Leto III,, šiav. 9.
V Celjii, četriek dne 20. januarja 1921.
PavSalnl franko.

Stanc ccloletno 120 K, mesečno 10 K. - Oglasi zn vsak nun
viSine stolpra 1 K 20 v. Reklamn med tcUstom, osmrtnicc in
zahvale l K 50 v. — Posainezna ätevllka staue 1 K.
Izliaja
vsak loreK, eetrtek In soboto.
UredLKäsivo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 53.
Upravnfälvo Strossiuajerjeva ul. St. 1. pritličjo. Telefon St. 65.
Račun kr. poShicga čekovnega urada St. 10.066.
Influenca.
Celje, 1<). jan. .1921.
Vmjslite se nazaj v dobo pred
prevrstom in premiSljujte o tern, ali
ste videli kedaj na kakšni Se tako
nevtralni slovenski prireditvi v Celju
zastopnike bivših avstrijskih vojaških
a!i civilnih oblasti, recimo magistrate,
vojaške komande ali orožništva?
In potem premiäljnjte od dobe
prevrata naprej: ali ste videli na kate-
rikoli slovenski prireditvi v Narodnem
domu izrazite zastopnikc nemštva, Ra~
kuscha, Stigerja, Zanggerja itd?
In zopet se vmislite nazaj v case
pokojno Avstrije: ali se spominjate na-
Sih slovenskih slavnosti, ki so se vršile
v znamenju nemSkih ciemonstracij pred
Narodnim domom, razbijanja šip in de-
moliranja vsega slovimskega ter celo-
nočnega obleganja Narodnega doma?
Alt se spominjate na case, ko je ne-
davno umrli Stiger s pasjim bičem
pretepnl Nemce, ki so se drzniii s Slo-
vencem spregovoriti slovensko besedo?
In zopet pojdite v sedajnost in
toOglejte na Koroško: nanizajie ves
rožnivenec nasilstev \n banditstev, po-
^ojev, umorov in požigov, ki so jili v
Wiki'nu'i'i zagreSüJ nemSki bandt: nsd
n^šim t&moänjim Ijudstvoml
Zf.kaj vse to pripovedujenio in
vP»*Sujemo? Zaio ker sc je polastlla
"Pkaterih naSih krogov v Celju bolo-
2er>, infiuenca v nacijonaltiem pogledu,
wfluenca v tej obliki, da bolniki rni~
s'ijo, da moramo mi biti tisti, ki po-
jiudimo našim Nenicem in nernškutar-
i^ni roko v spravo in da moramo mi
bjti oni, ki prič>njaino navezavati 2
nJimi družabne st'ke. Ta influenca gre
celo tako dalcč, da se smatrajo ti bol-
fiki doižne, posečati njihove prireditve
v Unionu, ki po izrazito nacijonalno-
propngandnega znaČaja.
Ena takih prireditev jo bila športna
slavnost rninolo soboto. Nemški Sportni
klub celjski je danes nerriSko društvo,
ki obstoja v prvi vrsti v nacijonalno-
propagandne svrhe. To se je pokazalo
Že ob ncStL'tih prPikah raznih tekem
in drugih prireriitev. To se je pokaza-
lo zlasti tudi minolo soboto, ko je
zopet prihitelo vesoljno nemštvo Slov.
Štajerskega, da podžge v celjskih
Nerncih novo nacijonalno navdušenje,
pokazalo pa se je zlastf <ud! s tern,
da so priäl! nemški gostje \i Avstrfje,
Avgust Strindberg.
(Konec.)
To so centralna dela Strindbergo-
vega vstvarjanja. Iz tega Spektra teko
žarki njegOYCga bo#atega duha in sr-
ca na vse platt: romani: Rdeča soba
11879), OtoSki kmetje (1887), Na od-
prtern morju (1890), Gotske sobe
(1904); novele in zbirko: Švedske u«o-
de in pustolovščine, Poroke, Švicar-
ske novels, romantične povesti: Tschan-
dala, Carovnica m Otok blaženih; da-
Ije Morje z otoki, Pravljice, Bajke,
Cvet'tifne slikarije, Historične minija-
ture, Švedske min'jature; pesmi: Mrs:-
lica (1883), M^seünjak (1883), Ljubav-
na iTika (1902) in Heksametri (1902);
ken^no znanstvena dela: zgodovinski
spisi: Svedski narod (1832), SyWa Syl-
varum (1896) in naposlcd niegov
K"randiio.?n! f lozofski spis Modra knji-
ga (I90o/08), nr-kak breviarium uni-
versale, v katerem je Strindberg v
pesisi aforislični obliki podal izkustva
üvoj^ga bogi.r.ega duha na vseh pano-
gah človeških znanosti \\\ urnetnosti,
knjjßa. 0 kateri je sodil norve.^ki pes-
nik Nils Kiaer sledečo: »Velikansko
bogatejSa ku vsaka zbirka aforizmov
U novejStiga časa, kaotična kot koran,
st'dila ko Jezaija, polna apokrifnih re-
^i *o biblija,  zabavnej.Sa  ko vsak ro-
torej \z tuje države,   česar naše cb-
lastl zopet žal niso vldele.
In dasi je bila istočasno v Na-
rodnem domu prireditev v našem na-
rodnem življenju toli zaslužnega Slov.
plan, društva in v korist povzdigi na-
šega planinstva, sose na?,li nekteri SIo-
venci, ki so posetili samo nemško pri-
reditev v Unionu. Gospoda, to je vpra-
šanje principijelne važnosti! Ne bomo
pustili preko tega zlahka preiti na
diu-vni red, čeŠ iz gospodarskih ali
bogve kakih drugih razlogov treba It*
tudi na nemšks slavnosti. Tako de-
janje znači enostaviio kršenje nacl-
jonalnega takta in nacijonalne dolž-
nosli; poinenja skrunjen{e naše na-
roune fasti in nas izpostavija za-
hrbtnemu posmehovauju nemSklh
soiiiežianov nad našo otročjostjo in
kratkovidnostjo. Zakaj oni vedo,
kam streme. Oni vedo dobro skrivati
svoje želje po skorajSnji združitvi Av-
strije z Nemčijo, ki bo potem močna
dovolj, da izpolni vsenemSki program
»Mooruck bis Steinbrück !« in še dalje.
Samo mi tega ne uvidimo in smo
lahkoverni dovolj, da zaupamo njih
lepim besedam o lojalnosti in se damo
zazibati v sladke sanje z njihovim
klicem »heil Alexander!«
Neprijetno je, da se je prijola ta
irifluenca nacijonalne kratkovidnosti
mnogih naSih zasebnih krogov, ter
krogov r.okaterih naäih trgovskih in
gospodarskih podjetij. Neprijetno je, da
je infh.enca tidarila tudi v nekatere urad-
nifike vrste, kjer v rodbinah gocpo-
darijo zagrizene Nemke, ki so deluma
tako nestrpne, da niti ne reagiraio na
dvakratni slovenski pozdrav znanca,
pač pa takoj zelo prijazno na »kliss
die Hand!«. Toda eno povemo, da na
vodiJnih mestlh nasih uradov (bodisl
cfvflnlh, bodisi vojaSklh bod "si orož-
nlšklh!) ne bomo trp^ll Ijudi, ki so
okuSenl od ta 'nfluejicc. In t;ič nas
ne bo oviralo, tia v prihodnje vsakogar,
ki bo greSi? kafror tckrat proti raj-
eno^tavnejSirn principom nacijonalne
morale in nacijonalne dolznosti' ter se
udeležoval nemžkih očividno nacijonal-
nopropa^andnih prireditev, postavinio
na pranger pred vso naSo javnostjo.
Dokler ne pridejo Rakuschi, Zanggerii,
Putani in drugi na na5e slovenske
priroditve, nimn noboden izmed Sio-
vencyv na nemških ničesar iskatil
DogoäRi v Beogradu.
B e 0 g r a d, 17. jan. Protic je po-
šlai verifikacijskemu odborunovopisrno,
v katerem pravi, da se je menda nje-
govo zadnje krivo razumelo. On ne
odstopa, kot poslanec; odreka se
mandatu v niSkem okraju, obdrži pa
kruSovački pod pogoji, naznanjenimi v
prvem pismu (t. j. da mu ni treba pri-
seči.) Verifikacijski odbor bo 0 tern Se
sklepa!. Čuie se, da je Protič odkloni!
mesto predsednika radikalskega kluba.
