Domoznanski oddelek 35 GLASILO občine 2007 352(497.4 Dornava) vV $ Poštnina plačana pri pošti 2252 Dornava 6003344,1 COBISS o I LASIL OB ČINE DORNAVA Leto IX, številka 1 15. junij/rožnik 2007 Drage občanke in občani Občine Dornava! Ob 12. občinskem prazniku Vam iskreno čestitam in Vas vabim na osrednjo prireditev ob občinskem prazniku Občine Dornava, ki bo v nedeljo 17. junija 2007 ob 17. uri pred občinsko zgradbo v Dornavi. Rajko Janžekovič vaš župan Spoštovane občanke in občani Občine Dornava! Pred nami je občinski praznik. Praznik naše lokalne skupnosti - naše Občine, ki je v letih svojega obstoja dosegla velik napredek. Rečemo lahko hvala bogu, da smo samostojna občina, saj smo le na tak način lahko dosegli takšen napredek Občine Dornava. V vseh teh letih je bilo narejenega veliko, veliko dela pa nas še čaka. In vsega potrebnega se bomo lotili z optimizmom in z zdravo mero odgovornosti pri ocenitvi naših zmožnosti. Kot pravi pregovor, se moraš pokriti tako daleč, kako dolgo odejo imaš. In delali bomo tako, da bomo zadovoljni vsi oziroma večina občank in občanov. V ospredju moramo imeti le eno misel: Skupaj smo močnejši in nepremagljivi. Zato želim, da gradimo našo Občino skupaj in da se upoštevamo in spoštujemo vsi, ne glede na vas iz katere prihajamo. Večkrat nas zanese in govorimo, kaj je kdo dobil in kaj ne. Še posebej je to aktualno med vaškimi odbori. Ampak tak način razmišljanja ni pravilen. Gledati moramo na celotno področje in biti strpni eden do drugega. Če hočemo močno in razvito občino, moramo razviti celotno področje. Celotna Občina bo razvita toliko, kolikor bo razvita najmanjša vas v Občini, tako kot je veriga močna toliko kolikor je močan najšibkejši člen. Drage občanke in občani, razvoj Občine pa ne temelji samo na infrastrukturi, pač pa tudi na kulturi in družabnem življenju. Na tem področju je naša Občina zelo napredna. Da je temu tako, se moramo zahvaliti različnim društvom, ki skrbijo za ohranjanje tradicije naših prednikov. Prireditve kot so Fašenk po Dornavsko, Praznik žetve z razstavo kruha in pogač, Gobarski praznik, Lukarski praznik ter zadnja prireditev Od paše do sira, ki je bila izvedena letos prvič, so prireditve na katere smo lahko upravičeno ponosni. Z ogromnimi napori in skrbmi naši občani organizirajo prireditve, ki so v ponos celotni občini in ki ponašajo ime Občine Dornava po širši okolici. Vse to pa je del naše kulture iz katere so zrasle naše narodne korenine. Ker je letošnje leto leto kulture, je prav, da se spomnimo vseh teh dogodkov, hkrati pa izrečemo zahvalo in priznanje vsem, ki se trudijo ohranjati naše izročilo. Naše delo v bodoče bo temeljilo na uspešnem zaključevanju projektov na področju komunalne infrastrukture, ob tem (T \= GLASILO občine DORNAVA Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Medij GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 314. Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10 Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 820 izvodov. Lektorica: Terezija Majcenovič Odgovorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s. p., Hiš 61, 2254 Trnovska vas, 041/670 -740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače JJ pa ne bomo pozabili kulturnega področja, ki nas dela prepoznavne širše in po katerem nas tudi spoštujejo. Spoštovani. Za nami je burno obdobje in čas je, da strnemo vrste in skupaj složno nadaljujemo lepši prihodnosti naproti. Ob občinskem prazniku Občine Dornava Vam želim vse do- bro in Vas vabim na osrednjo občinsko prireditev, ki bo 17. junija ob 17. uri pred občinsko zgradbo. Obenem pa vabljeni na vse spremljajoče prireditve, ki jih organizirajo naša društva. Rajko Janžekovič Vaš župan Gradnja kanalizacije v Dornavi in Mezgovcih Veliko je ugibanj in govora o tem, ali se bo gradnja kanalizacije nadaljevala ali ne, kdaj bo končana in še kaj. Kot je bilo že povedano, je to eden največjih projektov Občine Dornava, ki zahteva tudi velika finančna sredstva. Najprej je potrebno povedati, da se bo gradnja kanalizacije letos izvajala in zaključila v Dornavi, v letu 2008 pa bo končana v Mezgovcih. Z aneksom smo s CP Ptuj dogovorjeni, da dela v Dornavi stečejo s 1.7. 2007, končana pa morajo biti do 30. 10.2007. Po pogodbi, ki je bila podpisana z izvajalcem del CP Ptuj dne 21. 4. 2005, naj bi dela bila končana že do 30. 11. 2005. Ker ni bilo dovolj finančnih sredstev, je bilo s strani Občine Dornava izvajalcu naročeno, da izvaja dela v takšnem obsegu, kot je Občina finančno zmožna. Vendar je tudi tu bilo drugače. Za dela, ki so bila izvedena v letu 2006, še vedno dolgujemo okrog 183.000,- EUR. Ta znesek bomo morali poravnati letos skupaj s plačilom letošnjih del. Za namen izgradnje kanalizacije bomo letos tudi najeli kredit, tako da bo možno dela dokončati v Dornavi in prihodnje leto v Mezgovcih. Vedeti moramo, da je ob investiciji kanalizacije bila še izpeljana investicija občinske stavbe, za katero ostajajo še prav tako neporavnani računi. Približno polovico investicije celotne stavbe bomo morali poravnati še v tem in prihodnjem letu. Upravni prostori občine so bili nujno potrebni, vendar na ta način trpi izgradnja kanalizacije, za katero je bila pogodba podpisana že prej in so se tako prevzemale finančne obveznosti, za katere se je vnaprej vedelo, da jim ne bomo mogli biti kos v tako kratkem času. Ker je prišlo do določenih napačnih informacij glede Mezgovcev, pa še pojasnilo. Gradbena dokumentacija je za Mczgovce urejena za večji del vasi. Za spodnji del pa bo dokumentacija urejena letos, tako da bo v Mezgovcih izvedba kanalizacije v celoti stekla prihodnje leto. Bistvo vsega pa je: KANALIZACIJA BO LETOS V DORNAVI IN LETA 2008 V MEZGOVCIH. Rajko Janžekovič župan POMLADANSKO UREJANJE OKOLJA Komisija za društvene dejavnosti občine Dornava, ki jo vodi g. Dušan Mihajlovič, se je tudi letos vključila v projekt spomladanskega urejanja okolja celotne občine Dornava. Izvedena je bila v soboto, 31. marca, v katero so bila vključena vsa društva v občini Dornava, občani in učenci OŠ Dornava, katerim gre pohvala, saj se vsako leto množično priključijo tej že tradicionalni akciji. Na akciji so bili skupaj 203 udeleženci. Vidi se, da je skrb za lepo, urejeno okolje vseh občanov prisotna. Vedno bolj sc zavedamo, da je čisto okolje največje bogastvo, ki nam ga je poklonila narava. Takšnih podobnih akcij si želimo tudi v prihodnje. Anica Vrabl BILO JE NEKOČ IN ŠE BO Gnezdo bele štorklje na dimniku dvorca Dornava je najstarejše evidentirano stalno zasedeno gnezdo v Sloveniji. Štorklje so gnezdo dograjevale, nastajalo je višje, težje, manj stabilno in se začelo nagibati. Obstajala je nevarnost, da se prevrne, povzroči škodo in odžene štorklje. Ministrstvo za kulturo je odobrilo sredstva in sanacija gnezda je bila uspešno izvedena 27.11. 