa 1-e 
omenj a. da hidr,oelektn rne z dol:rim i in ,elikimi 
ro, i, ka lu;'.ne niaj hi ime la t rn :1, ska elektrnrna. 
.za p roiz\'odnjo tak,e cner~ijc lwlj slabo ustr ezaj 1. 
Tako osta ja ,loga IIE Trno,o neja,na cel, ~1-cdc 
r cguladjsk e ,one r~ije. 
P o precl loženem ill\ e~tici jskem nrojektu. ki 
naj bi irne l HO \f\~' moči ( J.2\ hi bila kapacit,et ,1 
elektrarne izčrpaua Že , letu 1973. torej koj 
pn o leto po do~ra<lit,i . Po pr ed log-u Eleklro-
i:nštilu La (3) pa bi ime la kon ič:u TTE Tmo, n s 
p o, ečano močjo 280 :\r"°' , ei; perspe kti, . ke r bi 
bil s t em r e;;en prohlem kon ii-ne en erg ije pri-
hlifoo d o let a 1980. 
, Osta1J1e &e , pra;ianj e. a li so ,. S lo , e:1~ji ~e 
dru:re možinosti za proizH1janj 0 H i:ne e,1ergij e. 
ali jih ni ? rz že omenjene ; t udije (3' je razdelno. 
da je za ckon r,m ič,o prfliZHHh jo konifoe e·1e r-
gije pri nas r:1zmcroma zelo malo ugod nih po-
goje, . Kajti za tcJ\ rstno r ncrgijo ustrezM malo 
lipo, e lektra rn. '\Te 1uslrez:1ju pretočne hi(lroe lck-
trarne. sezonsk,c alrn mn laeijskc hidroelektrarne. 
clek tr:1rne s prečrpa, 1:1jcm i:1 t udi n e ~ t rn" 
termoelekt rarn.e. Se najhnlj prim erne so plinske 
te rmoele k tra rne. ki se p ,1 s, e lu , z:1dnj <!111 l':l'i , l 
;:edalje bolj melj a, ljaj o in so kot n.ab;;. za 
pnriz, ajanje k on ične energije. rmaio p:i to s la ho 
s tran. da so :,.anie potreln i ,,cliki , zdrže, a lni 
s troški, da imajo kratlo ži, ljcn jsko doh o (30 let 
in cla moramo z:i La k o eldd r 1rno LI\ aža ti p lin. 
za nj pa so se, eda p,)lrebne de, ize. Dobra strnn 
pfo1 sk i.h t ermorl ektrarn p ·1 ,;• 1 111a:1F;i im esti l' ij-
ski s troški in hi t rejša cfoµ;r uli {' \ . Ra1,en 1eµ;a j e 
njiho,· ustr,oj lak. <h se jih z.l•tl1ka i.n hi tro. že 
, 111ekaj min uta h . po:1;e.a,· , p:, · 1i (el.. . kar je l'r i 
o~krbo,·anju s konifoo c·1'r1,:"ij, o di ii- il -e~a po-
m en a. P linsko te rmoelek tran ·, bi lahl.rn ros tadli 
,. !l\'0~11i luki, n :t p ri :1,er , ~~-li,r~• a li lej~ clrngjc. 
lj.Q 
'roda po omenjenih študij.ali tudi plinska ielek-
1.rama. foprav je še najbolj ugodna. ne bi mogla 
konkurirati s IIE Trnm o. fa k:alkulacij je raz-
' idno, da bi pri trno,·ski elektrarni potekala 
amorlizacija vložcmcga kapitala hitreje kot pri 
plinski termoelektnrni. Kljub , ečjim im·esticij-
skim s tro;kom za HE Trnom pa l>o ,·anjo vloženi 
kapital prej amortiziran (v 17 letih) od kapitafa 
"ložencga v plinsko elektrarno (v 28 letih\. 
RazeJ1 tega ~ izteče fo ljenjska dol>a plinske 
elektra1 ne skoraj hknti z amortizacijo. medtem 
ko o5tane trnovski elektrarni po amortizacijskem 
obdohju še okoli 50 let111 fo ljcnjska doba. 
