67. štev. V Ljubljani, sobota 19. marca 1921. r*mm * £°!ovin'- iv. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: O« leto . K 3£fl--pol leti .... 180 — tetrt let* , . , „ 90 — 1» mesec . . „ 3# — Za inozemstvo: celo leto . K 480 — pol leta. . . . „ 240'— tetri leta . . „ liO- ta mesec . . „ 40 — Za Ameriko - celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolarja četrtletno. 2 dolarja Novi uarotuik nh i. iajo naročnino no n»k«*a>ti te laiacaaato po pornblteneBi prcfiom <■ »ei I mm visoli ei 55 mm tliok niosto ia toki a i K za vetkra’ nootiat Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ■ štev. 8. Teleion štev. 44. ■■■— Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgo-vor dopisnica ali znamka. — Dopisi na) se trankiraio — Rokopisi se ne vračajo. Boljševiki zavzeli Kronstadt. Berlin, 18. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Londona javljajo: Ruski poslanik v Rigi je dobil od Cičerina brzojavko, da so rdeče čete včeraj zjutraj osvojile Kronstadt.. — Ker velja trdnjava za nepremagljivo, sodijo vojaški krosi, da gre tu za izdajstvo. LDU. Helsingfors, 18. marca. 800 komunistov, ki so prišli lia Finsko. javlja, da se je Kronstadt udal. LDD. Helsingfors. 18. marca. Iz angleških virov poročajo, da so ustaši pri svojem umiku iz Kron-stadta razstrelili ladji Petropav-lovvsk« in »Sevastopol«. Med begunci, ki so zbežnli na Finsko, se nahaja tudi general Kozlovskij. LDU Helsingfors, 18. marca. Begunci, ki so danes iz Kronstadta dospeli v Terjoki, pripovedujejo, da se je proti mestu podvzel splošen napad. Napad je bil pripravljan po uničujočem artiljerijskem ognju in ognju iz strojnih pušk, ki se je pričel v zgodnjih jutranjih urah. Tri ure po- zneje so naskočili boljševiki iz smeri Oranienbaum na ledu, obenem pa so navalili na mesto Kitajci iz smeri Systerbek. Na podlagi različnih vesti trdijo nekateri, da se je mesto Kronstadt že podalo. Druga poročila pa trdijo, da je položaj mesta zelo kritičen. Veliko število beguncev je po ledu prišlo semkaj. Stockholm, 18. marca. (Izvirno poročilo) V nasprotju s pomirljivimi vestmi iz Berlina javlja Nordisk Presse-Centrale iz Helsingforsa, da »e položaj v Petrogradu vedno bolj poostruje. Vsak trenotek je priča-vati izbruha protirevolucije. Južno od Petrograda so se boljševiki močno utrdili. Med delavci vedno bolj vre. Večina tvornic počiva, ker so delavci navzlic prepovedi ljudskih komisarjev ustavili vsako delo. Kitajski vojaki so pridno na delu. — Vsak dan postrelijo na stotine delavcev in oseb, ki so se zamerile ljudskim komisarjem. Važne spremembe v angleški politiki. Bonar Law in Lloyd George zapustita politično življenje. LDU. London, 17. marca. Mlalstrskl predsednik Lloyd George je v spodnji zbornici omenil pismo Benar Lawa, kjer ta naznanja, dai z zdravstvenih vzrokov demlsl-onlra kot vodja stranke v spodnji zbornici. Pismo |e vzbudilo veliko z«£udeaie. London, 18. marca. (Izvirno poročilo} V zvezi z odstopom Bonar Lawa se danes vzdržuje govorica, da namerava podati de-misijo tudi ministrski predsednik Lloyd George in se umakniti iz javnega življenja. Lloyd George je Bonar Lawovo pismo, kjer naznanja svoj odstop, globoko ginjen prečita! v spodnji zbornici. Večkrat je moral prenehati, bi ko ga je prečita! do konca bi le hotel dodati Se nekaj besedi, se je Izmučen sesedel na svoj stol. Snočl je ministrski predsednik Izjavil pri dinejn v hotelu Savoy, da je demislja Bonar Lawa hud udarec za vlado, aa unionistično stranko, u koalicijo In za v*o Anglijo. Dejal je, da nora priznati, da sc sedaj čuti popolnoma zapuščenega. PoHtlčno življenje mu le bilo v teh dneh neznosen napor. NIČ ne želi bolj, kot umakniti se Iz političnega življenja ter samo opazovati nadal]nl razvoj dogodkov. Upravna razdelitev države. LDU Beograd, 18. marca. Danes dopoldne je bila konferenca demokratov. radikalcev, muslimanov in v ošnjakove skupine o administrativni razdelitvi države. Gre za to, da se obdrži razdelitev na okrožja] ne pa pokrajinska razdelitev. Vendar pa se deluje tudi na to, da se omogoči ustanovitev večjih terito- rialnih edinic potem združitve nekaterih okrožij, toda te nove edinl-ce bi ne smele biti identične s starimi pokrajinami. V ožji odbor, ki na) bi rešil to vprašanje, so bili Izvoljeni Ljuba Jovanovič, dr. Laza Markovič, JuraJ Demetrovič, dr. Vošnjak in Omerovič. Spor med zemljoradniki in SKS. Komunike zemljoradniškega kluba. LDU Beograd, 18. marca. Zemljoradnl-Jki klub ]e izdal nastopni komunike: Voditelji slovenske samostojne kmetske stranke so razglasili javnosti komunike, v katerem razlagalo, zakaj so Izstopili iz zemijoradal-škega kluba. Zemljoradniškl klub, v katerem so sedaj poslanci Srbije, Bosne in Dalmacije. te prisiljen, ugotoviti netočnosti tega komunikeja. 1. Na načrt ustave, katerega zastopajo zemljoradniki, se je podpisal tudi poslanec SKS g. Pucelj, ki je ostal v Beogradu kot pooblaščeni delegat SKS. 2. Nesloga med zemljoradnlžklml poslanci je nastopila v tistem trenotku, ko je nastala mrzlična težnja vlade In vladnega časopisja, naj se zemljoradniki za vsako ceno pridobijo za vstop v vlado. 3. Od prvega dne jj^Ie se poslanci SKS niso mogli zlagati z n***Uer,l®*n članov zemSoradnl-WcoIoei!eUbp ln, n,so !me,i ,10bene določene ,nc,r„Lpr0r s* r ■t r »II prijenljivl “ pof S,: II, da sc morejo ta vprašanja rešiti 5amo s pomočjo vlade. Zato so jeli delovati na to, da so Hm omogoči vstop v osrednjo vlado,' da bi dobili tako tudi mesto v pokrajinski vladi za Slovenijo. Pri tem so šli tako daleč da so se brez vednosti kluba na svojo ro! ko pogajali za vstop v vlado. Posehno je na to delal dr. Vošniak. 