SLOVENSKI T Leto - Año VII N9 316 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena jlu «em. Uredništvo in upravnistvo calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 ^Prejemanje strank vsak dan od 15.—18. Buenos Aires, 7 septembra 1935 Naročnina za pol leta $ arg. 3,-leto $ 5.— celo ll S S o >? o < TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 v EVROPI JE PRAVA BABILONIJA IN JE VSAK DAN BLIŽE VOJNI rve dni tega tedna se je mudil v Franciji •Wgoslovanski ministrski predsednik Stojadi-n°vič, kjer sta si s francoskim zunanjim ministrom Lavalom menjala mnenje glede stališča antante, ki je imela zborovanje na Bledu. Stojadinovič je izjavil, da bo Mala antanta s'ej ko prej odločna proti temu, da se povrnejo Habsburžani na avstroogerski prestol, in (la Morajo ostati državne meje ne izpremenje-Ue. Predznaki obnovitve Avstro-ogerske monarhije se vidijo v tem, da sta obe republiki zahtevali in tudi dobili dovoljenje za vzpostavitev ^stne vojske ter da sta istotako s pomočjo domačega in tujega kapitala vojaštvo tehnično in %>derno oborožili. Sedaj čakata samo še ugodne prilike. Na te politične pojave je Stojadi-opozoril francosko vlado. Na dnevnem redu je bilo tudi podonavsko Vprašanje, ki je stališče Male antante, da Av-strija ne sme delati za povratek llabsburža-u°v, in da se Ogerski ne dovoli raztegniti dr-/,avne meje, kot to zahteva. Glede Afrike, da Mala antanta ne želi, da Prišlo v Evropi do vojne, da pa radi mo-posledic, ne bo nosila nosila nobene Zgovornosti. Jugoslovansko vojno poveljstvo, (*a želi računati, v slučaju kakih zapletljajev 1 ^Vsrijo, mesto moralne pomoči, ena ali dve ivizjj francoske vojske, ^tojadinovič in Laval sta izjavila novinar-m, da sta se v vseh vprašanjih popolnoma ^razumela. Predsednik francoske republike, Lebrun, je °3adinoviča, ki ni samo predsednik jugoslo-anske vlade temveč tudi predstavnik Male 'Atante, odlikoval s križcem častne zveze, kar P°«ieni, da bo Mala antanta podpirala iransko zunanjo politiko, predvsem pri Družbi Prodov glede Afrike. V di S£l politika evropskega in zadnje čase tu-severno ameriškega kapitalističnega impela se suče okrog zadeve v Afriki, ."^kesinija je ravno te dni dala koncesije an-^ko-ameriškim družbam, Rickertt in Standi vVacuum 0il Company, ki sta, kot je na-citateljem še v spominu, financirali štiri- e no klanje v Chacu. Ve es svet je proti temu, kar namerava Mussolini z A, . :. 'zrab']' ln]-10 to javno mnenje so hitro SleŠk'' V SV°"'e svrhe severno ameriški in an-enJ l. ^Pitalisti. Italija je vsled tega poslala protest Družbi narodov kakor tudi bol*3^ cesarju ter zgleda, da jo je le še Anr^.džKalo za vojno v Afriki. mai,j 31 ln Združenim državam je pač toliko ski 8J) ] ai>0stanje afriškega ljudstva kot lan-»nir eetlldi uradno izjavljata, da delata za jih Galiji sta samo zato, ker koristi ki vati v tlf,Va italijanski imperjalizem zavoje-^žen^iki, jih želeli imeti Angleži in 'n aa račun vseh pa še Ja-A ki so spričo zadnjih dogodkov postali pozorni in mnogo popustljivejši napram Italiji. Vsekakor se pripravlja v Afriki čedna imperialistična igra in zopet bo tekla nedolžna kri za kapitalistične interese, kot je tekla v Mandžuriji iu v Chacu. si; s¡c * Na vseh koncih in krajih se dela in govori samo o vojni. Ne samo Italijani v Afriki, temveč tudi Japonci in Nemci in tudi druge imperialistične države komaj čakajo ugodnega trenutka, da bi pričeli vojno z Rusijo. Ko se je vršil komunistični kongres v Moskvi, so proti temu protesstirale mnoge države, češ, da bi Rusija ne smela dovoliti. Nismo pa še slišali, da bi Rusija protestirala, če so v drugih državah prirejali proti komunistične manifestacije. Torej bi želele nekatere fašistično usmerjene države, da v Rusiji ne smejo imeti sistema kot se jim zdi najbolj prikladen za svoj napredek. Nas Rusija ne zanima kot kaka komunistična stranka, temveč kot korporativna kulturna in gospodarska velesila, ki jo mora vsak, hočeš nočeš, upoštevati. Anglija je poslala mogočno vojno brodovje v Sredozemsko morje, ki pravijo Italijani, da je to morje latinsko, in so zato opravičeni ga braniti.... Anglija je poslala tudi na otok Malta večjo število pehote in mornarice ter vojnega materjala. Mussolini še vedno pošilja čete v Afriko, ker za italijanski fašizem ni drugega izhoda kot vojna. Če Mussolini pri avanturi v Afriki fra-kasira, bo tudi fašizem v Italiji propadel. Borba. za nadoblast v Afriki jé pravzaprav boj za oblast v Evropi. Proti