Po že omenjeni štud iji (3) in na osnod ra<"un-
ske pri1nerjaY1e ui zaenkrat posebno , erjetno ozi-
roma ekonomič.no, da bi pd nas gradili plinske 
termoelel-trarne za konično ener~jo. Morda ta-
krat, ko bo preko Slovenije tekel plinorncl. 
Preostanejo še nu"klearne elektrarne, ki imajo 
" svetli med ie:nergetskimi , iri fodalje pomemh-
nejšo Ylogo. Toda njihorn konkurenčnost začenja 
šele z Yelikimi obrati. z nrn<"jo 300'-300 ;\1''°'· 
Zato ·e 111uklearne termoelektrarne U\·elja, ljajo 
uieinkrat le v motnih energetskih s istemih, tako 
da s svojo y,eliko mo(jo llC rušijo notranjega 
rm·notežja v struktnri dosedanjih elektroenerget-
skih sistemov: to j e razmerje med raznimi , r-
stami TTE in TE. \' Slo,eniji m1kleama eleklrama 
za sedaj še 111e more uspešno konkurirati ne pri 
proizrn<lnji 0S110, ne in še manj I,onične energije. 
Za pno nuklearno elektrarno hodo pri nas dozo-
reli pogoji okoli leta 1980 (3\ 
Za proizYod:njo (kritii':ne) lonitne enf'rgije to-
rej :najbolj ustrezajo akumulacijske hidroelek-
trarne. Prav zato. ker teh doslej ,. Slm·eniji ni. 
je proiz,·odnja te energije n ezadostna in hknti 
tudi neekonomična. 
Razen akumulacijl,ke Trn Trno\O so za pro-
dukcijo konične oziroma sezonske energije us1re-
zne še projcktir·me IIE \,fo z al,11mulaeijo na 
Idrijci i:n Trebu;i (L9 1 G'W'h). Trn Osp z .alrnm•J-
lacijo mu 7otranjski Reki (200 GWh) in hidro-
elektrarna z akumulacijo na Planinskem polju 
(2i'>6 G\Vh). l\fed temi je eneq~et5ko in d:onomsko 
najugodnefa trno, ska clek1rarna. Razen le~a je 
1ulli naj,ečja, najbolj prnufrn:i in tudi najholj 
realna. [JE \, fe ima nan111eč tu slabo stran. <la 
z zajezit\ijo Idrijce in z , odnim roH1m od aku-
mulacije do· .h č. 01h z„amc , odo sedanji JTF, 1)()-
hlar in jo tako mnr-110 oc;ir.oma;i. JTE o~r je zelo 
problematična z..aradi Skoeja:1skih j1m1i akumuTJ-
cija na Planinskem polju pa j e gcolo~ko ::e , edno 
5porna. , ~pra~'l•1je pa je. a li s: 1 s tem izc:rpane že 
,se možnosti za postmit,e, ak1111111!adjskih elek-
trarn, Slo, eni ji? Glede na kapaciteto teh akumu-
lncijskih hidroelektrarn. bi morali namesto IIE 
1'rnorn z;rrnditi d,e drugi, da dobimo enako 
proiz, od njo elektri~ne energije. 
Kak:::no , lo;ro bo imela rIE Trno, a Y elektro-
<'ner:rebkem sistemu Slo, enijc? 
Leta 1963 je potro~ja elektrir-ne energije " 
Slo, c1tlji znašala 278G milijoncn k" h. od tega 
konswntne 71180,0 1 0SJ10Y11e vi-;.1e 19160/0 in ko-
nične 8,6·0/o. Ker Oo leta 19i3 potrošnja precI,{-
doma narasla na 5991 milijonov kwh, pomeni to, 
da bi tedaj ?-_!?;raje.na trnoYska elektrnrna dajala 
le 70jo celotne produkcije. Ker l>o ;rlrde nn sr-
clanje kapacitetie primanjko,alo leta 1973 že 2786 
l~,~h , hi JIE T11ll'>rn krila le nekaj ,d· kot 1 ' 6 
tega primanjkljaja (1/501·0). Toda tudi po mini-
malni prog-nozi, ko bo leta 1973 primanjkoHilo 
le 1700 milijono, bd1. hi fIE Trnon> krila ko-
maj eno i°X!trtino tedanjega primanjkljaja. 