4. Tej težnji, ki so io pokazali poslanci SKS ln * katero so neumorno delovali na to, da bi potegnili za seboj ves klub, se je uprl izvrševala! odsek zemljoradniškega kluba potom svojega organa (»Selo«)- 5. V vemljoradniški strauhi ni diktatur« posameznika, ampak tam vladajo program In štatuti, katerih klub ne bo prodal za ministrske portfelje in katerekoli izvozničarske ali nvoznlčarske operacije. Val poizkusi, da bi se zavrgli štatuti in program zemljoradniškega kluba, so naleteti na oster odpor. Organizacija zemljoradnikov le za ta tukaj, da dela za dobrobit kmeta, ne pa posameznikov. 6. Slovenski »kmetje« niso bil* »prisiljeni« od »mestnih« zemljoradnikov, da so zapustili zemljoradniškl klub. Nasprotno, oni so klub zapustili sami, ko so videli, da ne morejo potegniti za seboj celega kluba In ko so se preverili, da zemljoradniškl klub ne bo zapustil stališča, ki M Je zavzel precej v začetku, ko se je razpravljalo o agrarni reform j bi ko so se uvorill, da zemljoradniškl pokret kot na-Celni pokret ne more zadovoljiti želj po matcrllelnem dobitku. Zemljoradniškl klub smatra, da ie po izstopu poslancev SKS nastopila doba ozdravljenja In Izčiščenia kluba. Beograd, 17. marca. Podpis: Vojislav D. Lazič. RADIČ DEMENTIRA DRINKO-VIČEVO IZJAVO. Beograd, 18. marca. (Izvirno poročilo ) Stjepan Radič je poslal srbski republikanski stranki v Beogradu pismo, kjer pravi, da izjava dr. Drinkoviča v ustavnem odboru glede njegovega razgovora z njim ne odgovarja resnici, ker Hrvatska republikanska seljačka stranka nikakor ne odstopa od svojega pro-srramnega stališča. NEDELJSKA ŽALNA MANIFESTACIJA. Mladina ljudskitf in srednjih Sol, ki se udeleži nedeljske žalne manifestacije, se zbero na svojih zavodih in odkoraka korporativno po zavodih na Kongresni trg tako. da dospe tja najkasneje do tri četrt na 10. šolska vodstva so naprošena, da ukrenejo v tem zmislu. Isti način zbiranja velja tudi za društva in korporacije, ki se udeleže manifestacije. Klub Primork vabi svoje članice, da se zberejo v nedeljo do polu desetih dopoldne pred kavarno »Zvezda«, odkoder pojdejo korporativno na Kongresni trg. SLOVENSKE STRANKE IN USTAVA, Beograd, 18. marca. (Izvirno poročilo.) Ministrski predsednik Pašič si prizadeva, da pridobi za ustavo vsaj nad polovico slovenskih poslancev. Kakor stoje stvari danes, bodo glasovali za vlado poleg kmetov in demokratov tudi narodni so-cijaJisti in socijalni demokrati. Tako bi glasovalo za ustavo 21 poslancev, proli pa 19 (klerikalci in komunisti.) Stališče vlade se je, kar se tiče ustave, v zadnjem času ojačilo. SKS in NSS. Beograd, 18. marca. (Izvirno poročilo.) Pravda je poročala, da sta stopila nar. soc. poslanca Deržič in Brandner v poslanski klub SKS. Kakor izvem, vest v tej obliki ne odgovarja resnici. Pač pa je res, da so se vršila med obema strankama tozadevna pogajanja, ki pa se še niso mogla zaključiti, ker bo o stvari sklepalo glavno zborovanje NSS v Ljubljani. Kakor se govori, obstojajo glavna nasprotja med obema strankama v vprašanju pokrajinske vlade za Slovenijo. Dočim zahtevajo nar. socijalisti nevtralno uradniško, strokovnjaško vlado, se zavzemajo samostojni kmetje za politično vlado v kateri bi bili t demokrati zastojem v razmerju 3:1. TAJEN PAKT MED DEMOKRATI. RADIKALCI IN MUSLIMANI? Beograd, 18. marca. (Izvirno poročilo.) V političnih krogih se govori, da se je med demokrati, radikalci in muslimani sklenil tajen pakt glede administrativne razdelitve države, zlasti v kolikor prihaja Bosna in Hercegovina v poštev. Demokratski in radikalski poslanci bodo v ustavnem odboru in tudi v plenarni seji konstituante nastojali na tem, da se Bosna in Hercegovina razdeli v šest okrožij. Pokrajinska vlada v Sarajevu bi se ukinila, rav-notako tudi bosansko - hercego-vinski sabor. POLJSKO - RUSKA MIROVNA POGODBA PODPISANA. Riga. 18. marca. (Izvirno poročilo.) Tajništvo mirovne konference javlja oficielno, da se je mirovna konferenca končala in da se bo mirovna pogodba podpisala nocoj ob 7. RAZOROŽITEV NEMČIJE. LDU. Berlin, 16. marca. Danes se je sestal odsek, ki ga je sestavila zbornica, in ki ima nalogo izdelati razoroževalni zakon. Socialno-demo-kratični poslanec Hoffmanu (Kaisers-lautern) je zahteval, naj se objavi korespondenca med bavarsko in med nemško državno vlado. Zahteval jc tudi, da se do pičice izpolnijo določbe versailleskc mirovne pogodbe in kritiziral zadnji govor bavarskega ministrskega predsednika, ki vidi v vseh i sosednjih narodih samo sovražnike. Zastopnik zunanjega urada je nagla-šal potrebo po razorožitvi z ozirom na zunanji položai Nemčije. R e voluci>ona r..c aai-ožje stike z nami, ki se moramo še toliko n čl ti od Vas. Glejta na nas, kot gleda bral na brate, ker ml Vas sprejemamo kot bratu, kj ao ostali v najtežjih urah zvesti sebi In slovaiMkl mistt, ki »o s svojo samostoj. notjo hi svobodo obenem gradili našo Brat« je, revotucijonarji — graditelji, bodite po« zdravljeni! Z. Fakin. POMOČ ZA AVSTRJO. LDU. London, 17. marca. »Times« pišejo, da so se zadnje dni v zakladnem uradu vršili sestanki finančnih strokovnjakov zavezniških držav, da se posvetujejo o prošnji avstrijskega državnega kancelarja in njegovih ministrskih tovarišev, kako bi se odpomoglo Avstriji. Govori se, da je po mnenju angleške vlade potrebno, odvezati Avstrijo-predvsem od vseh zastavnih obveznosti, katere jo obremenjujejo na podlagi obnovitvenih določb mi-doznava bfsk umi. nmhl umi umlmm ‘ rovne pogodbe. Z druge strani doznava omenjeni list, da so francoski In Italijan, strokovnjaki pripravljeni le v toliko, da se zastavne obveznosti za nekaj let odlože. Z angleške strani pa se poudarja važnost, naj se aktiva Avstrije oproste vseh bremen, da se bodo mogla uveljaviti v