kapitalizmu, v okvirju državnega fašizma, se bori z vso silo, kot smo razvideli, svoboden kapitalizem. To v bistvu ničesar ne izpreminja in upajmo ter tudi delajmo na to, da je to njih zadnja igra. Ne moremo verjeti, da bi ljudstvo po tolikih bridkih izkušnjah vendar enkrat neizpregledalo ter vrglo s hrbta krvoželjne pijavke in si v ljubezni in bratstvu napravilo lepše življenje. * * Kot se nekaj sliši, bo Jugoslavija vendarle priznala sovjetsko Rusijo. To bi bilo po našem mnenju za Jugoslavijo zelo velikega gospodarskega in moralnega pomena. Še posebej velikega pomena pa bi bilo to za Primprce in Korošce, ker bi lahko z gotovostjo upali na narodno osvoboditev. Pa tudi Habsburžanom ter vsem nasprotnikom Slovanstva bi enkrat za vselej prenehale želje, da jim bomo Slovani tlačanili. Abesinija se mrzlično pripravlja za vojno. Isti nemški general, ki je poveljeval bolivjan-eem v Chacu, je sedaj v službi Abesinije in še mnogo drugih tujih častnikov, ki vežbajo abe-sinjsko vojsko. Ker bo abesinjsko vojsko vzdrževal tuj kapital in bo zato tehnično dobro opremljena, bo vojna najbrže dolgo trajala ter bo nekaj strašnega, toliko Za Italijane kot za Abesinjce. Med vojaki so moški vseh let, od 14 leta dalje pa do sive brade. Ženske jokajo ko odhajajo inožje in sinovi na fronto in očetje se s teškim srcem poslavljajo od žen in otrok. Kmalu bo prenehala deževna temporada in če se razmere ne obrnejo ravno nasprotno, kar ni pričakovati, se prične vojna. Dasi se je papež izjavil proti vojni, so tudi italijanski katoličani obljubili podpirati Mussolini ja. ...................... Dr MLLOSLAVICH | Zdravnik za notranje bolezni. 5» Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi 5 in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. $ Se govori slovensko, nemško in špansko; g PETNAJSTJ5NBVNO PLAČEVANJE g n OAKANTIEANO ZDRAVLJENJE Sprejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. 5 Ob nedeljah od 0 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 ŽALOSTEN KONEC MLADIH NAPADALCEV Med dvema mladima napadalcema in policijo, se je preteklo sredo zjutraj vršil hud boj pri katerem, je prišel ob življenje en napadalec star komaj 22 let. Dogodek bi pa lahko zahteval več žrtev in da ni do tega prišlo se je treba zahvaliti samo v uporabi orožja neikušo-nih mladih napadalcev. Omenjenega dne sta na Avda. de Mayo in B. Irigoyen, prib. ob 4 uri zjutraj namignila šoferju avtotaksija, dva mlada človeka. Vstopila sta in ukazala šoferju 30 letnemu A. Oliver« naj ju popelje do ulice M. García, med Montes de Oca in Gral. Hornos. Dotični kraj je zelo malo obljuden in kot nalašč za napade. In res, ko so prispeli na označeni kraj sta. izvlekla vsak svoj revolver in zahtevala od šoferja denar, ki ga ima pri sebi. Ker pa se je nekaj obotavljal, sta ga podrla na tla, mu odvzela svoto 18 pesov in mu zažugala naj se ne gane iz mesta, nakar sta odšla. Olivero jima je z očmi sledil in videl, da sta vstopila v tramvaj, ki je vozil po ulici M. de Oca proti severu. Skoro nato je Olivero prišel v dotik z policijskim, stražnikom in mu povedal kaj se mu je ravnokar pripetilo in da je napadalca videl vstopiti v tramvaj. Oba sta vstopila torej v avto in hajdi za njimi. Prišedši do tramvaja ju je Olivero videl in spoznal ter povedal stražniku, ki je dal kondukterju znamenje naj ustavi vozilo; eden napadalcev je pa to opazil in hitro skočil na sprednji del voza, se 'vlegel na trebuh in začel slreljati proti stražniku in Olivera. Stražnik je napravil isto in tako sta streljala eden proti drugemu v največji strah ostalih potnikov, ki so začeli iskati varnega mesta pred streli pod klopmi. Slučajno se je nahajal v tramvaju bivši podkomisar deželne policije, ki je videč kaj se godi hotel iti svojemu kamaradu na pomoč, a ga je že v istem hipu podrl na tla drugi napadalec. Odmevi strelov in neumorno stražnikovo piskanje na pomoč so privabili v bližino več drugih stražnikov, kateri so se spustili v tek za napadalcema, ki sta medtem zbežala po ul. Patagones. Prišedši Jo ítuzaingó in Guanahani jima je prišel nasproti policijski avto v katerem- sta se vozila en častnik in stražnik Lozano. Uvidevsi da sta, od vseh strani obkoljena, sta se ustavila in začela z vso furijo streljati proti policiji, ki tudi ni ostala odzadaj. Enemu je zmanjkalo streliva ali pa je hotel zbežati na varno, zato je nehal streljati in se z naglico povzpel na zid za. katerim je proga južne železnice, tam je revolver