v
★
so
Leto t. Sten. 3.
► Gorica, sobota 21. iulfia 1945 M
IK
Cena L. Z’
PROI KOnGRCS OSDOBODIhne
fRonre shopenne
HOac DGCC D CISC
Po nekaterih naših vaseh bližje ali bolj daleč od središča našega okrolja so začeli sovražniki ljudstva, sovražniki demokracije, sejati malodušje med ljudstvom, zlasti v Brdih. Opirajo se na dejstvo, da so v teh krajih nastali drugi pogoji, da je tu zavezniška vojna uprava, da je tu zavezniška in ne naša vojska : in dejstvo, da je morala naša vojska zapustiti to ozemlje, ki ga je sama osvobodila, da je naša ljudska oblast v svoji celoti okrnjena. Skratka hočejo našemu ljudstvu dati čutiti, da je nemočno z ozirom na vsa ta dejstva. Zato strah pred bodočnostjo, popustljivost pri delu, razočaranje nad vodstvom...!
Od več bi bilo povdarjati, da se sejanje malodušja med naše pošteno ljudstvo zlonamerno in načrtno s strani protiljudskih elementov in izdajalskih tipov. Od več bi bilo tudi povdarjati, da so prvi med našim ljudstvom, ki nasedajo temu podpihovanju predvsem kolebljivci in oportunisti, ki so za svobodo svojega naroda sila malo ali ničesar doprinesli, ki so podvrženi vsem vetrovom in tokom, ki jim je beseda borba nepoznana in nerazumljiva. Ti poedinci podpihovani s strani sovražnikov ljudstva, narodnih izdajalcev, sodelavcev okupatorja u-stvarjajo s svojo nenačelnostjo in neborbenostjo vzdušje, ki kvarno vpliva na pošteno in dobromisle-če prebivalstvo. Smo daleč od tega. da bi mislili, da je to večina prebivalstva. Rekli smo že, da so to hujskači, ki izrabljajo dobro vero poštenega prebivalstva.
Ker imamo priliko dnevno opazovati, kako se vračajo fašisti na svoja prejšnja mesta, kako se svobodno kretajo po mestih in po vaseh, smo mnenja, da se ti čutijo pri nas zelo varni. Kako naj bi se ne počutili varne ? Do danes ni bil še nihče preganjen ali zaprt, obratno zapirajo se naši pošteni ljudje. Naravno je, da se vsi ti fašisti prve ure, vojni zločinci in narodni izdajalci morajo poprijeti dela, ki so ga prenehali s prihodom naše vojske in z osvoboditvijo naših krajev. 'Vsi ti, ki bodo prej ali slej polagali račune pred narodom, skušajo s podlo propagando, s svojim aktivnim in neoviranim delom prinašati med pošteno ljudstvo strah, zmedo in nezaupanje računajoč s tem ubijati voljo do borbe in vero v lastno moč.
Nimamo namena govoriti o teh izdajalcih. O njih bodo spregovorila svojo besedo naša ljudska sodišča. Hočemo povdarjati samo, v čem je moč ljudstva in v čem njegova rešitev.
Malodušje izhaja iz pomanjkanja vere vase vzrok ozkega in omejenega gledanja na ves potek razvoja in z ozkega zaplotniške-ga stališča, ki ne vidi preko svo-Jega praga. Moč ljudskih množic, njih sila, je v enotnosti, v trdni povezanosti vseh demokratičnih sil, v enotni fronti. Do kake stopnje zrelosti in enotnosti je borba za osvoboditev privedla slovenski narod, dokazuje prav prvi kongres Osvobodilne Fronte, ki je veličastna manifestacija enotnosti, borbenosti in požrtvovalnosti. Ddokler bodo demokratične ljudske sile trdno povezane med seboj, tako dolgo ne bo mogel sovražnik, pa naj se skriva pod kakršnokoli krinko, prav ničesar storiti kar bi resno ogrožalo naše interese. Naravno je, da se sovražnik prav proti tej enotnosti najbolj krčevito upira, jo napada in lomi.
Pav zaradi razmer, v katerih
Minila so štiri leta, odkar se je v Ljubljani ustanovila OF Slovenije. Pošteni in zavedni pripadniki 18 različnih strank, skupin itd. so se takrat združili, da pod enotnim vodstvom rešijo zasužnjeno domovino. Po zaslugi Komunistične partije pa so se vse te skupine v 4 letni borbi zlile v eno samo družino, ki je poznala eno samo nalogo : osvoboditi slovenskega človeka in slovensko zemljo. Z vztrajnim in neomajnim delom med ljudstvom in z dosledno borbo proti fašizmu je OF popolnoma spremenila značaj slovenskega ljudstva. Iz naroda hlapcev je postal narod junakov, ki je do zadnje točke izpolnil program, ki mu ga je začrtalo njegovo vodstvo Osvobodilna fronta ob svoji ustanovitvi.
Prejšnji program je skoraj izpolnjen. Zato so se pa v nedeljo in ponedeljek sestali odposlanci naroda iz vse širne Slovenije, od Porabja do Trsta in od Bele Krajine do Žile, da bi v zibelki narodnega upora, v Ljubljani, prestolnici federativne Slovenije pregledali svoje dosedanje delo in pripravili program za bodoče delo pri obnovitvi naše države ter zavarovanju naših v borbi pri-aobljenih pravic.
Kongres je odprl predsednik 100F tov. Josip Vidmar. Za njim so ga v svojih govorih pozdravili predstavniki Narodne-vlade Srbije in Hrvatske, zastopnik Makedoncev, avstrijski delegat in delegat tržaških Italijanov, ki je v imenu italijanskih Tržačonov izrazil hvaležnost italijanskega naroba slovenskemu narodu, ki je znal ločiti krivce od nekrivcev in ustvariti v borbi iskreno bratstvo obeh narodov, ki se bo v miru še bolj okrepilo, kljub obupnim poizkusom reakcije, da bi ju razprtila.
Nato je podpredsednik tovariš Kardelj v izčrpnem govoru podal zgodovinsko delo osvobodilne fronte ter današnje neposredne naloge, ki jih mora izvršiti.
V diskusiji so nato podkrepili njegova izvajanja podpredsednik OF, minister Edvard Kocbek, podpredsednik IOOF in AVNOJ-a tov. Jože Rus in predsednik PNOO za Slovensko Primorje tov. France Bevk, ki je med drugim dejal : „Primorsko ljudstvo je spoznalo, da lahko zmagamo proti močnim tujim silam samo v tesni zvezi s svobodoljubnimi demokratičnimi silami, zlasti pa v najtesnejši zvezi SZ. Trdno smo prepričani, da je v borbi proti fašizmu predvsem potrebna enotnost slovenskih in italijanskih množic. Poizkus reakcije, da bi razbila enotnost, se ni posrečil niti v najmanjši meri. Nasprotno ! Ljudske množice sò se še tesneje povezale v Sloven-sko-italijanski protifašistični zvezi in sc trdno odločene, da si ne dajo iztrgati iz rok ljudske oblasti.
Drugi dan kongresa so se nadaljevale živahne diskusije k re-
se nahajamo in na prostoru, kjer prebivamo, je potrebna še večja enotnost, še globlja povezanost vsega prebivalstva, ki na tem teritoriju prebiva. Enotna antifašistična Zveza, ki mora zajeti vse antifašiste Slovence in Italijane, prekaljena v borbi proti notranjim razkrojevalcem in zunanjim napadalcem, je tisto silno orožje v rokah našega ljudstva, ki bo omogočilo izvojevanje vseh ciljev, ki si jih je postavilo ljudstvo obeh narodnosti na tem teritoriju.^ vera v lastno moč, vera v moč Ijud-
feratu podpredsednika fed. vlade tov. Kardelja. Po kratkem odmoru pa je končno sledilo željno pričakovano poročilo o delu OF in njenih konkretnih nalogah. Podal ga je tov. Boris Kidrič, sekretar IOOF. Glavne točke našega bodočega dela so v kratkem sledeče:
Točka 1.
Združitev vseh Slovencev v federalni Sloveniji demokratične in federativne Jugoslavije.
Točka 2.
Državna korist nove Jugoslavije, vsestransko utrjevanje njene notranje in zunanje moči, krepitev njenih o bram-nih sposobnosti je najvišja zapoved slehernega zvestega pripadnika Osvobodilne fronte, za slehernega Slovenca in Jugoslovana.
Točka 3.
Ljudska demokracija je bistveni pogoj za blaginjo jugoslovanske države. In obratno: prospeh nove, Titove Jugoslavije je bistveni pogoj za svobodno in srečno bodočnost ljudskih množic, za svobodo, enakopravnost, bratovske c-notnost jugoslovanskih narodov. Varovanje, utrjevanje in nadaljni razvoj vseh demokratičnih pridobitev narodno osvobodilne borbe sodi med osnovne naloge Osvobodilne fronte. Zato nikoli več in v nobeni obliki starega stanja izpred aprila 1941 !
Točka 4.
Varovanje, utrjevanje, poglabljanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov je ena najplemenitejših, najvišjih pridobitev naše narodno osvobodilne borbe, je obvezna zapoved za slehernega državljana.
Točka 5.