Beograd. 17. jan. Veren svoje-
mu načelu, da se zveže tudi s hudičem,
snuje sedaj dr. Korošec zvezo musli-
manov, zajedničarjev in klerikalcev, ki
bi Stela krog 60 poslancev. V politič-
nih krogih ne verjamejo v uspeh tega
podjetja.
Beograd, 17. Jan. Demokratski
kiub je včeraj soglasno sklenil, da ne
pripusti spremembe prisege in da vztraja
pri določbah poslovnika glede večine.
Konference klubovih načelnikov se lo-
zadevno nadaljujejo.
Beograd, 17. jan. V dana§nji
seji konstituante jc prišlo v razpravo
vprašanje glede odbrenja mandatov ne-
jzvoljenih zastopnikov zasedenega oze-
mlja. ki nam pripade po rapallski po-
godbi. Min. preds. PaŠič je na vprašanje,
kakšno stališče zastopa vlada, izjavil,
da se bo pogodba itak v kratkem iz-
vrSila in si naj potem narod osvobo-
jenega ozemlja izvoli poslance po svoji
volji. Konstituanta je vzela PaSičevo
izjavo z odobrenjem na znanje. Pri-
liodnja seja se bo bavila z vprai5anjem
spremembe prisege.
Beograd, 17. jan. V duiiašnji
seji konstituante je b;l izvoljen odbor
za izpremembo poslovnika. Radikalsko-
demokratsko-musliinanska lista jo do-
bila 16, zemljoradnička 3 in socijali-
stična 1 odbornika. Dr. Koroščeve liste
predsednik dr. Ribar v smislu sedaj
veljavnega poslovnika ni pustil na
glasovanje,
Beograd, 18. jan. Juiri se vrši
ponovno pogajanje med Pašičem, Da-
vidovičem in Avramovičem zaradi vstopa
zemljoradnikov v vlado.
Beograd, 18. jan. V radikalnem
klubu je Pasic ob velikem odobravanju
nastopil proti Protičevi zahtevi, da se
morajo »za vsako ceno« pritegniti k
sodelovanju v vladi tudi klerikalci,
radičevci in komunisti. Ni dobro, koga
siliti, da naj stori nekaj, kar mu ne
prija.
P^'Ütiöne veste.
Komunističnep iprave za krvavo
rc-volucijo v Jtigosinvij] so ra/jvidne
med drugim tudi iz pistna, katero je
bilo zaplenjeno pri nekem Nikoli Ottu,
boljževiakem agentu \z Budinjpešte.
Adresirano je bilo na nekega dijeka na
Dunaju. V njem stoji med drugim: »Tu
(v Jugoslaviji) je voda Že toliko topla,
da se moremo umivati, zato priredimo
v noČi od 28. na 29. dec. v e 11 k
r d e č i pies.« Pri zasliSamu je Ott
prunaJ, dü ju z rdečim ples'om ruislil
komunistično  revolucijo.
Blokadn Reke je po naroulu rim«
ske vlade pronehala 16. tm. Promet z
Reko je normalen. Pregled potnih listov
in cariri'ska revizija se vrši na kolo-
dvoru v Matuljah. Odhod d'Annunzia z
Reke pričdkujejo vsak dan.
Volitve v Julijski Benečlji za ita-
lijanski parlarnent so blizu. Do 22. tm.
so razpoloženi volilni imeniki. Naši be-
gunci nimajo pravice glnsovanja. NaSi
rojaki v neodrešeni domoviiii  še  niso
man, ostrejša ko vfčina pamfieto;,
mistična ko kabala, ostroumno-iznajd-
Ijiva ko sholastična teologija, odkrito-
srCna ko Rousseaujeve prve Izpovedi,
strindbergovska v dobrern kot v slabem,
s pečatom njegovs brezpriinerne ixvir-
nosti, slednji stavek ko magično pismo
v tcmi bleščeče ~ taka je ta knjiga,
v kateri je veliki in Cudoviti pesnik
He enkrat obračunil s svojim časom
in oznanil svojo vero, razborito ko po-
tomec liitzenskega junaka.«
Poleg ogromnega bogastva nave-
denih del, ki bi že sama zadostovala,
da proslavijo njegovo ime kot enega
največjili svetovnih duhov, pa je na-
pis.-j] Strindberg ma lone za celo knji2-
nico dramatičnih del, ki si v zadnjem
času polagoma osvajajo vsa velika
svetovna gledalisča. V ieh dflih, ki sc
unietniSko sicer različne kakovosti, se
javlja vendar povsod pisateljev proni-
cavi, ostri, Ijuti duii, ki najfešče s
svojo brezobzirno analizo razkraja raz-
merje med spoloma, to holcstno pri-
vlačenje in odbijanje, se roga proti pri-
rodni ženski enianciplianosti. a irta
tudi origins]no gledant1 zgodovinske
profile in slika cele zgodovinske dobe
v širokih dimenzijah Vse njegove dra-
me razodtvajo tehuiko, ostro karak-
teristiko, zanimtv, kondenziran dialog,
njegov jezik,   ves   preobložen   z znan-
stvenimi termini, zveni trdo in neiz-
glajeno ter odmeva živ,. vroč ritem
resničnega nepotvorjenega življenia —
vrline, ki jih ne morejo odrekati Strind-
bergu ceio njegovi najzagrizenejSi na-
sprotniki, pa najsi nazivajo njegov
ustroj patološki ali kakorSen že koli.
Njegovč drame so: NapoČila je pornlad,
Nemimež, Mojster Olaf, Anno oseniin-
$tiridtset (Urame dvajsetletnika), 10-
mantični igrokazi (dramo tridesetletni-
ka), Skrivnost Gildtna, Gospa Margit,
Srečni Peter; drame SUrio'esetletnika:
Oče, Tovariši, Ljudje iz Hemsö-a, Klju-
<!i nebeSkega kraljestva, enodejankc:
Oospodična Julija. Upnik, Parija, Sa-
nium, MočnejSa, Vez, Igr.i z ognjem,
Pred smrtjo, Prvi opomin, Dtibet in
kredit, MaUriua Ijubezen; drame pet-
desetlotnika: V Damask (I., II. in III.
del); slavnostne igre: Advent, Velika
noc", 0 kresii; zgodovinske igre in ka-
rakteristike; Folkung, Engelbreht, Gu-
stav Wasa, Erih XIV, Gustav Adolf
(tridesfctietna vojna), Witt.enber5ki sla-
vec (Lutei), Kraljica Kristin»?, Kürel
XII, Gustav ill; sa.ijske igre: Nevesta-
kraijična, Laboclica, Sanjska igra in
končno dnime Sestaesctletnika: ko-
morni» igre Bliskavic«i, Pogorižče, So-
nata strrhoy in Pelikan. Očrtati in
pretehtati vsa ta dela, je sNar ob;>ime
monogrsfijo;   zakaj   v  Strindbcrgu  se
sklepali definitivno 0 volilni taktiki.
Upamo, da bodo v celem ozemlju na-
stopili enotno in kompaktno samo kot
Jugoslovan».
V Istro pošilja italijanska šolska
oblast učitelje, ki niti besede ne znaio
hrvatski. V popolncma hrvatsko vas
Rakalj sta bila poslana dva Italijana-
učitelja \z Sicilije. N?-rod pa pravi. da
ne bo dopuslil izvršiti zločina nad svojo
deco.
lzvedba rapal'ske pogodbe se
ne odgcdi, knkor je bilo čitati v listih.
Italijanskn vl?ida ni imela namenn. sta-
viti kak predlog. Nasprotno je min.
predsc!n.'k Giolliti izjavil, da se eva-
kuacija izvrSi takoj po izmeni ratifi-
kacijskih listin.
Avstrljska vlada se je i-.iasom
poročil odločila, da v slučaju, če ententa
ne bi odpomogla financnim težkočam
Avstrije, izroči upravo države v roke
reparacijske komisije.
Revizija mlrovne pogodbe s Tur-
Čljo  se  bo  glasom  poročil  \z  Pariza
zrcalijo vsa kulturna in idejna strem-
ljenja cele dobe, cele generacije, Liki
najrahločutneiži apnrat je zajel njegov
duh vsa gibanja, vse pukrete, sleherni
razmah in vsako Urizo, ki jo je rodil
in izzval Cas. Idejno In poJitično je
sodoživljal slednjo smer, ki se je ja-
viia, bil je socijalist in altruist, libe-
ralen individualist, pieiist in ateist,
mistik in racijonalist. Najhi?terogenej§e
črte se križajo v njegovt psihl, se do-
tikajo in spajajo v njegovi kaotični
osebnosti. Predvsem pa je bil mož in
najaktualnejši duh svoje dobe.