zopet.nabil z patroni in začel znova streljati proti policiji. Medtem se mu je stražnik Lozano približal, sprožil več strelov proti njemu, in ga s tremi zadel v glavo tako, da se je pri priči mrtev zgrudil. Skoro nato se je posrečilo prijeti še drugega, na kar so ga pre¡-peljali na bližnjo komisarijo, kjer je izpovedal, da se imenuje Maximino Lopez, 25 let star, njegov mrtvi tovariš pa je 22 leten Lisardo Diaz. Po njegovi izpovedi sta šele pred kratkim začela s tem poslom in sicer na provinciji kjer se jima je par napadov posrečilo, zato sta upala, da bosta tudi v mestu uspela a sta tako žalostno končala. V SLOGI JE MOč Lepo in krasno geslo, ki so ga imela vsa naša, društva v izseljenstvu za simbol. Škoda, da so bile te besede le na stenah v društveni sobi nabita ter vdelana v društvene žige. Po večletnih izkušnjah smo danes vendar enkrat dočakali, da se bo za nas to pomembno pjeslo tudi vresničilo in praktično izvedlo. Dvoje najmočnejših organizacij v izseljenstvu "Ljudski Oder"' in "Prosveta" si bosta bradsko podale roko ter pozivata vsa ostala društva, da se prijavijo k zvezi ki ima namen vsa naša društva stvoriti v eno celoto. Lep i» hvalevreden napredek se obeta v naši naselbini, ko bodo besede postale dejanja in upam da ne bo dolgo lepa, ko bodo naša društva imela svojo Matico. Vsa čast in Jivala gre vrlim voditeljem in ini-cijatorjem za združitev, kakor tudi vrlemu članstvu naših društev, ki je sprevidelo, da brez bratske sloge ni misliti na kak napredek, bodisi na kulturnem ali gospodareskem polju. V slogi je moč, ki jo ne zlomi nobena sila sveta. Zato je dolžnost vseh naših društev, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri u-stvarjanju te prepotrebne centralne organizacije, ki bo vodila po pravilno začrtani poti usodo vseh naših društev v Južni Ameriki kot vodi skrbnoljubeča mati svoje otroke. Tovarišem naših društev toplo priporočam, da ni treba poslušati raznih klevet gotovih elementov, ki hočejo v nekem patrijotičnem časopisu na nesramen in podel način, že pri rojstvu zveze, skvariti ali celo zatreti to pomembno inicijativo naših društev. Takšen časopis, ki dela in piše proti slogi za svoje interese, bi bilo najbolje, da ga članstvo vseh društev, kakor tudi ostalo izseljenstvo enostavno bojkotira. Vsak treznomisleči človek, ki je čital v št. 05 N. L. članek pod naslovom "Koristna in škodljiva sloga", lahko brez velikega truda ugotovi, da nesloga v naši koloniji bi vrlo dobro koristila njegovim namenom, ker če bi se vsa naša društva prijavila k zvezi ter da bi Slovenski tednik postal uradno zvezino glasilo, kar ni izključno, bi bil omenjeni list prisiljen, da preneha z izhajanjem, in to je njegova prava logika, zato tudi je pisal in bo prav gotovo še pisal proti slogi in zvezi. Pripravljalnemu odboru Zveze, kakor tudi odborom društev in članstvu kličem: Naprej s započetim edlom, do končne zmage in ustanovitve Zveze vseh prosvetnih in delavskih tet' gospodarskih društev v Južni Ameriki! Goriški za začetnike. Naučite se dobro in elegantno plesati Tango, Vox-Trot, Valček, Ranchera, Paso-Doble, Rumba, La Cucaracha. Z nekolikimi vajami z špeci-jalistom za začetnike profesorjem L e w i c k i, boste postal perfekten plesalec. Garantirani ekonomični tečaji za oba ¿pola, špecijalni saloni Vsak dan in ob nedeljah od 10 de 24 ure SAN MARTIN A18 Vstopite brez zvoniti DRUŠTVENE VESTI POZOR Kot smo že svoječasno javili se bo vršila v »edeljo dne 3 novembra t. 1., velika prireditev Slovenskega prosvetnega društva I. DRAMATIČNI SESTANEK ki imate veselje do dramatike in ki bi radi igrali, pridite v nedeljo, jutri, ob 5 uri popoldne na dramatični sestanek. Po sestanku se. bodo takoj razdelile vloge za prihodnjo prireditev. V SPOMIN BAZOVIŠKIM ŽRTVAM Se bo vršil jutri dne 8 septembra sestanek v Slovenskem prosvetnem društvu I. kamor so vabljeni vsi člani naših društev, kakor tudi vsi rojaki in rojakinje. Spomin počastitve se bo vršil ob 4 uri popoldne. O. P. D. V VILLA DEVOTO v'abi na članski sestanek, ki se bo vršil jutri ob ^ Popoldne. — Pridite vsi člani, ker je sestanek važnega pomena za nadaljni razvoj društva. Odbor. ROJSTNI DAN Jugoslovanski kralj Peter 11. je praznoval včeraj dvanajstletnico svojega rojstva. V ta natnen je bilo včeraj v tukajšni pravoslavni cerkvi sv. opravilo. Treba je upoštevati, da naš rojak Gomišček ni imel od nikjer nobene opore temveč je z lastno pridnostjo sezidal zavod, ki je velikega pomena za naše izseljenstvo, ki