trgovini. ČEŠKOSLOVAŠKE CETE ZASEDEJO BAVARSKO? Berlin, 18. marca. (Izvirno poročilo.) Iz berlinskih antantnih krogov se doznava, da bo treba nastopiti s strogimi odredbami proti Bavarski, ako bi se nadalje branila lz. vesti razorožitev. Izvedba kaznovanja bl se poverila Češkoslovaški. Sodijo, da bl v tem slučaju antanta pozvala Ceškoslova- ■ ftko republiko, naj njene čete vkorakajo na Bavarsko. BOMBNI ATENTAT NA CETINJU. Praga, 18. marca. (Izvirno poročilo) »Cesto Slovo« poroča s Cetinja z dne 17. t. m.: Danes ob 1 ponoči Je neki črnogorski rezervni častnik vrgel dve bombi v palačo pokojnega kralja NikKe. Človeških žrtev n). Vzrok atentata je bila pogrebna svečanost za pokojnim kraljem, ki so jo priredili njegovi sorodniki. POLOŽAJ V ALBANIJI, Beograd, 18. marca. (Izvirno poročilo.) Iz Skadra javljajo: V vsej Albaniji vre. Med katoličani in muslimani je prišlo ponovno do spopadov In bati se je spopadov v večjem obsegu. Katoličani so za to, da pride Albanija pod Italijanski protektorat, muslimani zahtevajo samostojno Albanijo, pravoslavni pa želijo personalno linijo z Jugoslavijo. Po tem načrtu bl o5>e državi Imeli vojsko, finance in predstavništvo v Inozemstvu skupno, dočim bi se ostale agende, zlasti šolstvo In cerkev, upravljalo avtonomno. FINANČNI MINISTER ZA OA1EJ1TEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA. L1>IJ. Beograd, 18. marca. Dopisnik »Jntraujega Usta« doznava, da je bila vče- raj popoldne v finančnem ministrstvu raz-prava o proračunu ta lato 1921/22, Mlnlstei Kumanudl ie Izjavil, dam ora država vm Izdatke omejit! na minimum, ako noče de. Učita, ki. je itak ogromen, fia nadalje pova> čatl. Noben finančni minister ae bl mogel pristati na proračun osmih milijard. Ni »mamo pozabiti, da je stanje naših linan« obupno in da nas to tira, da živimo od po* sojll pri Narodni banki. To vsekakor v'»J do poloma državnih llnaac. BORZNA IN TRŽNA POROČILA« 18. marca. Valute in devize. Magreb: Berlin 228—229, Budlmpo* ita 37'/»-«, Italija 539-443, London 564 d« 565, Neir York 142*/r—143, Pariz 1000 85.10—35.30, angleški fus(| 138—139, Iran. coski Iranki 245—250, Italijanske lire 134 da 135, romunski leji 49.25—49.75, bolgarski levi 43—43.50, češkoslovaške krone 46 do 47, avstrijske krone 5.30—5.40. nemšk« mark« 56.50—37, napoleondorl 119—123. — Devize: London 140—140.50, Pariz 249 d« 250, Zena v a 615—625, Praga 47.50-48, Dunaj 5.20—5.25, Berlin 57.25—57.50. Mllw 135—135.50. C u r I h : Berlin 9.20, New york 576.ftv London 22.37, Pariz 40.95, Milan 22.80, P ra. ga 7.65, Budimpešta L 50, Zagreb 4, Varša. va 0.65, Dunaj 1.50, avstrijske žigosane kro. n« 0.95. Dunaj: Ameriški dolarji 684—68y nemške marke 1110.50—1116.50, auglešltf luntl 2720-2740, francoski franki 4880-* 4S20, Italijanske Hre 2680—2700, Jugoslovan, skl dinarji 1908—1928, poljske marke 85 >0 —87.50, švicarski Iranki 12.050—12.100, češkoslovaške krone 913—919, madžarski krone 184.50—186.50. Praga: Švicarski Iranki 1323.50, it* IUanske lire 291, francoski franki 531.50, an. glcškl luntl 297, ameriški dolarji 74.37 In po\ jugoslovanski dinarji 200.50, avstrijske kro ne 10.50, poljske marke 7.37 in poL Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 955 dt 970, Jadranska banka 1820—1850, J us osi a. venska banka 550—565, Ljubljanska k ra dltna banka 910—0, Prva hrvatska štedlo. nlca 10.500—11.200, Rlječka pučka banki 415—430. v » | n Danes roaniffestacifski shod NSS ob pol 11. uri dopoldne v Unionu. Poročalo: senator CSit Stasiny, poslane« Spatny, dr. Otokar Ribar in poslanec Derifč. Češki gosti e v Slovenili. 2e pol ure pred prihodom vlaka je mnojjobrojno občinstvo napolnilo prostrani peron mariborskega Klavnega kolodvora. Ob pol 2. je dospel vlak in iz njega so izstopili delegati češke narodno-socijaiistične stranke senator CSR Ferdinand Stastny, poslanec Emli Spatny, poslanec Alojz TtiJnv. generalni tajnik če$ke NSS Anton Sole. generalni tajnik čeških narodnih socialističnih strokovnih organizacij F. Rais. zastopnik čevljarske obrti I. Cervinka in IndnstrHalec A. Krejčik. Občinstvo jih je sprejelo z živim pozdravljanjem in navdušenim mahanjem z zastavicami v jugoslovanskih in čeških barvah. V imena načelstva narodno - socialistične stranke jih je pozdravil narodni poslanec Ivan Deržič. v imenu mariborske krajevne organizacije NSS predsednik Jarh, nakar so pevci zapeli »Bivali Čehove« Nato so češko delegacijo pozdravili 5e predsednik češkega kluba v Mariboru, mariborski trerent, zastopnik sokolstva in zastopnik po Italijanih zasedenega ozemlja. V imenn delegacije če-Skoslovenskih socijalistov se je za Iskrene pozdrave zahvalil poslanec Spatny, ki je med drugim Izvajal: »Globoko ganjen in z vročo ljubeznijo v srcu se Vam zahvaljujem za Vaš iskreni bratski pozdrav .Danes vidimo z lastnimi očmi. kar smo vedno čutili v srcu. da ste nam Vi Slovenci. VI Jugoslovani, res bratje, bratje po svojem slovanskem čutenju. bratje po svojem mišljenju. To smo čntH1 takrat, ko smo začeli svoj hoj proti Dunaja, in v najtežjih trenutkih lega našega boja smo videli, da nas naše srce ni prevaralo: v Vas. bratje Slovenci, v Vas bratje i Jugoslovani smo vedno našli trdno oporo. • 2a\ nam je. da ni danes med nami onega, ki je bil naš duševni voditelj v tem težkem boju. Bolezen našega tatička Masarvka in težka politična situacija sta mu v zadnjem momentu onemogočili udeležbo na zborovanju Jugoslovanske narodno-sociiafofične stranke. Toda mili prijatelji, dragi bratje, bodite prepričani. da jc njegov duh z nami. da Je duh Klofačev sedaj med nami. m da izražam samo njegovo vročo Maribor, 18. marca, željo, ako želim, la naj bi se osvoboditev proletarijata v Jugoslaviji ne omejila