ffltt k. k. Hofbibliothek, " fen — V Grorici, 4. novembra 1881 „8oLau izb&ja vKak petek in velja spoito prejematia -.iii v Gorki na (Uwn poSiljana: Vse iete.....f. •»."*> Pol leta.......r30 Cetvrt leta ......l.tti Pri oznaniHh in t>rav talc.. ;.ri ..po. Imicah" se placuj« aa iiavadim tn»i»|>. no vesta:- 8 kr. &e se tiska 1 kiat 7 .. » n i» 2 ,. 6 „ ,. ,, » 3 „ 'Li, v»c« 6rk« po prottoru. Posameane Stevilke se dobirajo po 10 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki «Hci, Mfeo „treh kron". na atarem tigu; j» nunski alici; v Trstu y tobrtniiici: V„i della caserma St. 3. m v AjdovsSiui pri trgovcu g. Doloncu. Dojiisi naj m blagovoljno pogiljajo uredniStvu .,SoCe" v Gnrici v Hilarijanski tiskarnj, narounina pa opravnifltTU,,So6e" na Korenji v Stie*a-vi Wii It, 10 n, nadatr. Rokopisi se ne wafiajo; dopiai naj ¦e Wagttvoljno frankujejo. — Delalcem In driigim neprenioinim se caroCnina rniia, akoie oglaie pri uredniltvu, Italijansko prijateljstvo. Na§ prijatelj, ki biva zdaj i Rimu, nam je po-slal pismo, katero kaze, koliko Bam je upati od ita-lijanske zveze. Pismo pa je to le: V Rimu, 31. oktobra 188!. TuneSko podjetje je uniCilo v Italiji posleduje iluzije, v katerih so se slailko zibah, Strab jih je zavzel, ko ho videli, da Italijo ekoli in okoli obda-jajo francoske naselbe in zaloge francoskega oroija. Italija je spoznala, da se je moCno motila, ko je raCuiiiIa na Angleic, posestnike Gibraltarja in Matte, in ko le je uaslaujala na driavnike iste An-glije, da jo bodo pwvzdignili na vigavo tretje veievla* att na sredozemskeni morji. Italija je mcmila, da bo takoj postala tuogocoa gospodovalka na imenovanem morji, ako bo pomagata Angle2em do samogospostva ali samodrlestva na egejikem morji in ua egiptovskin zalivih, Tudi tukaj se pokori zdaj za svojo zmoto. Italija je naposled spoznala, dascjev vzhoduempra« aauji ztnotila na vse strani. Vslcd teh hudib zmot je osutiH'la, io v taki'in nevatiu'iu polozji zacela je za silo iskati prijateljstva in zveze. Nasledek tega sta-i:ja in md iikanja ae kaie v aedanjem priblilevanji, kljubu nikdar ne mirujofii izvrSevalni stranki, ktera kralju 2uga kot z Vadi'mecum z besedatnt oporoke Viktor Kmauuela: nU Italia 4 fatta, ma uon coinjiiu-tau (Italija je vstvarjena, ali ne ie dovrScna). Ihta „izvrL>evali)a ati.vnka" iuga §e posebno zdaj ob poto-vanji duiiajskcm z razrulitvijo dtuastijo in prestola, ko bi kralj pozabil, kaj je wvoljatf narodova. Zoano je» in potreba je naglaSati, da zmerna stranka stoji ua Italijaaskem na kaj slabih uogah, in se ne bo mogla dolgo vc6 vzdriati. Miaistri, kakorSua ata goapoda C.iiroli in Crispi, ne morejo iiaeti nika-kor dovolj mofii ali avtoritete in enerfije, da bi se dejansko uprli programu izvrSevalne strauke. Nejevoija rase od dne do dne, in gted6 na mo5 mraiaterstva iu sedanji obisk ital. kralja slisijo se vedno glasncje, za poloieoje ia razmere kaj pomen-Ijive besede: ,Knezi in rainistri odidejo in miuejo, narodi pa ostauejo.* Kmalu izvemo in se nam pojasni, alt pritrdi ital. narod tt-mu, za kar se na Danaji pogod^. Kakor :z cuega grla str§i§ povsod: »Ni ga domoljuba med nami ki bi siik'1 privoliti v to, da bi ostalo Primorje in Ti~ rolsko ,nereleoo*. — Kdor bi se v to udal, kriv bi bil izdajstva, in narod bi ga pah nil iz svoje arede." Tako se bere in govori. Kdor take okolMme polteva, in trezen politik jih mora resno pretaiiljevati, tak ne bo gojil prazne-ga upanja zarad pott ital. kralja na ilunaj. Neodpust-ljivo bi bilo ravnatt se po jndovskih Hsfcih, ki hocejo na Dunaji ljudstvo navduievatt za ital. zvezo. V istem casu, ko na Dunaji ukajo ali vriskajo ob sprejeiuu demokratskega kralja in njegovih prekritih in Evitih mimstrov, v intern casu, ko Be na Dunaji vese!6 ali hofiejo ljudstvo razveseljevatt in na?du§eva* tt menda zarad pobit03ti v Vatikanu, v istem casu, iate duovc in ure obhajal se je na Moute (gora) Pairoli pri vili Glori spomin na padle Garibaldijaoce, in so emigrirani Trza6ani na isti spominek polozili venec z navadnlm irredentovskim trakom in napisom: nMu-Ceuikom domovine*. Goiroru BellinjonHewmu, polne-mu sovraStva in zasmeha Avstrije in Vatikana sledili so tisoeeroglasni : .Pereat Avstrial Pereat Alleanzal* In ko sem bral, kaj se je godilo 25. okt. v stareSin-stveni seji v Trstu, zdelo se mi je, kakor da bi bili oni jasno govoreSi Skandali v drugi obliki odmev na-vedenih klicev. Kak kon trast, kako naspiotje med temi ialostni-tni, pa odkritosrCoimi izjavarai in pa med hvalisaujem in hinavskim navduievanjem niS vrednepi avstrljsko-judoYskega Casopisja 1 Ti brezdomovinski judje so si dali, kakor na ukaz telegiafovati, da je — Irredenta svoje delovanje ustavila, in da so se razpustila raznotera trredentov-ska druStva. Ali ne more zboleti pravemu Avstrijancu src^ ko vidi, da take malopride ljudstvo zapeljuje-|q in domovioo prodajejol Itatijani pa go vsaj na to stran prepo&teoi, kakor da bi se jim hoteio prekrivati to, kar zahtevajo, in o demur govor6, kakor da bi bile to njih pravidne in ueoporefine terjatve. Se doom Hvedeli niso o judov-ski, na Dunaji izmisljeui laii, fo je odgovorila demo- I kratskft stranka v svojem glasilu „U Ug& della D«-mocrazia-, in je takoj zavrnila — oticijoznn trditev, | Les, da je Irredenta razpustila svoja' dmfitva, in isti casnik konstatuje in naglaSa, da je &a22, t. m, vpa-hii Polizborovalodrustvo za Trident in Trs t, in da je ob tej priliki istemu druStvu pristo- | pilo mnogo novih udov, Ob enem to glasilo ob- I javlja, da „Sekcija v Benetkah* ravno zdaj mo6neje deluje kot v kteri si dobi poprcj. Opozorim Vas tudi nn nekaj, kar so vsi jud. li-BtizainoRali. nComitato tncstiuo-istriauo" je uamrec izro6il miuistru Mancini-ju ravuo ve-Ler pied tijegovim odhodom na Dunaj po* sebuo spomenico. Ta ^memoriale* ali spoineuica je sestavljena v dostojnem slogu v primeru s spome-uicami, ki razsajajo v tugi in kletvi zarad tiramtva itdv zaupa miuistru ter pravi, da uobena sila ne smo natodne vlade dovesti do tega, da bi se uklonila, iti da nurodna vlada ne sme nikdar popustiti piaianja iu zadeve pokrujin v juiijskih planinah („la causa italiaua delle provincie dell'Alpi Ginlie.") Ob eiicmje razgladil Jl Comltato Centra Ie per I* Italia irredenta" posebeu