bi brez požrtvovalnosti našega rojaka tega prepotrebne-ga zavoda gotovo ne imeli. Koliko naših mater in očetov tare skrb, kam bi dali otroka, da bi bil v pošteni in dobri oskrbi ter za mal denar, da bi oni šli kaj zaslužit. Vsem tem toplo priporočamo zavod "Lipa" v katerem bo vsak deček našel dobro in pošteno vzgojo. Tudi tisti starši, ki nimate dovolj časa paziti na otroke, če vam je mar njih bodočnost, nikar jih ne prepuščajte ulici, kjer se naučijo vsega drugega samo kar je dobrega ne, temveč jih oddajte zavodu "Lipa" za kar se gotovo ne boste kesali. Prireditev Jugosl. prosvetnega društva Preteklo soboto se je vršila lepo vzpela pri-'"'-'Uitev Jugoslovanskega prosvetnega društva v gledališču Verde na Boki. Ob tej priliki je društvo izročilo dragocen venec na grob kralja Aleksandra, kamor ga bo ponesel g. Burič. Nekatere posamezne točke so bile dobro poklic, posebno petje in igra ter deklamacija tieSka in deklice, medtem ko so bile. druge deklaracije premalo na študirane in vile bi tu-(!' lalxko. bolje zapel«; ko je bila slika drugače lepa. Ziilo me je motilo, cla so bile na vzporedu Sa,ln» zgodovinske in iradicijonalne točke, ki So pustile človeku utis, da, Jugoslavija. oziro-"la Srbija, nima dovršenejšo in svobodnejše la se je prebudil iz omedlevice, se zavedel resnosti Položaja in pobegnil. Mimoza je zaprla vrata sobe za seboj, Vladimir Boutin pa je vstal iz postelje. Najprej se je prepričal, če se nahaja važna brzo-•|nvka šo v njegovem žepu. Prnil si jo telo z mrzlo vodo, se oblekel, si pritrdil •)etmen s torbo na prsih in ravno je bil gotov s svojo toaleto, ko jo Mimoza zopet prišla v sobo in mu princ-Sla {aj in komad kruha. To je vse, kar so mogli v tej revni kolibici najti za3utrek — reče Mimoza in se ljubko nasmehne — moTaš biti tudi s tem zadovoljen, drugič pa ">m zate boljše poskrbela. ~ Hvala vam, Mimoza —• reče Vladimir — vi ste zares>v svojo ulogo izvrstno vživeli! » 0raÓ bi si domišljeval, da sem z vami poročen, mogel tako misliti in bi bil sposoben zn to... '^h, zakaj bi ne mogel biti sposoben? — vpra- ša Mimoza, ki je sedla k mizi Vladimirju nasproti. r- To vam lahko pojasnim — odvrne Vladimir — in je morda celo dobro, da govoriva o tem. Jaz ljubim —• ljubim deklico, ki jo visoko nad menoj, ljubim jo z vsem žarom svoje duše. Oh, ta deklica mi je vračala vročo ljubezen in ko sem se poslovil od Petrograda, sem obljubil svoji ljubljenki, da ji bom zvest vse življenje — do smrti! Mimoza si podpre glavo. Zaprla je oči, da bi Vladimir ne mogel opaziti, kaj se je godilo v tem trenutku v njeni dušj. Toda le s težavo je zaprla razburjenost, ki so jo povzročili v njeni duši Vladitnirjeve besede. Kajti v besedah, ki jih je ljubljeni mož izgovoril, v zavesti sreče, o kateri je govoril, je bilo Mimozi, kakor da bi bila slišala svojo smrtno obsodbo. Ljubila je Vladimirja s strastjo, ki ji ni bilo enake, koprnela je po njegovi ljubezni, kakor more koprneti samo žena dalnje Azije po ljubezni moža. Sedaj pa jo slišala, da ne bo Vladimir nikdar njen, kajti ljubil je drugo. Ha, kako je sovražila Mimoza to drugo, — sovražila jo je čeprav ni vedela, kdo je ta druga, kako ji je ime in kje stanuje 1 — Kdo pa je ta druga? ;—• vpraša Mimoza. Kada bi slišala njeno ime, da bi zvedela, kako se imenuje najsrečnejša žena na svetu? — O ne, niti najmanj, Mimoza — odvrne Vladimir, ki je vstal od mizo in si prižgal cigareto — ona ni najsrečnejša žena na svetu, kajti radi svoje ljubezni mora trpeti, marsikatera bridka kaplja je že padla v čašo te sreče! Njenega imena ti ne morem povedati, nikomur nočem zaupati te svoje najslajše tajne! Samo to bi ti rad povedal, da je to izredno visoka dama, tako visoka, da bi si no upal nikdar dvigniti oči k njej. Sedaj pa govoriva o drugih stvareh, Mimoza! Nadaljevati morava svoje potovanje in sicer čimprej! Ali si kaj izvedela, kako je i železnico, če nas bodo mogli odpremiti naprej? — Tam je slabo, zelo slabo — odgovori Mimoza -— strašna katastrofa, ki se je sinoči pripetila na tračnicah, je preprečila promet do prihodnje postaje najmanj za dva dni! Toda že imam sestavljen načrt in mislim, da bo ugajal tudi tebi in ga boš sprejel. Do prve železniško postaje se pripeljeva z dobrimi konji lahko v. šestih urah! Tedaj no izgubljajva časa — reče. Vladimir. — Priskrbiva si tukaj v vasi lahko kočijo in iskro konje! - Govorila bom z Dimitrijem! — odgovori Mimoza. - Dimitrij —. kdo je to? ;— vpraša Vladimir. — Mlad kmet, posinovljenec