2006. Gnezdo je bilo odstranjeno in zdrav del ponovno nameščen na dimnik. Staro gnezdo je bilo težko približno 500 kg, visoko 1,7 m, premera pa 1,5 m. Z nestrpnostjo smo čakali pomladi 2007, ali se bodo štorklje vrnile na stari dimnik. V velikonočnem tednu je parček štorkelj obletaval grad in pristajal na gnezdu. Začel je gnezdo dograjevati, gnezditi in danes imamo že družino štorkelj z mladički, ki se bodo, upamo, zopet vračali in obletavali naše vasi in polja. Narava nam daje polno lepot in dobrot, zato je ne uničujmo, ampak ji pomagajmo in ona nam bo to bogato vračala. Pri sanaciji gnezda nismo ugotovili nobenih sledov o tistem, o čemer so nekoč govorili starejši, da namreč štorklje nosijo otroke. Sanacija gnezda pa je pomagala naraščaju mladih štorklječev. Če pa bo to stimuliralo naše občanke in občane in vplivalo na povečanje števila prebivalstva občine Dornava, pa bomo ugotavljali čez čas. MARIBOR - EVROPSKA KULTURNA PRESTOLNICA 2012 - TUDI DORNAVA POZDRAVLJENA Vlada RS je na predlog izbirne komisije potrdila Maribor s partnerji EKP 2012. Pri tem bo sodelovala tudi Dornava. Dvorec Dornava sodi med najpomembnejše posvetne zgradbe poznega baroka v Sloveniji in čaka na obnovo. Z obnovo in revitalizacijo naj bi v tem obdobju tudi zaključili. Namembnost dvorca še ni dokončno določena. Načrti za obnovo bodo upoštevali namembnost v smislu multikulturnega centra. Upoštevan bo partnerski odnos med državo, lokalno skupnostjo, gospodarstvom in civilno družbo. Dvorec Dornava je že iz zgodovine povezan z glasbo. Na balkonu dvorca nas sprejmeta dva para puttov, ki pojeta in igrata. Ohranjene so tudi poslikave in oprema, vezane na glasbo. Na to se navezuje tudi zamisel o razstavi glasbil, povezani z muziciranjem. Možnosti je veliko. Pridobitev EKP 2012 Maribor s partnerji bo pripomogla k mednarodni promociji Dornave, razvoju kulturnega turizma in posledično k razvoju in napredku kraja. Oclbor za obnovo dvorca Dornava Franc Zagoršak Pranc Zagoršak PROGRAM PRIREDITEV OB 12. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE DORNAVA - 17. junij 2007 Datum: Ura: Naslov prireditve: Izvajalec prireditve: maj nh 17. uri Tekmovanje v hidrant ni vaii - lipa Zamenei PGD Zamenei 25. maj ob 15. uri Otvoritev novega vaško - gasilskega doma v Zamencih, praznovanje dneva gasilcev in 10. obletnica Gasilske zveze PGD Zamenei 7 innii o •> 16. uri Nogometni turnir v malem nogometu v sklopu obe praznika na Polenšakn SD Polenšak A junij o i 7. uri tilnško tekmovanje - stara Pesnica KI) Dornava o i 70 uri etna revija Pihalne godbe Občine Dornava v parku baročnega dvOVCil PG Dornava t) nni o l 7 uri Ribiško tekmovanje za pokal Občine UoillilVil RD Dornava n “ni— o i 10 -V) uri Občinski turnir v malem nogometu - ierisce Dornava SD Dornava 0 i j 2 uri