manifest, ki eua-ko pojasujuje kontrast dejaiiikih razmer in hinavscine in bedarije, s ktero te dni avstrijski lUti na Dunaji iu v provincijah svoje prostore napolojujejo, da se Sloveku mora gnjuseti. Ali tega ni Se dovolj, ze se snujejo po vsej Italiji ljudyki shodi, ki ostro govor6 o kralji in miuistrih. Poslanec Pirro Aporti je pokazal pot z dobrira zgledom, ko je na delavskem snodu—samo da bi ljudstvo razburil — tak6 psoval in razsajal proti Avstriji, da bi Vam list 10 krat zasegli, ko bi hotel jaz le par stavkov navssti iz njegovega govora. Kar je bilo naj krotkejSe, je bilo to, da je naposled ta prijatelj Avstrije praSal: „Kteri Italijan bi por.udil ro- ko oni Av&trtji, ki ........, ki gospoduje Se vedno nad italijanskimi pokrajinami.e Iz vsega, kar sem samo na kratko naCrtal, je vendar posnett, da Avstrija v zvezi z Italijo nima iskati nikakorsnih dobiCkov, vsi upi na to stran bi bili same iluzije. Kralj in ministri se bodo morali zagovarjati in odgovarjati v parlamentu in pred ljud-stvom. Italijanski narod note nid sliSati in vedeti o entuziazmu ali navdusenji, ki se je umetno vzbujalo in razlegalo na neke strani. Povsem ne ostaja Slovanora avstrijskega Primor-ja drugega, kakor da se kar mogoce naglo in z vso raocjo vzbujajo in napiavljajo; kajti nevamost preti kljubu—shodu na Dunaji. Dostavek uredniStva. Mi ne bomo stvari tukaj na dalje razpravljali, potem ko jo je naS prijatelj v razmerno malo, pa pomenljivih stavkih zadostno ozna-gil. Naj je bil shod na Dunaji zarad kterih koli vzro-kov in povodov, za na§e obnaSanje zadostuje prepri-fianje, da od tega shoda Avstrija no bo imela dobiSka, in da se je poloSje za neprevidne politike se poslab-§alo, ker v kratkovidnosti bi se utegnili zazibati v mtaCnost in spanje pravifinega. Kdor ne more stvari lahko umeti, naj pomisli samo, da so Ogri silno hudi ua kako zvezo ali oze prijateljstvo z Rusijo, in avstrijski nem§kt nacijonalci Avstriji nikakor ue priw-SCijo, da bi se utrdila s pravimi prijatelj! in zavezni-ki. Ravno Ogri in ravao imeuovani Nemci z oboje-stranskim judovskim iasopisjem so se pa najbolj shoda na Dunaji veselili, kakor so ga poprej z vsakoterimi ! povodi vzbujevali, da bi se izvrSil, kakor se je zdaj ' v resuici dogodil. Ondan je bilo v 8So5itt jasno povedaao, da ital kralj nima veliko moci med ital. narodom. Ako bi on za prst odstopil od terjatev, ktere ima ital. narod za „praviLae% izgubil bi kra^j Umbert Se majhno zaslombico, na kteri se dozdaj maja. Ministerstvo ital. pa Steje med seboj vedno take ude, kteri so na ekriv-nem sporazumljent z Irredento, in ravno na tej pod-logi ujvajo Bvojo popularooat ali ljubezenj kolikor je pri aarodu iroajo. Italija torej nima oblastnikov, kterim bi bilo zaupatl, zato ker se morajo vsi ravna-ti po ljudikih leijab, in te zelje ugajajo oblastnikam in vladam samim. Kar koli stori Italija ua zunaj, diu« gim drlavam prijazuega, stori za silo. To je jasno, in potem je jasen tudi namen shoda na Dunaji, Irre* denta, ki ima ogromno veCino ital. Ijadstva za seboj, ne bo nebala v svojem delovanji in bo toliko gotove-je delovala zanaprej tudi v Avstriji, ravno ker se bo zanaiala na pomanjsano pozornost avstrijskib vlad. m Beriiuski „Tagblatt« in po njem tudi dunajika BTribttne« ata tudi «e objavila protest Jrredentistov", v kterem trdijo „da ital. dinustija zdaj po tleh lassl pred Avstrijo", in da „kljubu nasprotnemu viku in kriku je avstrijsko - italijanSka zveza najnenaravnlla med vBcmi." „%veza % Avatrijo je samo loogofia, ako so ista Avstrija naroduostnemu princlpu uda in vslod tega ital. province izrofii Italiji itd." Razvldno je torej, da uisrao, zlastl Slovencl, nitl za las na boljSem, ako it Avstrija z Italijo avail, in mi posebno primorskim Slovanom, kakor doslej, naj-toplejo priporoiiaino, da o^lve in bo probudd za nevar-noati, ki nam prote kljubu ital. prijaznosti in na mnogo strani ravno zarad tega priblizevanja. Mi konecoo ob^alujemo, da uasproti enemu prvih nam nevurnih soscdov Sc celd slovenski list! niso edlni, in cdcn med njimi celo* razmere tak6 zastikava, kakor da bi se ravno Slovencem vsled najnovcjiega shoda 6o do-bi6ki kazali. Take trditve zarad nevarnosti odloCno odvracamo z naSim nasprotnim prepricanjem, ki m prek in prek naslanja na dejanske razmere. Primorski Slovenci, vstanimot Dopisi. CepOVan. 29. okt Gospod urednik! naznanili ste v „Soci* St. 42., da je nad de^elni odbor podelil oba stipendija za obiskovauje telmolbgi^kega muzeja na Dunaji prosilcema italijanske narodnostu Dezelni zbor je naroCil odboru, da naj stipendij 400 gl. po* deli kakemu strugarju iz gdr. Gudili ste se gotovo Vi in z Vami vsak bralec sSoce0, da je ta stipendij prejel nek strugar iz Kormina. Muogokomu je gotovo kri zavrela, in se je raz-jezil nad svojimi sorojaki, da so malomarni za na-predek i se nofiejo poslu2evati pouujane pornoc*!. Tudi meni, g. urednik t je VaSa notica pogreia kri; prvic* zato, ker prosivec Slovenec ni prijel Sloveucu odlocenega stipendija, drugiL ker je to povod, da se nam po krivem oSita malomarnost za napredek. Naznanjam Vam, da za omenjeni stipendij je prosil tudi mladi strugar Jurij TruSnovec iz Cepova-na, pa slavni dezelni odbor muje proSnjo vrnil z od-lokom, da stipendij je podeljen drugemu prosilcu. Gospod urednik! blagovolite to objaviti v Va-Sem cenjenem listu, prviC, da svet izve, da je bila proSoja strugarja iz gdr odbita brez razlogov; drugiC, da bodo iraeli na§i dezelni poslanci priliko, svoj odbor pobarati, kako je izvrSil njih narofiilo. Bomo mar vedno molfife trpeli ? — Nekateri Jju« dje imajo slabo navado „na jezo piti"; Gepovanci so pa na zgorej omenjeno jezo odposlaii 10 mladeni6ev v Gradec, da se tarn izu& rasnih obrtov. Blago ma-§Levanjel___________ IZ Komiia, dne SO. okt. (Nov. c.kr. okraj. glavar, naSi Grki.) Vceraj, dn6 29. t. m., je v prvo-krat obiskal na§ kraj g. vitez pi. Hdhnel, novi c. kr. okraj. glavar seSanski. Prisel je neprifiakovano. Takoj po njihovim pribodu zaceli so topiCi pocati. Sprejela sta ga dostojno g. Lupan in njegov na-mestnik. Iz ob5. pisarnice priSel je v naSo cveterorazred-nico. V vseh razredih je posamiCue otioke slovenski sam izpraseval Dal si je pokazati pisanke in risanke M, ipli, wlfidiqe, Snloh vse je Mel viW in v|y$. Te6aj\ Sal je, ce u&teijstvo, kaj zeli. *) — Prav zadovoljen je Sel iz naSega sols, poslopja. Hitrn potem obiskal je c. kr. ©kr. sodnijo in c. kr. davkarijo, c. kr. zand. postajo, nas dekanat, ogledalsi jecerkev in nov parni mltn. Kamor je priSel, povsod je bil dostojno sprejet Slisal sew, da se g. okr. glavar mar$vo uci :do-ven&ine iz Janeziceve slovnice, in da se intcrcsuje za novoslovenskc izraze. Pravili so mi tudfc da ljadstvu : dopisuje v sIoven56iui. Pac ielimo, da bi na§& wamere ; dobro spozoal, in da bi se po niib ravnsl in nam j pomagal.