samo na Slovenijo, temveč. da bi se uresničila v celi Jugoslaviji. da bi pognal narodni-socija-lizem jugoslovanski svoje korenine in rodil bogate sadove tudi v Hrvat-ski in Srbiji. Bodite prepričani, mili prijnteHi da kličem iz globočine srca našega voditelja In nas — vseh. ako se Vam zahvalim za Vaš iskreni sprejem z vzklikom: Naj živi svobodni jugoslovanski pro-letarijat. naj živi svobodna Jugoslavija. naj živi jugoslovansko Sokolstvo. naj živi. naj živi jugoslovanski narodni socijalizeml Med gromovitim odobravanjem so nato češki gostje v spremstvu zastopnikov vseh korporacij odšli v lepo okrašeno malo restavracijsko sprejemnico, kjer se jih je postreglo s prigrizkom In rujno kapljico domačega vina. Ob tej priliki se Je z» sprejem zahvalil senator Stastnv. ki je v svojem krasnem govoru po-vdarjal. da ne prihajalo v Jugoslavijo le kot strankarji. temveč tudi kot zastopniki < nega dela češkega naroda ki ji je vedno stal na braniku svoje narodne svobode in časti. Odhod vlaka je prekinil prisrčni razgovor, ki se je razvil In po iskrenem slovesu so se mili gostje peljali dalje proti Celju. Celje. 18. marca. V imenu celjske krajevne organizacije NSS Je pozdravil došle goste predsednik Žabkar, nakar je gospodična Pavlina izročila senatorju Ftastny ju krasen šopek. V imenu delegacije se je zahvalil za sprejem generalni tajnik šole. nakar so se gostje ob navdušenem pozdravljanju mn 'gobrojnega občinstva odpeljali dalje. Sprejem v Ljubljani. Ker Je dospel vlak pred napovedano dobo. zato ni bilo na kolodvoru zbrano ljubljansko občinstvo še polnoštevilno. Došle goste je po-zdnvil v imenu načelstva g. R. Juvan, v imenu nar. soc. kluba gosp. M. Zupančič, nadalje predsednik če-! ške obce g. Ružička in generalni I konzul CSR dr. Bcnoš. Nato so se I gostje odpeljali v hotel Union. Marjanovič: Forma m duh. Republika ali monarhija? Ni bistveno! Vprašanje Je samo. kakšna Jun je vsebina. Monarhija je lahko potrebna v gotovih Stadijih. razmerah in nau;a Petra. Z druge strani se poroča, da !e zdravstveno stanje kralja slabše. Iz pozitivnega vira pa se doznava, da ne nudi zdravstveno stanje kralja nobenega povoda za večje skrbi. Princ Jurij je doiel v Beograd vsled popolnoma zasebnih zadev. Razlastitev velikih gozdov. V četrtek dopoldne so imeli radikalni in demokratsk-poslanci, ki so člani ustavnega odseka, tejo Ir so sklenili, da se morajo vsi veliki gozdni komplvksi razlastiti in postati lastnina <1r- ( Zave, oziroma samouprave. Goedovi, ki «o biil last ttijezemskih oblasti. postane'o laznina države, oziroma samouprave brez odškodnine. Na jutrišnji seji se bo razpravljalo o sindikalnih organizacijah In o gospodarskem sve»u. Za brezp!ačuoz dravnlško pomoč. P>*sl. Ivo Lovričevič jc stavil na ministra za narodno zdravje interpelacijo glede #hienid nalezljivih bolezni po vojni, posebno jetiko in sifilisa. Poslanec Lovričevič |e pred j lagal, naj se imenujejo potujoči zdravniki ki bodo zdravili kmete in imeli poljudna predavan,a. Bolniška pomoč naj bi bila brezplačna. >fr ( Osobje zveze narodov. Anfieški ministrski predsednik Lloyd George je v spanji zborniCi naznanil, da ie v zvezi nabodov nameščenih 363 oseb in. da znaša mi-hova plača 194.600 angleških funtov. Madžari ne gredo v Rim. Madžarski korespondenčni urad ja vij s: Poročita du- najskih listov, po katerih so se poga:ania v BoK-kii ‘viv(l» tud1 - »•'•■•'taniem ih p‘irfnre v R:mu kot Doinup-avoR. so n*n?ra.'en.i. fo >/ rajanje st \ Hmoku ni omenidi. ' ' j- .edo, vrh leg* je 'nio n>dži.»ki vudi že p**d daije ča&a S' oro.enj, a ne bo 30-vabl end n Ktmcienci v Razdelitev volilnih okrožij na I r ide niškem je seda} končana. Določena sta d v* volilna okrožja, m sicer bolcanski tn tri-dentski. Pri določitvi mej teh okrožij w vlada narodno mešana in ladinska ozemlja. ki jih zahtevalo kolikor Nemci, tot;ko Italijani, razdelila na oba okrožja. Gospodarstvo. MNENJE ITALIJANSKEGA DRŽAVNIKA O IT ALI JANŠKO-JUGOSLOVANSKI TRGOVINSKI POGODBI. Ugledni italijanski politik in finančni strokovnjak Luzzati je priobčil v milanskem »Corriere della Sera« zanimiv članek, v katerem obravnava trgovinske odnošaje Italije napram Češkoslovaški in Jugoslaviji. On meni. da trgovske pogodbe, ki se bodo sklenile, za sedaj &e ne bodo definitivne, ker Italija in države s katerimi se bodo sklenile pogodbe, še nimajo niti provizornih. kaj šele definitivnih tarif. Priporoča, naj se vodijo pogajanja z naklonjenostjo in dobro voljo: Pri pogajanjih se morajo obravnavati ne samo carinska, temveč tudi prometna vprašanja. V članku omenja nadalje italijansko trgovinsko bilanco od 1. janu-raja do 30. novembra L 1920. po Kateri se je uvozilo iz hujoslavije v Italijo 39 milijonov iz Češkoslovaške pa 170 milijonov, izvoz iz Italije v Jugoslavijo je znašal 121 milijonov, izvoz v Češkoslovaško pa 73 milijonov Jugoslavija je v tem razdobju dobavljala Italiji v prvi vrsti les v vrednosti 16 milijonov 802.910 lir, svinje v vrednosti 9.711.180 lir. potem kože, cement, fižol, slive, slanino. koruzo in drusro blatro v vrednosti 069 000 ljr itd. Največ se je izvozilo iz Italije v Jugoslavijo bombaževe tkanine v vednosti 78 milijonov, bombaževe niti za 8 milijonov, potem ustrojenih kož. mila. sveč. modre galice. Žakljev in zelenjave za 1.139.000 lir. Iz Češkoslovaške je Italija dobila les za 37 milijonov, emajlirane posode, steklenih izdelkov za 28 in pol milijonov. strojev in sestavnih delov strojev za 21 milijonov, celulozo za fa-brikacijo papirja, leseno pohištvo m tuneij. * + Ljubljanski trt. Na mesnem trgu Je kriza. Govejega mesa primanjkuje in ga bo te bolj primanjkovalo. Kot smo svoječas-no že poročali, je 19. mm. ad ccntralae vlade