In v torn je tičala njegova usodna
tragika. Da je bil mož tako izrazit,
subjektiven in enostranski rno§ki tip
in pa, da je bil tako aktualen duh.
Vse do današnjih tini je bil Strindberg
za Evrofjo predvsem si3nzacija. Zaslo-
vel je po svojom mizeginstvu, svojem
sovraStvu do žensk. To je bilo nespo-
razuniljenje in v tern je tičala trPgika
njegovega umetniSkega deia. Zakaj
umetniku ni nikoli do sfinzacije, ki je
išce le iiitist, da privabi publiko k sebi
in svojernu rnalovrednemu delu, umet-
nik stoji vedno, najsi korenini 5e tako
globoko v svoji dcb:, izven vsake »31-
terarne Sole«, '?ven vsch gesel, iaven
vsake mode. Nje&ov poklic je tisoč-
krat globJji: da ohrazuje in oblikuje
življenje  ter  ga  stoj-niujfi,   ki   živi  v
btrao 2.
»NOVA   DODA«
Štev. 9.
izvrSila v najkrajšem času. Čuje se,
da se izvrSita med drugim dve važni
spremembi: Bolgarska dobi Dedeagač
in Kavalo, torej pristop na Egejsko
morje, Solun pa bi se izročil v posest
Jugoslaviji. Slednji osnovi ostro na-
sprotuje ltalija.
Iz Perzije poroča francoski list
»Figaro«, da se je šah odrekel prestolu
in da je v kratkem pričakovati sestave
perzijske sovjetske vlade.
Iz Korotana.
NeinŠki  teror   na Koroškem   §e
ni prav nič popustil, nasprotno je ved-
no huji. Slovenski duhovniki no smejo
v Solo, ker so oiroci nahujskani od
nemSkih starSev, da takoj zapusle So-
lo, če pride slovenski katehet. Vsak
nemčur je oborožen. Neprestano se
vrše nemčurska zborovanja in hujska-
nja proti Slovencem. Vrši se tajna
mobilizacija nemčurjev, Zavednim Slo-
vencem žugajo, da jih ubijejo, če ne
zapuste dežele.
Mariborske novice.
V prcdzadnjem porotuem zase-
danju je bil obsojen na 5 let težke
ječe stavbenik Dengg iz Ptuja. Ker pa
je med porotniki sedel eden, ki je za-
stopal svojega očeta, kar je nedopustno,
je la razsodba razveljavljena in pride
slučaj   na  spomlad zopet pred poroto.
Sestanek jugoslovansklh novi-
narjev se namerava vršiti v Mariboru
ob priliki otvoritve grajske k'eti.
Javna bolnlca v Mariboru je
zadnji fas tako prenapolnjena, da mo-
rajo bolnike zavračati.
Kroglo v srce pognal si je v Ma-
riboru v Jenkovi ulici 55-letni vdovec
Anton Rokavec, meSetar z zemlj«SLi.
Vzrok je baje neozdravljiva bolezen.
Na marlborskl vadnici so ukinili
pouk v srbohrvaščini, ciasi je za vse
Sole obvezen. Upamo, da bo ministr-
stvo prosvete krivce primertio po-
učilo.
Ptujske novice.
Ptujski okrajnf zastop je v seji-
13, tm. soglasno skleni), da pristopi k
garancijskeniu sindikatu za napravo
električne napeljave v uravski dolini
in da jamči za pokritje delniSke glav-
nice v. f.neskom 13/4 milijona kron,
Pokazal je s tern razumevanjc za ve-
liko gospodar<>',<o nalogo. Upati je, da
store ist.o tudi ostali okraji.
Podpore za dljake. Ptujski okraj-
ni zastop ja dolof.il več gtipendij ozir.
podpor za dijake na gimnaziji, učite-
IjiSC» in obiskovalce kmetijskih in vi-
norejskih Sol. Tudi to je deio za kul-
turni napredeic.
Nakup šolsklli kojJg za revne
goiarje je sklenil sosvel okrajnega za-
stopa v Ptuiu tcr dai v to svrno okraj-
nemu šolskemu svetu v Pluju 10.000
kron na razpolago
Celjsfce itirafoe-
lx poštne sluZbe. Za poStne vigje
pficijale   II.  r. so»imenovani   v  Celju
njem postoterjeno in potisočerjeno.
Zato bo še le' bodočnost pravičneje
in pogteneje preocenila in presodila
Strindberga , . .
In  tako  vidim v Avgustu Strind-
bergu  kot  človeku   in kot duhu,   kot
vstvarjajočem  umetniku   in   kot   ra.z-
glabliajočem mislecu  —  glasnika bo-
doCih pokolenj,   Vse  hjokovo zunanje
Zi'vljenje,  ta  strašna »romantika« mo-
.dernega Cloveka, vsa njegova notranja
.drspozicija, te nečuvcne duScvne borbe,
stopnjevane vČasi  do blaznosti, razne-
žene   v   deviški   čistosti   brezmadežne
ljubezni,   razviharjene   v   paroksizmili
nabruhanega  sovraštva,   izkričaniga v
svet   v   elementarnl,   včasi   naravnost
neartikulirani   govorici   pračloveka,   z
bolestno    grotesko    do    solz   težkega
smeba,  s svojim vekcmaj žejnim, ve-
komaj   nepotešenim   duhom,  izumitelj
novlh vrednot, iskalec novih  svojih
potov v znanostih in umetnostih,  Ijuti
razkrinkovalec starih podedovanih laži,
i'dej in oblik,  borec z bogom  in liud-
mi,   največji   in   najiskrenejSi  prijatelj
moža   in  vsega,  kar je inoSko, smelo
in odkrito — to je zame simbol-pred-
hodnik  novega  bodočega  človeka,  ti-
stega,  ki  pride  za nami,   iščočo,   ne~
orientirano deco razpadajoče in že na-
pol razpadle dobe.          Fran Albrecht.
(»Gledališki list«.)
Andrej Anžovar, Kail Mlakar in Vale-
rijan Mayer.
Jasna beseda. Prejeli smo: Z
zadnjo notico pod tern naslovom ste
zadeli v črno. Treba pripomniti Še na-
ravnost suženjsko obnažanje napram
takozvanim Ni?mcem v nekaterih naših
uradih, kjer Vam puste statt deset slo-
venskih strank, same da se globoUo
poklonijo kakemu doSlemu nemškemu
velikašu in pričnejo s ponižnim »habe
die Ehre!« velik disput, na katcrega
čakajo slovenske stranke navadna
muČno dolgo. AM je potem čuda, če
kak tak nemškutarski zagrizonec za-
vednemu slovenskemu uradniku, ki
principijelno govori slovenski z vsa-
komur, o katerem vč, da zna slovenski,
zabrusi v obraz, da pri vseh drugih
uradih govore ž njim nemški?! Da, da,
človek vedno bolj dobiva utis, da še
nismo prešli iz avstrijske mentalitete
v jugoslovansko. In vendar to brezpo-
gojno moramo, pa Če tudi z žrtvo-
vanjem nekateiih nilačnežev.
Proračnn mesta Ce'ja. V nestetih
sejah je finančni odsek mestnega so-
sveta pretresoval ftnsncno stanje mest-
ne občine in sestavil proračun za leto
1921. Plenarna seja mestnega sosveta
dne 18. tm. je vsled nekega odloka
deželne vlade o dopustnosti višine
obč. naklad na vino in pivo morali žal
prorafun skoro popolnoma predruga-
čiti. Posrečilo se je doseči ravno-
težje med dohodki in izdatki brez zvi-
šanja doklad na realne davke, brez
zviSanja vodarine in najenininskega
vinarja. Proračun s katerim se bomo
podrobneje bavili v prihodnji Številki,
je od včeraj 19. tm. skozi 14 dni
razpoložen. Da ne bo koncem leta
zopet kakih neumestnih protestov, po-
zivamo vse interesente, da si proročun
ogledajo in svoje pritožbe sedaj izroče.
Celjska javna bolnlca izkazuje
te dni izredno visoko stanje bolnikov,
krog 250.