—Nagrslcem polotuka vPatraSB 90 pred me- ( secora dnij zaceli zidati morsko pristraaiSce. Teinu ; deln podvzetje im-: ueko fraucosko dwkvo. Br celu j tega druStva je nek Magnac ta Mara#u To delo bo- ; de pa Se le v atirih Intih dokoncaao. K«r pa Um , nimajo doticoega materijala, morajo ga pridobitt v , Etoliji, gfSki pokrajini, ki lezi naspftti od Patrasa 8 , morskih milj dalefi notri v gorovji * tako imenovaaih , karoeuolonnh. To delo je pa jako tezavno. Zarad tega ! so Labi in GrM, najeti za to delo, vccinoma odsii, ter J puatlU vse skapaj. Fraucosko druitvo je bilo po tern : takera v hudih zadregah. Kaj jim je storiti ? AH de-lavce dobro placati, da bodo delali, ali pa pustiti delo na cedilu. Poslalo ie tednj to francoako draStvo svoje agente na Primorako in Kranjsko ter sosednje deie-le, da si pridobe delavcev za to delo — ce tudi za aslani denar." In zares se jim je posrecilo. najeh so mnogo tacih delavcev. Magnac je nararec del&vcein placal potnino v Patras in se ob enem tudi zavezal . po sestib mesecih jim zopet potnino v domovino ! placati, ce bi ne hoteli na dalje tarn ostati. Vsakemu | dclavca placa on za delo Stiri frankena dan. Tndi ; iz komenske obcme je pred mesecom dnij jadralo po ; jadranskem morji tje proti jonskemu v Patras okoli dvajaet delavcev, nekteri celd ZApustivSi tukaj svojo j drozino. Ti komenski delavci so te dni pisali svojim : drazmam doraov, da se jim dobro godi. Pisali so, da delo ni tezko, pa da dobivajo tudi dobro, tecno bra* • no in dobrega vina. Vendar mi ne verujemo veliko j tern pisinom, kajti v nemSkih casopisib beremo ravno nasprotno. Tako n. pr. prinesel je ne dolgo od tega parnik naSega Lloyda vefi delavcev v Patras. — VeL < nego V3 teh delavcev jezacela bitro prvedni po njih , dobodu mrzlica trestr, in odnesli so jib v bolniSnico. ; Ostali so pa v nevarnosti, da hudo zbole, ker mm ! novemu podnebju (klimu) navajeni. Poleg tega je delo I tczavno, trcba je tudi dobre redilne hrane. Ker je pa j vse drago, tako se celd najpriduejsi tezko kaj pribra- { nijo, da bi zamogli svojim zapnscenim druzinam do-poslati. In v istini beremo v listib, da so ti nesrcc-nezi, v svojib iluzijab jako zmotjeni, v obnpn prosili c. kr. konsnlat v Patrasu, da bi se jih na driavne stroake odposlalo zopet doraov. Zagotovljali so, da bodo dotiine stroSH povrnili. In zares je c. kr. mini-sterstvo nasemn konsnlatn v Patrasti zaukazalo, da sme avstrijsko-ogrske dr^avljane z Lloydovim parni-kom po zui2ani ceni zopet domov, oziroma v Trst, pripeljati. Ali so tudi na§i Komenci med tenii, meni hi znano. Bog daj, da bi se vsaj zdravi zupet po-vrniii. — Nadalje beremo v nemSkem listu, da se je od kompetentne oblasti ukazalo dotiCoim uradom. da skrb6 za to, da se iiikomur ne oddajo veC npotni li-sti" (Reisepasse) za omenjeno ^neobljnbljeno" deielo. To naj bode drugim na§im domaiim delavcam pove-dano v svarilo. . ' X. Iz TrSta, l. nov. (Razstava). Bralcem BSo<5eB je znano, da se v Trstu napravlja za 1. 1832 razstava, ktera ima namen proslavljati petstoletni spomin, od kar gospoduje habsbiirska bi§a uad Trstom. Mise! 0 razstavi je sprozila tr2. vlada. Ah ona si poStevala raznib strank, ki so za tako napravo v prvi vrsti odlotilne. Zato so ie s prva niotno dvomili, ali razstava o^ivi. Osnovalni odbor je tndi nevkretno posto-pal. Mnogo mu je ie spodletelo ob raznib prilikah, ker je neprimiSljeoo denarja nabiral in beiaCil. Vsled tega so se prvotno nasprotne stranke §e bolj razbn-' rile. Mestni zopan je to takoj zafietkom sprevidelt da feC ne bo tekla. gladko. Ravno me^tui iapan, ki ima, z mestnim stareSinstvom veljavno besedov tej zadevi, je vladi ocitno povedal, da bo imel v staresmstva mnogo nasprotnikov, in si se upal ni, stvarna ditevni red postaviti v stareSinstveni seji. Ker pa je vendar Obljnbila tndi dnnajska vlada podpore, delaiosejena dalje za razstavo, in kolikor je videti, razstava ae 0-suuje. Ali bo mestu na korist in vladi na Cast, je drugo VpraSaoje. 25. okt. t. 1. je bila nameravana razstava zopet v obravnavi mestuega sveta trzaskega. Slo je zato, da bi mestna obtina ptepnstila v dotiCui namen zemljiSie pri sv. Aodreji, in da 'bi mesto prev-zelo stvoSke za obzidanje morskega brega ter dove-liio tndi ono denarne pomoCi. Tern predfogom pa je *) TJpamp,; da so mu gg. usitelji povedali resnico, da ce tudi v Koniiiu 5«Mska mladina muci z neroSiSino rfa Skodo' zdravemu poduka, in upamo, da so prosili, naj rpliva g. okr. glavar na odpravo napacnosti, katera se je vgnjezdila na Kra-«u s pomofijo njegovega prednika. Dopis pravi dalje, da je g. ok. glavar zapustil solo prar zadovoljen. Morda je bil zado-voljen zarad obLe dobrega podoka, ker so ntitelji dobri, morda pa se ma je zadovoljnost pomnoiila zarad tega, da se dobro neiaicma. podaduje — kdo to; t poslednjem primero bi fsi to rovic$ ne sprejeg z zadoi'oJjaogtjo, 1JR, v seji odlocno nasprotoval g. Vidacovich in se opiral na miSljenje v Trsta in nasprotujofie Stevilo trz. ter-govcev. Galerije mestne b;§e so bile ta dan prena-polnjcne, ker v Trsta ze vselej naprej vedo, kaj se bo godilo v tej ali oni zboraici. Poslanci in staresine si ie naprej avabijo svoje prUtaft, ki jim na gakii-jab pritrjojejo ia ploskajo, kakor v gledis5ih priljn- j bljenim igraikam in igralcem. V Trsta im&mo v takih ] slucajih e::ake prizoret kakot v dri. zbornici na Du-naji, kedar ntruSki nacijonalct ali judovski poslanci zrogovilijo proti svojim nasprotnikom. Taka je bila tudi 25. okt. v mestni sejiv Trstn. Koje Vidacovicb nehal govoriti, nastal je uaaavaden hrus ia 5um. Zn-pau je zvonil bn-avspesao, da bi se hrup yolegel. Se veci nemir nastane, ko predlaga poslanec pi. Rittmayr, naj se dovoli 15000 g!. Zvizganjc in teptmje ui bo-telo preaebatt, ^apann se xvoaee razbije, vendar oe spravi dmhali dvomtjivigi znacaja z galerij. Znpaa je zbledel od jeze in itfittto grajal mnozico ua gale-rijah. Moc je im*!, galtrije pocistiti, ali tega vendar ni storil. Gospod je v ndrvgi. ker bi rart ustregel na vse strain. Pokazaf se je n»!0>a ugoden konec razstavi, ko je zacetek tako nesreOn. Trz. vlada pa lahko sprrgtala, kaki elementi gosjM)-dojejo v Trstu. — Dozdaj »m*jo obedanib za razstavo 157.00C gl., seveda Se Ie na popirji. 