določeno znižanje carine za 50 odstotkov na izvoz govejega mesa in dovoljeni iz v ji žive klavne živine po zelo znižanj carini povzročilo na mali silno podraietije žive tože. Domači trg horendnim cenam, ki jth plača Izvoz, nc more slediti, a bo moral, če bo hotel imeti blago. Vsaka uspešna id-pomoč »d strani mestnih uprav je izključena. ako ni podpirana od krepkih vladnih ukrepov. Cela armada prekupcev kupuie živino od kmetov ter jo potem na živinskih sejmih ali direktno eksportnitn firmam prodaja po kolikor mogoče navitih cenah. S tem bistveno pripomorejo k navlanju cen goveje živine. Ti prekupcl upravljajo svo» posel po večinJ brez obrtnega dovoljenja. BMo bi na mestu, da bi oblasti te ljudi brezobzirno zasledovale. — Pretečeni teden ic bil trg delno zaloZen z govejim mesom 5*bkej£e kakovestš po ceni 30 K prve vrs«, 28 K lragc vrste. Telečjega in govejega mesa ie na trsu dovolj. Slanina se slabj kupuje. V ostalem je trg dobro založen. Moka sc vzdržuje na 18 K za štev 0. Vsied poostrene kontrole prekupčevanja je na ca zopet dovolj jajc po ccni 2 K za kos. + Sestanek InduslrlJalccT In drncih Interesentov slede elektrifikacije ccUskesa orožja se je vršil včeraj 18. tm, ? Zadružni zvezi v Celju. Na sestanka se le položil temelj družbi r. omejsao zaveso, ki bo f>ro-T*ela defctrifikacfiska 4eU. k+ Cone sladkocfp v Colju so: sladkor v kockah 56 K. kristalni sladkor 52 K la ameriški sladkor 4* K. Riž se dobiva r Celju že po 18 K kg + Tvornlca za Izdelavo Jedilnega orodja v Ccijo, last z. V ■biesha. Je pričela te dni obratovati. + Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. i* delo« v Llubljani, Mariboru, Ptuju m Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 6 marca do 12. marca deta 120 moških in 60 ženskih delavnih moči. Delodajalci so i>a iskali 162 moških In 93 ženskih delavntn moči. Posredovanj se ie izvršilo 124 V Jt-lo se spreimeio: opekarji, mizarji, viničar i. majerji, sodarji, krojači, šivilje, hlapet. dcH-le za polje, pečarski pomočniki, kovači, t>!e-tarfi *Iužk»n1e. kuharice, valenci, vaienke itd + Nov uspeh na gospodarskem potlu. Tvornica keksov in prepečenca W. Bizjak tn drug v Rogaški Slatini te razširila sv .1 obrat ter postavila te dni za izdelovanje Keksov nalmodernejSe strole Produkctia keksov se more zvišal do 2000 ks na ton. Tvrdki. ki ie vsled svojih finih izdelk >v znana, ie omogočeno nuuiU s tem svo) >n odjemalcem naifinejše m najbolje izdelana blano po zelo nizkih cenaih. Znano zdravilišče Rogaška Slatina ie pridobilo * ra tvrdko na slovesu + Češkoslovaški prvuiug za Južno založnico. Češki listi poročajo, da bo dobivala JuZna ieteimta od češkoslovaške nlM)0 ton premoga iz Most (Briix), 31HIU iz B;il-na, 4000 iz Rakonlca in 2000 ton iz Kiadna. Češkoslovaška sc ie odložila Južno leles-nico zalagati s premogom vsled tega, ker vsled pomanjkanja premoga trpi n:'er.a ts-voz.ua in uvozna trgovina z našo državo .n drugimi balkanskimi državami. Carina na hmelj w Češkoslovaški Češkoslovaško ministrstvo trgov«« i* sklenilo znižati takso za hmelj od 9 na 4 odstotke s posojeni, da se prodaja lime'ia vrši v inozemstvu m da plačajo države i. boljšo valuto od češkoslovaške v valuti dotičnih držav, države s siabejfio valuto pa v češkoslovaških kronah. + Cuškoslovaška sladkorna produkta Jj za letošnjo kampanjo preračunana na 63.4 milijona meterskib stotov. -f \nier:ška konkurenca čeikoslovaške-mu sladkorju v Trstu, češkoslovaškeuiu sladkorju v Trstu dela veliko konkurenco ameriški sladkor iz trsa, ki velja 14 dolarjev za 100 kg, dočim velja češkoslovaški sladkor 1H.S0 dolarjev, t i. okoli 2613 naših krr-«. Izvoz iz Češkoslovaške, Češkoslovaška ie znižala izvozne tariie za rjavi premog od 1200 K čsl. na 600 K a vaaon. Analogne tariie za les bodo tudi v najkraj-š*b: čaiu smzaue. Minimalne lu izvozne cc. ns so bile odišavljene. + Pogi*’anJa za sklep trgovinske po-j sodbe ' Avstrijo ln Češkoslovaško v* j se pričeta na Dunaju pod predsedstvom ie-škoslovaškega ministra Schusterja iu avstrijskega ministra H + Padanje cc« i* blagu na 'gleJkem. Iz Londona poročajo: Cene iz-| dedkom volnene industrije neprestano p*. | dajo. Čeprav se spričo visokih delavski plač ne more pričakovati, da bi cene padle na nivo predvojnih cen, je vendar precej verjetno, da bod padle cene tako. da brvlj volneni izdelki samo še enkrat iu pol dražji, kakor isti izdelki leta 1914. j.lmum—■■aiiMrum------ir-Trr—wi — ■■■ ■niii-wnn i "~* K»r.'čaHe t Imrosjavliti« edini slovenski neodv>en dnevnik! Samo v n IH fe* heeed^ ren rineta vsi drurf listi st,^a5tavC 113 1,01 droga 3,1 s črnim eosu vw.k opon,,nlam®. da ie dolž- — Javen manifestacijskl shod »turodno-socijalistične stranke s« vrst vsied nedeljske žalne nianite- *a«il^nes ob po1 1L llri dopoldne v vehkj dvorani hotela Union in ne. Na sfeSTn °biavlj?no- v nedeljo] Jo?išS ^ne1raIni tajnik čclio- stranS nrobv 7°dn? " socijatistiCnc vSTavn inSS r).0s!anico senatorja saaLi aik r 3: • POsIanicO ruskih SftSttaluk revolucuonariev. nakar bodo referirali o političnem položaju in slovanski socijalistični vzajemnosti senator CSR Ferd. Stastnb. posl Spatny. dr. Otokar ^vbar in posl. Ivan Dei žič. Zborovanje stranke se vkljub temu prične ob 9. uri dopoldne. ■>=■ Zidanje nove šole v Ljubljani. Ljubljanska mestna občina se bav| z načrtom, da zgradi na vogalu Gajeve In Tomanove ulice novo šolsko poslopje, v katero se bodo preselili dosedanji šolski zavodi na Vrtači. Poslopje na Vrtači pa nameravajo preurediti v stanovanjsko hišo. Občina namerava kupiti tudi Skuškovo hišo ter |o tudi preurediti v stanovanjske svrhe. — Stavbno gibanje, Za palačo Zadružne gospodarske banke so začeli kopati temelj nasproti hotelu »Unionu«. Istotako pripravljajo temelj in dovažajo materijal za zgradbe Češke industrijske banke in za vito Inž. dr. Kasala na Prulah. Na stavbišču la-dranske banke nasproti hotelu Slon ie telo živahno, nasprotno pa je nastala na stavbišču Trboveljske družbe prt Narodnem domu sumljivo mirno in tiho. — Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani praznuje prihodnje dni svojo 20 letnico. Jubilej se proslavi z ustanovitvijo »Trgovskega doma«. Kle bo stalo novo poslopje, še ni znano. V njem bodo imeli w>ta prostore: zveza grernijev in trgovskih zadrug, trgovska bolniška blagajna in uredništvo ter uprava »Trgovskega Usta«. — Tedenski zdavstveni izkaz. V dobi od 6. do !?. tm. je bilo v Ljubljani 32 oo-rodov (14 dečkov, 18 deklic), med njimi I mrtvorojen. Umrlo ie v tem času 23 oseb n sicer 12 moških in II žensk. Domačinov le biki med njimi 15, tujcev pa 8. Smrtni vzroki so bili sledeči: 2 življenska slabost, 5 jetika, 2 pljučnica, 2 možganska kap, 4 srčna hiba. I smrtna poškodba in 7 naravni smrtni vzroki. Nalezljive bolezni so ble javljene: 1 škrlatinka, i trebušni legar, 7 ošpice. — Društvo »Pravnik« sklicuje v sreda 23. tm ob 5. popoldne v iuMlčno palačo (soba 79) sestanek, na katere« bo poro- čal urviv. prot. dr. Metod Dolenc o temi: »Določila o tisku po sklepih ustavnega odbora.« Vabljeni so osobito tudi Kg. uredniki in izdaiatelji časopisov. — Tajništvo Gosposvetskega Zvona vabi vse člane odbora, da se snidejo v nedeljo 20 tm. ob tri četrt na 10. pred deželnim dvorcem. — Koroške begunce vabim na prijateljski sestanek 28. tm. ob 7. url v gostilno orl »Majerončku«, Stara pot I. Razpravljalo se bo o poglobitvi medsebojnih stikov ter o vprašan in, kako bi se olajšalo stanje koroških beguncev. Prtditcv vslt ••—» Oblllčntk. — Železničarji, vsi na ustanovni občni zbor zadruge javnih nameščencev I Železničarji, katerim je bilo odtegnjenih 5% od dragtnjskih doklad za nabavno zadrugo, se poživljajo, da se vs| udeleže ustanovnega občnega zbora nabavne zadruge, ki sc viši na praznik dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. — Na ustanovni občni zbor »Kola slovenskih sester« jutri 20. tm. naj prineseta članice svoje društvene izkaznice s seboj, v kolikor so jih že prejele. Ostale jih dobijo danes od 9.-11. dopoldne na magistratu (H. nadstropie) ali pa juui v nedeljo pil občnem zboru. Ker je žalni dan, se prosi, da pridejo dame na občni zbor po možna, sti v temnih oblekah. — Pripravljalni odbor. — Dramtlčnl odsek Sokola VIČ uorl-aori danes 19. tm. ob pod 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču gledališko predstavo »Nepošteni«. Blagajna se odpre ob 7. zvečer. — Nemški napisi po hišnih vežah. Nekateri nemški Patriciji v Ljubljani varuje,o v svojih vežah in po stopnjiščlb nemške napise kot dragocene relikvije (z habsburških časov. Samonemšk! napisi »Stiege, Stock« itd so uekaj navadnega. Drugod vidimo zopet razne »Gedenktafel« z zlatimi črkami Habsburžanov in drugih nemških veličin. Dokler čiščenje ne upa prestopiti vežnega praga, je na zunaj slovenska Ljubljana le pobeljen grob. — Iz Ljubljane je izgnana na nedoločen čais 38 letna Katarina Krajnc, roj. Lah iz Cadrana pri Konjicah. »Katrca« je bila tajna prostitutka in udana tatvini. Cei e. Mestni magistrat celjski poživlja vse one, ki rmajo v mestnem okotišu kmetiie, da se zanesljivo zglasijo osebuo med uradnimi urami pri omenjenem uradu do dne 24. t m. Za mestno gledališče v Celja ie podari Dramatičnemu društvu lekarnar g. Vojko Arko 1000 kron. Posnemanja vredno! Preorali In zravnali so minule dni ta-kozvano »Glazijo«, kjer so se med vo;r>o nahajale njive. Tekom leta se celi U travnik preuredi v športni prostor. Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug v Celju si Je v svoji zaonji seji 15. t. m. konstituirala odbor s predsednikom g. Iv. Re-bokotn na čelu. Imenoma je bil od predsedstva deželnega nadsodfšča v Ljubljani za tolmač* ita- lijanskega In nemškega jezika v področju celjskega okr. sodišča arhitekt Franc Dušan Petelin Popravljalna dela malega mostu če? Voglajno blizu izliva iste v Savn: viii> v kratkem končana. Most bo skoro docela nov. Aretiran je bil na celjskem kolodvoru radi suma tatvine tobaka neki Alojz Smole od Šmarja pri Jelšah. Novo krojaško delavnico Je otvoril v Celju v Vodnikovi ulici g. R. Sehšek ml Pri mor {e. Italijansko junaštvo. Ako je verjeti italijanskim vestem, so našli ka-rabinjeri v Kraigherjevem mlinu v Postojni več pušk. revolverjev, bomb in eno strojno puško. Aretirali so Kraigherja in 4 druge osebe, toda sodnik jih je izpustil, ker je gotovo spoznal prazne strahove. Sedaj grozi italijansko časopisje sodniku, češ da hi jih moral kaznovati. VERDIJEVA IM LETNICA. Letos poteče 150 let, odkar se le rodil v Tolmeču (Tomezzo) v Italiji (kraj ’e našim bivšim »Janezom* v »dobrem« spominu) slovenski nabožni pisatelj Fr. Verirl. Domača rojstna knjiga ga ima zabeleženega, toda njegovi rojaki se ga ne Spominjajo, kar je — kakor se je Izrazil ondotni župnik — postal »ščav« (Psovka za Slovane). Verit! je imel zelo nemirno mladost. Zaradi nekoga obrekovanja i« pobegnil ‘z videmskega semenišča ter Set v neko trgovino v Požun. Potem je bB 4 leta mornar na Laškem, nekaj časa je gospodaril na domu, nato šcJe ie šel v bogoslovje. Kaplanova! je v Horjulu, na Krki in v Rovtau, nakar Je prišel za župnika v Horjul, a nazadnje je bil kanonik v Novem mestn. Kot Italijan se je priučil dobro našemu jeziku ter v znanju skoraj prekašal sodobne domače pisatelje. Tega si ne moremo tolmačiti drugače, kakor da se Je za njegove mladosU v Tolmeču ki okolici govorilo še dosti slovensko. Mimogrede bodi omenjeno, da Simon Rutar v svoji