S HE Tr:no, o in I IE Srednja Dra, a II bi Jela 
1973 - ko naj bi bili obe elektrarni že zgrajeni 
- dnenlC potrebe po , ariabilni energiji krili 
, se leto. medtem ko hi d11e, ne potrebe po osnr>n1i 
energiji krili , celoti le tri ozirnma ~tiri mesece 
, letu (maja. junija in a,·gusta in skoraj v oeloti 
tudi julija). Leta 1978 pa bi obe elektrar111i krili 
<lne,ne potrebe po rnriahilni energiji Y celoti le 
tri mesece (mnrca. aprila in oktobra). v precejč­
nji meri. pa pel mesece,· (ja11uar. februar. julij. 
a, gust in scptr-mher). potrebe po os1rn, ni enrrgiji 
pa nr bi , C'nloti kl'ili , nobc·1em meseru Yeč, v 
pretežni rneri p·1 le ;e· , ,h-eh (rJ.laj. junij). 
Bist,eno Jrup;ar-no , logo bo imela fTE Trnovo, 
če jo bodo gradili z~1 o:ikrbo,·'mj:! s _konično ozi-
roma kritičn .i l,onit'no energijo. V te m primeru 
bo leta 1973. ko bi hila ITE Trnom že Y po~onu, 
prunanjk,nalo 420 do 460 milijono,· b, h konične 
energije. kar hi po re,·itliranem projektu (443 
k,,h) lIE Trnom , C'eloti krih. 
Torej. lchr 1972 oziroma 1973. ko bi alrumu-
larijsko IIE Trno, o zgratlili. hi ta [,ot Lu1iYcr-
zalna elektrarna razmeroma zelo malo pomenila 
,. celotni elektroenergetski prniz, otlnji SloYcnije. 
N'asprotno pa l>i 1.ot specializirana hidro:!lcktrarna 
bila za Sio,cnijo mlločilnega pomena. saj bi v 
celoti krila potrebe po konični energiji, to , logo 
pa bi , et let llllli ;e obdržala. 
Za o,norno in deloma Yariabilno ielektrik-0 pa 
bo treba medtem zp;radiLi , eč drugih elektrarn. 
Razc111 [JE Srednje Dnne J ;e TfE Srednja Dra\l1 
TT, IIE Srednja &na. TE Trbovlje II. TE Soštanj 
IT in tako dalje. 
Pri sedanjem projektu trnoygke elektrarne je 
naj,eč pomisleko, in ugoyorov wper pre<l,·ideno 
kolebanje jerera, f.l<l!-ebno zoper tako racliI,al11-0 
kolebanje. V že .,menjeni študiji (3) 1iavnjajo 
energetiki, da se <l,i to za.neslji,o preprečiti le 
s tem. cla se naprmc zgra<le tako. da T.ratkomalo 
onemogočijo J1ezaželjeno nihanje , oclne gladine, 
torej z .. ,arornlko". 
Ostane pa , prašanje, ali je sploh smi'-Ch10 
graditi tako obsežno akumulacijo, te bodo one-
mogofone glohok1e praznit,·e. Saj je logično, da 
bi s 1<'m funkcijo ,elektrarne hisl\ eno spremenili. 
Xamesto ::.ezonske bi dajal'l le nšno energijo. 
Toda pri tem je pomembino to. da za proizYod-
njo te energije zado;fajo manjše , O(lne množino 
oziroma manjša , odna kolebanja. Ta kolebanja 
pa se dado pri , ečjih Yodnih povr;inah še bolj 
omiliti, kajti čim večje je jezero, tem manj~e je 
kolebanje. Zato obdrži bo,·ška akumulacija s,oj 
pomen tudi l'ri uš.ni elektrarni, 
l lH. ., 
Ce &i raču!ni pokazali. da so ta nihanja raz-
meroma skromna. so pred nami možnosti. ,la se 
TTE Trnorn mnogo bolj skladno vključi v življe-
nje Gornjega Posoeja, kafrn" pa po do,e,J::injem 
projektu. 
Razen kvantitati, nih in kvalitatirnih razmerij 
okrog HF: TrmoYO pa je tu še e!1 , ·idik, tof, rat 
Č..'lso, ni, ki odpi ra no, e pers(l'ektive. 