0 drogem bom poroeal 0 priliki. mmmmmmmimmmm Politi6ni pregled. Politidni svet se je on teden in te dni za-nimal in razgovarjal 0 poraenu, da je ital. kralj Umbert s svojimi ministri obiskai naiega ce-sarja na Dunaji. Kralj je bil sprejet tak6 s|o-vesno cd nase cesarske hise, kakor Ie morcjo sprejetl veliki vladarji svoje najodlicniSe gostc. Nemdija je posebe pozdravljala ta shod in s tern svoje vesclje naznanjala. Druge drzave go bolj trezno s svojega stalilda presojevale ta obisk. 0 vsem tem je govor na drngem mestu na§ega lists. Nem§M naeijonalci ho^ejo po vsej sili ?e- deti, da bo Andrassy zopei prejSnje mesto zn- nanjega rainistra nastopil. Radi bi vtdeli Nemci, I da bi Andrassy zopet vplivai na notranjo poli- tiko v njih zmislii. Dr2. zbor se odpre lelos 14. nov. V delegacijab je Sebmeriing nastopil pred-sedniitvo z dolgim ogovorom, v kterem se je takd reko*j ogledal na razne strani polit. stanja v nasi dr^avi in dnigih vele*Iastij. Stari gres-Bik je ob tej priliki prise! enkrat v nemiiost tudi pri svojih prijateljih. Judovski listi so ga nakrat napadli samo zato, ker je prav pohlevno omenil, da jndovstvo je 8nekoIiko krivo", da se zdaj zunaj na§e drzave preganja, zato ker s svojittii kapitali izpodkupoje drzave in narode. Zopet dokaz, v Cegavih rokah je easopisje tndi v Avstriji, in kako so jndje obdntni za vsako uajbolj opravifieno izja/o proti njim. V delegaciji avstrijski Cehi nimajo niti e-nega zastopnika, in so torej, kakor se izraza nTribnne* na to stran konfiscirani. To je uci-nila pravicnost nemskib nacijonalcevt Dr. Jos. TouWi je kvoljen v odsekza ve-rifikacije in v finaudni odsek v avstr. delegaeiji. Delegacije so sprejele predloge, ktere jiin je izrocil vojni minister. Teso: Predlog o sknp-nem budgetu za 1882 leto, konecni rafinn za 187^ leto z opravilstvenim izkazom vred za 1881 leto, dalje predioga, tikajoea se izvanredne po-trebscine za cete, ki so v okapiranih dezelab, poslednjifi doplafiilni kredit za stalno armado in marine. V skupnem budgeta izkazana skupna netto-potrebscinaznasa 114,447.706 gl., nasproti netto-potrebscsni teko&ga leta od 112,551.369 gld. Za 1882 leto se torej 1,916.337 gld. ve6 zahteva, kot za 1881 leto. Na Avstrijo pripa-dajoca sedempercentna kvota znasa 81,727.881 gld., nasproti kvoti tekosega leta z 74,610.573 gld.; v drzavnem zboru zastopane kraljevine in dezele bodo torej morale za 1882 leto za 7,167.308 gld. vec placati, kot se je za 1881 leto v proracun delo. Vzrok je v tem, da je carina pasivua in se kaze za 4,689.148 gold, maujsa. K potrebSciaam skupnega budgeta pride Se te za okupacijsko armado s 6,337.500 gld., od fcaterih ima dati Cislajtanija 3,347.525 gU Sebmeriing je pripoznal, da v Bosni in Hercegovini se ni se popravilo toliko, koliitor bi bilo zeleti. Ljudstvo v teh pokrajinah so slo-vanska, in tndi ue bodo mogla zadovoljtti se, dokler se bo uradovalo samo v madjarskem ali nemakem jeziku. To je narobe svet, kakor v Slovencih. Tudi v prihodnje ni boljiega upati v novi Avstriji, ako pomisiimo, da seflhofie tit pravosodje urediti po nacrtib bar. Lapenne, ki je bil po nasem listu ze oznaden. V Bosni in Hercegovini so znaSali stro§ki pol, uprave za L 1880: 3,993.357 gl,, justicne uprave 310,786 in finandne nprave 1,274.647 gld., vkup torej 5,578.790 gl. Dohodki pa so znasali 5,591.292 gl., tako dapoodbitji stroSkov ostaje se 12.502 gld. prebitka. Delegacijama je vlada izro^ila tako imeno-vano fliudeco knjigo", katera porofia 0 vaznej-sth obravnavah Avstrije z drugimi vladami: Po zapiskili te knjige jeAvstrija pod Hajmerlejem tirala ve<; cas protislovansko politika, Haymerle se nam kaze v podobi tur§kega prijatelja in slo-vanozrea. Vselej, kadar je Angieika vlada pred-lagala, naj se Turfiija trdo prime, da bo izpol-nila berlinsko pogodbo gkdl Grkov in Crnogor-cev, vselej so se tem nasvetom pridruzili ruski in laski diplomati; nasprotno pa se je oajved upiral Haymerle in se izgovarjal najavno mnenje v Avstriji, 0 kterem je rekel, da je Tureiji pri-jazno! Kar so zeleli Madjari in nemski liberalci, te je pogresal na zunaj kot „javno mnenjea cele Avstrije, na vse milijone Slovanov, Kummicev in Labov, ki so druzega mnenja, se prav nic" ni oziral. Glede balkanskib narodov je rekel, da mora Avstrija podpirati Grke proti Slovanom! V Nemciji so se te dni vriil© volitve v veliki dr^. zbor. Pravo Stevilo poslancev pa iz-vemo §e le te dni, ker ni ie vse dokoneano. Toliko se ve* pa Le zdaj, da Bismarku se nl iz-vrsilo vse po godu. In to tudi nam ni prav, ker bodo judje in nenihkj liberalci imeli preveliko mod, ki bo vplivaia tudi na avstr. nenisko-na-cijonalce. Bismark je odgovoril protisemitsko-mi-slecim studentom, da je zlasti Berlin ves boian in korumpiran zarad judov, in da bo treba torej §e potrpeiljivosti. Vendar je za prnsko Nem-dijo tola^Hno, da se ljudstvo oveda glede na nevarnost, ki izvira narodu iz gospostva judov-skega. V Avstriji pa judovstvo, zlasti tudi na Ogrskem, §e vedno vefio moc zadobiva. Na JPrancoskem bo Gambetta ministerski predsednik. Cuditi se je, da tega eksdiktatorja povsod toliko povzdigujejo, tudi v na§i drzavi. Produktivnih nadrtov mi temu drzavniku nika-kakor ue pripisujemo, in Francije tudi ne bo ta nevarni nioz «5recil, kolikor bolj ga pov-zdigne z veco oblastjo. V franco^lvi zbornici je izvoljen za pred-sednika Brisson. Rumunski oficirji merijo in narisavajo vse prelaze in soteske, ki pelj^jo iz Rumunije Cez in skozi Karpatsko gorovje v Erdeljsko in Ogrsko. Srbskega kneza hocejo pri bliznji skup-sdini proglasiti za kralja; tur§ki sultan ga baje namerava prvi priznati in sploh iz jeze do Avstrije podpirati. V Egiptu