Nerazdružljivo bratstvo in zavezništvo naših narodov z velikim ruskim in vsemi slovanskimi narodi, naša naslonitev na Sovjetsko zvezo, vseslovanska enotnost z ruskim narodom na čelu.
Točka 6.
Osvobodilna fronta se nepopustljivo bori proti slehernemu notranjemu vplivu in pojavu med našim narodom, iz katerega lahko v korist in službi tujega imperializma izvira narodno izdajstvo.
Točka 7.
Osvobodilna fronta, pobor-nik demokratične domovinske ljubezni, se hkrati z vso doslednostjo bori proti šoviniz-
skih demokratičnih delovnih mno' žic med seboj povezanih, je sredstvo za premagovanje vseh težkoč, ki jih srečujemo in jih bomo še srečevali na poti naše borbe za svobodo. Je pa tudi orožje, s katerim bomo najuspešnejše tolkli vsak poizkus zunanjih vplivov, ki so vplivi reakcijonarnih elementov in zato sovražnikov ljudstva in demokracije, vmešavanje v naše notranje zadeve pri reševanju vprašanj, ki se tičejo nas in samo nas, ki na tej zemlji prebivamo.	/• B.
mu in sleherni njegovi obliki, kajti šovinizem izvira po eni plati iz zaostalosti, po drugi strani pa je sredstvo najtemnejše^ reakcije in imperializma. Šovinizem prinaša konec konca najhujšo škodo lastnemu narodu. Patriotizem novega kova ne razdružuje demokratičnih ljudskih množic svobodoljubnih narodov. Njegove demokratične osnove jih družijo in zbližujejo v skupnih stremljenjih in naporih za skupne demokratične in človečanske ideale.
Točka 8.
Utrjevanje in razvoj narodnih odborov - od najnižjih do najvišjih, skladna zgradba in skladen razvoj naše države, njenega poslovanja in vse njene zakonitosti na njihovi osnovi, aktivizacija najširših ljudskih množic, vključno žena in mladine, v njihovem okviru in okrog njih.
Točka 9.
Proč z ostanki tlačanstva! Zemljo tistemu, ki jo obdeluje! Zemljo tistemu, ki je nima dovoij! Veleposestnikom nobene odškodnine!
Točka 10.
Vse gospodarske sile naših narodov posvetimo obnovi! Privatne gospodarske iniciative ne zavračajmo, temveč jo pospešujmo, kolikor ta koristi ljudski skupnosti. — Zadružništvo naj postane v pogojih ljudske demokracije pomemben činitelj za dvig ljudskega blagostanja, za zaščito malega proizvajalca in odjemalca pred izkoriščanjem, za smotrno gospodarsko delavnost. — Utrjevanje in razvijanje državnega gospodarskega sektorja bosta krepila moč naše države, množila gospodarske in politične sile naše demokracije, vodila množice delovnega ljudskega in socialnega izkoriščanja v ustvarjanju za svojo državo, torej za sebe. — Špekulaciji
Težki gospodarski položaj širokih delovnih množic, neupravičene aretacije odločnih protifa-šistov, kršenje osnovnih demokratičnih pravic, ki so bile izvojeva-ne v težki oboroženi borbi, odpravljanje demokratičnih ustanov, ki so zrasle iz ljudske volje, je
Ker zavezniška vojaška uprava ni ugodila memorandum, z osmimi točkami, v katerem se je zahtevalo, da se čimprej zboljša življenski položaj in da se zvišajo plače, ter ni dala nobenega konkretnega odgovora glede aretiranih protifašistov, se je sindikalno vodstvo odločilo za protestno stavko.
Splošna stavka je vsemu svetu dokazala združenost in solidarnost kakor tudi bratstvo in enot-
na račun države in ljudske skupnosti je treba napovedati brezobziren boj.
Točka 11.
Delo, dviganje njegove pro-duktitnosti, je osnovna dolžnost in pravica, osnovni moralni zakon, čast in ponos slehernega državljana. Zato je država dolžna nuditi delu vso socialno zaščito.
Točka 12.
Ljudska demokratična o-blast mora omogočiti širokim ljudskim množicam čim popolnejšo brezplačno izobrazbo in neoviran prosvetni razvoj slehernega državljana, tako v smislu osebne lasti kakor kulturne dejavnosti.
Točka 13.
Osvobodilna fronta varuje enotnost povsod in proti vsakomur kot največjo pridobitev velike domovinske vojne slovenskega in jugoslovanskih narodov, kot največjo pridobitev demokratičnega slovenskega ljudstva. — O-svobodilna fronta kot ustvarjalka enotnosti ima edino moralno pravico, da predstavlja slovenski narod in njegovo ljudstvo.
Po poročilu se je razvila diskusija, v kateri je bil soglasno sprejet predlog, naj se 13. temeljnim točkam doda še 14. Na volitvah, ki so sledile, so izvolili 135 članov v Glavni odbor OF. Za predsednika Izvršnega odbora OF je bil izvoljen tov. Josip Vidmar, za podpredsednika pa tovariši Edvard Kardelj, Josip Rus in Edvard Kocbek, ter tov. Boris Kidrič za sekretarja.
Kongres je v dveh dnevih zborovanja izvršil veliko delo. Ugotovil je osnovne smernice politike OF, potrdil njena osnovna načela v 14. temeljnih točkah, izvršil volitve v Glavni in Izvršni odbor, ter izbral delegate za centralni kongres OF Jugoslavije. Pokazal je veliko politično zrelost delegatov, ki jih je preobrazila OF v teku osvobodilne borbe. Glavna vsebina OF je dejstvo ljubezni do ljudske in državne demokracije.
prisililo demokratične protifašistične organizacije Trsta, da sporazumno s strokovnimi organizacijami v znamenju protesta na 24-urno splošno stavko, ki se je vršila 19. julija na vsem zasedenem ozemlju Primorske.
nost italijansko-slovenskih množic v obrambi svojih svetih pravic, ki so jih priborile v dolgoletni borbi. Demokratično ljudstvo Primorja, ki je toliko trpelo in se od prvega dne borilo za zavezniško stvar, danes s prezirom gleda, kako se še sprehajajo fašisti po ulicah, sedijo v uradih in ustanovah. Ljudstvu se vsiljujejo stvari, ki jih je s porazom fašizma odvrglo.
V Gorici je štrajkalo nad 3
Splošna protestna stauka
Ljudstvo Trsta in Primorja v obrambi za svoje pravice
V Trstu je stavkalo preko 120 000 za delo, kruh in svobodo
PREGLED SUETOUniH DOGODKOV
Sestanek „ Treh velikih “ - Prekrižani računi mednarodne reakcije -Ameriški novinar o razmerah v Grčiji - Govor maršala Tita v novem Sadn
tisoč industrijskih delavcev SA-FOG in Predilnice v Podgori. občinski delavci, kovinska industrija, tvrdke Trevisan in Prinčič, lesna industrija, stavbinski delavci, tiskarji itd. V Vidmu je strajkalo 30.000 delavcev in so disciplinarno zahtevali svoje pravice. V Čedadu je okrog 4 tisoč protifa-šistov odločno zahtevalo čiščenje fašističnih elementov ; ljudstvo, ki je protestiralo, je nosilo napise : „Zahtevamo demokracijo!“ „Pre-gled pogodb !“ „Izpuslite partizane, v zapor s fašisti 1“ V Pordenone in Maniagu je demostri-
Dne 12. julija se je vršil v Gorici v Ljudskem domu zadružni sestanek, katerega se je udeležilo veliko število zadružnikov. Bili so med njimi stari izkušeni borci za zadružno misel in bile so mlade, delaželjne moči.
Sestanek je vodil tov. dr. S1 Fornazarič, ki je v otvoritvenem govoru izvajal sledeče :
«Starih izkušenih moči je malo ; treba je vzgojiti mlade ljudi, ki bodo širili zadružno misel. Živimo v posebnih razmerah in potrebno je, da sodelujemo v zadružništvu skupno z Italijani in Furlani, ki bivajo z nami na istem ozemlju.
Dolga vlada fašizma in vojna je našo deželo močno razdejala. Moramo jo obnoviti.
Zadružna misel mora biti sedaj širša in globlja, kakor je bila pred vojno, ko je bilo zadružno delovanje preveč strankarsko usmerjeno. Kljub nedostatkom pa je imelo prejšnje zadružništvo veliko zaslugo, ker je širilo zadružno zavest in misel samopomoči. V novem zadružništvu je značilen povdarek povezanosti, ki naj spaja vse ljudstvo, da si tako skupno pribori boljšo bodočnost. Vsi proizvodniki in potrošniki se povežejo v skupnost ; stroški razdelitve proizvodov bodo zmanjšani na najnižjo mero, kar mora koristiti vsem. V zadružništvu naj se združijo vsi in naj izločijo vse, kar je škodljivo. Ni namen zadružništva odpraviti delovanja dobrih trgovcev in obrtnikov ; ono hoče le onemogočiti izkoriščanje in špekulacijo. Pristop je prostovoljen; ljudje naj čutijo potrebo po zadružnem sodelovanju.
Potrebna je notranja povezanost. Proč z vsemi nasprotji ! Zadružniki se morajo čutiti kakor ena sama družina.