tega starca, ki nama je dal v svoji hiši prenočišče. Preteklo noč je prišel od vojakov. Pomagal nama bo, da si bova priskrbela najhitrejše konje. V tem trenutku je sedel Dimitrij z Natalko v majhnem poslopju^ ki je služilo poleti kot uta, ki je stala sredi vrta, ki jo bil sedaj pregrnjen z debelo snežono odejo, '" Mladenič je držal svojo zaročenljo .v naročju, ona pa je jokala na njegovih prsih, — Ne jokaj več, Natalka ji reče Dimitrij. — Oprostil sem ti, sicer pa ti nimam kaj odpuščati. — In ti me boš povzdignil v svojo ženo, Dimitrij — vpraša Natalka in sramežljivo dvigne svoj pogled k Dimitriju. Ah, kajneda, nikdar se me ne boš sramoval in mi nikdar očital tega, kar se je pripetilo mod prin-coni in menoj? — Lopov bi bil, če bi ti mogel reči kakšno grobo besedo —■ vzklikne Dimitrij. — Ah, ti mi boš žena, to ti prisegam! Toda, ah, ne morem te danes povosti pred oltar, niti jutri ne boin mogel še tega storiti, ker me strašna prisega veže z brati gladu! Samo radi mene se ti ljudje nahajajo Še* v vasi, samo radi tega, ker se jaz ne morem tako dolgo ločiti od tebe! Oh, Natalka moja, s svojimi rokami sem te odliesel iz plamenov in gorečega gradu! Zares se nismo smeli muditi. Za nami so se podirali zidovi, strašno bobnonje je oznanjalo smrt tiranom, nikad še nismo bili smrti tako blizu, kakor v tistem trenutku. —• Kaj pa bo sedaj? — vpraša Natalka. •— Ti nameravaš oditi — meno pa hočeš pustiti tukaj? — Poslušaj me, Natalka moja — odvrne Dimitrij in si pritisno ljubljeno doklico kreplcoje na prsi. Premišljeval sem o tem, kaj bo z nama in kako si bova uredila najbližjo bodočnost. Od bratov gladu se ne morem ločiti, kajti ti izstradani in svobode željni ljudje so me izbrali za svojega vodjo in poglavarja. Upor moram razširiti dalje in že danes se moramo pripraviti, da bomo odšli v bližnjo vas in zbuditi kmete iz tisočletnega starih staršev. loterijsko gostijo" katere se je vdeležilo vse kar leze in gre v okolici estancije. V zalivalo za zopetno združitev pa je brhka gospa poklonila čez leto dni svojemu soprogu kar — trojčke, Estancijero pa je odsihmal opustil igranje tako v klubih kot v loteriji. Danes je eden najuglednejših članov odvetniške zbornice v Rosario. ¡¡¡a * Kako je glavni dobitek združil krhajoči se zakonski par smo videli v predhodnem odstavku, kako ga je razdružil bomo videli pa v naslednjem. Rio Cuarto je drugo naj y eč je mesto provin-eije Cordoba, šteje okrog 60.000 duš ter je bilo pred krizo — torej pred letom 1929 — silno važen trgovski emporij, tako da sem vselej ko sem priromal tja v poslovnih zadevah, prebival po 20 — 30 dni v Rio Cuarto, tako da sem poznal obilico prebivalcev, še več njih pa jih je poznalo mene. Saj so večkrat paglavci za menoj kričali: "allí va Don Pancho, el gordo!" V krog mojih riokvartskib znancev spada tudi Čeh pan Vaclav Skorkovsky, ali Don Venceslao kakor so ga po celem mestu klicali. Ar-gentinceni se je pri izgovorjavi njegovega priimka večkrat pojavil krč na jeziku, kar pa je služilo gospodu Vaclavu le v zabavo. Rodom je bil gospod Vaclav Moravan iz Novega Jičina tam kjer se mešata češki in nemški jezikovni element. Na Češkem pravijo, da so Novojičin-ci silno prefrigani ljudje, odtod tudi nemški pregovor: "Neunundneunzig Teufel und ein Zigeuner Ma'chen erst einen Neutischeiner". (Devetindevedeset. vragov in en cigan to šele je pravi Novojičan.) Gospod Vaclav je bil še predno sem jaz prvič prišel v Rio Cuarto nastavljen pri ogromni firmi de "ramos generales" (za vse panoge) kakor pravijo v Argentini, kjer ti prodajo prav vse od peterogramske šivanke pa do pe-terotonskega mlatilnega stroja. Dasi je Vaclav popisal s številkami nešteto kakor svinjsko korito obsežnih trgovskih knjig, ni perkora-čil nikdar plače 250 pesov mesečnih, to pa deloma vsled svojih telesnih napak — bil je pritlikavec ter nosil znatno grbo — deloma pa vsled svojega strumnega in brezobzirnega značaja, ker se ni znal nobenemu klanjati, kar bi —• pomislite — spričo močno razvite grbe na hrbtu bilo neestetično pa, tudi smešno. Poleg tega je imel gospod Vaclav to nesrečo, da se je bil poročil z Argentinko, (zakon je ostal brez otrok, kar je bila sreča v ne-* sreči) častihlepno in po napačnem radodarno. Zalagala je namreč z yerbo, sladkorjem, čajem, maslom, kavo in slanino vse svoje mnogo-člansko sorodstvo bolj temne polti, tako da je Vaclavova plača 250 pesov navadno usahnila še predno je prišel konec meseca. Gospodu Vaclavu so bili