se je bati Ie vedno neredov in nstaj. _______^^ Domade stvari. Gosp. Leopold Budal, zdaj sodnik v Ajdov-Siiini, pride, kakor imarao zanesljivo vest, za sodnika k okrozni sodoiji v Goiico. Dobro 1 ImenGvaiiJe u6iteljev.Izpia§.neit. kandidafc g. Ant. Mlekul pride za poducitelja v Solfean, Jozef Semolift v Opatjeselo, Marija Kacafura, sapl. v Rente in Alojxija GregoriC, podufiiteljica v Ribenberg, Edmund Cibej, podacite^ uastopi sluzbo v'sv. Kii2i. U^iteljske preskixSnje so bile pre§li mesec v Gorici, 2 Italijaua sta se bila oglasila za meSCan-ske Sole; eden je odatopil, g. Travan jo je napravil. Za Ijudske Sole sta se bila oglasila 2 Siovenca; eden je odstopil, g. Komavli je preskuinjo napravil. Med 9 kandidatinjami za ljudske Sole bila je sama gospo-diitia UrbaDcii Sloveuka; preskuSojo paje napravilo vseh 9, V Uxesk. in v. sredp bilo je videti veliko ' ljudstva na starem, pa tudi na noveua pokopaliSci go- j riSkem. Bilo je vidt'ti na gomilah mnogo vencey, pa malo luftj v prini'ri /. drugimi leti. Na starem po-kopaliSti po&iva dr. Lavric* « skronviini, pa lt;pim spo-menikom. Na njt'govem spomeniku snio vididi lepve-nec z velikimi takovi slovenske larve in 8 piimerni-mi napisi G. Anton Ferfila .-kazoje vsako l^tp po tej pOti ppk. Lavricu pieteto. Clovek bi mt»lil, da ho sliSal kako nagrobiuco ta dan. Ali te lejifl navadc"hlmajo pri'iias,' knkor se je tt. pr. utrdilft pri slovanukih rodoljubib na Dunaji. jt* Eco^delIdtoraleB, v Gorici izbajajofi-ital. j list, jebilvceraj zaseSen menda zarad ponatisa nekega | manifcsra. kterega je poseben zbor Irredente v Rimu 21. j okt. potrdi! in razglasil v ital. Casopisu „Lega della ! Democrazia". ,L'Ecotf je zadela enkrat kazen drfcav- j nega pravnika, kjer se drugace naj raanj pregre&i, Ne zelimo pa, da bi „Ecou zarad tega zgtibil pogum, kjer ga dozdaj na na&a ialost ni posebao kazal. Nemski Schulverein v Gorici. Dozdaj se je sliSalo samo od dalefi o njem; zdaj pa je v resnict bliza nas in nied nami. Kakor so nam porocali, imel je prvo zborovaoje pieSIi petek v Gorici, in Steje z> zdaj 105 udov. Kdor pozna tukajSnje razmere, naSteje lehko saro nekaj gluv, ki so nm pristopile, tudi ko bi porocil ne dobil. Glava in nacelnik gori&ki Orts-gruppe je menda g. Karol pi. Hitter. 0 tarn novem drustvn, ki hole po svoje za nemfscmo skrbeti v oa-iih krajih, in ki bo nastavljalo zaujke naSim sloven-skiro ufiiteljem, bomo p*ih. kaj spregovorili. Razglas. Pri 31. okt. t. 1. izvrSenem srefika- j n j i oblsgacij zemljiSCuo-odveznega zaloga goriSkega, ki so se za izplacllo naznanile, so izzrebane naslednje: 3 kuponi po gl. 50 s. d. St. 56, 73, 208, 248. S kuponi po gl. 100 s. d. St. 155, 277, 471, 783, 786, 787, 824, 840, 891, 794, 920, 957. 969, 977, 970, 984, 985, 991, 992, 994, 1007, 1008. S kuponi po gl. 500 s. o\ §t, 175, 189, 210, 230, 239. S kuponi po gl. 1000 s. d. fit. 116, 336, 393, 433, 454, 466, 478, 489. 504,527, 556, 557, za del- j ni znesek, gl. 50. 8 kuponi po gl. 5000 s. d. it, 78 in 75 za del-nl znesek gl. 1550. Ostanek gl. 3450 se pokrije z obligacijarai t. j. 3 po gl. 1000, 4 po gl. 100 12 ena po gl. 50. Lit. A. po gl. 500 s. d. fit. 459. Te obligacije bode izplacevaiadenarnicazemljiSSnO' odvezuega zaloga od dne 30. aprila 1882 iiaproj v zneskth prera&tujeoih v avstrijski veljavi. Obbgacija St. 60 za 50 gl. stare veljave. izsreCkatia 30. aprila 1879, Se ni izplaCena in dotfcne obresti so se usta-vile od 1. novembra 1879 naprej. O naaelbinskih razmerah na Qoriikem in GradiSkem v XVI. Stoletji. Za „Kresa spisal prof. H. I. Btdennann v Gradci. S tern naslovom se nahaja v 11. St. „Krcsatt nud 7 strani dolg, za Go-riSke Slovence zanimiv in pudufien seatavek, ktererau sta daja suov v prei^kovanje 2 urbarja, edea iz Ieta 1523, drugi pa spisan sicer proti koncu 17. stoletja, ali nana&ajot se po gtavnem obsegu na 1. 1556. Se-stavek oznatuje, v kakih razmerah so bile tedaj naSe goriske vasi proti gosposki itd. G. prof. Bideiaiabii spodbuja, da hi se doroaca zgodovina nadalje preisko-vala in se na to stran pohvalno spominja uspehov neutrudljivega in ucenegag. prof. dr. St. KoGljan» 6iCa v Gorici. ASoCa" prinese o imenovanem sestav-ku morda o priliki kaj vec. KatoliSko-politiSka ditalaica v Cepovanu bo imela zbor dne 6. nov. ob 3. popoludne v dvovani g. Ant. Kafote. Pogovarjalo in sklepalo se bo: 1. o razkosanji kuietij, 2. o praznovanji nedelj, o 3. cesti Cez Spehovo brdo. Ude in prijatelje drafitva vabi k obilni udeleibi odbor. Iz tolminske okolice .nam piaejo od 2. nov. Ear nakrat so se postarale glave nasih gor, — vse irnajo sedaj bele glav6. Danes pa je sneg zapadel tudi ie lolj v ni^ave. Skoda, da je pri§el prezgodaj. Bepa, kaps je §e zunaj — in 2i?ina mora se zapreti, akopram je bilo Se pase dovoij. Ljudje spravljajo se v izbe in na peL. Kako bi nam vstrezle sedaj knjige drufbe sv. Mo-horal— A povem Ti — draga Soca — da Se sedaj jih niamo prejeli, Ce tudi vsak,dan po njih pri dek. poverjeniku povprasujenjol — Ce je tak nered '— kdobo potem Se dalje stanoviten nd ostal?! Ni Cuda, da Stevijo udov pojema! gkof triaSkl dr. Dobrila je hudo obolc-1 in leii it nekaj 6asa. Sv. JoSta dan imel je veliko maSo v tr2. stolni cerkvi namestu Skofa stolni proSt Schneider. Slavnost v Dolini so zarad vremena prelo^ili ra prih. nedeljo, naj bo vreme kakorsno koli. Imenovanje. Za generala je imenovan n?§ ro-jak Alfred vitez ValenCiC, doma iz Ilirske Bistrice. Bil je dozdaj polkovnik v generalaem Stabu in prvi adjutant FZM. barona Kuhna. — Dr. Fr. Mandifi, I dozdaj viSji zdravnik v reservi pri polku Sachsen- ! Meiningen, imenovan je za pclkovnoga zdravnika t(.r privr§Len h garui^euskij bolnici v Ljubljaui. Narodna zmaga. Zadnji teden so bili v Ptuju na Stajerskcin prvikrat izvoljehi samo narodni kandi-datje v okrajni Solski svet. Banki „Slavijitt pristopilo je meseca junija, julija In avgnsta t. 1. 29.815 ^lanov, ki so zavarovali kapital 28 iniJijouov in 495.342 gl. 60 kr. ter vpla-Cali zavarovalnine in pristojbin 490.715 gl. 53 kr. Za Skodc izplaLalo se je v tej dobi 222.196 gl. 89 kr. Od bankinih kapitalov je vlo^nih 190.799 gl. 15 kr. v Ceskoinoravskih posojilnicak in 1 milijon 105.713 gl. 29 kr. na zemljiS&h v isteiu Casu. Denartii pro-met glavue blagajuice bankine je zuaSal meseca junija, julija in avgu*ta t. 1. 