TIE Trnovo bo prNlvirloma zgrajena 1972. 
oziroma 1973. leta. Po ž,c omenjeni študij i (3) pa 
bodo okoli 1980. leta tudi pri nas že dozoreli 
pogoj i za pno nukle:irno elektrarno. 'i'pra.:;'lnjc 
je. a li je , rerfo10 Z!l Lako kratko clof>0. manj k,, za 
eno de6etletje. siliti z akumu hriisko clek1rarno 
,. tako 1ur istirnn nokrajino. kakr;,rn je Soška 
dolina oziroma Bo,~ka kot lina. ko pu ho že w·kaj 
let po 111jcni dogradit\ i to fu:ikriio l-1hf..o uspe;n{> 
pre,·zela 111uklearna elektrarru. ki ju pr>!!ta, imo 
lahko marsikje. Ta ča-, pa bi se raje orientir:.ili 
na plinske lcnnoelektrame. eno ali (h e, ki su 
kot nalašč 7,a 1woiz, od njo konične energije. flazen 
te/?:a se dado hit,-., postn,iti in 1,ačno dajati ener-
gijo ž,e lhe let i po začetku gradnje. Ohenem so 
zanje potrclme manf"e zarctne imestirijc. ~jih 
krejša židjenj ka doba p:1 Je kot nalašr za ta 
Ymesni r1s. dokler lil' liomn začeli grad iti atom-
kih elektnwn. , , tej perspckti,·i hoclo tudi pro-
blemi okrog varstrn nara, e in pomislrli glede 
nesmotrnega po,e!!;anja , na:e a lnske. turi-,tirno 
pomembne poknji.nc doC'ela o,h eč-. \ ' podobnem 
smislu razpra, Tja jo tudi že , S, iri. 
Sedati ji raz, o:j mu<c!!:a ,elektrn encrgctskega 1-
stema j1e torej ,. fazi. ko so no,,j viri nujni ne fe 
za osnorno c :ii rg ijo tcnHeČ- ;;c bolj ;r.a proiz\"od-
njo konifoe energije. Zlasti še. ker proiz, ajamo 
konično energijo zelo neekonornič-no in jo je Hh 
tega še premalo. :\Jed projektiranimi no, imi ekk-
trarnami hi hila proiz, odnja konične ener;rije z 
bo,·ško akumulacijo na.iu~odnefa. Potrebno pa 
hi bilo sedanji projekt elrktrarne spremen iti. kar 
hi ievcda U'-tr,eza lo tudi Ro,·~ki kotlini kot celoti. 
Tz elahorat1J\" o I IE TrnO\ o j e tudi raz, idno. 
rla ho l1 elektnrna pnl\Z'.lflrH\" malo pomenila 71 
Soško dolino. Sprifo ski,onme industrializ'.lcije , 
Posočju jr na111reč razumlii,o. da bodo tam pora-
bili malo trno, ske e!,ektrirac e:1ergi je. Zato bo,lo 
energijo pr rnašal i prcch sem , .. ·osrednjo in <>stalo 
SloYenijo. ~-1 jveč-ja stiska za vrfoo oziro:irn ko-
nično energijo je namrer- 1wa, , industrijsko 
najbolj raz, itih porlrorjih. TrnO\ska clektrama 
ho torej PoF-oČ-_ju holj mal•1 koristila. repra, bi po 
secl.a:nj,em proj,ektu tako izclatno i.n ne'!ati, no po-
egla Y nj eno prcolm,zho. Zato je razumlji,·,o. da 
se hodo r azlike ,- i11dustrijskem in gospodarskem 
razrnju med Primorsko in rlrn!!irni. že doslej , i;e 
raz,itim i industrijskimi poclrorji Sim enijc. ;e bolj 
stop.nje, alc. 