3 slučaji koz so se, kakor izve-
mo, pojaviü v Gaberjih. Deio višjega
okr. zdravnika g. dr. Verčona se je
v zadnjem času tako silno pomnožilo,
da mil je začasuo kot pomočnik do-
deljen g. sekundarij dr. Rak.
Novo kopallšče ob levem bre^u
Savinje, nasproti moslnim kopališčeni
na desnem bregu, postavi jetos mestna
občina in je tozadevni ziiesek vpo-
st'avljen v proraam.
Hudobnost iiašlh nemškutarjev
je zopet razvidna iz dejstva, da trosijo
s prozornim namenom po mestu go-
vorico. da je prejSr.ji nemäki občinski
odbor zapustil v blagajni 1 V2 milijona
gotovine. Nasproti termi govoriCenju
konštatiramo, da je bila mestna bla-
gajna ob prevzetju skorodane yrazn?.,
pač pa so nam vrli nemški obCinski
gospodarji zapnstili blizu 10 milijonov
dolga. Taka je resnica.
Ljudsko Štetje se izvrgl koncem
tega meseca- V smislu vladne naredbe
je bil za mesto Celje v seji mestnega
sosveta izvoljen popisni odbor. v ka-
terem so gg. Sedlar (predsednik), Koren
in Cestnik.
Novi poslovodja rnestne elek-
trarne g. Mihorka je nastopil svoio
službo. Mož je priznano prvovrstna mo?,
ki bo — upamo — vodil mestno elek-
trarno v najlepšem redu. Želimo tudi,
da izgine Svabčarenje v krogih neka-
terih uslužbencev tega podjetja.
Za mestno pllnarno je dobilo me-
sto po daljših mukah včeraj 2 voza
premoga iz Stranic in upamo, da prične
plinarna danes zopet z obratom.
Gtede slclcnjene prodaje mestnih
his se razburjajo predvsem razni nem-
škutarski nezadovoljneži s Cillierco na
čelu. Da obCinstvo vidi neupraviCenost
tega razburjanja, bodi sledeče kongta-
tirano: Vse mestne hi5e nesejo danes
Ietno krog 50000 K najemnine; toliko
obresti dobi mestna občina, če proda
le eno desetino svojih his. Na drugi-
strani: najemnina za grofijo znaša 6000
K, mesto pa izda samo za popravila
Ietno do 7000 K. V novi pogodbi se
bo najemnina pač zvišala, vendar vsa
sedaj dopustna zviSanja ne morejo
mestu dati takih dohodkov, ki bi mogli
opravičevati, da cstane mesto lastnik
neštetih his in realitet, ki jih je prej-
šnja nemgka uprava nakupila, samo
da ne bi bile prišle v slovenske roke.
Za Dijaški dom v Celju je po-
daril g. dr. Vladimir Mogilnicki, zdrav-
nik v St. Jurju ob j. žei., v spomin
na umtlega sina Romana, drugošolca
na celjski gimnaziji, 1000 K.
Za  Dijaško kuhlnjo   je   podarlla
rodbina trgovca Karlovška na Lavi
namesto venca na krsto gosp. Armina
Gradišnika 100 K.
Prosveta.
Me si in o gleela -sfee w Celju,
V torek, dne 25. tm. se vrši v našem
gledališču premijera znamenite Strind-
bergove žaloigre »Oče« in sicer v abo-
nernent.
Mark Twain : Mali klatež Tom
Sawyer. Založnižtvo »Omladine« v
Ljubljani. 224 strani. Cena broš. 26 K,
vez. 32 K. Ali naj slavnega pisatelja
še posebej priporočamo? Knjiga je pi-
sana tako živo, da vidite dogodke pred
seboj kakor iz življenja izklesane. —
Prevod je lep.
»Jadranka«. Glasilo zavednega
ženstva. lzšla je 1. Stevilka. Vsebina
Naša svrha. - Marica Gregoričeva
Razglednica (Crtica). - Gracijanova
Rodtiemu jeziku (pesem). — Vzgoii-
teljica : Vzgojne dolžnosti. — Puškin
— Stepančičeva: Zamet. — Rodoljubka;
Posnemajmo dobre nauke. — italska
Slovenka: Resignacija. — Izhaja v
Trstu (L Mirkova, ul. Boccaccio 19).
Cena Ietno 10 Mr, posamezna številka
80 st.
Jugoslavenska njiva. God. V.,
broj. 1. Znamenita politično-, gospo-
darsko in kulturno-znanstvena revija.
Izhaja vsak teden na 16 straneh. Ce-
loietna naročnina 40 din. (160 K).
»Akademija«, ljudsko izobra?.e-
valno društvo v Ljubljani, je obnovila
svoje kulturno deio. Na občnem zboru
10. tm. je bil izvoljen predsednikom
dr. Vladimir Knaflič. DruSlvo prične s
prvo sezijo približno 20 predavanj pri-
četkom "februarja. V jeseni priredi
drugtvo celo vrsto tečajev iz strck, ki
morajo zanimati vsakega državljana.
Posebno pozornost hočc posvečati go-
spodarskim, državnim, umetniškim,
kulturnozgodovinskim in socijalnim
vpraganjem. Raztegniti hoče delovanje
čez celo Slovenijo. Članarina je Ietno
10 kron.
EM. LILEK.
Razmotrivaiija o  aktu-
aliiih državnih in ustav-
nih vprašanjih.
(Dalje.)
2. Drzavne obllke.
Po Machiavelli-ju (0. 1500 po Kr.)
delimo države v mo na r h i j e in   re-
publike,   in   to   po   tern,   da-li  je v
državi merodajna samo volja   e n e 0-
sebe ali pa več oseb,  da-It velja kot
najvigja državna volja sämo ena fizična
volfa ali pa ena juristična kot sinteza
več fizičnih volj. Glede prav tie pod-
lage vladarske vlasti, to je glede vpra-
šanja: kdo je podelii vladarju pravo do
vlade? razlikuiemo teokvstijo,   volilno
ntonarhijo, dedno nionarhijo in tiranijo.
V teokratiji (vladanje boga) je viadar
samo n»mestnik božji. Stare orijentalne
drZave so bile veüjim delom teokratije,
•n. pr. Eglpt, ''""ajsko   cavstvo,   Izrael ;
pri Izraelcih ali Židih je bil bo.y; Jahve
pravi državni   gbvar.    Dandanes   ima
Japan Se celo po svoji prvi   konstitu-
ciii iz leta   1889  teokratsko   urejenje,
ker v njej se imenuje car »tenno«, to
je »nebeäki   car«.    Tudi   srednjeveski
Srbi so bili teokratskih nazorov.    Car
Dušan   zove   se   sarn »svetorodni«, a
svoje   carstvo   »sveto«.    Ostanek   teh
nazorov še leži v  sedanjem   naslovii:
»KraU po božji milosti in narodni
volii«. Volilna monarhija je bilo srednje-
veško    nemgko.   kraljestvo,    odnosno
rimsko carstvo nemSke nacije do svoje
propasti leta 1806 in Ogrska  do   leta
1687. Danes imamo samo dedne   mo-
narhije.    V tej se jemlje viadar samo
iz ene obitelji ali dinastije.  Tiranija se
zove z lastnim nasiljem prisvojeno go-
spodarstvo nad državo.
Po obsegu vladarjeve oblasti raz-
likujemo monarhije z neomejeno
in z omejeno oblastjo. V prvo vrsto
spadajo t. zv. despotija in antokratije;
v despotiji vlada viadar po svoji samo-
volji, v autokratiji ali absolutni mo-
narhiji pa se drži po tnogočnosti pra-
vnega čuvstva svojega naroda. Monar-
hije z omejeno oblastjo vladarjevo so:
a)  stanovska monarhija, v ka-
teri  ie viadar vezan na privolcnje sta-
nov   (plemstva,   duhovniStva   in   me-
Sčanstva);                           ..
b)  ustavna monarhija ;
c)    konstitucijonelna    mo-
narhija s premočjo vladarja ;
č) pariamentarna monarhija,
v kateri se jemlje ministrstvo iz ve-
čine parlamcnta in v !:ateri je parla-
tnent pravi zakoncdajec, če ima tudi
viadar formelno pravo saukcije za vsak
zakon. Ali v resnici poseduje monarh
v parlamentarni monarhiji samo pravo
vcta. (Kako so vr5i to pravo na An-
gle?5k?m in NorveSkem, 0 tern sem že
pisal v »Novi Dobi« 4. novernbra 1920).