moji perijodični prihodi v Rio IV v največjo slast in zabavo. Saj je vedel, da ob letnih večerih pivski vrček ne bo usahnil dokler bom jaz v Rio IV. Gospod Vaclav se je rad obešal na suknjo marsikoje-mu trgovskemu potniku, ker je vedel, da ima vsak trgovski potnik denar in dokler je denarja "pivečko" ne usahne pa naj bo še takšna suša. Vsem trgovskim potnkiom, ki so prihajali v Rio Cuarto, je bil prirastel gospod Vaclav na srce. Vsi so ga silno spoštovali in obrajta-li saj je bil on za nje najboljša informacijska pisarna pravcati živi informacijski leksikon. O vsakem trgovcu v Rio Cuarto in okolici ti je znal podati najpodrobnejše in najzanesljivejše podatke, tako da bi popolnejše slike trgovskemu potniku nihče ne bil mogel nuditi. Zato so ga pa ob tihih večerih nagra-jali s pivečkom, ki ga je ljubil, kakor medved strd. In vzlic pritlikavosti in grbi je spravil 10 — 12 vrčkov z lahkoto pod kapo. Na domu sem ga redko posečal, kedar sem prišel v Rio Cuarto, To pa zaradi njegove čme-rikave žene, ki je bila v stanu užaliti gostja v hiši, dasi ji je Vaclav večkrat razlagal oni češki pregovor: "host do domu Bfih do domu (Gost v hišo, Rog v hišo).. (Nadaljevanje) Ni se nam posrečilo uničiti tistega lopova TThtom-(skega. Mislili smo, da je mrtev, toda izginil je, ko smo so vrnili, da bi njegovo truplo pahnili v ogenj. Kača so je skrila v kakšno jamo, ko pa ji bomo obrnili hrbet, se bo priplazila na svetlo, da bi izpustila svoj strup v katero svojo žrtev. Gotovo poznaš samostan, Natalka, ki je odtod oddaljen komaj dobro uro — to je samostan spokornic. Nobenega nesrečneža, ki je potrkal tam na vrata 'm prosil da bi ga sprejeli, ga niso odbili, razen tega pa sem imol nekoč priložnost, da sem napravil predstojnici tega samostana nemalo uslugo. Nekoga dne so je predstojnica peljala na deželo k neki umirajoii, da bi jo tolažila. Ko se jo vračala, se jo vozila na obronku gozda. Naenkrat pa so so njeni konji splašili in oddrveli v gozd, sanem pa je protila nevarnost, da se bodo razbile ob kakšnem drevesu, mimo katerih so dirjali konji. K sreči sem bil v bližini zaposlen, sekal sem drva, slišal sem krik prodstojničin, skočil sem tja, pomiril sem konje in prečastito gospo sem smel Odpeljati v samostan, kajti kočijaž je padel s svojega sedeža in ni mogel ravnati s konji. Opatiea je bila rešen» in za to uslugo me je hotela nagraditi z denarjem. Ponudila, mi je polno pest denarja, todft jaz sem ga odklonil in dejal, da ne morem sprejeti nobene nagrade za dejanje, ki sem ga storil v slavo božjo njegovi zvesti in pobožni služabnici. — Dobro torej —• mi reče predstojnica — povej mi kakšno drugo željo in izpolnila ti jo bom! Mar nimaš nobene želje -— prav nobene? — V toni trenutku nobene — sem ji odgovoril -— prečastita predstojnica, toda morda bi »o utegnilo zgoditi, d ft vas bom kedaj česa prosil. Dovolite mi, da bom smol kadarkoli priti k vam in vas prositi, da mi izpolnote prošnjo! Obljubila mi je to, ponudila mi je roko, katero som s spoštovanjem poljubil, toda od tedaj je nisem več videl. Toda trdno som prepričan, da se me bo predstojnica »pomnila, spomnila se bo tuditega, kar mi dolguje in dal ti bom listek, ona pa te bo sprejela /. razšireni-mi rokami. Ti molčiš, Natalka, ti skrivaš svoj ohrnz na moje prsi?......... ..... ' ....... ...... — Ah, Dimitrij — vzklikne mlada deklica, pri tem [i» 0"bup»0 OTijt svoj« -roke krog njegovega vratu — strah me je, če pomislim na samostansko življenje. Kako bom živela brez tebe, morda — pa so ne boš nikdar več vrnil, da bi me rešil iz samostana! — Zopet bom prišel — odvrne Dimitrij, — Tako dolgo, dokler bo srce utripalo v mojih prsih, bom mislil nate, moja Natalka! Ne, ne, ne pomišljaj si — v samostanu si vsaj na varnem, pa tudi dobro skritu boš. Prod vrati, ki vodijo v sveto hišo miru božjega mora obstati tudi sam princ. bo kakor da bi to bilo življenje mod pobožnimi in Ko pa se bom vrnil in to odpeljal iz samostana, mi svetimi sestrami očistilo vsega blata in studa, ki si ga bila deležna tam gori v tistem prokletem gradu! — Naj toroj bo — spregovori Natalka in ponižno skloni svojo lepo glavo ter si pritisne Dimitrijevo roko na usta — vso bom storilo, kar hočeš! Vse bom pretrpela, samo da vem, da me ljubiš in da so boš zopet vrnil k meni! — Takoj bom napisal pismo —• odvrne Dimitrij — potem pa se moram takoj pripraviti za, pot. Mati naj te spremlja! Da, tako bo najboljše, »— ponovi Dimitrij Se enkrat, ko je stopal za Natalko