In,·cstkijski nrogra111. kal-r;:ne~a je za TT8 
Trno\"O i:tdela l Elektroprojef,t iz Ljuhljanc. torej 
ž,e po mnenju stroko, njako, (3~ celo , energet-
skem pogled u ne U!-- trezt1. Se mm1j pa ustrC7.,{t , 
siršem. per pekti,nem pogledu. zfa ,li z ,iclika 
kompleksnega raz,·ojq }J(l,~k~ kotli.ne i11 Soške 
doTine spTof1. Zato j,e razumljivo. da je ta projekt 
razq1el - in to upravičeno - strokovnjake raz-
ličnih področij. kulturne d ela\C·c in slO\cnsTrn 
jarnost sploh. 
Pred,·sem je , o<o,prerlju mnenje. ,la mora biti 
zlasti , , visoko , alorizirani turistifoi pokrajini, 
kaln•;no je Gornje Po.;ot"jc. , saf, poseg. posebni) 
t akn , elikopotczen krit je ta. dohr I in Ysc~transkn 
prrtehtan ter , skladu s celot•iim perspel-ti, nim 
raz,ojem pokrajine-. Takih prouče,anj. fal. ni 
hilo. f\.ljub temu pa že sedaj prc, ladujc mnenje, 
da tak;en ohjekt , Gornje Po,orje ne sodi. 
01, primeru trno,·ske elektrarne gre za naj-
mani drn osnm 1111 a..,pekta. w , chinsl-i in me-
t odični aspekt. "\"e, rrjetnn je. (h se d:rndanes in 
, na;i11 razmerah ~ti,clirajo in projektirajo t-tl-i 
, clikopotezni po»e'!i , rokr·1jino tako zcln cn.1-
stran..,ko. \fedtc111 kn smo pri urejanju urhanskili 
pokrajin i;1 sploh pri region1b"m nafrto, anju, 
kjer sode lujrj n razli(':,nc strnl,e in pre, ladujrjn 
pogledi ter mC'lodc lrnmplck;;11n~ti. , ·zrornosti in 
soza, i'ionosti. precej napi,edO\ ali. p·t se pri pro-
jektiranju e!ektroc,1crgctskih ol,j r l.:to, taki po -
gledi in metode. žal. nikakor ::<' ·1e mor<'jo do, olj 
melja,iti. 
Sedaj. lo nan1 je ,eleklrnen<·r•~e(sl,a prolilema-
tika lrniffsf..c ,e ld,trnrne same bližja. homo tudi 
z ~ro~rafskCf!H , idika lak· :,s, el!ili ;irše aspekt e 
a li , s:1j del teh a-,pekt1l\. Z II jimi namrcr !k i" 
dobimo ustrezne elemente za l«-htno prcsoj·mjr o 
:;plo~ni , 101?:i. , redno-..ti ia ra;r. l ič-nih pome nih te!!; 1 
, e likopMeznei;r-i elek1rne11cr!!cbl.l'~:1 po, l'l!a . ki !it' 
nam ,. Gornjem Po'-Ol",j11 ob ~ta. O tem pa pri -
hod,nji<'. 
v r R r r ' o Po ,r n E : 
l. TI E Trno,o. 111\l'Sli<·ij- ki prn;:rnn1. 1,:i„ktroproj ,-J.1. 
l.jubljturn J 963. 
2. Tlidrodeklrarnn T rn°' o. O,,,m 11i 1,rnlntki o prnj1·k1u. 
So,kr eleklrnrn1· ·I}\ n Gori,·a. 1.juhljana 1'J6-l. 
3. Ylo;ra In~ Trno,o , ok, i rn ,·l,· kl rorn,•r e:<"1-1-<'f:11 ;:nspo• 
dar~t, a SRS. l'li111, 1julna ; 1t:tlij.1. l:l<•l,troi nš1itut. Lj uh-
ljanu 1965. 
-l. Letno poroi·ilo l!JG-l. Etcklnwn,·rµe t~ka sl,upnost S lo-
, eni je. Ljubljnna 196.3. 
.3. T l. Požar. l lol-(a hi,lrnr lcklrn1111· rmo,·o 11 opskrhi $ 1l 
SloHnijc cl,•klrii-nom cner;djrm1 . Tn,titut za clc l.i ro-
l'ril redu. Za;:r.-1> 1116.3. 
6. ln1cs1icijs ki pro;rram o III-: Tl'llmo. iz,lt-lan od 1:1t•k-
t ropodjcljn , Lj11l,ljnni in ,..., idiran od po-<'luw ,.,., i-
zij,ke komisije· ll'I' otlohren od drl:iv~kc!-\a s, cla Sn,l.ih 
clckLrarn kol in, (·stitorja. 