Parlamentarno vladavino so prejeli od
Angležev Belgija, Grška, ltalija, Nor-
veška in druge.
Republikanske državne oblike so;
1.  a ristokrac ija,   ako   vlada
eel plemiški stan;
2.  0 1 i g a r h i j a, ako vladajo samo
neke plemiSke obitelji;
3.  t i m ok racij a ,    ako    vladajo
bogata5i ali ngledne uradriiške obitelji
(time — cast, služba);
4.  0 h 10 k r a c i j a , aka vlada pro-
lefarijat, t. j. brezposestni del  naroda;
5.  s t a n o v s k a r e p u b 1 i k a, ako
upravljaio   državo   zastopniki   stanov;
6.    demokraci ja,    ako   imajo
pristcp k državni vlasti vsi državljani
brez razlike roda, stana, imetja.
Ta zadnja more biti:
a)  cist a demokraciia,
b)     reprezentativna    demo-
kraci ja.
Stare grške in rimska republika,
arislokratska kakor demokratska, niso
po^navale reprezentativnega sistema.
Dandanes najdemo čisto demokracijo
samo v šestih gvicarskih kantonih, ki
Se morejo obdržati to državno obliko
zaradi svojega malogtevilnega prebi-
valstva in majhnega zemljigčnega ob-
sega. Od teh kantonov imata Nidwalden
in Innerhoden samo ckrog 13.000. Ob-
walden okrog 15.000, Uri okrog 17.500,
Glarus okrog 34.000 in Ausserrhoden
okrog 55.000 prebivalcev.
Samo zadnji kanton je gostejše
obljuden kakor na§ Maribor.
Aristotel (t 322 pred Kr.) raz.likuje
tri pravilne državne oblike in tri iz-
rocike: kraljestvo, aristokracijo (vlado
najboijih, naiimenitnejših) in politijo
(ali ustavno ljudsko vlado), a. kot nji-
hove izrodke: tirauido, oligarhijo in
demokracijo (boije bi bilo reči »ohlo-
kracijo«; ta beseda je sestavljena od
grškega ohios = volhos = lat. vul-
gUS z±l nem. volk = si. polk in gr§k.
glagola kratejn = vladati).
(Dalje prih.).
Sokolstvo.
Občr.i 2sbos* ctti;.s^</|;a ^t>-
kola se vrši v nedeijo 23. t, in. ob
10. uri dopoldne v telovadnlci, na
kar članstvo ponovno opozarjamo. — ¦
Društ.vo je prejul« 50 I/.vouiiv Sukol-
skega koiedarja za leto 1921. Izvod
stane lö K in se dobi pri druStvenem
tajniku. — V soboto, 22. januarja, ob
6. uri zvečer odborova seja Sokula v
Čitalnici v Narodnem dom«.
Telovadno društvo Sokol v O-
plotnlcl priredi dne 23. in 30. tm. ob
4. uri popoldne v prostorih g. Kunejeve
igro »Župar.ova Micka«. Ker je čisti
dobi(!ek namenjen za zgradbo Sokol-
skega doma, se preplačila hvaležno
sprejemajo. Zanimanje za igro je vse-
stransko, samo večjih prostorov nam
manjka.
Obrtni vestnik-
Vransko. V nedeljo 16. janiiarja
se je vršil v gostilni pri Stancerju
obrtni shod, na katercm se je usta-
novilo »Obrtno društvo na Vranskem«.
Predsedoval je shodu g. Vinko Pra-
protnik. V odbor so sc izvoiili siedet»
gospodje: Praprotnik Vinko (Vransko),
predsednik; Wagner Franjo (Št. Jur ob
Taboru), podpredsednik; Golob Ivan
(Vransko), Kolar Josip (Vransko), Ko-
run Franc (Gomilsko). Mandlc Franio
(Št. Jur ob Tab.), Mlinar Ivan (Mot-
nik), Ocvirk Franjo (Vransko), ZdolSek
Karol (Vransko), odborniki; Banov§ek
Konrad (Vransko), predsednik razso
dišča; Janežič Avgust (Prekopa), Pod-
bregar Karol (Tešova), pregledovalca
raCunov. ~ Na shodu je predaval kot
delegat Obceslovenskega obrtnega dni-
gtva celjskej<a g. Založnik 0 pomenu
obrtnih društvenih organizacij in žel
za svoia Izvajanja mnogo odobravanja.
Shod je Ml prav dobro obisVa.n ir
dokazuje živo potrebo ustanavijanja
obrtnih društev. Pristopilo je takoj iz-
vanredno veliko Stevilo člancv ;n je
pričakovati, &a bo to društvo ena na;~
Liev. 9
»ft 0 V A   I10BA«
StrsiH b.
delavnejših slovenskih obrtniških or-
ganizacij. O shodu bodemo še spre-
Rovoriii.
Turistika in sport
Hrvat-ko   planiiisko   liruSivo   s
sedežem v Zagrebu je glasom sklepa
na zadnjem občnein zboru razt?gnilo
svoje delovanje na celokupno o/emlje
kraljevine SliS. Članov ima 2000. V
kratkoin zaene graditi planinske koče
na Kišnjaku, na Velcbitu in na Viso-
¦Čici pri GospiČu. Planinsko kočo na
•Sljemenu so preuredili. Lani je izdalo
drustvo štiri knjižice o planinskih po-
teh na severnern Velebitu, Senjski Bili,
Senjski Dragi, Sijemenu in v Gorskem
kotaru.
22 francoskilt nogometnih igral-
cev je povabljenih od srbskega nogo-
metnega saveza, da napravijo v Srbiji
tumeio v propagandne svrhe.
Nemški nogometnl save/ je gtel
leta 1900 86 dniSiev s 4000 člani, le-
ta 1920 pa 3600 društev z 450.000
člani,
Švedska zimska konkureiica,
katero priredi kraljevi švedski avto-
mobilni klub vsako leto, se vrSi 22.
tm. na progi Stockholm — Göteborg-
Stockholm.
Dnevna kronika«
Poziv beguncem! Vsi oni begunci,
ki se Se nameravajo vrniti v svojo
predvojno bivaliSče in reflektirajo pri
tem na brezplačno vožnjo, naj se
č i m p r e j pismeno ali ustno javijo pri
ok rain em glavarstvu (politični ekspo-
ziturj) svojega sedan jega bivališča.
Urad za zašfito beguncev bo skušal
na podlagi ten prijav izposlovati pri
centrahii vladi zanje brezplačno vožnjo
do državne meje. Na prijave po 10. febr.
se ne bo oziral.
Sljajno boljäeviäkogospodarslvo.
Novi ruski komisar za. prompt Jemu-
Sanov je po poročilu »Volje Rossiji«
izjavil, da Se dolgo ni misliti na de-
»»liiitarizacljo de'a zlasti na železnicah.
^pravni aparat je v primeri z l. 1913
<(o 1916 trikrat veCji. produktivnost
dela pa trikrat rmmjSa. Na 10 delav-
cev odpadejo 3 nadzorniki ali koman-
danti.
Dru&tvo  novinarjev v Ljubljani
Je na občnem zboru 16. tm. izvoülo
Predsodnikom Fr. Smodeja, glavnega
llrednika »Slovenca«.
Prvi razred na železnicah so
odpravili na Čežkoslovagkem, ker se
je v nje-m vozilo premalo potnikov.
V demokratični Ameriki imajo na vseh
progah snmo en razred.
24 jugoslovanskih časopfsov \z~
haja sedaj v Ameriki.
Vsa društva in kullunie ustanove
v Jugoslav!.]! pros"i glavno uredmštvo
»Aimanaha kraljevine SHS<*, <ia nemu-
doma pošljejo zaprosene podatko, če
ttgft že niso. [Da se olajäa de!o, prosi
ureduiStvo samo za siedete podatke:
toCno ime in naslov; število članov
(vsaj pribüzno) ;.in Le kake druge in-
teresantne podatke. Podatki se lahko
poSljejo tudi na dopisn^ci na naslov:
Glavno uredniSivo »Almanaha«, trgo-
vačko-zanatlijska komora, Novi Sad.
Nesramen nemSki letak, je raz-
širjen tudi po Jugoslaviji (saj v Mari-
boru celo zavijajo klobase vanjl), ki
"je namenjen nemSkim in nemCurskim
rradnikom, učiteljern, trgovcem in
obrlnikom v r»aSi državi. Letak govori
o '»nasilni politiki Jugoslovanov«, ki
»imajo proti vsej pravici zasedene po-
krajine južne Štajerske in Koroške«.