2 milijona in 168.177 gl. 27 kr., namrcC dohodki 1 milijon in 34.376 gl. 46 kr., stroSki pa 1 milijon in 83.800 gl. 81 kr. — Ga-silne priprave izrocile so se sestim obCinam. Od 1. januarija pa do konca avgusta t. 1. skleuenih je bilo novih zavarovanj 51,580 za kapital 53 mil. 1410, in za premijo 1 milijon in 130.802 gl. 72 kr., skod pa se je izplatolo v isti dobi za 434.022 gl. 80 ktvSa-moupravna druitva za zavarovanje dohodkov, in sicur u2itka kmetovalcera ter pokojnim uradnikom in ro-kodelcem, imela so konconi avgusta t. I 514 Clauov, ki so vpisali 343.268 gl. 60 kr. kupitala, ter si s tern zagotovili dohodkov in pokojnin 86.275 gl. 49 kr. Josip Jurdlddv nagrobni spominek je u2e postavljen ob Bauragartnerjevi kapeli na starem po» kopaliSii v Ljubljani. Izdelan je v starogrSkem slogu po naCrtu pariSkega arhtitekta Leblanchoja. Nagrobni napis se glasi: Josip J u reift, rojen na Muljavi blizo Krke, 4 marca 1844, umrl v Ljubliani 3. maja 1881. Ieta. Svojomu pisatclju in pokrovitelju postavil hvale^ni narod slovenski. Trd bodi, neizprdsen, moz jeklen, Kadar braniti je Lesti in pravice | Narodu in |uziku svojqrau. I Tugomer, V., 8. | Spomcnik obdaja umetna ^elezna ograja, kateto I ;e izdelal tukajSuji kljufiarski mojsttr L. Zelonec. Naznanilo novega Solskega Ieta podkov- ske Sole v Ljubljani. Novo solsko luto priCue se 14. dne prihodnjega meseca novembra. Kdor 2eU v to podkovsko Solo sprcjet biti, se mora izkazati: 1)b spri&ilom, da su je pri kakem kovafcu za kovaSkega pomuLtuka izu6il iu da je po takcm uposoben u^iti se podkovstva napafiuih in boluih kopit in parkljev, 2) z domovinskim lib torn, 3) s spricbo Bvojega 2upuika ali i^upana, da je poSlene obnaSe, in 4) da zna brati in pisati sloveusko, ker uLni jezik na tej Soli je bIo- venski. Sola.traja pol Ieta. Kdor koncem polu Ieta preskuSnjo dob to prestoji, more po postavi od Ieta 1873. patent podkoYskega mojstra dobili, ker sedaj brez pieskuSnje v podkovski Soli ali prcd posebno, od c. kr. dczelnc vladc odloSeno komisijo nihCe ne more postati kovaSki mojster. Nauk v tej Soli je 1 brezplsCen; vsak ucenec ima skrbeti lo za to, da si I za Solski cas oskrbi ZiveZ in atanovaaje v Ljubljani, I ter potrebne Solske knjige. Stanovanje dobijo ucenci I za majhno placo v Solski hiSi. I Ufieaci naj se oglasijo vsaj kaka dva dni pred I Solskiin zaietkom v Soli na spodnjih Poljanah. Ker jc I po slovenskih dezelah Se zmerom premalo v viSem I podkovstvu izucenih kovaiev in zdravnikov kopitnih I bolezeu, zato naj bi Lupaustva svojo skrb obrafiala n<>. j to, da dobi vsaka obcina vsaj enega dobrega kovaia. Dosedauje celoletue Sole za iivinozdravoiSke poraocoi- 1 ke ne bo v*c, ker po novih poBlavah od Ieta 1857. in 1871. se mo raj o zivinozdravuiki, da dobijo diplo- I mo, tri Ieta ftvinozdravstva na Dunaji ufiti. I V Ljubljaui 24. oktobra 1881. I Karol baron Wurzbach, Dr. Jan. vitez Bleiweis I predsednik c. k. kmetijske Solski vodja. I dru2be kranjske. ' ' Tridnevne preskuguje udencev podkov-ske in Sivinozdxavske Sole 20., 21. in 22. dne I okt. so Se v Ljubljani vpriCo g. Wurzbacha, predsed-j nika druibe kmetijske, gosp. pi. Fladunga, vladnega j svetnika, nekatenh gosp. odboruikov kmetijske druibe j in iz AJdovScine naiaSc ii preskuSnjam priSedSe^a va-1 likega posestnika, v obfe prav ugodno izvrSile* Med J kovaCi iz podkovstva in ^ivinozdravstva sta med drugimi preskuSnjo prav dobro prestala in tedaj sposob-ua za patent mojsterstva priznana tudi: BrenCiC Va-I lenjin iz AjdovSCine, Sue Fiance iz KobHjeglave na I Krasu. — Med uiaoci, ki niso kovadi in se le 2ivi-oozdravstva, mesogledstva in porodnifiarstva ufrli, je te preskuSuje dobro prestat tadV: Vovk Karol iz Do-I bravelj na Primorskem. Poziv. Zafiasno vodstvo naznanja spoStovanemu narodnemu obtinstvu, da je slavna c. kr. vlada blago- j voliia potrditi pravila, da se ustanoyi se sedeZein tu v Trstu druStvo podimenom: friaSko podpomo I druStyo, Nataen teja druStva je; 'MpnM w .«»»•¦ tenjalna podpora delalcev in druStvenikov sploh, njih zdruzenje in solidarnost, delokrog pa: Trst z okolico in celo Primorsko. Skrbdo se bode dose6i ta namen z uzajemno podporo bolnih in dela nezmoinih' druStvenikov, z ustanovljenjem penzijskega fonda za drn-Stvenikc, s primernimi govoii itd. natanLno po dru-Stvenih pravilih. Geslo tega drnStva je: wDelo in lju-bezeii racd seboj." Zvesti terau neomahljivemu geslu skibelo se bode v prvi vrsti pridobitl si ljubezen in spoStovanje pri vseh svujih sosedih, tudi pri nasprot-nikth; in sicer s tern, da se bode vselej brezobzimo po mirni in poSteui poti delalo v korist in blagor ubogega delalca_______ - Da je temu druitvu v resnici prvn skrb olajSati to2ave in izboljiati stan delalca, kaze u$e to, da druStvo n2iva dniStvene prostore, dokler ue postane veliko, brezplacuo; obljubi se ne veC nego druga enaka druStva ? tern ko, ? slucaju razdroienja, razdeli se vse druStveno premo2enje med svoje redne ude, Na podlagi teh naCel vabimo spoStovano obMn- t stvo, poCemSi od blagorodnega plemenitaSa do poiiU- I nega delalca, naj zaupljivo prietopijoktemudruStvu: prvi, da blagodtttao podpirajo delalca in drugi pa, da se jira pripomore, po mogoCnostih, k materijalue- mu in moralnerau napredku v njih blagor in sploh v blagor druStva. TrlaSko podpomo druStvo. Zaeasni od I bor: A. Rufcfika-J. Oermel—F. Svoboda — F. Haf- ner — J, Posun — J. Sad6—F. Ursi5 —A. Juh— M, Tschudwoth — J. Gerniuc •— A. Hrovatin, Sprejema se tednina in vpisujejo novi udi v druStveni pigarni „Via Commerciale, St. 9, I. nadstr." Ob nedeljah od 10. ure zjutraj do 1. popoludne, in od 4. do 9, na vecer. Ob delalnikah od 7. do 9. uro zveCer (Na proSnjo priobCili, Ur.) Slovenskim lekaikogratom in) eatetikar-Jem tonlo] priporocaino 44. st. ,Edinosti\ ker jira jo data v kritiki' ,Sociu obilo in izvrstnega gradiva, ka-kor ga v sloveuski Hteraturi na tako malum prostoru na imenovaid, za nas Se vedno imenitni strani menda ne nahajamo. Mi onega pamHeta, dasl .Sofil" po-aveSenega, ne moremo porabiti, ker imarao drujo na-loge; Skoda pa bi bila vendar, ko bi go tak na dve dtraui inojgterak zgled prav ne poralll. Razne vesti, I Jud Rothaohild