Rabimo ljudi, ki se spoznajo v zadružništvu, ki bodo ustanavljali zadruge in ki bodo natančno poznali potrebe in razpoloženje ljudi.
Iniciativni odbori za zadružništvo niso nobena politična organizacija. Imajo pa velik politični pomen, ker nam pomagajo ohraniti duha naših političnih pridobitev.
Ljudje, ki vodijo zadruge, morajo biti čistih rok, sposobni, delavni in prežeti z zadružno zamislijo. Če tega ni, je nevarnost, da bodo nastale težave in da bo-bo zadruge propadle.
Potrebno nam je več vrst zadrug.
Nabavne zadruge so važne tam, kjer je prebivalstvo navezano na dovoz življenjskih potrebščin iz drugih krajev.
Nabavne in prodajne zadruge se lahko ustanovijo v vseh večjih krajih po deželi. Te zbirajo pridelke svojih članov in jim hkra-tu dobavljajo vse, kar rabijo za svoje gospodarstvo.
Kmečke proizvajalne zadruge predelujejo kmečke pridelke, v kolikor ne gredo ti v naravnem stanju na trg.
Kmečke pomožne zadruge za zadružno rabo poljedelskih in drugih strojev.
ralo 7 tisoč oseb pod geslom : „Ne izdajte naših padlih !“
Trst in vse Primorje sta zopet pokazala svoj pravi obraz, kajti štrajkalo je vse.
Po poročilih je stavka uspela. Ugodene so nekatere točke iz memoranduma kot na pr. zvišanje plač in delno zboljšanje pretirane. Popolen uspeh protestne stavke na vsem zasedenem ozemlju je še enkrat potrdilo edinost, voljo in ljubezen do svojih svobodno izvoljenih demokratičnih oblasti in organizacij.
Proizvajalne zadruge raznih o-brtnikov.
Kreditne zadruge zbirajo prihranke kmetov in delavcev, da z njimi finansirajo zadruge in pomagajo kmetom, delavcem in malim podjetnikom.
Nove vrste zadrug so obnovitvene zadruge, ki se pa po svoji zamisli razlikujejo od znanih stavbnih zadrug po prvi svetovni vojni, ki so bila često le navadna pridobitvena podjetja. Naši vasi morajo biti načrtno obnovljene, kakor bodo to določili strokovnjaki : obnova naj se vrši po načelu samopomoči. Obnova se bo zavlekla, ker so potrebna zelo velika denarna sredstva in mnogo delovnih sil.
Okrožni iniciativni odbor za zadružništvo širi zadružno misel, vzgaja zadružni naraščaj in zadružne strokovnjake, povezuje zadruge med seboj, jih nadzira in zastopa ; poleg tega pripravlja vse potrebno za ustanovitev nove zadružne zveze.
Pri ustanavljanju zadrug se ne smemo prenagliti. Potrebna je skrajna previdnost in temeljita priprava. Brez sposobnih ljudi, potrebnih denarnih sredstev in primernih prostorov, ni mogoče ustvariti ničesar trajnega in življenja zmožnega.
Na našem ozemlju velja še vedno italijanski zadružni zakon. Za ustanovitev je potrebna notarska pogodba. Če se zadruge ustanovijo, ne da bi se ozirale na te predpise, niso po zakonu zadruge, ampak so samo takozvane dejanske družbe, za katere veljajo posebni predpisi zakona. Pravni temelji zadruge so v takem primeru negotovi, kar lahko prinese s časom velike neprijetnosti/
Po končanem govoru se je razvila med navzočimi živahna razprava o raznih zadružnih vprašanjih.
V Okrožni iniciativni odbor, ki sestoji iz ožjega delovnega odbora in delegatov za posamezne okraje, so bili izvoljeni soglasno tovariši iz Gorice in dežele.
Zaključno besedo je povzel tov. Beltram Julij-Janko:
«Preko našega okrožja je potegnjena demarkacijska črta. Mi smo «sporno** ozemlje, ki nima tesnih zvez ne na eno in ne na drugo stran. V vzhodnem delu okrožja, takozvanem pasu B, je že postavljeno Vzhodno okrožje, ki bo imelo svoje izvršilne odbore.
Danes smo zadružniki prvič zbrani po končani vojni. Uspeha ne bomo dosegli, če ne bo v nas trdne volje do dela na tem področju, ki je tako važno za bodočnost. Tudi zadružništvo ima svoje sovražnike, proti katerim se moramo boriti. Korist večine prebivalstva zahteva, da se zadružništvo podpre, ker jamči obstoj malim proizvodnikom. V nas mora biti borbeni duh za pravičnost in čim širšo svobodo. Gospodarska neodvisnost je pogoj politične svobode.
Opozarjam vse, da se skrbno pripravite na potrebni boj, in da greste skupno na delo s trdnim prepričanjem, da je to prava pot,
V	Potsdamu, središču fašistične in imperialistične reakcije, srcu pruskega militarizma so se sestali trije voditelji zavezniških držav, da nadaljujejo s plodnim delom, ki so ga začeli na zgodovinski konfereci v Teheranu in Krimu. Brezdvoma je, da bo Potsdamski sestanek najpomembnejši ob zaključku velike in zmagoslavne vojne nad nemškim osvajalcem.
Ruska žena pa je v zvezi s sestankom posebno počaščena, ker je predana varnostna služba konference sovjetski ženski policiji. To je priznanje ruskemu človeku in genialnemu generali-simu Stalinu, katerima se mora človeštvo predvsem zahvaliti za popolni zlom hitlerjeve Nemčije.
V	boju proti nemškemu imperializmu so miroljubni narodi da-
Sesfanek »Treh uelikih"
li ne samo ogromne žrtve, temveč so si priborili tudi dragocene in zgodovinske izkušnje. Te izkušnje ne kažejo samo, da je možno, temveč da je celo potrebno, da se ne ponovijo napake preteklosti. Prav na osnovi teh zgodovinskih izkušenj so prišli narodi do sklepa, da je prijateljstvo in sodelovanje med velikimi demokratičnimi silami, ki so prestale vse vojne preizkušnje in ki so prebrodile vse težave, moreta in morata ustvariti končni mir in povojno varnost.
Svetovno časopisje mnogo razpravlja o sestanku in daje velik pomen Potsdamski konferenci. Razne so domneve. Tako piše «Evening Standard**, da bo glavno vprašanje ki ga bodo obravnavali na sestanku treh velesil,
vprašanje vojne z Japonsko in podkrepljuje to tezo s tem, da so prišli s predsednikom Trumanom in Churchilom glavni vojaški svetovalci. Razen vprašanja miru, vojnih reparacij, odnosa zaveznikov do Francove Španije, vprašanja nemške uprave, itd. se domneva, da bo poglavitna naloga treh predstavnikov ta, da rešijo tista vprašanja, ki jih potom običajnih diplomatičnih sredstev ni mogoče rešiti. To pa bi bila vprašanja razmejitve in interesne sfere zaveznikov in slično. Diplomatski urednik «Pravde** pa je zapisal tole: «Ta konferenca mora zagotoviti v vprašanjih, ki se ne tičejo le zaključka vojne v Evropi, temveč tudi povojne ureditve Evrope in Pacifika, trajno in trdno varnost**.
Prekrižani računi mednarodne reakcije
Mednarodna reakcija se je za časa vojne posebno pav zadnjih časih zaletavala proti uspešnemu sodelovanju treh velikih zaveznikov. Agenti fašizma v evropskih državah, posebno pa v industriji in finančnih vrstah so na vse načine rovarili proti Sovjetski zvezi,
monartao-fašistično diojanše u
Iz Grčije prihajajo vznemirljiva-poročila. Položaj se zaostruje, radi divjanja grških fašistov je miroljubno ljudstvo sveta zaskrbljeno. V Grčiji se dogajajo stvari, ki so podobne samo fašistični preteklosti. Iste osebe, ki so skupno z Nemci strahovale in klale kmete, isti ljudje z istimi metodami, z blokiranjem, aretacijami, množičnim mučenjem in ubijanjem strahujejo tudi danes ljudstvo dežele. V Makedoniji se uvaja „red“ gestapovcev in fašističnih napadalnih oddelkov. Ljudje, ki so se prodali Nemcem, danes zopet upravljajo. Evo, kaj pišejo ameriške novine o razmerah v Grčiji: «Gospod P. N. Otley poroča, da uresničuje grška fašistična nacionalna vlada svoj terorističen program, ki namerava odstraniti vse demokratične elemente iz grškega političnega življenja.
Govor maršala Tita u Novem
Med drugim je dejal: «Naša dežela je sicer razdejana, toda imel sem priložnost, da sem slišal ljudi iz drugih dežel, kako občudujejo, da se je Jugoslaviji po silni burji, ki je besnela nad njo, posrečilo, da je izšla tako očiščena, kakor zlato iz ognja, z ljudstvom, ki je enotno in pripravljeno, da si zgradi boljšo bodočnost.