7. a) Stalno potrrl111i in znf!olo, lj,•ni d.-1 t•l!'klrii·nc cm·r" ij:· 
označujl"jo z11 0,110, no ali k111i-tantno eneri:(ij11. 1 lil -
nujejo jo tudi !'nrr~ija , 1,:1-11. 
h) Dodatni. pr riodii·no potn·hni ,1:-1 ,· ld.t,·ii·n · <"nn;:ijr· 
imenuje-jo l.triabilua ali o n n, ·rn , r.:n I t•n rr!!ija. T it 
energija hua pl'i IHb <l11 .. , 110 nlH "rni•nit t> , i11 un(· 110 
razbremenil<' '. 
,. Do<lnlna cn<'rgija. ki j r pol 1 ·1111:i ol, 11111 ,·i·j ih ol,1·r-
menil~ a h (<ln<-111ih ko11i„nh 
I 
im~nnjcjo , r;n;i ali 
u 
\tonl~l ener~la. Pd nas ima dneYno dve obte'žbi . 
dopoldansko in popoldansko. V bistvu gre za zgornji 
del variabilne energije. 
d) Energija, ki je potrebna za kritje potreb v bi<lr1t-
loško in energetsko kriličn.ih mes.cih, imenujej!) 
sezonsko eneri;ljo. Pri nas sta kritični sezoni januar 
- februar in september - oktober. 
8. V elaboratih o HE Trnovo se navajajo različne številke, 
od 420 do 470 Gwh. 
9. V gradini, ki obravnava problematiko HE Trnovo, se 
navajajo različne ,·sote, od 40 do 55 milijard dinarje,. 
Zadnja vsota j e izračunana na osno,·i revalorizacije po 
gospodarski reformi. 
l. l\. t, ' L \.';. \ > \ \\, ft,j. " \ 1:\ \ .... 
lU. rrogrlo= o hlltasean1u e lektncne yv•roso1e Zavoda za 
plan SRS iz leta 1964 s loni na dogovorjeni izgradnji 
že začetih elektrarn in na ustreznem, razvoju no,-ih 
elektrarn. Ker se razvoj enih in drugih e lektrarn 
cedalje bolj kasni, bi prognozirano naraščanje potrošnje 
krili h·ečjemu z znalltim u,·ozom elektdčne energije. 
Ker je to malo verjetno, štejejo '° prognozo za m11ksi-
malno. Da bi se uvozu električne energije .izognili, je 
Klektroenerget.;ka skupnost Slovenije izdelala reducirani, 
minimalni program. Po tej prognozi se med drugim 
na primer tretja faza elektrolize v K.idricevem · ne 
zgradi, tovarna dusika v llušah pa se do 1973. leta 
ne poveča. 
Milan Natek Hmelj v Bački 
( ekatere geograf8ke karakteristik ,e) 
\' Jugoslaviji imamo drnje izrazitih hmeljar-
skih področij: Savinjsko dolino v Sloveniji iiu 
Bačko, kjer j e fo od nekdaj pridelovanje hmelja 
osredotočeno na ok,olico .8':lčkega Petrovca. Obe 
hmeljarski pokraj.i:ni kažeta s številnimi in s 
samosvojimi pojavi toliko posebnosti, da jih mo-
ramo re$lo vključiti v obravnavo že tudi t edaj, 
ko govorimo ali pišemo o splošnih karakteristik.ah 
posameznih predelov naše države. In še več. Tudi 
med obema našima hmeljarskima pokrajinama so 
številne bistvene razlike, ki so rewltat medseboj-
nih spletov različnih prirodnih in d11užb-ooo-eko-
nomskih činitelj,ev. Pr.av te razlike pa nas opo-
zarjajo, da moramo pri proučevanju slehernega 
pojava v pokrajinah (v našem primeru hmelja 
kot pomembJne industrijsk,e kultUI'e našega polje-
delstva in kmetijstva) prikazati sfoupne karakte-
ristike, še prav posebno pa 111jegove specifičnosti, 
ki so lastne samo posameznim predelom v pokra-
jini. To pa z drugi.mi besedami pomeni, da mo-
ramo pri proučevanju hmelja v pokrajini spo-
znati tudi njegove biološke (bolje: ekološke) po-
treb-e in zahteve ter jih primerjati s pogoji, ki 
jih pokrajina ima. 