»Reke nedolžne krvi« -- pravi lažnivi
lelak ~ »so ?.e potekle in 5e vedno
.fte s\\š\ o novih nasHsivih in grozo-
dejstvih« Seveda zahteva svobodno
nemŠko Staiersko, svobodno Kočevsko,
svobodno Koroško itd. Med drugimi
nosi   letak  tudi podpis Rih. Marckhla.
Tudi Italijanl ga ne marajo!
Koga? I no, dr. SuSteršiča! iProsil je
italijansko vlado za dovoljenje, da bi
se naselil kot ;odvetnilc v Ajdovščini.
Vsled odločne odklonitve odvetniške
zbornice- jc italijanska vlada prošnjo
dr. ŠuSterSiča kot znanega habsbur-
govskega agitatorja odklonila. Naseliti
se ne sme na ozemlju Primorju ne
kot odvetnik ne kot zasebnik. »Jutro«
poroča, da je ŠušterSičeva žena za-
prosila v Ljubljani za dovoljenje, da
se nsseli v Ljubljani.
Pri llkvidadjl Avstro - ogrske
banke bi nas radi prefrigani Avstrijci
opeharili. Postavili so se na stališče,
^a  še  rnora velik del zlata,  ki ga 5e
ima banka, re;ervirati akcijonarjem,
ker bi Avstrija potem mogla s tem
zlatom ustanoviti novo novfano banko,
v
Cehi in Jugoslovani pa seveda zahte-
vajo, da se mora zlato v smislu sen-
žermenske pogodbe razdeliti med na-
sledstvene države v sorazmerju z
množino bankovcev, ki so se ob Času
žigosanja nahajali v posameznih dr-
žavah. viugoslavija bi imela dobiti pri-
lično 35 milijonov zlatih kron.
Za zgradbo žerske bolnice v
Beogradu. Ameriške in škotske žene
so potom zdravntc dr. Rozalije Morton
in dr. Elize Engiis poklonile društvii
beograjvkih ženskih zdravnic ogromno
in dragoceno opremo (kirnrgično orodje,
Röntgenov aparat, mikroskope itd.) za
Žensko bolnico s 150—200 posteljami.
Ta bolnica naj se zgradi v Beogradu
in zveže s 5o!o za bolniške strežnice
in dojilje.
General Malster je bil od češko-
slovažke republike odlikovan z vojnim
križcem.
Bankerot Avstrije je imel nasto-
piti danes 20. tm. Tako so se glasila
zadnje dni razna prerokovanja. Ne
vemo v trenutku, ko to pišemo, če so
se izpolnila, eno pa je gotovo :
vkljub skrajnim naporom avstrijske
vlade, da dvi^ne kurz avstr. kroni, se
to ni posrečilo, ampak avstr. krona
neprestano pada. Francija pa vendar
dela z vso silo na to, da se Avstrija
vzdrži. Boji se njene združitve z Nem-
čijo in kot posledico tega nove vojne
čez 10 ali 20 let.
Glede štajerske meje med Ko-
roško in Muro se je dosogel med ju-
goslovansko in avstnjsko delegacijo
popolen sporazum. Ob Muri se nada-
ljuje delo tehničnega osobja.
Župnik dr. JančiČ obtožen. Na
zadnji dopis iz Št. Petra lahko danes
poročamo, da je gentpeterski župnik
dr. Jančič zaradi znanih volilnih sle-
parij od državnega pravdnižtva obtožen.
D o p i s i.
Žalec. Ložničani igrajo v nedeljo
23. januarja zvečer v Roblekovi dvo-
rani »Miklovo Zalo«.                    (k)
Žalec. (Šahovski tnrnir). V četrtok,
dne 20. prosfnra ob 14. uri otvarja
»Šahovski khib« v Žalcu svoj II. 5a-
hovski turnir, ki obela biti prav zani-
rniv. PriglaSer.ih je 2e precej Šahovskih
mojstrov — kar izvemo iz kiubove
poslovaliiice — ter je kljub velikcmu
ponianjkanju stanovanj v naŠem trgu
že «.krbljeno za udobuo bivatije milih
in dragili nam gosiov. Vzlic tetnu dej-
stvu vlada v domačih Sahovskih vrstah
opravičcna Jiervoznosr. Obstoječe pleša
se vc*ajo, nove so na vrdiku, äahovske
f,;gure izgubljajo polagoma svojo pr-
votno okusno obliko, trer.ira se noČ
in dan, da bo moialni uspeh večji v
prihodnjih slaviiostnih dneh. Za ša-
liovske prvake je pripravljenih troje
dragoccMiih darii. Predvsem žčlimo se-
veda domačim ^ahistom najfepši uspeh,
ki ne more izostati z ozirom na vztrajne
in heumorne priprave. Prosimo jih pa
zajedno, nnj nikar ne pozabijo tudi
diugili lokalnih kuiturnih potreb.
Gasilno dru5tvo v Braslovčah
priredi v nedeljo, dne 23. prosinca
redni občni zbor ob 15. uri v gostilni
Marije Gradt.                                (k)
Čitalnica v Brežicah priredi na
Svečniao dne 2. februarja v veliki dvo-
rani Narodnega doma plesni venüek;
pred plesom od 8.—9. ure koncert vo-
jaške godbe \z Zagreba. K obilni ude-
ležbi vabi odbor.                          (k)
!z Optotnice. Dne 9. t. m. se je
vrAii občni zbor tukajSnje požarne
brambe mirno in dostojno, kljub temu
da se je od neke strani pripravljal
tajni napad na brezstrankarsko društvo,
kakor je na^a bramba. Izvoljeni so bili
sledeči tovariši: Franc Petelinšek, na-
čelnik; Franc Kvas, namestnik; Ivan
Paulič, tajnik; Ferdo Rahle, namestnik;
Franc Obrul, vodja plezalcev; Anton
Sternad, namestnik; Maks Leskovar,
vodja brizgalnice; Ivan Leskovar, na-
mestnik; Anton Javornik, orodjar; Ig.
Lesjak, Anton Flor in Simon Čuk, od-
borniki; Jožef Vivod in Ivan Wachter,
namestnika. Ž« imena izvoljenih od-
bornikov jamčijo, da bode druStvo iz-
vrstno napredovalo; za našo zapuščeno
Oplotnifo je velikega pomena, da so
se začeli naSi mladi posestniki tudi
zanimati za požarno biambo.
Od Sp. Sv. Kungote poročajo o
morilcu Eferlu, da najbrže ni pobegnil
v Avstrijo,  ampak  se  skriva pri raz-
nih ljndeh, ki jim grozi s smrtjo, če
ga izdajo. Druge vesti zopet pravijo,
da je pri pobegu v Avstrijo ustrelil
dva orožnika; ne ve se, ali naša, ali
avstrijska.
Narodno gospodarstvo.
Izplač.vanje kuponov delnic Ja-
drancke banke. Radi doslej še nere-
Senih finančnih vpra§anj med našo
državo in kraljevino ltalijo je Jadranski
banki vsled njenega poslovanja, ki se
raztcza na ozemlje obeh držav, nemo-
goče objaviti bilanco za poslovna leta
1918 in 1919. Ker pa Jadranska banka
Želi, da ugodi izraženim željam, kolikor
je to rnogoie, je sklenil upravni svet,
da banka trkoj izplača svojim delni-
čarjem za leti 1918 in 1919 na račun
dividende: 1. za leto 1918 na račun
dividende iznos po 40 K, oziroma Lit.
8 za delnice cd Stev. 1—75.000, 2. za
leto 1919 na račun dividende iznos
50 K, oziroma Lit. 10 za delnice od
gtev. 1—75 000 Navedeni iznosi se
bodo izplačevali počengi od 25. janu-
arja 1921 pri vseh podružnicah Ja-
dranske banke in to na način, da se
bodo pri izplačilu predloženi kuporii
pretiskav?«li s posebno štampiljko in
potem vračali strankam. Podrnžnice v
zasedendtn ozemlju in na Dunaju bodo
izplačcvale ä conto dividende samo če
jim bode prcdočena delnica.             72
Produkclja mineralnJh vod v na§i
državi je padla za 30 odstotkov. Vzrok
temu je zmsnjšanie konzuma vsled
visoko tioSarine (80 vinarjev pri litru).