Danes smo močni zaradi tega, ker smo vstopili v borbo z močnim duhom, pripravljeni, da raje pademo v boju, kakor da bi živeli v suženjstvu in upognili tilnike. Naša vera v zmago ni temeljila samo na naši lastni moči. Mi nismo nikdar svoje moči precenjevali toda nismo niti sovražnika nikdar podcenjevali. Naša moč je temeljila na veri v našo veliko zaveznico Sovjetsko zvezo, v genijalnega voditelja velike Sovjetske zveze, generalisima Stalina, in na veri v moč naših velikih zaveznikov".
ki jamči malemu človeku boljše življenje.
Zanašati se moramo na nas same in z delom ustvariti raznim zadrugam trdno podlago. Delo bo rešilo drlavo in jo uredilo. Težave so velike zlasti v finančnem pogledu.
Nujno so potrebne obnovitvene zadruge. Brez obnovitve tovarn in prometa ne more biti zboljšanja gospodarskih razmer. Treba
kar se je jasno pokazalo tudi na konferenci v S. Franciscu. Glavni hujskači so seveda industrijski karteli ki so organsko povezani s fašizmom. Oni so bili najbolj zvesti in najmočnejši zavezniki fašističnih sil ne samo v tej vojni temveč že mnogo prej, preden se je vojna začela. Isti elementi
Več kot 25 tisoč antifašistov je v zaporih; od tega v Atenah preko štiri tisoč. Neki uradnik UNRR je izjavil, da je 33 antifašistov v ječi. Otley izjavlja, da nobeden zapornik, čeprav jih je večina že dva do šest mesecev v zaporih, še ni bil obveščen o obtožbah naperjenih proti njemu.
Grške oblasti odklanjajo vsako pojasnilo o aretacijah. Otley dodaja, da se z ujetniki kruto postopa. Sam je videl v eni izmed ječ na telesih interniranih žen sledove mučenja.
Vse to se dogaja v današnji Grčiji proti narodu, ki je toliko žrtvoval za zavezniško stvar, za stvar zmage nad fašističnimi barbari. Žalostno dejstvo je, da se danes ne usliši glas naroda, ki trpi. Ni pa to slučajno da grško-monarho-fašistični elementi izzivajo in rušijo mir na Balkanu. Grški izzivači so pred kratkim ob-
Maršal Tito je nato posvaril pred vrtoglavico zaradi uspehov in dejal, da nam uspeh mora biti vzpodbuda, da se še bolj, še ener-gičnejše lotimo dela, da usmerimo vse naše pozitivne sile v eno samo smer, smer uresničenja in dovr-šitve onih idej, za katere so se bojevali najboljši sinovi naših narodov, za one ideje, za katere so šli v boj prvi partizanski odredi v Srbiji, Črni gori, Bosni, Dalmaciji, Sloveniji, Hrvatski, Vojvodini. Še mali odredi, slabi, neoboroženi, ki so šli takorekoč v napad na nepremagljivo steno z vero, da bodo zmagali, so šli in širili to vero med množice, med one ki so že izgubili upanje, da bodo kdaj svobodni.
Ljudstvo je bilo tisto, ki nam je omogočilo to zmago, ljudstvo nam je omogočilo, da smo vzdržali vse težave.
Zato so smešni ugovori in upi tistih, ki mislijo, da je to danes tvorba, ki jo je prav lahko za-
je nuditi delo vsem. S podporami, ki jih daje socialno skrbstvo, ne bomo rešili problema. V gmotnem oziru nam je potreben za te zadruge denar in gradbeni material a prav tako je potrebno poštenje in zopet poštenje. Zadružna organizacija, ki temelji na prostovoljnosti, je jamstvo in varstvo, ki nas reši bede. Druži naj nas zavest borbenosti in volje do dela, da si ustvarimo boljšo bodočnost."
so danes po vojaškem porazu fašizma še nadalje aktivni, nadeli so si nalogo, da pač za vsako ceno razdvojijo velike zaveznike pri obnovi svetovnega miru. Sestanek treh velikih je ponovni udarec proti reakcijonarnim silam v svetu.
GrCiji
javili karto «Velika Grčija", na kateri si prisvajajo jugoslovanska, albanska in bolgarska ozemlja. Teror proti našim bratom v Egejski Makedoniji se iz dneva v dan stopnjuje. Streljajo na jugoslovansko ozemlje, širijo zemljevide z namenom, da zasužnjijo tuje teritorije. In ti izzivači danes ne predstavljajo nobene nevarnosti za mir in so «neupravičeno napadeni". Žalostno dejstvo je, da gotovi zavezniški krogi še danes zaščitijo baš take elemente.
Dušan Blagojevič, komentator dogodkov v Grčiji piše : «Nevarnost za mir, ki so jo povzročile monarho-fašistične provokacije v Grčiji proti sosednim balkanskim državam, je taka, da mora o njej razpravljati vsak mednarodni forum, ki se bavi, s problemom miru in varnosti na svetu".
Sadu
menjati, kakor je propadla stara Jugoslavija. Smešno je videti, da ne razumejo stvarnosti. Pogosto se čudim ljudem, o katerih smo mislili, da so pametni, in o katerih smo mislili, da so se v vojni česa naučili, kako nevedno se izprašujejo: «Kaj se je vendar pri nas zgodilo?" Pri nas je v srcu in duši ljudstva nastal preobrat.
— Poglejte naše Bosance iz naših najbolj zaostalih krajev, skoraj nepismene ljudi, kako s ponosom govore o tem, koliko so pripomogli k temu, kar imamo danes. Oni se popolnoma zavedajo tega, kar so doprinesli. Oni so daleč od tega, da bi se dali zavesti od kakršnihkoli agitatorjev, ki bi se drznili napasti naše pridobitve. To pomeni popoln preobrat. To je revolucija v duši naših narodov.
O volitvah v Vojvodini je Maršal Tito izjavil: Nismo še dovršili naše narodne zgradbe. Jugoslavija še ni popolnoma izbruše-na, kakor je treba. Mi smo postavili čvrste temelje, sedaj pa moramo dograditi streho. Na teh volitvah bono izgradili streho. Definitivno se bo izrekla beseda o obliki naše države. Odločilo se bo: Republika ali monarhija, Danes ne gre za to, ali bo Titova vlada, ali ta ali ona. Gre za bodočnost naše dežele. Ali bo mogla bolje uspevati in z hitrejšim tempom stopiti v nadaljno izgradnjo po tej ali oni poti. To je važno in tu mora ljudstvo odločiti svojo pot".
Začetek zadružnega dela
Ustanovni sestanek naših strokovnjakov
IZ MIŠIH KRfUEff
Iz Krmina
Delo Mladinske fronte poteka zelo dobro. V Mladinsko fronto so sedaj pristopili tudi predstavniki Katoliške akcije, ki jo vodi msgn. Don Rino. Pričakuje pa se, da bodo pristopili v Mladinsko fronto še vsi študenti, ki so doslej stali ob strani. Čeprav ima Mladinska fronta precej težav pri svojem delu, ker nima na razpolago potrebnih prostorov, je delovanje med mladino zelo aktivno. V nedeljo 22. julija pripravljajo v Krminu tekmo v umetnem drsanju na kolescih in še velik miting, ki se bo vršil v večernih urah.
V
Iz Čedada
Kljub temu, da je bil izdan poseben odlok o razorožitvi Narodne zaščite, karabinerjev, finančnih stražnikov itd, po Čedadu še vedno hodijo oboroženi karabi-nerji in zavezniškim oblastem ne prihaja na misel, da bi jih razpustili. Demokratično ljudstvo se z začudenjem sprašuje, koliko časa še bo moralo gledati te pomagače fašistov in njihove osovražene uniforme.
V	Manzanu so zavezniške okupacijske oblasti razpustile transportno zadrugo, ki so jo ustanovili bivši italijanski partizani, potem koso jih demobilizirali. Avtomobile, ki jih je zadruga imela na razpolago, so zavezniške oblasti zaplenile. To je bil težak udarec za ljudi, ki so si po končani borbi hoteli služiti svoj kruh, na način, ki bi bil v splošno korist prebivalstva, ki je že itak slabo povezano z ostalimi kraji v Furlaniji, iz katere dobivajo predvsem hrano, ki je v Čedadu vsak dan manj.
V	kraju Pordenone se je pred tremi dnevi vršila množična manifestacija, kjer je preko 7.000 ljudi zahtevalo od zavezniških oblasti osnovne demotratične pravice in nujno izboljšanje težkega gospodarskega stanja, za izpustitev nekaterih partizanov, ki so jih zadnje čase zaprli, odstranitev fašistov z mest, ki jih še imajo itd. Posebna delegacija je zavezniškemu governerjupredložilanaslednje točke, ki jih zahteva ljudstvo:
1.	Povečanje draginjskih doklad,
2.	Rešitev vprašanja zadrug, (posebno zadrug za transport), 3.
Demokratizacija in kontrola Se-prala in E.N.A.C.-a, ki so še vedno fašistična gnezda, 4. Ukreniti vse potrebno, da se začnejo' izvajati javna deia, da se tako zmanjša brezposelnost, 5. Neizprosen boj proti špekulantom in črnobor-zjancem, 6. Zahteva, da se takoj izpuste iz ječ partizani in da se v nje vtaknejo fašisti, 7. Ljudstvo zahteva svobodo tiska, zborovanja in govora, kar so samo osnovne demokratične pravice, 8. Vzbuditi zanimanje za kmetijska vprašanja kot so revidiranje pogodb, podelitev škropilnih sredstev, orodja itd.