v Parizl je hotel na borzi I denarstveni zavod wLanderbank" uni^iti, jo pa tako I hudo naletel, da jo samo pri placilih za Dunajsko I borzo zgubil 14 milijonov frankov. Razjarjen vzarao I britvoinsi prere2evrat. Dunajskij udovski list! niso zi-I nili besedico o tem umoru. RTribUUoff jo svojo bralco I zagotovila, da tudi no bodo ftrhnile besedico o tem sa-I momoru. Judje zakrivajo sramoto v svojih krogih 1 V Bosni in Hrcegovini so se te dni na I mnogih krajih utrgali oblaki. Vsled tega so reke raz- j vodenele, poplavilc na Siroko polja in celo mesta, raz- ruSile ceste, mostove, in telegrafc, odnesle hiSe; ljudje I so se vender reSili. Skoda je velika. Gospodarstvo. Letodnja vinska trgatev. Na BploSno smemo letoSnjo vinsko trgatev ime-novati srednje dobro. ;Obhodil sem vse vinorodne o-kraje naSe de2ele sedaj ob casu veodime in preprical se, da ni toliko grozdja, kakor so je popred trdilo. V mnogih krajih je tudi toca precej zmanjSala ven-dimo, drugod uie spomladanska burja in pozneje hu-da SuSa prouzrocila, da se je zarod pozgubil. Tako n. pr. so krog Ccrni6 kaj malopridelali, komaj dase more onuot o vendimi govotiti, in tudi po Brdih ni taka grozna mooLina grozdja, kakor se je popred go-vorilo. No, hvala Bogu, vsaj srednjo letino imamo, tako da zamoremo vsaj za domaco de^elo popolnoma zadostiti potrebi vinskih pivce.v, katerim ne bo treba segati po tujih ogerskih nizkih vinih, ker nova do-maca se pd primerno nizki ceni prodajajo; belo Vi-pavsko 10-11, Ribola briska 12-14 gld. kvincV Ako ni ravno prav obilno grozdja, pomisliti je treba, da predlanska silno mrzla zima je na tisocc in tisode tit vci&la, novih se pa ni nasadilo. Trsni les je letos prav zdrav in dobro dozorel, tako da smemo le .dobrega nadejati se za prihodnje leto. Gled6 mno^ine tedaj Bmemo uze Bogu hvalezni biti; gled6 dobrote vina tudi, ceravno ni tako dobro kakor v. 1. 1879; seveda v primeri z lanskim vinom smo letos veliko napredovali: Lanski moSti so kazali 9-15-16 0/0 slado-rja, letos 15-20-220/0. Minolo leto so imeli uoSti 8-150/qq kisline, letoSnji je imajo 5-10 0/0, kakor bo najbolje razvidno, ako navedem Stevilke, katero sem si nabral v nekaterih krajih in iz grozdnih sort na Solski kmetiji. Briska ribola ima 19, 20 tudi 22<>/0 glad, in 5 0/qo kisl. Belo DornberSko ima 18, 20 tudi 22 0/0 slad. in 5-60/oq kisl. Belo Smarijsko ima 15-16-170/0 tudi slad., 6-7.5 0/qq kisl. Kri2Sko ima 14-16% slad. 6-8.50/qq kisl, atverjanski Burner Croi 23,5% slad., 23 50/qo kisl. Stverjanska Modra frankinja 21% slad., 5.8% kisl. Kanakki Cividinl20/0 slad., ITO/qo i«si. Ttt omenjam, da sem preiskoval Cividin.dae 1. oktobra, trgal se pa jc §e le 11. oktn torej je_na raslo nekoliko sladorja, kisline pa pogubilo. (Evo, lestvfco ali stopnice, ki redno kalcjo vreduost robe, kakor se vr§i trgatev pozneje ali prezgodaj. Ur.) Pri tej priliki naj takoj navajam, da gem v Ka-naln iz iste lege, kder je rascl Civlilin, preidko?al ru -landeca, in kazal je 200/0 sladorja in le 50/«) pa kisline. Prav tako je kraljeviaa kazala 18.5 0/0 s]ad. 70/rokisl. Kak velikansk razloiek! ioveadar na5i vinogra-darji ne marajo popustiti za svoje krajne obnrbne razmere nedostojne trtne sorte, naraesto da bi jib na-domcsiili s takiini sortami, katere v njih obnebji aa-roorcjo popoluoroa vspevatt, tc je dozorevati, kakor nam tako jasno sprifiujejo omenjene trtne sortc: ru-landec iu krajjevna, katere sem nasel v nasadbah go-apoda Malntfa. Saj ne maram siliti ali svelovati, tto se atari 3e krepki nasadi zatr6 ampak,ko so otrpneli in m novi nasajajo, takrat *saj naj se primerne sorte zaplodijo. Da, prosil in pisaril sem uie mnogo iu mnogokrat, da bi roiloljubni razumnisi gospodarji cle-lovali na to, da bi se ustanovile vincgradarske drug-be, katere bi poskuievale v skupni zdruZeni inoii z majhnimi btroSki vse uovosti, nasvetovane od stro-kovnjakov ali po besedi ali po casopisib, in tako po-zvedeli, kaj bi se dalo vpoljati in s torn povzdigniti \inogradarstvo. Gospod MainiC je, ker inteligeuten gospodar, zasadil nekatere sorte, rulandec, kraljevina in Carmenet, vsi se vrlo dobro sponaSajo in toliko v rodovitnosti, kolikor v dobroti daljed prckose domafie sorte. KanaLskim vinogradarjem pa naj bode piav iskreno nasvetovano, da si morda pa ustanovi poseb-nega vinoriyskega diuStva po zgleda vrlega DornberS-kega, prirede trti§Le, v katcro naj nasade kolCi od ouieojeuib trtnih sort in monlu §e od Burgundcca be-lega in Crucga, da bodo potcm zamogli tisoCe in ti-8ace teh za njih krajuc razmere toliko sposobnih sort med viuogradarje v Kanalski doliui razSiriti. Gospo-da! to so plodna tla, da se pokaze ljubezen za na-rod; kaj pomagajo besede, kaj pomaga porailovanje naroda, da vedno hujle propada, ako ga res ljubimo, delujmo, da ga oskrbimo z boljsim in dovedemu do refijega blagoataoja, ker re?en narod ne more nikdar dospeti do prate saraoatalnostu Z veliko radostjo o-menjam pa tu takoj vinorejskega druitva v Dornber-gu, &sgar obsirni vinograd je letos uie veft sort gro-dja donesel, poseboo vla§ki ruling bil je kakor bri-nje poln, do 30 grozdov bilo je na eni trtici. Ondi se nabaja tudi buigundec, rulandec, traminec, kra-Ijevna ltd., in koliko kolcev pad ne pride iz te na-sadbe med sosedne ^inogradarje. Vspeh delovaoja te-ga dru§tva je uze predobro znan, da bi veliko govo-ril o tern, naj le omenjam §e to, da so se skoro vsi posestniki poprijeli zaprtega vrenja z nastavljenimi vielnimi cevkami, kar je drugod skoro popoluoma (Konec prih.) Bozjast |ozdravlja pismeno speoijalni zdravuik dr*. liilliscll v Dra^danih (Dresden, Sach-sen) Za velike vspehe 18000) vekke medalje znanst. dtust. v Pariza. Noveje sodbe zdrav. veljakov o Mc-Mirei en sMicu FRANZ JOSEF' iBITTFROUElIEl najttspednejsi grenki vodi: Prof. dr. Biesiadecki, Lembergp. SnrL zctni zdrarstToni referent. Cdinje, Le se je le malo vzame, da gre gotOTo od iloreka pa brez boieein; pri daljst rabi ne zgubi moii in ne ladrzuje prebarljania. T Ltotu 3. nor 1870. Prof. dr. C. p!. Braun-Feniwald, Dunaj. Prar mnokrat teat se uie prepriSal o mauem naglem in xanes-UWem nSinkn te greake rode; zato priporoS^B najtopleje to »odo bolnim gpipem Dnnaj 1879. ])p Flmflil Rn«» Trident: adramiiki Todja. Toda Fraac "r' f ff," JoiBforega grenkega studenca ra- blla «c jc z najboljiim Ttpehout ˇ. tukajinji iirllni bolniicnici kot elstilai pomotek, ker ima o*n» prijeten in kaze »T«>io mot tudi ako je po malent jemljei. Ako pa jo jemUci nakdan, H pomaga najboljei prott kronifinemu zelodenemu f» drevesnema kataru In ozdrari za dolgo casa brez neprijetnosti tudi najiibkejsega boinika. T Tridentu, 31, marca Dr. Kleinwiicliter prof, klinike za 2en-ske bolezni v Insbruckn.g*g?