Žlgosanje avstrljske rente. Mi
nistrstvo financ je izdalo naredbo, da
se avstrijske rente izza pred vojne, ki
so doslej ostaie nežigosane, morejo
predložiti v žigosanje še do 19. marca
1921. To žigosanje se bo vržilo v Za-
grebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu, No-
vem Sadu in pri glavni direkciji dr-
žavnih dolgov.
Prva jugoslovanska ivornlca
glavnikov se je ustanovila v Karlovcu.
Izdela na dan 50-60 tucatcv razno-
vrstnih glavnikov.
Lesnoindustrijsko podjetje Eisler
in Örtlich v Zavidovicih v Bosni, po-
leg Štajnbajsovega največje podjetje
te vrste, ie nacijonalizirano. Država
dobi v roke 25 odstotkov delnic.
Srfcbrna krona je danes z ozirom
na londonske cene vredna 11 papir-
natih kron. V Italiji se plačuje po
dve !iri.
Gradivo za trgovsko pogodbo
z Itaiijo nabira Ijubljanska trgovska
in obrtna zbornica in je že pričela z
urejevanjem gradiva. Za 17. januarja
skliaije pred končno redakcijo ponovno
zborovanje interesentov.
Novlh delnic Narodne banke SHS
se je od 40.000 podpisalo samo 10.000,
od tega polovica v področju Siovenije
in llrvatske. Vzrok neuspeha je v tem,
ker so se delnice po 1400 K dražje
prodajace nego notirajo na beograjski
borzi.
Koneesijoniranje delniškili družb
v Jiiftoslaviji bo v smislu naredbe,
ki jo je izdelalo finančno ministrstvo
za celo državo, odslej spadalo v delo-
krog trgovinskega ministrstva.
Tržaškim podružnicam jugosiov.
bank je generalni komisar za Julijsko
Benečijo dovolii poslovanje v Trstu.
Voditi morajo posebne račune, da se
vedno lahko ugotovi, koliko denarja
so prejele iz inozemstva.
Premogovnike v Istri je trbo-
veljska družba prodala neki italijanski
družbi.
Anketa o kmetijskih Sol all v
Sloveniji se je vrSila te dni pri po-
verjenigtvu za kmetijstvo. Soglasno fo
bili sprejeti predlogi za ustanovitev
srednjG kmetijske sole v Mariboru in
nižjih kmetijskih 5ol v Prekmnrju in
na Gorenjskem.
Borza 13. januavja.
Zagreb: Berlin 234—236, Italija 516—
518, London 550— 555, Newyork (vezano, ček)
148-150, Pariz 906-910, Praga 182—190,
Svica 2300-2350, Dunaj 19.35-19.50. Valu-
te:  dolarji 14'-147.50, avstr.   krone 0—20,
franc, franki 880—910, napoleondorji 482—
485, nemške marke 218—220, romumOci leji
198-205, ital. lire 510-511.
Curih: Berlin 10.65, Newyork 639, Lon-
don 2413, Pariz 40.40, Milan 22.35, Praga 8.30
BudimpeSta 1.10, Zagreb 4-10, Varšava 0.75,
Dunaj 1.15 avst. krone 94.
Zadtaja poročila.
Dr. TruniblČ v avdijenci.
Beograd,   18.   jan.   Regent  je
sprejel v avdijenci dr. Trumbiča.
Ponarejene   20-dlnarske  novčanice*
Beograd, 18. jan. V prometu
so 4 vrste ponarejenih novčanic po
20 dinarjev. Narodna banka je skle-
nila, da jih takoj vzame iz prometa.
Opis ponarejenih novüanic bo poslan
te dni vsem državnim in javnim bla-
gajnam.
Revizija carinske tarife.
Beograd, 18. jan. V finančnem
ministrstvu se je osnovala komisija za
revizijo carinskih tarifov. Predsednik
je f?eneralni ravnatelj državnih carin
Kukrič.
Aretiran avstrljskl  major v Kotoru.
Split, 18. jan. V Kotorn so are-
tirali avstrijskega majorja 7. Wurlitscha,
ki je prize! po svoje pohiStvo. Kot
avstro ogrski stotnik je dal zažgati
več vasi, usmrtiti 200 oseb, odgnati
Živino in opleniti hige.
ltalijanske   hujskarije   krog   Zadra.
Split, 18. jan. Iz Zadra prihajajo
nove vesti o preganjanjih našega na-
roda. Po vaseh hodijo italijanski
agenti, pTeoblečeni v berače, ter hujs-
kajo Ijudstvo proti Srbom.
Promocija dr. Müsaryka.
Praga, 18. jan. Predsednik češko-
slov. republike dr. Masaryk je bil včeraj
slovesno promoviran častnim doktorjem
zagrebSkega vseučilišča. V svojem od-
govoru na nagovor rektorja zagrebgke
univerze, ki je slavil Masarykove za-
sluge za Jugoslovane, je i;;javil, da je
vsako njegovo politično dejanje za
Jugoslovane bilo obenem delo za Če~
hoslovake. Vsem profesorjem zagreb-
škega vseučilišča Želi popolen znan-
stveni uspeh.
D'AnnunzJo odšel z Reke.
Reka, 18. jan. Ag. Stef. poroča:
D'Annunzio je danes odpotoval z avto-
mobilom z Reke.
Zapora inozemskih  vrednostnlh   pa-
pirjev na Madžarskem.
B u d i m p e § t a, 18. jan. Po od-
redbi madžarske vlade je djanih pod
zaporo 20% vsch inozemskih vredno-
stnih papirjev na madžaiskem uprav-
nem ozemlju.
Odredba glede orožnikov.
Beograd, 18. jan.  Vlada je od-
redila,   da  orožniki   odslej   ne   smejo
službovati v okrožju svojega rojstnega
kraja.
Kubanski kozaki v Sinju.
Split, 18. jan. Jutri dospe 900
kubanskih küzakov, namenjenih v Sinj,
kjer bodo nanie5čeni v vojagkih ba-
ralcah. Med njimf je več generalov.
Danes je dospel v Sinj knez Obolenski,
da si pregjeda barake.
Razne vesti.
Čuden gostilniški račun. V neki
odlični parižki restavraciji so priredili
bogati bankirji pojedino, pri kateri je
enega od njih zadela kap in je ha
mestu umrl. Nedolgo nato je prejela
njegova rodbina sledeči račun: za me-
dikamente 50 frankov, avtomobil za
zdravnika 200 frankov, odškcdnina za
motenje pojedine 2000 frankov, skupno
2350 frankov.
Velika tatvina biserov. Neki
dami na Angleškem je bila pri Sil-
vestrovi veselicf ukradena biserrra ve-
rižica v vrednosti 40.000 funtov (22
milijonov naših kron). Zavarovalnica,
kjer je bila verižica zavarovana, je
razpisala kot nagrado za izsleditev
2000 funtov (1  milijon naših kron).
Strašen zloc'n v Trstu. Varnostna
oblast je razkrila strašen zločin, ki se
je dogodil v Škorklji v Silvestrovi
noči. Mladenič, ponočni čuvaj Attilio
Ojurgjovič, je streljal iz liubosumnosti
na svojo ljubico, 22letno Katarino
Legovič iz Kaštelirja v Istri, zadel jo
je v prsi, potem pa zvezal za noge in
roke ter 5e živo vrgel v vodnjak.
Gjugjovič je na polieiji priznal svoj
zločin.
Listn&ca urednSfttva.
Č fta I nica Brežice : Vpošljite v
zuamkah pristojbino za časniški kolek v
znesku K 6.—
Lastnica in izdaj.ueijica;
Zvezna tiskarna v Celju.
Urerinik: VekosÜav S^ind'er.
Tiska: Zvezna tlskarzia v Celju.
Stran 4.
»N S V A  D 0 ft A*
Stev. 9.
f>odružnf€?
Ljubljai&ske ferediine L™—3 v €^ jw
|   Petnižlca glaynioa 50,003.003 kfon. |
CENTRALA V LJUBLJANI
Podpuznioe
| ftecerwni fond! »ad 45,009.000 kron. |
v SpSitu, Trstu, Sarajewu, Go^ici, Mar;boi<u, Etar^vSjah    in P ujw
Sprejema Vloge Kia knjižtce III leKOČi SKSE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev,
račun proil ugodnemu obrestovanju.     $S$S valut in dovoljuje  vsaKOVrslne  Kredite.