Zavezniški guverner je obljubil, da bodo vse točke, ki jih je predložila delegacija upoštevane. Ljudstvo upa na najbolše, kajti stanje, ki je doslej vladalo: slabe gospodarske razmere, prepoved zborovanja, prepoved tiskanja časopisov itd. je zaviralo vse demokratično življenje ljudstva.
Iz Idrije
Ko sem prispela po poldrugem mesecu odsotnosti zopet v Idrijo, me je objela radost, ko sem zagledala množice žena, ki so vse radostno in glasno pevajoč hitele z našimi zastavami, ob rani uri na delo za obnovo našega mesta.
Globok vtis je napravilo name, njihova zavednost in energija, ki jo kažejo pri obnovi tega mesta.
Kakor še nikoli poprej čutimo danes ljubezen do naše domovine, ki je bila do nedavnega teptana.
Vsi se zavedamo, da mora dom, ki ga bomo zgradili iz fašističnih ruševin, postati dom srečnejši generaciji v zavetju demokratičnih svetovnih načel.
Iz Kanala
Da se naši pionirji dobro držijo in so z delom dokazali, da ne zaostajajo za odraslimi, pisali smo že o tem. Naše žene pa nadaljujejo požrtvovalno službo, kakor so jo v najhujšsh dneh borbe proti okupatorju. Za vzgled naj nam bo mamica Mavrič Mica, ki je stara 54 let. Po trudapolnem vsakdanjem delu pride vsak večer na Kulturni odsek, kjer sprejme časopise za šest vasi. Zgodaj zjutraj se odpravi na pot, vzame s seboj tudi vso došlo pošto in hajdi v hrib. Zvečer se vrne in ko jo povprašamo, če je trudna od hoje in dela ,nam odgovori: „Pod naci-
fašistično okupacijo sem vedno nosila pošto in časopise, mnogo nevarnih poti sem prehodila a vse je šlo mimo. Sedaj čakam, da se uresničijo želje nas vseh, ko bo tudi naš najzahodnejši del Goriške popolnoma osvobojen in priključen Titovi demokratični federativni Jugoslaviji. Šele takrat se bom zadovoljna in srečna odpo čila."
Po trgu smo nabili plakate : „Tujega nočemo, svojega ne damo". Ljudsvo se je vstavljalo, jih čitalo ter komentiralo po svoje. Zavezniki in vojaki so jih pa sneli z zida ter odnesli. Mi mislimo, da nismo s temi besedami nič zakrivili in da se nismo pregrešili proti odredbam zavezniške uprave. Neme besede so pa postale kri in meso našega ljudstva, ki je željno popolne svobode, ko bo : „Na svoji zemlji svoj gospod."
V	Morskem so zavezniki videli pionirčka s titovko. Stopili so k njemu, raztrgali mu peterokrako zvezdo ter jo vrgli na tla. Našemu mlademu pionirju so stopile solze v oči, ko je videl, da se tepta tista zvezda, pod katero smo skupaj z zavezniki uničili okupatorja. Pobral jo je in poljubil, ter rekel: ,,Čeravno je zvezda raztrgana, jo raje imam, kakor kakršnokoli drugo stvar nasvetu!,, V zadregi sta bila vojaka, ko sta videla odločnost in trdno voljo objokanega fantka, zmajala sta z glavo in si verjetno mislila, kot že marsikdo prednjimi: Čudovit narod!"
V	Deskle se je povrnilo precej tovarišev in tovarišic, ki so bili v nemških taboriščih. Na sestanku z dne 12. julija t. 1. so izvolili tov. Brezigar Ivanko za tajnico ZSM in tov. Kodeljo Jožeta za odposlanca. Deskijanska mladina naj pokaže s smotrnim delom, da je vredna živeti v teh pomembnih časih, ko se kuje naša bodočnost. Složno, čvrsto na delo na vseh poljih, to naj bo geslo naše mladine!
Iz Kobarida
Naša mladina se sedaj v svobodi, vedno bolj udejstvuje tudi na kulturnem polju, kakor da bi hotela nadomestiti to, kar je v dobi fašističnega narodnega zatiranja zamudila.
Kljub težkemu poljskemu delu in košnji, je skoraj ni nedelje ali praznika, da ne bi priredila, zdaj
obmejnih Livškik vaseh, zdaj Bre-ginjskemu kotu, zdaj tu zdaj onkraj Soče kulturne prireditve ali mitinge, tudi se vedno bolj kvalitetno izpopolnjujejo. Močno pomanjkanje šole, samo dobra volja nadomestuje.
V vasi Ladri onkraj Soče je mladina skupno z borci VII. Udarne Divizije dne 8.7.45. priredila dobro uspel miting, ki se ga je udeležilo ljudstvo, tudi s te strani Soče in celo mladina z Breginj-skega kota. Mladinke z Idrskega so bredle Sočo, da bi si prikrajšale pot. Zavezniški vojaki so se čudili, rekoč: „Poglejte, kako to ljudstvo ljubi svojo vojsko, in se ne boji niti deroče reke".
Ljudstvo je vse točke z navdušenjem pozdravljalo in vzklikalo naši vojski, maršalu tov. Titu, našim bratom Dalmatincem, Srbom in Hrvatom ter nedeljivi svobodni primorski v Titovi Jugoslaviji.
Iz Grgarja
Dne 7. t.m. so imeli v Ravnici sejo KNOO, kjer je eden iz med naših vodilnih mož tožil, da jim ni mogoče plačevati davkov. Čudimo se, da bi ravno Ravnica imela takšne težkoče pri plačevanju narodnega davka. Če bi Lo-kovec ali Voglarji prišli s takšnim predlogom, bi to razumeli, kajti to so vasi, ki jih je požgal in oropal nasilni okupator.
Svetujemo in priporočamo vaščanom, da je dolžnost nas vseh, da pomagamo po naših močeh pri obnovi naših vasi, ter izpolnimo vse dolžnosti, ki jih terja od nas sedanji čas.
Oz Ilirske Bistrice
Dne 7. julija je prebivalstvo II. Bistrice in Trnovega dobilo od ok. N.O.O. nekaj sladkorja, riža, zabele in koruze. Gospodinje so bile s tem zelo zadovoljne, saj včasih niso sploh ničesar dobile. Bile so pa še nekatere, ki so godrnjale, ker so morale čakati. Bile so vmes celo nekatere aktivistke, ki so izražale svojo nejevoljo, češ, da so dovolj žrtvovale, sedaj pa naj še druge. Mislim, da je bilo tako govorenje precej neumestno, saj so čakale v vrsti celo nekatere gospodinje, ki jim ne bi bilo treba in bi bilo bolje, da bi njihov delež odstopile po-trebnejšim.
Iz Bovca
Že nekaj časa prihajajo uka-željne bovške žene skupno s
mladino dvakrat tedensko na predavanje msg. Ivančiča, ki predava o zgodovini slovanstva, s katero so naše žene z velikim zanimanjem seznanjajo.
Nič čudnega ! Nekdaj je fašizem blatil slovansko zgodovino pred vsem svetom, teptal je dela in borbe polno slovansko preteklost, da bi zbudil med našim narodom stud in sram do lastnega naroda. Fašistični učitelji so vedeli o slovanski zgodovini povedati samo najslabše. Danes pa naši učitelji prikazujejo slovansko zgodovino v pravi luči, zato ni nič čudnega, če celo stare ženice iz Bovca s svinčnikom in z zvezkom v roki prihajajo na predavanja, da si zapišejo besedo resnice, ki so jo tako dolgo pogrešale.	Vojka.
Iz Prvačine
Pionirji iz Prvačine so si ustanovili pionirski dom. Imajo dva lična prostora, kjer se čez počitnice učijo ter pripravljajo za bližnji miting. Nočejo biti več poredni fantalini, ki so pohajali v italijanske šole in se niso ničesar naučili, ampak hočejo biti pridni, zvesti naukom našega velikega voditelja tov. Tita !
Iz Bilj
Naša mladina skrbi tudi sedaj za naše borce. Pridno zbira sadje in zelenjavo, katero pošilja bolnicam v Gorico, Postojno in naši vojski na Kras. Posebno so se izkazale vasi: Renče, Gradišče in Ošivljik. Tudi kraji iz goriške okolice so pridno na delu. Naše ljudstvo je bilo vajeno deliti pridelke z našo vojsko in to dela tudi danes, čeravno so se razmere spremenile.
v
Žalostna obletnica
13. t. m. je minilo leto dni, ko so hladni valovi Soče iztrgali iz naše srede tov. Jožeta Srebrniča, starega aktivista in še tri druge tovariše.
Še vedno imamo v spominu tovariša Srebrniča, kako nas je ob zadnjem njegovem nastopu na okrožni volilni proslavf v Kožba-ni bodril in vspodbujal k delu. Govoril nam je o junaški borbi slovenskega in jugoslovanskega naroda ter povdarjal važnost graditve in utrditve narodno osvobodilnih odborov. Skupno ž njim se spominjamo tudi ostalih treh borcev, ki so vse žrtvovali za boljšo bodočnost našega naroda.
