Obmetavanje z belim kruhom
Zakaj so nam varnostni pasovi v avtomobilih le za okras?
Dobri dve leti bo že, kar smo dobiii zakon o obveznem vgrajevanju var-nostnih pasov v naše štirikolesnike. Oa-nes, prve dni novega leta, pa stojimo osupli nad podatki o številu mrtvih v Sloveniji v letu 1978. številka je grozlji-va, rekord pa največji doslej.
Po grobih izračunih je na naših repu-bliških cestah umrlo po uradnih podat-kih 723 Ijudi, po neuradnih pa še mno-go več, tako lahko računamo s 760 žr-tvami. Kaj to pomeni? Odgovorov bi lahko našteli celo vrsto, vendar se bo-mo omejili na enega, ki je med našimi vozniki manj poznan in priznan, čeprav ga prometni strokovnjaki navajajo sko-raj vsak dan. Gre za preprosto napravo, imenovano varnostni pas.
Strokovnjaki po vsem svetu in tudi pri nas so izračunali, da dosledno privezo-vanje z varnostnim pasom pri velikem številu težkih prometnih nesreč prepre-čuje najhujše - smrt in nepopravljive poškodbe. V deželah z večjo prometno kulturo in disciplino kot pri nas, deni-mo na Švedskem in na Finskem, so izračunali.da se je število smrtnih žrtev na račun obveznega privezovanja z var-nostnim pasom zmanjšalo celo za 50 do 80 odstotkov. Podatek je dovolj zgo-voren in ne potrebuje komentarja. Kljub mnogim prepričevanjem in pihanju na dušo vozečega občinstva pri nas na tem področju nismo kaj prida dosegli. Všako prepričevanje je bilo kot bob ob steno. Po podatkih sveta za preventivo SRS in na podlagl analiz prometnih ne-
sreč smo ugotovili, da se le 11 odstot-kov voznikov in njihovih sopotnikov na sprednjih sedežih stalno privezuje z varnostnim pasom in vse kaže, da ta odstotek tudi v bodoče ne bo bistveno večji. Če se sprašujemo po vzrokih ne-privezovanja, moramo na prvo mesto postaviti nekakšno ležernost in že na neumnost meječo malomarnost, pa osebno nedisciplino in nenazadnje ob-čutek utesnienosti za volanom.
Če bi vse ki jih danes ni med nami -nekako 600 bi jih lahko našteli v letu 1978 - ponavljam, ki jih danes ni več med nami zato, ker se niso privezali z varnostnim pasom, bi bili nemara nji-hovi odgovori bolj prepričljivi kot vse drugo. No, poleg tega pa so dovolj pre-pričljive zgodbe paraplegikov v invalid-skih vozičkih, ki bi še danes lahko lah-kih nog hodili okrog, če bi bili takrat, ko
je počilo, privezani z varnostnim pa-som.
Varnostni pas ni univerzalno zaščitno sredstvo proti nesrečam, niti ni čudežni ključek do varne vožnje, je pa vsekakor med najcenejšimi sredstvi, ki v danem položaju ob dani kritični situaciji lahko prepreči najhujše. Sploh pajevarnost-ni pas smešno poceni, če pomislimo, da lahko reši človeško življenje, druži-no pred tragedijo in družbo pred izgu-bo dragocenega člana.
Zgrozimo se, ko vldimo, kako se v natlačenih avtomobilih vozijo neprive-zani Ijudje po natlačenih cestah, var-nostni pasovi pa kot v posmeh bingljajo na svojih obešalnikih. To je vendar isto kot obmetavanje z belim kruhom, ob-metavanje, ki ni preprosta šolska zaba-vica, pač pasilno nevarna igra podob-na ruski ruleti.
Dolgo še pričakujemo zakon o ob-veznem privezovanju z varnostnim pa-som, ki nam ga iz leta v leto obljubljajo. Med prvimi, ki so v javni razpravi o novem zveznem temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa kategorično zahtevali obvezno privezovanje, sta prav naš republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Avto-moto-zveza Slovenije pa še kdo.
Zakon bo prav gotovo močno zavrl nepretrgano karavano neprivezanih, ki zdaj nemoteno patruljira po naših ce-stah, se nasaja na volane in razbija gla-ve ob vetrobranskih steklih.
Tadej Bratok