v izbo. Sedaj bodo napočili Rusiji strašni časi. Divja vojna na meji carstva, v notranjosti pa sta se zarotila proti miru kmet in delavec. Nepogasljivi zublji bodo povsod plapolali, bilo bo plat zvona, nikjer ne bo nihče varen razen prostorov, kjer služijo samo v Rogu — kjer ni bila krivica nikdar doma. Mladi kmet je prispel s svojo zaročenko. Natalko v izbo in sodel k stari in dolgi leseni mizi, pisal je pismo, v katerem je prosil predstojnico samostana, da bi dala njegovi Natalki zavetje v samostanu vse dotlej, dokler se ne bo on vrnil ponjo. Natalka. je pridna, vsako delo hi opravljala, v samostanu bi služila tudi kot služkinja. Medtem ko je Dimitrij pisal te vrstice, mu je marsikatera solza skrivaj, zdrknila po obrazu. Vendar po ni hotol jokati, požrl je solze, kajti kako bi Natalka prenesla bol sloves«, če bi on jokal, ko jo vendar moški? — Tukaj je pismo — reče Dimitrij, ko je vstal od mize in izročil Natalki zloženo pismo, medtem ko je deklica povezala svoje malo premoženje v culo. —— Ti mati, jo bo? spremila:, toda prosim te, d» se čimprej vrneš, da mi boš povedala, če »o jo v samostanu sprejeli! Zbogom, vse moje mi svetu, zbogom, mila moja lju-bijena žena — mnogo krvi bo preteklo v Busiji preden se bova zopet videla, mnogo gorja bo odstranjenega od našo mile domovine, midva bova žalostna samevala, toda — ko se bova zopet videla, se bova veselo smehljala, kajti tedaj bova svobodna! Natalka je glasno zaihtelo in skrila svoj obraz na Dimitrijevih prsih. Dimitrij ji je poljubljal solze v očeh, krepko jo je stisnil k sebi v neutošeni bolesti, potem pa jo je odločno potisnil od sebe in dejal s potrtim glasom: —- Dovolj je, bodiva pogumna! Zbogom, Natalka! Bog naj te čuva in ravno ta Bog bo dal, da se bova zopet videla! — Morda še samo — tam gori! — vzklikne lepa mlada kmetica in pokaže z drhtečo roko proti nebu. — Toda naj se zgodi kakorkoli, jaz ti bom zvesta in vsaka misel bo pripadala tebi! Tedaj poljubi Natalka nežno svojega starega doda, kateremu so vroče solze polzele po obrazu, stisne še enkrat Dimitriju desnico in odhiti v starkinem spremstvu iz hišice. Čutila je, da se ne bi mogla več ločiti od svojih, če bi ostala šo nekaj trnutkov. Dimitrij se je sesedel na stol, ko so se koraki njegove Natalke izgubili v vrtu. Podprl si je glavo z obema rokama, krepko je stisnil ustnice, kajti bilo mu je kakor dn bi moral glasno zajočati. • — Bodi pogunion, sin moj — reče stari Sustov namesto Dimitrija, ki se še vedno ni mogel otresti str«' •šnega vtisa, ki ga je napravilo nanj slovo od Natalko — da, gospa, tukaj v vasi imamo samo enega edinega človeka, ki ima dobro vprego, to pa je žid tan, ki bo brez dvoma preveč zahteval. — Midva bova plačala, kolikor bo zahtoval — odvrne Mimoza hitro — kje stanuje ta žid, sama bo"1 odšla k njemu, da se bom z njim pogodila! — Natan jo gostilničar — naravnost po vaški ca vi visoke cene živil v trstu Trst, 1 julija. — Intersindiltalni komite je izdal naslednji cenik, ki po v veljavi z tržaško provinco do nadaljnega: kruh 1.40—1.80 bela moka T.55—1.65 koruzna moka 1.05—1.10 riž 1.55—1.80 fižol 1.85 testenine 3 00—2.90 meso 4.00—7.60 salame 16 iz tega vidimo, da so cene najpotrebnejše hrane izredno visoke, kar zelo slabša položaj najnižjih ljudskih slojev. Vendar pa so cone še višje, vsaj po pripovedovanju naših ljudi, čeprav jih oblasti uradno drugače beležijo. Posebno «»občutno so se dvignile cene v zadnjem Času, ko je nastalo pomanjkanje živil vsled povečane potrebe in potrošnje voja' ščine. TRGOVINA JESTV1N Prodaja vseh v stroko spadajočih predmetov. — Zmerne cene. VIKTOR ČERNiC COR. R. LISTA esq. ESPRONCEDA i > i > Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiie - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ovoporočencima čestitamo ter ima želimo v novem stanu mnogo sreče. prior lazaristov iz mirenskega grada j dr. zdešar izgnan v jugoslavijo Fotografija "LA MODERNA" Jorica, julija 1935. — Kljub temu. da so u- Qaši ljude mnogo na Margottija, se je to kot popolnoma nasprotno. Vedno pokajoči se dogodki namreč kažejo popolno-^ugačni razvoj kot se ga je pričakavalo Pomeni le nadaljevanje Sirottijevega dela. ^nano je, da so prevzeli poznani samostan na gradu italijanski redovniki, ki so Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NO V0P0R06ENI! Najbolj§i in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. PoStne slike od S 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires BRASIL 