R AZI N
yTgcama cefo cina
NA MADŽARSKEM
Madžarski veleposestniki, ki so si prizadevali za osvojitev teritorijev sosednih narodov, so začeli propovedo-vati rasistično teorijo. Zahtevali so madžarsko oblast nad vsemi narodi Podonavja. Ko so s pomočjo hitlerjevske Nemčije osvojili del teritorija Češkoslovaške, Romunije in Jugoslavije, so tu izvršili najtežje zločine. Prisvojili so si zemljo, ki je bila pred .dvajsetimi leti razdeljena med kmete. Njihova vladajoča klika je mogla obdržati nagrabljeno zemljo le s pomočjo hitlerjevske Nemčije. To je bil eden od glavnih vzrokov, da so madžarski veleposestniki izpremenili svojo državo v najstrašnejšega nemškega satelita. Ko so po kapitulaciji Italije leta 1943 bolj realistično razpoloženi krogi vladajoče klike začeli poskušati izviti se iz vojne, so profašistični veleposestniki preprečili te poizkuse, tako da so hitlerjancem pripravili okupacijo dežele.
Druga svetovna vojna je prinesla še večje zasužnjenje nesrečnega kmečkega sloja. Velik del kmetov je bil odveden v mobilizirane delovne čete, v katerih so brez plače, za borno hrano in pod nadzorstvom fašističnih priganjačev delali za veleposestnike. Žan-darmerija in policija sta stalno organizirali lov na ljudi, ki so se odtegovali delu. Na zahtevo fevdalcev so bili zgrajeni delovni koncentracijski tabori za „kaznovane“ poljedelske delavce, kjer so ti pod nečloveškimi pogoji fašističnega ječarskega režima morali delati do onemoglosti za posestnike zemlje.
Madžarska narodna fronta neodvisnosti, ki je stopila na čelo narodnega odpora proti hitlerjancem, je v svojem programu postavila zahtevo radikalne agrarne reforme. V manifestu začasne vlade je bila agrarna reforma označena za eno najvažnejših nalog. Toda šele potem, ko je Rdeča armada osvobodila večji del Madžarske, so bili ustvarjeni pogoji za uresničenje te reforme. Štirje meseci so pretekli, preden je vlada sprejela in objavila ustrezajoči zakon. Osnova dekreta o agrarni reformi tvori načrt narodno-Ijudske stranke in komunistične partije, ki je bil objavljen decembra leta 1944. Kasneje so ta načrt podprle tudi druge stranke narodne neodvisnosti.
Agrarna reforma na Madžarskem predvideva konfiskacijo vseh posestev, ki pripadajo fašistom, izdajalcem domovine in vojnim zločincem ter odkup vseh veleposestev z več kot tisoč holdov in vseh ostalih posestev od sto do tisoč holdov, pri čemer obdrže njihovi lastniki le sto holdov. Vsa ta konfiscirana, odsvojena posestva dobi državni zemljiški fond, ki jih za zmerno plačilo razdeli med kmete, ki posedujejo le malo zemlje ali so brez nje in med srednje kmete z mnogoštevilno družino. Agrarna reforma se ne tiče kmečkih posestev s površino dve sto holdov.
Zemljiški posestniki dobe od države odškodnino za odsvojena posestva, zgradbe in proizvajalna sredstva, razmerje in način odškodnine bo določen pozneje, v skladu s finančnim položajem dežele.
Po dekretu o agrarni reformi mora dobiti zemljo okrog pol milijona bajtarjev in malih kmetov. Kmetje, ki jim bo dodeljena zemlja, bodo za to deset do dvajset let plačevali v naravi
ali v denarju. Bajtarji in dninarji imajo pri plačilu nekatere ugodnosti. Proizvajalna sredstva bodo oddana poljedelskim proizvajalnim zadrugam, da jih bodo te izkoriščale skupno.
Dekret o agrarni reformi je zadal smrtni udarec fevdalni reakciji na Madžarskem. Dekret začasne vlade pravi o pomenu agrarne reforme : Likvidacija sistema fevdalnih veleposestev bo zavarovala demokratično preobrazbo dežele in njen bodoči razvoj. Razdelitev veleposestev med kmete pa odpira tem pot k političnemu, družabnemu, gospodarskemu in duhovnemu poletu.
Z objavo dekreta o agrarni reformi se je pričelo odločilno obdobje v borbi madžarskega kmeta za zemljo. Že počasnost v izdelovanju načrta o agrarni reformi, razrušeno gospodarstvo dežele in velika površina zapuščenih ali neobdelanih zemljišč nam kaže na nevarnost sabotaže v izvajanju agrarne reforme s strani reakcionarnih krogov izven in v narodni fronti neodvisnosti. Madžarski veleposestniki ne bodo prostovoljno in brez boja oddali niti pedi zemlje. Že poskušajo z zahrbtnim terorjem, sleparstvom in razširjanjem lažnih vesti povzročati zmešnjavo v kmečkih vrstah. Izkušnja Poljske in Romunije nas uči, da je pogoj uspeha agrarne reforme ta, da stopijo široke kmečke množice v borbo za njeno uresničenje. Zato je treba mobilizirati največjo aktivnost kmetov, ki so zainteresirani pri razdelitvi zemlje. Uspeh nagle izvedbe reforme za-visi od tega, v kakšni meri bodo demokratske stranke, organizirane v narodni fronti neodvisnosti, pomagale kmetom, da dobč in obdržč svojo zemljo. Žal doslej te stranke še od daleč niso storile vse, kar bi bilo po-
trebno za uresničenje te resne stvari. Veliko odgovornost nosijo vaški odbori kmetov, ki so potrebni zemlje ; ti prijavljajo zemljišča, ki jih je treba konfiscirati in odsvojiti, ter ugotavljajo pravilnost spiskov kmetov, ki so potrebni zemlje.
Agrarna reforma mora biti končana 1. oktobra 1945. Na ta način ustreza čas izvedbe odgovarjajoči periodi pomladanske sejalne kampanje in pospravljanja pridelkov. Vladni organi pripravljajo organizirano pomoč bajtarjem pri obdelovanju zapuščenih in konfisciranih zemljišč. Hitlerjanci so odgnali skoro vso delovno živino in poljedelski inventar ter pobrali vse družinske prihranke. V tem položaju morejo dninarji, ki so dobili zemljo, to obdelati le, če dobe ustrezajočo pomoč. Sabotaža reakcionarnih in fašističnih elementov je leta 1944, v času spravljanja pridelkov, povzročila, da so ostali stotisoči stotov žita in krmil na poljih, medtem ko je prebivalstvo mest in industrijskih centrov gladova-lo. Ni dvoma, da skušajo sovražniki demokratizacije dežele s sabotiranjem agrarne reforme in posvetnih del še bolj zaostriti težki položaj vaških siromakov in zvaliti odgovornost na demokratične sile dežele. Te poizkuse sovražnikov je treba pravočasno preprečiti.
Napredni sloji madžarskih kmetov, ki hranijo slavno tradicijo protinemške borbe svojih prednikov pod vodstvom Rakoczyja in Košuta, sovražijo nemške zasužnjevalce. Oni so se sami prepričali o pravilnosti zunanje politike Košuta, ki je hotela zavarovati mirne prijateljske odnošaje s sosednimi narodi Podonavja, da bi se lahko borili proti nemški nevarnosti. Na ta način
se je izoblikovala razlika med veleposestvih in kmeti ne samo v vprašanju notranje, temveč tudi v vprašanju zunanje politike. Leta 1944 je večji del veleposestnikov zbežal s hitlerjanci, medtem ko je prevladujoča množica kmetov ostala na teritoriju, ki ga je osvobodila Rdeča armada. Po prihodu Rdeče armade so se madžarski kmetje na lastni izkušnji prepričali o tem, da niso dobili le svobode in ne-zavisnosti, temveč tudi zemljo, ter so bili hvaležni svobodoljubnim državam in predvsem Sovjetski zvezi.
Uresničenje agrarne reforme osvobaja madžarski narod tlačenja fevdalne reakcije in ustvarja pogoje za demokratizacijo notranje in zunanje politike dežele. Skupno z agrarno reformo na Poljskem in v Romuniji pomeni likvidacija fevdalne gospoščine na Madžarskem velik doprinos k izkoreninjenju fašističnega vpliva in k zavarovanju mirnih odnosov med narodi vzhodne Evrope. S tem, da je uničila najreakcionarnejšo politično silo in da je izruvala njeno gospodarsko podlago, je Madžarska likvidirala glavno ograjo, ki jo je oddeljevala od sosednih demokratičnih dežel, katere so že izvedle razdelitev fevdalnih posestev. S tem pa bodo postavljeni najvažnejši pogoji za prijateljske odnošaje med večno se sovražečimi narodi Podonavja. Poleg tega pa je s tem Madžarska zavzela svoje mesto med demokratičnimi narodi Evrope. Zato je tudi agrarna reforma na Madžarskem izzvala le histeričen vrišč nemških fašistov in njih podrepnikov po vsem svetu. In iz istega vzroka je tudi naletela pri vseh pobornikih demokracije in napredka na navdušeno odobravanje.