•„• L™* plirajoca, ne da bi imeta kak drugi neprQetni uciuok kakor druse grenke wde za to sasluzi, da se » kroga kolegor in obeinstra gor-ku priporoca.________________________ " C. kr. ob6na boluica, Dnnaj. zdrar. odd w pod Tod. dr. Dra-sehe-ja „Pri zelodecnem in ereretnem katara, habit zaprtji, breztei-nosti, krrenem zgoscenji, hemcridah, jet,rnih bole»tih in zenskih boleznih go ae doaegll iavrstni uapehL" 1878. Qlavna zaluga za Uorieo in dozelo samo pri a. UUISTOFO-LETTi r lekarnici .pri crnem medredu* na Trayniku, kamor nuj se BoiiJJajo narocbe za rece mnozice. DobiTa se tudi T Seppeuhofer-jcTj drogeriji nnstran ikofije. Oznanilo. Ravuateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ?stanovljene po grofu Thnrno, v Gorici naznanja, da bode dne 5. decembm 1881 zaccia javna dra2ba(kant) nere§enihzastavin.aetrt leta 1880 t. j. tistih, ki so bile zastavljenc meseca jnlija avgasta in septembra 1880. Ravnatelj: LovisonL GLASOVIRJI! Glasovhjt, ze rabljeni: otl Schott-a po 180 do 23') gold. o«i Ri.'{> do 300 „ 2 Boe3cndorfer-j«va po 4.*>0 „ Cisto novi: Kutarhera, 1. vrste VM ghl. Mayer, 1. vrste 450 „ Pri g. F. Dragatin-u, v Goriei, via Morelli 6t. 12. MJB0UA IK NAJCENEJA OBLEKA ZA GQSFQDE, '5 decke in otroke, suknje za gospe, waterproof ia simski pksci [dokai] dobivajo se zmerom v najve^era izboru IB. kTBlllWl T 6OSIGI1 j^oleg ikofijske palace. Ondi tudi vseb vrst obleka za p. n, duhov§6ino, raznovrstne naprave, kakor pla§6i za dez, kterih ?oda ne pre- ' modi, naj hoi j si izdolek, gomase, popotni kozuhi, lovske sukaje, rnufi za dame, po-potne kape itd. Narocbe se po meri takoj in elegatno ' izvrsujejo. Mnstri franko, kdor jib zeli. Glavni dobitek ov. 400.000 mark ali 500.000 Mr v zlatu. Naznanilo srece. Dobitki garantuje dr^ava. Vabilo k. udelezitvi dobitnih sans ob velikem izsrcckanji dobitkov, flarantovanih od hamburjke driave, in se mora dobiti mark 9 milijouov in 100.000. Y teh ugodnib 3re5kanjiht ki oimegajo po prcgledu, samo 100.000 lozov, pridejo na vrsto ti-Ie dobitki: €ilavni dobitek cv. 400.000 drz. nark 1 dobit. a mark 25U.OOO 1 dobit. a mark 150.009! 1 dobit. a mark 100000 1 dobit. a mark 60.000 1 dobit. a mark i; dobit. a mark 3 dobit. a mark 1 dobit. a mark 4 dobit. a mark 7 dobit. a mark 1 dobit. a mark 23 dobit. a mark 3 dobit. a mark 3 dobit. it 55 dobitkov a mark 5090 5 dobitkov a mark 4000 109 dobitkov a mark 30(K> 212 dobitkov a mark 2000 10 dobitkov a mark 1500 2 dobitkov a mark 1200 533 dobitkov a mark 1000 1074 dobitkov a mark 500 100 dobitkov a mark 49 dobitkov k mark 60 dobitkov a mark 1H0 dobitkov a mark 29115 dobitkov a mark 250 200 150 138 itd. itd.vvsem 50.800 dobitk., J1O.000 40.000 30.000 25.000 20.000 1500u 12.000 10.000 8.000 6.000. ki Izidejo v 7 delih v nekoliko mesecib. Prvo izsreckanje je uradno «Ho6t.._ eel izvirni loz stane samo gold. 3.50 P0|_ » it n ,f » 1.75 fietrt n „ „ „ „ —.88 in jaz razposiljam te od driave garantovane loze (na pro-mese) tudi v naj daljnjejsa kraje proti vposiljatvi v goto-vini, najprikladuisc v frankovuuth pismih. Vsuk udeleze-nec dobi od mene srastonj z izvirnim lozon tudi izvirni pregled, preskrbljen s pe5atom drzavnim in neposredno po izsrefikanji uradno razkazalo, in ni treba z& to prasati. Izpla5ba in posiljatev dobljenih zneskov iz vrsuje naravnostinnagloudelezencenirnvnajveSitajnosti. §Ht Vsakotero prasanje naj se naprav. po posti ali s ____frankovanim pismom. a^T- Oni, ki se hocejo udeleiiti sreoef naj ae za to pot ogtase do 21. novembra t. L ker .ie cas izaredkavanja blizu, v popolnem zanpanji pod uaslovom: Samuel Heols»solxex» senr., j| Rank- & Wechselkaus, Hambarg. Tenrioljitti pomoc vsem, ki so v ielodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja m'Hianja ho vcLjim delom na fiSCenje in snaiseilje 80-kroviee in krvi in na posnoievanje dobrega prebav-IJenJa. NajboljSo za to gre'dstvo je ZivljonHki balzam dr. Rosov odgovarja popolnem vncm tem zabtevam; isfi oiivi vse prebavailje, nareja zdraVO in iisto kri, in truplo dobi svojo projAnjo 11106 in zdravje zopet, Odpravlja vho toiko probavanje, oho-bito giijus do jedi, kislo riganje, napetost, blje-T.-mje, krL v fcelodci, zasllnjeiiost, zlato iilo, pre-ohteim\e ielodca z jedili itd., jo gotovo in dokazano domace Hredntvo, ki so je v kratkum zaradi svojega iz> vrstnega'uplivanja obde raziirilo. 1 velika sklenica I gl., pol sklenice 50. kr. Na Btotine pisem v priznanje jo na razgled pri-pravjjonih. RazposiUa ee na frankirane doplse na vse kraje proti pcitnemu povzetju svote, SpriCevalo. Zo blizu 20 let boloham na zlati zili, v zelodcu, na dihnnji in vsled tega trpim tia zaHlinjonosli, zaprtji in drugih bolo/,nili. V tej voliki Htittki ruliU hihii nokaj 6ana „dr, Itoza zivljenaki balzam* g, lokarja Fragucr«j» v Pi'rtgi, in ta Imlzum mi je zolo pomngal, zarad coHar ga bolehnemu Clovenatvu ne morem dovolj priporofiftti; konefino opomnim tudi, da je zelo trpela moja h5i na bledici in na krvi, szivljenskim balzamom pa so je oz-draviln popolnem. To potrjujein po dolznosti in kakor zalitftva resnica. Br. pi. Sturtenwant, Bad Oiebichenstein bei Hullo a. S., Pruvinz Saebson. WF SVARJENJEI "Vf Da se izogne neljubira napakam, zato prOBim vse p. n. gg. naroCnike, naj povnodi izreCno dr. ROZOV ZlV> Ijenski balzaot iz lekarne B. Fragner-ja v Prugi za> luevajo, ftnjti opazil sem, da so luirocniki na vofc krajih dobili neuspesno zincs, ako so sohtevali samo zlvljenski balzam, in neizrecno dr.Rosovega zivljenakega balzama. Prui k fom M\wA\ hl:u dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frag-ner-ja, lekarna Bk Crnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—» V GOKICI: G. C'ristofoletti. lekarnicar: G. B. Pontoui, lekamivar. V UOLEJI. Bamaso d'Elia. V TKSTC: P, Prendiui, lekarni6ar;