knjigi »Beneška Slovenija« ni našel na desnem bregu Bete in TUmeitta (Tagliamento) sledov slovenskih aselbin, vendar je blizu Kovaškega jezera (Cavazzo) na strmi planoti velika vas, ki nima drugega imena kot Cezklanc (Ccsctans). Italijani bi gotovo ne bili d iti svoji naselbini pristnega slovenskega imena. Veriti je napisal množino nabožnih 'ti pripovednih knji* v slovenskem leziku. Prva se imenuje »Popotnik široke in ozke poti«, nadalje 4 dehele knjige »Živliento svetnikov in Prestavni godovi«, 7 knjig »Razlaganje«. Zadnje njegovo delo Je bilo »Per-pravljan'e k smrti ali premišljevanje resnic v srečno smrt pomagljivlh«. -— Umri Je L 1849. star 78 let. Nogometne tekme. Na prazuik 19. L m. ob pol 16. Ilirija : Rapid, Maribor, predtekma Ilirija rez. : ladran u- m ,m. , nodeiio 20. t. m. ob 15. uri Ilirija : Rapie, predtekma Ilirija rez. : Hermes ob pol 14. url. Z ozirom as žalno manifestacijo g*c del prebitka nedeljskih tekem v korist Jv-goslovenske matice — Vstopnina- sedeži I vrste 5 din., 11. vrste 3 din., stojišča 2 din., članske in dijaške vstopnice proti legitimaciji 1 din. Sokolstvo. Sokolstvu! Poživljamo vse brate in sestre, da se udeleže jutri. 20. t. m. v kar največjem številu žalne manifestacije na Kongresnem trgu pred univerz.o Udeležba v civilnih oblekah. Zbirališče na Kongresnem trgu ob 10. url dopoldne. — Starešinstvo Savcza. II. pokrajinski zlet Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Osijeku. Na zadnji seli odbora Saveza 26. m. m. je bilo sklenjeno, da se vrši II. pokrajinski zlet Jugoslovenskega Sokolskega Saveza ietos v dneh 27., 28. in 29. junija v Osijeku Udeležba aa tem zletu je obvezna za sokolske župe: Osijek, Zagreb, Bjelovar, Banjaluka, Tuzla, Beograd M Novi Sad. Te župe morajo pokazati v Osijeku vso svojo moč tako po številu članstva sploh, karor po številu in pripravljenosti na telovadišču posebe! To je njihova dolžnost Vse ostaie župe pa poživljamo, naj sodelujejo na tein zletu po možnosti. Od Maribora do Osijeiu Je le kratko razdobje: a iasno in neovržno mora biti razviden vsestranski napredek našega Sokolstva: nazorno se mora pokazati razširjenje, umevanje in poglobitev sokolske misli. Osiješki zlet mora značltl mogočen korak naprej v našo bodočnost, biti mora strog in zmagovit preizkus vse naše moralne in materialne sile za prvi vsesi-kolski zlet prihodnjega leta! Poživljamo brate in sestre in naraščaj, naj se z vztrajnim delom, posebno v telovadnicah, pripravlja na drug* naš veliki skupni sukoiskt vidovdanski p.-zaik, ko v našem Osijeku pozdravimo v svoji sredi tudi odposlanstvo bratskega češkoslovaškega Sokolstva! Bratje In sestre v Osijeku so se ie lotili pripravljalnega dela- Id zagotavlia najugled-ne:šo izvedbo in materialni uspeh našega zleta. — Starešinstvo JSS. Šport in turistika. Ob otvoritvi nogometne Bero«e ncicij navodS za občinstvo: Gledalci naj v nobenem oziru ne uplivajo na sodnika m Igralce, ker s tem le škodujejo igri. Pač pa naj razsodni gledalci, kj razumevajo športno disciplino, v slučaju potrebe primerno uplivajo na ooi del publike, ki se obnaša nepravilno. V splošnem sc je ua športnem prostoru n«*U #b odeodbah redite hov. in g*f?st>a. Sprememba repertoarja. Ob priiiki žalnih manifestacij 20. t m. se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava v kor st Jugoslovanski Matici in Kolu slovenskih sester. Peli bodo domačo operno novbeto Viktorja Parme »Zlatorog«. Pred predstavo bo predavala gospa Danilova primerne pesnitve Gregorčiča, Župančiča in Gradniki. — Vsled tega se repertoar v drami spremeni: V soboto, 19. t. m. »Baika o volku« za izven, v nedeljo, 20. t. m. dramsko gledališče zaprto. Premijora »Mrakovih« bo v sredo 23. t. m. za abonma. E. Mestno gledališče v Cetin. V sredo zvečer se je v našem gledališču predstavljala tridelanska veseloigra »Gospodje sinovi« z dobrim uspehom. Igra se potu vi i* danes v soboto ob 19. in pol Izven abonmaja. Za koncertnega vodjo Glasbene Marice v Ljubljani je bil, kakor se nam poroča, imenovan mesto odstoplvlega g. Štritofa kapelnik narodne opere g. A. Brezovšck. G. Brezovšek bo posloval še tudi dalje kot kapelnik opere. I. S. Bacli-ov pasijon se poje zadnjič danes 19. t. m. Začetek točno ob 3. pop. Vstopnic k Izvajanju tega umovtora Je le Je nekaj tnalo dobiti v Dolenčevi trafiki v Prešerno-vi ulici. — Po končanem pasijon« ima pevski zbor, Id Je pri pasijonu sodeloval, prijateljski sestanek v verandi hoteia Union. Vabijo se na ta sestanek vsi ljubitelji glasbe. »Lira«, zbirka Plešama za omiki zbor prične izhajati v Zagrebu v zvezkih po 8— 10 pesem. Cena enemu zvezku v preprodaji 10 K, a aa 10 in več zvezkov skupaj po 8 K eden zvezek. Naročiti se more na več zvezkov naprej. Naročila In denar se pošiljajo na D. Robernjak, Zagreb, lllca 35 (dvorište). Pokrajina. Žiri, V hipu, ko slavi objestni Italijan aneksijo ter z grabežljivo roko sega tudi po zemlji naše občine, ustanavljamo podružnico Jugoslovanske Matice. Narodna dolžnost nas kliče, da pridemo vsi, U narodno mislimo m čutimo, na ustanovni občni zbor. ki se vrši v nedeljo 20. t. m. ob 4. popoldne v dvorani g. Boria. Ta ustanovni občni zbor naj bo velika protestna manifestacija proti laškemu nasilju, obenem pa manifestacija žalovanja in sočustvovanja z našimi brati onstran meje, ki krvavečih src čakajo skorajšnjega osvobojen,a. — Pripravljalni odbor. Gorje pri Bledu. Neki tulec, ki )e prvič prišel v planinski raj se nam pritožuje o neullkanosti in surovosti prebivalstva ter se čudi kako še .sploh hočejo tujci zahajati med tako nevljudne IjudL V gostilni je moral čakati pol ure n* četrtinko viu. s jedjo mu sploh niso hoteli postreči, češ, da nimajo časa, ker imajo koline. Ker gost rri imel drobiža, mu je gostilničar odurno zabrusil: »Drugič pa prinesite drobiž seboj!