923 ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 AÑO VII. NUM. 316 ( BUENOS AIRES Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL "GIUSTIZIA E LIBERTA" O JULIJSKI KRAJINI V zadnjem, času prinašajo antifašistični listi vedno več. vesti o našem ljudstvu in njegovih težkih razmerah. Poročila so po večini posneta iz našega lista. Veseli nas, da pridejo glasovi našega trpečega človeka onkraj meje tudi med italijanske antifašistične čitatelje. V zadnji številki z dne 12. t. m. je prinesla "(íiustizia e Liberta" krajši dopis s Sušaka v katerem opisuje v glavnih potezah težke razmere, ki vladajo v Julijski Krajini. Med drugim piše, da je pribežalo čez mejo okrog 200 mladeničev, ki so bili poklicani k vojakom in ki bi bili gotovo poslani v Abesinijo. Ljudstvo v Julijski Krajini je absolutno proti vsaki vojni v Afriki. Fašisti so hoteli naše ljudi preslepiti z velikimi obljubami o še večjih delih v italijanskih kolonijah v vzh. Afriki. Porazno so vplivale novice o tropiČnih boleznih in o nezdravi klimi, ko so' se vračali prvi bolniki. Nadalje piše, da so med ljudstvo razširjeni tajni slovenski in hrvaški listi, ki krožijo posebno med mladino Borba proti slov. jezikom je v polnem teku. Fašistična škofa (vescovi faseisti) Santin in Margotti odstranjujejo še zadnje ostanke slovenskega in hrvaškega jezika iz cerkve. Zato je ljudstvo zelo ogorčeno nad cerkvenimi oblastmi. Pravi, da se ljudstvo zelo poteguje za tiste redke slovanske duhovnike, ki so kljub neprestanemu preganjanju še ostali. Konfinacij-ska komisija deluje noč in dan. Zelo zanimiv je odlomek: "Fašistično gospodarstvo spreminja socialni značaj slovanskega prebivalstva." V Jugoslaviji malo govore o zbližanju z Italijo. Časopisi o tem ne pišejo. Prijateljskemu paktu z Italijo so naklonjeni le izvozniki lesa in živine. Ti so tudi naklonjeni vojski v Afriki, leer so tako mogli prodati Italiji vse zaloge lesa tudi gnilega (?), ki se je zaradi krize nagromadil v jugoslovanskih skladiščih." TEŽAVEN PREVOZ VOJAŠTVA V AFRIKO "Giustizia e Liberta" z dne 12. t. m., prinaša. kratek odlomek iz pisma vojaka, ki je nastanjen v glalvnem pristanišču. Eritreje. Massani in opisuje vožnjo iz Italije v Afriko: "Naša pot po morju je bila zelo dolga in silno mučna. Na ladjah so bili vojaki natlačeni kot «ardeh», tudi prehod skozi Sueški kanal in Rdeče morje je bil zelo mučen. Mnogi so omedleli in zboleli". VELIKI DOBIČKI VOJNE INDUSTRIJE V | ITALIJI TRST, julija 1935. — Po poročilih, ki jih priobčajo italijanski listi je razviden ogromen dvig delnic raznih podjetij in tovaren, ki so neposredno prizadete pri nabavah municije in drugih vojaških predmetov. Od aprila 1934 I Iva 124,— 200.50 Ansa Ido 17.50 — 57.50 Breda 70,— — 174.50 Brown Boveri 38,— — 71.— Fiat 226.25 — 380.50 Isota Franschini 9.50 — 37.75 Bianchi 43,— — 87.50 Pirelli 889,— — 1077,— Tern i 136.— — 240.— Montecatini 138.25 — 180.50 Tako vidimo iz sledečih številk, da so akcije nekaterih družb poskočile za 100 in cela ve? odstotkov. Razvidno je tudi iz tega, kdo ima pravzaprav glavno korist pri tej afriški avanturi in kdo mora nositi glavno breme, ter največje žrtve. RIHEMBERK. — Kot pišejo iz Kihember-ka je pogorelo pri Vidmarčkovih skedenj in hlev, Skrbeč Justinu pa popolnoma vse. Istega dne sta se utopili v Vipavki dve deklici. Pozor rojaki Ako se odločita za nabavo dobrega radio aparata, no nasedajte krič či reklami. Zna so zgoditi, da Vam za drag denar "prodajo" kup aluminija in stekla namesto radiaaparata. Da se to ne zgodi obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem oziru poSteno ustregel. Konstrukcija in poprava vseh vrst radioaparatov od napreprostejših do najbolj kompliciranih. Varnostne naprave proti vlomu in požaru. Delo garantirano. Nizke cene. Naročnikom Slovenskega Tednkai 10 o|o popusta. Prva Slovenska Diplomirana Izdelovalnica Radioaparatov ULICA ANDRES ARGUIBEL 1468, Dpto. 5. BUENOS AIRES Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredon NIZKE C EN E Ugodno tedensko in mesečno plačevanje CULTURALES ESLOVENAS Urejuje: Jan Kacin KrojaČnica MOZETIČ Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil poletne vzorce. Delo prvovrstno, cene zmerne, blago trpežno. Se priporoča Sebastjan Mozetič - OSORIO - 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) BLENORAGIA in njene posledice SIFILIS —Kri, živčne bolezni, Srce, Pljuča in Notranje bolezni na splošno Najstarejši zavod katerega vodi njegov lastnik