«
MEO «OSIMI HODOM NO ««OSO
DROBNE NOVICE
V vasi Kostanjevica in njeni neposredni okolici je nastanjen naš primorski odred. Če te pot pripelje tja, se ti bo zdelo kar prijetno, ko boš videl, kakšna povezanost vlada med našo vojsko in domačini. Vsepovsod čuješ našo narodno in partizansko pesem. Mitingi in kulturne prireditve se vrstijo, tako da ne veš ob nedeljah, kam bi šel jih poslušat. Vsak bataljon ima svoj pevski zbor in kulturno sekcijo. Sporedi so bogati in raznovrstni : recitacije in igre vzete iz partizanskega življenja, i.t.d. Vse pa poteka naravno in živahno. Saj so naši borci sinovi delovpega ljudstva in vsled tega tudi tako prisrčno sodelovanje med obema. Obilni obiski, ki jih naši tovariši sprejemajo, pa jasno pričajo o ljubezni, ki jo goji naše kraško ljudstvo do svoje vojske. Bratstvo in edinost so sklenili v letih naše osvobodilne borbe, v času, ko smo si skupno z italijanskimi protifašisti postavili temelje za poštčno sožitje med narodi.
OBJAVE
Obnovitev poštnega prometa v vseh smereh je bila izvršena danes tudi v Gorici. Tudi razdeljevanje pošte v Gorici je začelo delovati.
Navadna in priporočena pisma, poslednja samo za kraje v zasedenem ozemlju, je treba oddajati pri poštnih uradih, kjer se plača poštnina v gotovini. Opozarjamo prebivalstvo, da ne bodo odpremljena pisma, ki bi jih oddal kdor koli v poštne nabiralnike po ulicah. Začasno je poštni promet omejen samo na navadna pisma, dopisnice in račune, ki jih lahko vsakdo preda na glavni pošti ali pa na poštnih uradih v ulici Carducci in na Corsu. Poštnine ostanejo v veljavi, kot so bile dne 30. aprila t. 1. Paketna pošta za enkrat še ne deluje.
^Pcijaoa nemškif» clolcjoo
Oblasti pozivajo vse upnike prejšnjih nemških oblasti kot n. pr.: Wehrmacht-a, organizacije Todt, vrhovnega komisarja, in nemške vlade, da prijavijo vse svoje terjatve.
Vse osebe, ki bivaju na ozemlju Zavezniške vojaške uprave, naj predlože pismene prijave svojih terjatev na naslov : Okrajni finančni častnik Zavezniške vojaške uprave (Area Finance Officer AMG) v Gorici.
Ustmene prijave se ne sprejemajo.
Na ovoju prijave naj bo jasno
Tov. komisar nam je pojasnil, da so naši borci iz vseh krajev Jugoslavije, ter pridno delajo in se vzgajajo. Vzljubili so kraško ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo in trpelo za našo osvoboditev.
Kakor so se pred časom naše prve edinice preživljale s pomočjo tukajšnjih vaščanov, tako so sedaj naši vojaki sklenili, da bodo priskočili na pomoč temu junaškemu ljudstvu v prehrani. Sklenili so, da bo vsak borec odstopil od živil, ki so namenjene za njegovo prehrano po en dkg in to : moke, sladkorja, maščobo i.t.d. Ni se jim zdelo prav, da bo ljudstvo, ki je toliko pretrpelo pod okupatorjem, čakalo pred kuhinjskimi kotli na ostanke. Razen tega mu pomaga bataljon pri obnovi in delu na polju.
Zapustili smo našo mlado vojsko z zadovoljstvom in ponosom v srcu, saj smo se na lastne oči prepričali o prisrčni povezanosti, ki vlada med njimi in našimi vaščani.
zapisana sledeča pripomba: »Neplačani dolgovi nemške...........
(n. pr. Wehrmacht, organizacija Todt, itd.)
Ni pričakovati takojšnje rešitve prijav in izplačila terjatev, ker morajo biti vsi primeri predloženi v razpravo višji oblasti.
SVefvcana
Glede dodatkov delavcem javlja Sepral, da znašajo krušni dodatki in testenine za delavce lahke, težke in najtežje kategorije: prva kategorija 125 gr. kruha ali 103 gr. moke dnevno, druga kategorija 225 gr. kruha ali 165 gr. moke in tretja kategorija 325 gr. kruha ali 290 gr. moke dnevno. Vse tri kategorije delavcev prejmejo 600 gr. testenin ali moke mesečno.
RAZGLAS
Našlo se je žensko kolo, ki se sedaj hrani pri uradu mestne policije (v. Mazzini 7).
Kdor more dokazati, da je lastnik kolesa, naj pride ponj.
Oj pisarne 3ždečega OCcija
Goriški študentje so poslali R. K. za Goriško za družine internirancev Lit. 5617, ki so čisti dobiček iz njihove plesne prireditve.
Predsedstvo R. K. se v imenu ob-darovancev toplo zahvaljuje.
^Denarni jaootl <§(ooenije
Naznanjamo, da posluje goriška podružnica Denarnega Zavoda Slovenije, odslej v Ljudskem domu, Corso G. Verdi št. 24.
©fzcojni ijocšni <31©© - oddelek ja šolsfoo jaidja :
Okrožni izvršni NOO, oddelek za šolstvo javlja:
Vse voditelje dijaških tečajev, okrajne šolske nadzornike in prosvetne referente obveščamo, da so za-veznške upravne oblasti za Goriško vse dijaške tečaje strogo prepovedale. Kjer so seže pričeli tečaji, se morajo takoj ukiniti. O tem odloku naj se informirajo starisi prizadete mladine, da se ne bodo po nepotrebnem obračali na naš naslov.
OPOZORILO
Naznanjamo prebivalstvu, da je bila s pomočjo Zavezniške pristojne oblasti in Izvršnega odbora za Goriško okrožje obnovljena posebna četa, ki jo je postavil že pred enim letom protiletalski odbor bivše pokrajine in ki ima nalogo, pobirati in odstranjevati minska polja, bombe vseh vrst, izstrelke, eksplozive itd. na ozemlju Gorice in njene okolice, kjer ležijo kupi razmetanega merilnega orožja, ki je pogosto povzročilo smrtne nesreče.
Omenjena četa že deluje pod poveljstvom, »Urada za pobiranje in odstranjevanje eksplozivnih izdelkov", ki ima sedež na trgu Zmage št. 8 (tel. 456).
Odslej morate javiti naravnost ali potom najbližnjih policijskih o-blasti omenjenemu Uradu, kje se še nahaja orožje, bombe, mine, rakete, izstrelki, naboji vžigalne vrvice, eksplozivi itd.
Mladina in šport
Minila so leta fašističnega zatiranja, končala je tudi oborožena borba za svobodo in prišel je čas, ko lahko mladina s polno pravico zahteva, da se ji omogoči svobodno kulturno in športno udejstvovanje.
Narodne oblasti v federativni Jugoslaviji z vsemi silami podpirajo zdrava stremljenja mladine po športnem življenju. Mladina si je že organizirala večje število fizkul-turnih društev, ki načelno odklanjajo vsak profesionalizem in so organizaranatako, daje omogočeno vsem tudi najrevnejšim udejstvovanje v vseh panogah športa.
Kaj pa pri nas na ozemlju med demarkacijskima črtama? Tudi tukaj si je goriška mladina s trudom in marljivostjo uredila svoj »Mladinski dom“, kratek čas se je slovenska in italijanska mladina veselila svojega uspeha. Zavezniška vojska ji je kmalu zasedla njeno kulturno in športno središče in ga uporablja za zabavo in ples za svoje vojaštvo.
Na pritožbe naše oblasti, predstavnikov italijanske in slovenske
V Belgiji je prišlo do rekonstrukcije vlade, ker je odstopilo 6 ministrov katoliške stranke. Resore odstopivših ministrov je predsednik vlade razdelil med ostalih deset socialističnih, komunističnih in liberalnih ministrov svoje vlade. Sprejet je bil zakon, ki določa, da more prevzeti kralj ustavne posle le s privoljenjem obeh zbornic.
*	Poljski kardinal Hlond, katerega so nemške oblasti preganjale, je zapustil Rim in se vrnil z letalom v domovino.
*	Ameriški slovanski kongres je naslovil poslanico Trumanu, Churchillu in Stalinu, kjer jih opozarja na nevzdržne razmere v grški Makedoniji. V imenu milijonov pristašev zahtevajo, naj se takoj razpravlja o ukrepih za ukinitev sedanjega terorja in o zagotovitvi narodnih in političnih pravic makedonskim Slovanom in grškemu ljudstvu.
*	Tajnik osrednjega odbora Avstrije Fuerenberg je izjavil, da imajo Slovenci vso pravico prilastiti tiste dele Koroške kjer prebivajo. Končna rešitev tega vprašanja pa bi se mogla rešiti le v medsebojnem sporazumu Avstrije in Jugoslavije.
*	Od 275.068 beguncev, ki jih je sprejela Švica v času evrop-
mladine ter predstavnikov goriških športnikov so sicer odgovarjali, da bodo napako popravili. Toda do sedaj je ostalo vse le pri praznih obljubah. Ko smo zahtevali konkretne rešitve, smo naleteli vedno le na gluha ušesa.