« Domači gostje so ves čas delati neslane opazke «a račun tujca, dasi tth je ta pri vstopu vljudno pozdravil slovensko ter se s tem pokazal domačega človeka. Za slovo mu ie zaklical gostilničar s pipo v nstih laški »adijo«. Št bolj nevljudno so se obnašali v trgovini, kjer si je hotel kup.ti nekaj jestvin, a ni ničesar dobil. (Skoraj ne moremo verjel, da bt bili naši ljudje tako posurovell Najbrž je bilo nesporazum-ljenje, da so zamenjali inteligentnega tujca s kakim nepridipravom. Op. ured.) Vel. Nedelja. Naša agrarna reforma ie pokazala, kako bi se ne smela zemlja razdeljevati z-emljo so dobili le srednji posestniki, (kor le ti so bili v odboru) in njihova žlahta. Viničarji in najemniki pa so odšli praznih rok. Nekaterim teh je komisija že odmerila in podpisala odmerjene pole, toda pozneje so jim zemljo zopet odvzeli. Direkcija agrarne reforme v Ljub'toni naj stvar strogo preišče ter pomete s korupcijo, ki neti nezadovoljstvo in goji protidržavne huiskače. Stara cerkev. Pri nas hnamo učitelltco, ki sicer zna slovensko, a čuti še vedno veltnemšk-o. Tega ne more ali niti noic i zatajiti niti v šoli in svojo nemškutar«*« . Jezo nairajše stresa ravno nad slovenskimi * otroci. Starši si odločno prepovemo, da bi I nemškutarska gospodična iz narodne za-! grizonosti pretepala naše otroke. Ako ji bde srce titko »strammdeutsck«, naj pa gre med svoje bratce, saj bf bflo mnogo btrij pravilno, da zasedelo učiteljska mesta koroški begunci, ki so toga mnogo bolj potrebal m vredni, DVAKRAT DA, KDOR HITRO DAt SPO-M MIE SE »JU('i)SLO VENSKE MATICE« i Mali oglasi. Prc&a se: POSESTVO t vsemi gospodarskimi poslopji, z njivami, gozdi iu travnik! v okolici Vrhnike. Natančni naslov v uprav! Jugoslavije. 442 HIŠA na Glavni cesti pripravua za vsako obrt. Glince 20 -116 pri Ljubljani. 453 ENONADSTROPNA VILA 8 5 stanovanjskimi prostori, I kuhini<\ shramba za živila, steklena veranda, veiuta terasa, z lepan tzgledom, solnčna lega, brez prahu Vrt z plemenitim sadjem, z vodnjakom z *eleniadnim vrtom m* Gospodarsko poslopje, s prostori za služinčad. Pod vilo so lepe kleti in kuhinja za per»ia, Povprašanja na J. D. Vičara 56. Ptuj. Znamka za odgovor! 494 KARBIDNI APARAT z 8 svetilkami ter popolno napeljavo, v najboljšem stanju se proda po dogovoru, pri Ivan Spori«, trgovec, Sv. Katarina, p. T»-bovljc H. HIŠA primerna z* vsakega rokodelca blizu trg* na zelo prometnem mestu, poleg hiše teš vrt z 12 lepimi novovsajenimi sadnimi drevesi. 434 SODOV po 56 I, po 150 L 300 l, 600 I. 500 1, In 1008 litrov vina. Več pove Alojz Jevšenak, s> darski mojster v Konjicah. 43S TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGO At s koncesijo za podjetje na debelo, se r&ft družinskih razmer proda. Ponudbe pod »M*-rlbor« n* upravo Jugoslavije. 49f CEPLJENE TRTE, različnih čistih bi rodovitnih mešanih sort ima po kron 4 komad prve vrste tudi ame» rikanskh korenjakov, in belo koreninjeo« Šmarnico, po nizki ccnl posestnik Frana Horvat Mostje, pošta Juršlncl, Ptuj. 408 CIGARETNI PAPIR OUeschan pravi z vojakom In vodenln, tiskom, Abadie, Golub, Altesse. Vse vrst* stročnic« št. 2 in 3. Vence in šopke za neveste. Velikonočne in umetne razglednice. Svilen in k rep papir, pismen papir v mapah kasetah In 100-100. Peresa, svinčnike, radirke, kamenčke, tablice, kredo, pečatni vo. sek, črnilo In vse v papirnato stroko pripadajoče blago. Po solidni ceni razpošilja n« debelo Uranus-Papirnica, Mcstn! trg 1L Ljubljana. 410 MED tTRCAN) najflnejši namizni ca pecivo, garantiran«, čebelo r potanec kg i 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 2«) K Iranko tam. Pošilja se M pošti in po železnici. A. Maček, čebetar, Vrhnika. atd KupS se: KUPIM ROCN1 VOZIČEK z dvema kolesoma. Ponudbe t navedbo cone na Peter Skorlic, kantioer, domobranski vojašnica, Ljubljana. KUPIM BRINOVO OLJE prodam lužni kamen in predale za moko K Milkovič Moste prt UabilaaL «47 Službe: PRODAJALKA »e taroj sprejme. Kocbek, Kranj. 191 UČITELJICA SOLOPETJA na k ns*rv.toriju išče meseči,o soba Po« dudbo pod R. P. S. ua upravuištva 464 SODAR zanesljiv In pošten, k! bi tudi pomagal » kleti se takoj sprejme. Pismene ponudbe a* upravo Jugoslavije pod »Sodar«. 443 DVA DOBRA URARSKA POMOČNIKA z dobro piačo se takoj sprejmeta. PunuJSn na naslov: Rudolf Bizjak, urar in dragnl ar, Maribor, Krekova ulica 8. 43fl Razno: STARE KfOBUKF IN SLAMNIKE damske In mošk-, sprejme V barvani«, ivoplaaje in moderniziranje. E. Stembcraer Dunajska o. 9.-II. dvoc. 496 ZGUBIL SE JE dne 17. marca od Martinove ceste do s>. Križa gumijev obroč od otroškega vozičtta. Pošten najditelj se prosi, da ga odda prod nagradi. Prisojna ul. l.-II vrata št 18. 1ŠCEM OTROŠKI VOZIČEK Zamenja se lahko za svttlontodri baržuu ali proti gotovini Kolman, Večna pot 7. POZOR V najem dam za več časa dobro idočo gostilno združeno s kavarno in lokalno vinsko trgovino. Radi družinskih razmer žo. lini isto zamenjati z manjšo trgovino ali gostilno z nekaj zemljišča. Naslov v »prav« ništvu. 446 SIIKe ZA LEGITIMACIJE Izvršuje naihitreh: Hugon hitišer. foto*, a* Ljuhliana. Valvazorjev trg T, nasproti Krl-ianske cerkva Schicht 39 Sila nas uči Hcdlii! Zalo uporabljajo Itkuicne fiotpodlnje torno kot nojboljie preizkušeno, pravo Schichiovo mil o" z znamko , Jelen", Schichf ■a pranje perila, kakor tudi za vtsko drugo molenje v kuhinji In MII. Milo z .JELENOM* dobiva »e »e do j povtod v nailednjth velikostih: V* kg komadi, U-delni. J/t bo komadi, 4-dcIni. Zastopstvo za Slovenijo im« tvrdka J. Globočnik fn drug v Ljubljen!. ll jnemu, {taterl mi preskrbi velikega psa, hišnega