296   -40
Edina  siovenska   specijalua
trgovina z barvaml In  lakl.
ilgenfura In komf»
sijsko podjetle.
Iv. SPerlež ¦ Celje
47 156-103             JNT»i?odLrai dom
Trgovlna z lesom  in drvmi
na drobno in dcbelo.
KuDuje jamsld In  ostall  les
po najvlšjlh dneviiih   cenab.
Regiatrov, krcdifna ira «tavbena   AAW   XBT ^«VVVmT«     W%t. >^^ ««»^   Spreiema   hranilne  tflo«s^ m |ih
Prešemova  ul. 15   V ^eiJU       E^L        W JBL  JTOJL     JL^xJtIvIl         S4ia*i isi pol ad »to ^^* |2    loJP
Rezervnl zaktad 80.000 K.                           401 156-104                            Oenarni promct 60,000.000 K.
ToČno na mlnuto tečejo Suttner-
jeve ure svetovnoznane marke »IKO«.
Suttnerjeve ure se dobijo v vseh vrstah
in cenah kakor tudi dragulji in druge
potrebščine. Nä željo se Vam dostavi
prekrasni cenik, ako pošljete za pošt-
nino 2 kroni na tvrdko H. Suttner,
Ljubljana, St. 983.
Ne tnorefe spati? niu deiati?
lmate nervo^ne bolečine? Občutek zado-
voljstva doprinese Vam Pellerjev pravi
Clza-fluid, 6 dvojnatili ali 2 veliki'spe-
cijalni steklenici 42 K. Državna trošarina
posebcj.
Trp-te r.a poča&ni pnebavi? Zaprtju?
To zlo se odstrani s pravimi Pellerjcvimi
Lilza krogljicami, 6 škatijic 18 K. Želodec
okr-"pčujoča švcdska tinktura, stcklenica
20 K. — Omot in poštnina posebej, a
mjceneje. Evgen V. relier, Stubica do-
nja, Elsatrg št. 356, Hrvatska.      D.
t ysahowsliig fiskouine
izvršuje   v   najtnodemejži   izpeljavi^
2vnn,Ce|
Gozdovi
s hrastovim lesom, ne preveliki, se ku~
pujejo. Ponudbe s ceno in kvaliteto na
JEAN HOULGATTE,      66 2-1
hotel »Union«. Ljubljani.
2 otrokša uozička
z niklotn in usniom se prodata. Isto-
tam diverzna zlatnina in srebro. NasK
Aškerčeva ul. 13,/l.                        70 1
U^     * If 9
zmoüiia slGveuskega in
nemškeoa jezika, B&če
•lužbs v kaki trgovini.
Martin Dnnzek,
gostilnlčar :: Za kresljo štev. 14
naznanja cenjenemu občinstvu, da
priredi   v   soboto, dne 22. januarja
domaco veselico s plesom.
Godba na  lok.  Za  dobra  vina in
kuhinjo bode najbolje preskrbljeno.
Vstopnina za osebo 10 K
Priporočam se za mnogobrojni obisk.
68
Redka pHložnostl
Zclo eleganten, fin črn plažč za gospode,
s kožuhovo podlago, skoraj popolnoma nov,
so zclo po ceni proda. OSIEHOVC,
DolgopcIJL- St. 1.                                    69 1
PleittOnii
v mali dvorani hote-
la »UNION« za mo-
derne plese začne v
petek 21. tm. ob 8.
—— uri zvečer, ——
Interesenti se naj ogla-
— —   sijo tam.------
— Semenska trgovlna •—-«——
AI. Korsika v Ljubljani
naznanja, da je njen cenik za leto 1921
izSel in   *e   brezplačno   na   razpolago.
Pozor!   632
Naznanjarn cenj. občinstvu, 'da začnem
z   dnem 24. januarja    1921  izdelovati
fl •              S spoštovanjem
olio«Franc KHu"'
*r               Škofjavas pri Celju.
Vsem, ki so spremljali našega nepozabnega,
nad vse ljubljenega sinčka
Romana Mogilnicki
gimnazijea
na zadnji poti in ki so nas ob priliki prebridke iz-
gube tolažili, izrekamo tem potom iskrenozahvaio.
Posebno pa se zahvaljujemo pn. gg. profe-
sorjem, ki so s sošolci rajnega prišli iz Celja,
sokoistvu, naraščaju, vrlim občanom in ne manj
ge prečastiti duhovščini.
Rodbina dr. Mogilnicki.
Prodajaika
z dobrimi spričevali,  so sprejnie v tr-
govjni z mrSanim blagom M. Fkrdais,
Maribor.           50 3--3
Mišt,
podgatse, ste-
niceiiaftčurKi
ler ves nsrčrs
iijora poginitl, Če se vporabljajo möja prciz-
kušeno najboljoainpovsod livaljenasrodstva,
kakor: Za poljske mlgl 12 K, 2a podganc in
«nisi 12 K, žčurkc posebno mocna vrsta
20 K, posebno močna tinktura lastönlce
12 K, »ntfevaüec inoljev 10 K, ptaSek proti
mrčesorn 10 in 20 K, tinktura proti ušcni
prl Mudeh 5 in 12 K, mazilo zr uši prl žl-
vini 5 in 12 K, praSek zn u$\ v obleki in
perllu 10 in 20 K, tinktura prot? mrčesu na
sad.ju !n zelenjadi (uničevalec rastiin) 10 K
prašek proti mravljain 10 K, mazilo proti
garjam 14 K. Pošilia po oov?ftju Savod
VLif.cn.   S.               465   45
9
62 2-2
mladi, neoženjen, vje§t i povrtljar-
stvu i uzg'ajunju cvijrča traži sc za
odmah. Ponudes uvjetima piače i ore-
pisima svjcdodžba poslaii na Vla^te-
linstvo    Jalkovec     kod    Varaždina.
Na skladištu u Zagrebu imadem
u   svim   bojama «jarantirano čisto
AnlilnsRe bole
za vunu i pamuk bojadisati, od naj-
glasovitijth njemačkih  tvornica.
Mo|» tvrdka fedftna fainči     30
za  nepalvoresii  fabrlüat.   ::0-3
Eugen Mm, Zagreb
GunduücEUö If. - Telefon ISi
Pristna haloška
in bizel jska mm
oddajetn radi premestltve vsiiske
trgovine po zelo ugodni ceni v
lastni kleti na Bregu St. 9, Celje.
Za   obilna   naročiia se priporoča:
59      AH. MiHelčič.     3-2
Na   debelo   in   drobno
kupiie üaajboSje pri ivrdlsi
Jaifko Bovha
Ce1|e|   Kralja Petra c.   Ce!|e9
papas», aveaite, s^iftcsii-
Bce, peipeea, pads^k'3 isi
vae r?t*uge ©oSske in pi"
sarni»ke $of?>*&bsČ5»e»42
pipe za baive,
sule i puSači pribor,
rezbarija za stolare,      26 3 --3
sjedišča za stoke,
Stapove
i inn div. galant, robu
foslp QiEiiiz»
Zagreb» Ilica štev. 32.
CEME ZMBRNE!
liii iii lino
TgseougriA
Oeljef KraeSJa Pef:r«a c.
: se ppipopow za : ?
iDnogobrojen obisk. I
iPOSTREŽBA TOČNSLt
tpgovec v lVloa5iK»j«
je olvoril svojo podružnico   v   Bc§ki   (S^em)   v   biižini   Bco^rada
in   M^vem   Sadii   lor bode   v   položaju   najceneje in najkulantne.ie
postrsči cell Sloveniji s pSenico, koruzo, ječmenom, ovsem, nioko, vsa-
kovrstnö slanino,   mastjo, svinjami,  vinom (karlovško in banatsko) vse
najceneje po dnevni ceni.   Naročila so uaj po^iijajo direktno na tvrdko:"
Rudolf Pffveo, v BeSki (Srem). Naslov: Pe»ec, Be^ka (S^em).
Nakupoval bodem direktuo od kmetov, ter bodem mogel 7. vsako dnigo.
tvrdko konkurirati. Obenein boden tamkaj prodajal deske, les in droffi'.
Slovencom se bodo tlajale brezplauio cvenruoine iiiformarije.
Za mno^obroina naročila se piif.ofoča
HXJJDOaLiF'   PE1TEC,
prvi i-loviv,iski trgvvcc v Sromu.