Hmelj pridelujejo pokraj.iJne z zelo različnimi 
prirodnimi pogoji Gna primer Savinjska dolina, 
Dravsko polje, Draviinjsk.e gorice, Bela krajina, 
Bačka, isevema Bosna, Slavonija itd.) in prav 
zaradi tega morajo imeti hmeljski nasadi zelo 
razlione vplive na preobrazbo fiziognomije po-
krajin, 'ki pa je prav tako odvisna od družbeno-
ekonomskih komponent. Njihovi medsebojni spleti 
poja,·ov pa izprioujejo tudi bogata medsebojna 
nasprotja, l--i jih odkrivamo in spoznavamo '" 
slehemi pokrajini, ko se poglabljamo v srž nje-
nih pojavov. Tudi v l1meljarski pokrajini so pre-
deli, ki so odsev dinamičnih in heterogenih pre-
pletanj med pojavi v konkretni prostorski in ča­
soVllli situaciji, in imajo podobne ali sorodne samo 
posameme pojavne oblike (v našem primeru: 
hmeljske inasade), ki jih združujejo v hmeljarsko 
pokrajinsko skiupnost. To pa dalje še pomeni, da 
Jnorejo i:n morajo imeti poedine skupine čini.te-
ljev v posame2mih obdobjih trudi zelo različne 
vplive :i-n učink,e na genezo predelov v pokrajini. 
Tudi isli pobudniki. ki so jih sprožila določena 
dmžbeno-,ekonomska gibanja v antropog,eosferi, 
so !našli i;elo različne odmeH! v pojavih in pro-
cesih različnih predrelov in pokraji:n. Ugotadjati 
in spoznavati posamcz.ne poja,·e in zako.nitosti v 
njihovih prooesih, to pa je tudi ena izmed nalog 
geografij e današnjega časa. 
Nekatere prirod111e karakteristike 
petrovsk,e oko li c,e 
Petro,·sko hmeljarsko področjce zavzema JUz.m 
del .Bačke, kjer je 111ižja puhliona ter.asa sredi med 
aluvij,em, ki poteka 111a jugu ob strugi Donm11e in 
diluvialno puhliono planjaYO najširša. Puhlione 
terase sestoje iz puhlioe ali iz drobirja, ki po-
meini priehod iz sladkovodnih barskih usedlin ali 
pa tudi rečnih nanosov, katerih debelina 2JJ1<1Ša 
od 2 do 6 metrov. a tem petrografskem S'Ub-
stratJu so se razvile rodoviLne prsti različnih od-
tenkov (stopenj) degradiranega čmozjoma, in ni 
čudno, 'da so površine ,. tolikem obsegu obdelane 
v polja ; le ob v,ečjih zamočvirj-e,1ih zaplatah, ki 
so ostanki nekdanjih okljukov panonskih rek, so 
strnjene površine travniškega sveta. 
Hmelju v tem priedelu najbolj ustr,ezajo hu-
musno - peščene - iJoniate prsti, ki so bogate z 
apnenimi in kalijevimi hr.a:nivi. Zemlja mora biti 
odcedna, saj je hmeljski pridelek na vlažncjši 
zemlji manj aromatioen kot pa na suhi. Toda za 
vodo prev,eč propustna da so prav tako cr1eugodna1 
ker ne zadržujejo potrebne vlage, ki je nujna za 
normalno uspevanje hmeljskih sadik. To je toliko 
pomembnejše v bačvm1skem hmeljarskem območ­
ju, kjer j e v v,egetacijski dobi hmelja sorazmemo 
sušno razdobje brez znatnejših padavin. 
Petrovsko hmeljarsko območj,e spada med ti-
sta področja Panonske kotline, kjer se pojavljajo 
rnlike temperatrUiil1e amplitude, ki so lastne kon-
tinentalnemu podnebju. Poletni meseci so suhi in 
119 
. ..,.