Čudimo se, da naši mladini jemljejo priborjene pravice prav zavezniki, s katerimi smo se dolga leta hrabro in vstrajno borili proti fašizmu, zakletemu sovražniku svobode in demokracije.	L. Z.
Goriška kronika
V	bolnišnico v ulici Pavia so pripeljali enajstletnega Medeot Sergija iz Majnice pri Fari, ki mu je eksplozija naboja poškodovala roke. Opozarjamo stariše, naj bolje pazijo na svoje otroke.
V	bolnišnico v ulici Brigata Pavia so pripeljali dveletnega Rutar Vincenca iz Tolmina. Deček si je zastrupil roko z zarjavelim železom.
V	ortopedski oddelek bolnišnice v Gorici so pripeljali dečka Pri-navšek Ivana, ki se je pri pasku zlomil nogo.
ske vojne, jih je sedaj tam samo še 92.000.
*	Ob priliki črnogorskega narodnega praznika je poslal tov, Tito predsedniku črnogorske zbornice brzojavko, v kateri se spominja junaštva črnogorskih borcev za svobodo.
*	V Slovenijo je dospel Franklin Wadams, angleški novi konzul pri slovenski vladi v Ljubljani.
*	V Trst je prišlo iz Amerike okrog 3.500 ton (500 vagonov) bombaža za Slovenijo.
*	Ameriške izgube v vojski znašajo do sedaj 1.049.104 oseb Od teh je 243.165 mrtvih, 636.839 ranjenih, 48.777 pograšenih, ostali so pa ujetniki.
*	Skupne izgube ameriškega ladjevja znašajo od začetka vojne do danes 322 ladji.
*	Ameriške oblasti so predale češki državi znanega nemškega guvernerja Frank-a, ki ima na vesti smrt in trpinčenje tisočev čeških rodoljubov. Frank pride pred ljudsko sodišče.
*	Garibaldinska divizija „ltalia“r katera je bila razpuščena v Vidmu je bila ena izmed najhrabrejših edinic, ki se je bojevala na naši strani. Maršal Tito se je večkrat pohvalno izrazil o njej. Sedaj, ko se je vrnila v domovino pa ni bila sprejeta s tistim navdušenjem in hvaležnostjo, ki bi je zaslužila.
^cačajo sc
Sledeči interniranci so se vrnili iz Nemčije:
Kacin Dominik iz Cerknega, Kuštrin Venčeslav in Golja Matija iz iz Podmelca, Fratnik Ferdinand iz Idrije, Likar Franc iz Kanomlje, Černigoj Anton od Sv. Tomaža pri Ajdovščini, Fabjan Alojz iz Bajnšic, Smerdu Edvard iz Postojne, Daks-koblar Alojz iz Petrovega Brda, Zakrajšek Jožef iz II. Bistrice, Gar-latti Alfonz in Miljutin iz Kanala ob Soči.
Slednja dva se tem potom najtoplejše zahvaljujeta avtopodjet-niku tov. Doljak Leopoldu za prevoz domov.
Poizuedbe
UMEK JOŽEF IZ KOMNA, gostilničar. Interniran v Nemčiji, pri Baugschaft L. F. Lineemann, Zweig-stelle Stadtlengsfeld, Thuringen.
Bitežnik Marija, pekarna, Gorica, via Formica.
BABUDER JOŽEEA por. UMEK, p. d. Muka, internirana v Nemčiji. Bivališče neznano.
Kdor kaj ve, naj sporoči Bitežnik Mariji, pekarna, Gorica, via Formica.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, Corso V. E. III., št. 5 II. - Tel. 377 — Izdaja lista je odobrena od P. W. B< Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici
M, ILJ1N:	2.
Domovinn žith
(Iz Knjige »Priroda in ljudje")
Preroške razpredelnice
Sovjetski raziskovalci so se lahko marsikaj naučili odamerièkih. Toda učiti so se morali razumno, ne slepo.
Kako so iskali Američani?
Obiskali so vse dežele, kamor so lahko prišli, in vzeli s seboj vse rastline, ki so jih videli.
Sovjetski raziskovalci so sklenili iskati drugače. Imeli so le malo časa in sredstev; morali so torej v prav kratkem času zbrati rastlinsko bogastvo našega planeta.
Zato so morali vnaprej vedeti, kaj naj iščejo in kje naj iščejo. Še pred odhodom iz Leningrada in Moskve so morali točno zaznamovati na zemljevidu, kam je treba iti po najboljšo pšenico, kam po najboljši krompir, kam po najboljši bombaievec, kam po najboljšo trto.
A kako je bilo mogoče vedeti vnaprej, kje so rastline, ki še niso bile odkrite?
Na pomoč je prišla znanost. Znanost je izkušena prerokinja, ‘jbogajalo se je, da je astronom vnaprej določil mesto v vesoljstvu, kjer mora biti neki planet, in da so ga šele potem drugi astronomi odkrili, ulovili v zvezdogled. Dogajalo se je, da je kemik vnaprej opisal neznano kovino, ki so jo potem našli drugi kemiki. Kemik Mendelejev je razvrstil vse kemične prvine v posebno razpredelnico. V tej razpredelnici je bilo nekaj praznih mest. Ta mesta so sedaj skoraj vsa izpolnjena. A Mendelejev je že vnaprej napovedal, da bodo prazne prostorčke v njegovi razpredelnici zavzele nove prvine. Rokel je na primer, da mora biti v razpredelnici poleg cinka neka kovina, ki je podobna aluminiju, ki ima gostoto 5'9 ter taka in taka svojstva.
jPretekla so štiri leta in po vsem svetu je šla novica : našli so kovino, ki podobna aluminiju. Njena gostota je bila natančno taka, kakor jo je napo-
vedal Mendelejev, namreč 5 9. To kovino so imenovali galij.
Na osnovi svoje razpredelnice je napovedal Mendelejev vnaprej še tri prvine: skandij, germanij in polonij.
Tako je dala znanost ljudem razpredelnico, s katero so vnaprej določili obstoječe, a še ne odkrite kemične prvine.
Ali ne bi bilo mogoče tudi rastline razvrstiti v takšno razpredelnico? Da. To se je že zgodilo.
CDolga stoletja so učenjaki marljivo zbirali rastline v zbirke in herbarije, proučevali njihove oblike, risali njihove liste, vejice, plodove, cvetove, stebla, korenine, jim dajali imena in sestavljali zanje sezname ter inventarje. Natančno so orisali barbo vsakega cveta, obliko semena, ustroj lista, višino stebla, zapisovali vse mogoče podrobnosti: ali je plod gol ali odet, ali so na zrnu lise in pege ali jih ni.
To delo so opravljali učenjaki za zalogo, za prihodnost. Niso natančno vedeli, ali bodo kdaj njihovi podrobni zapiski prišli prav in za kaj bodo prišli prav, ali bodo kdaj komu potrebne vse
zate režice, pegice in vlakenca. V knjižnicah so se kakor plasti premoga kopičile debele knjige in atlasi, tako veliki, da pokrijejo celo mizo. Končno pa je le prišel dan, ko je bilo treba spraviti na dan te zaklade, ki jih je bila nakopičila znanost, in jih prisiliti, da delajo za nas, kakor kopljemo premog zato, da dela za nas.
Akademik Vavilov je razvrstil v razpredelnice sto in sto vrtnih in poljskih rastlin. Za vsako rastlinsko družino je sestavil posebno razpredelnico, ki upošteva vse značilnosti posameznih rastlin. Kakor v razpredelnici Mendelejeva, je bilo tudi v tej razpredelnici nekaj praznih mest, to je mest za rastline, ki jih botaniki še niso odkrili.
Iz razpredelnice je razvidno, kakšne rastline je mogoče najti in kakšnih ni mogoče najti. Modre vrtnice na primer ni nikjer v prirodi, kajti zanjo v razpredelnici ni prostora. A graha z rumenimi cveti in fižola z rdečimi še nismo našli, morata pa nekje biti in ju moramo najti. Zanju sta v razpredelnici prazni mesti, kakor so pri mizi prazni prostori za goste, ki so se zakasnili.
Oglejmo si zadevo natančneje! Na posamezni razpredelnici je cela rastlinska družina. Na tej razpredelnici je na primer grah z vsem svojim sorodstvom; tu so grašek, fižol, soja, graška, detelja, nemška detelja itd.
Nekatere med temi rastlinami imajo tudi podvrsto z rumenimi cvetovi. V razpredelnici so v stolpcu z nadpisom gumena barva cveta" križci pri graški, grašku, nemški detelji in detelji. Pri grahu pa križca ni, v stolpcu je prazno mesto. To mesto bo popolnjeno, ko najdemo podvrsto graha z rumenimi cveti. Če so pri njegovih sorodnikih podvrste z rumenimi cveti, jo moramo najti tudi pri njem.
Drugače je z vrtnico. Med njenimi sorodniki ni podvrst z modrimi cvetovi. Takega pojava ni nikjer v njihovem rodu. Zato učenjaki ne iščejo modre vrtnice.
Toda za poljedelca ni tako važno, ali je cvet kake rastline rdeč ali moder.
So važnejša svojstva: ali prenaša rastlina mraz ali ne, ali daje obilen sad ali dobro prenaša sušo ali slabo.
Ta svojstva predvsem zanimajo raziskovalce, lovce na rastline.