DA N ODPRTIH VRAT' predstavitev društev Občine Dornava na dvorišču v gradu j 1 > IS ninii o 1 10 liri ()( prtje razstave Zavoda" dr. Marjana H v prostorih Občine Dornava —I }• 11111-4 o i IX liri Te vinovanic* s strelskim orožjem SD Dornava o i IX uri Prvenstvo V namiznem tenisu na Polenš^ku SD Polenšak o i 7 liri Ribiška tekma RD Dornava 17 innii o ■i 17 uri Osr -dnja slovesnost oh 12. občinskem prazniku Občine Dornava o i 0 uri Za k jnena prireditev OS Dornava in Dan državnosti V Šoli ()S Dornava 1 it iiil— <) -l 10 50 uri Otvoritev mednarodnega tekmovanja v ribištvu in praznovanje dneva državnosti RD Dornava £ 7. JUIlfl - 0 i 7 uri Ekipno mednarodno tekmovanje - št: ra Pesnica RD Dornava -V) innii o i IS uri Gasilsko tekmovanje in veselica na Po eflšilkll PGD Polenšak Odbori in komisije Občine Dornava Občinska volilna komisija Ime in priimek: Naslov 1. Vesna EMERŠIČ Mezgovci oh Pesnici A Predsednica komisije 2. mag. Mateja SILAK Mezgovci oh Pesnici 41/h Namestnica predsednice A Frika MASTFN-TOPI AK Polenci 42/n Član 4 Srečko KONDUIC Dornava 5 Namestnik člana S Danijel KOVAČIČ r 1 i ( lan 6 Kristijan SI.ODNIAK Dornava 54 Namestnik člana 7 Rornt FF.KONIA " Strejaci 1 (lian 8. Darija VERLAK Mezgovci ob Pesnici AO/a Namestnik člana 9. Anica VRABL Mezgovci o Pesnici 26/a Tajnica OVK Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Ime in priimek: Naslov: 1. Milan SILAK Mezgovci ob Pesnici 41 /a Komisija za šolstvo in spori 2. Dušan MIHAJLOVIČ Dornava 1 A7/c Komisija za društvene dejavnosti 3. Franc ŠUEN Slomi 4 Komisija za šport in rekreacijo 4. Jožef HOJNIK Bratislave! 52/a Komisija za socialne zadeve 5. Srečko FEKONJA Strejaci 1 Komisija za prometno varnost Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Ime in priimek' Naslov 1. Janez LAH Mezgovci ob Pesnici 70/h Komisija za okolje in prostor 2. Miroslav SLODNJAK Dornava 24 Komisija za podjetništvo 3. Devid KOZAR Dornava 146/d Komisija za zaščito in reševanje 4 Iranc KUKOVEC I a s i go ve i |7/|-> Komisija za turizem 5 anez HORVA T Dornava A8 Komisija za kmetijstvo 6. Ivan SLANA Polenci 27/a Komisija za komunalno infrastrukturo Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ime in priimek' Na.slov: 1. Janez LAH Mezgovci ob Pesnici 70/h Predsednik 2. Franc KlJKOVI-r 1,asi novci 17/h C an A Miroslav SLODNJAK Dornava z 4 C an Statutarna - pravna komisija Ime in priimek' Naslov: 1 Dušan MIHAILOVIČ Dornava 1A7/c Predsednik Član 2 Frane KI TKOVFC I.asigovci 17/h A Mi an SILAK Mezgovci oh Pesnici 4 1 /h Komisija za komunalno infrastrukturo Ime in nriimek' Naslov: 1 Ivan SLANA Po enci 27 u 2 Vlado NFDFLIKO Po enei 8 (, a n A Roman MF.SKO Mezgovci oh Pesnici 5h/a c a n 4 lanez HORVAT Dornava A8 c an 5 'Frane SIIF.N Slomi 4 c a n Komisija za kmetijstvo Ime in nriimek: Naslov: 1 lanez HORVAT Dornava A8 Predsednik 2 Vid STRAFFI A Dornava 100 L a n A Robert Zlili R Mezgovci (m Pesnici 4^ C an 4 Drago CIGLAR Dornava 117 C a n 5 Srečko FFKONTA Strejaci 1 G a n Komisija za turizem Ime in priimek' Naslov: 1 Frane KUKOVEC I.asioovei 17/h Predsednik 2 Klavdija MAICFN Dornava 82 G a n A Slavko ŠOŠTARIČ Slomi h G an Komisija za šolstvo in kulturo Ime in priimek: Naslov: 1. Milan SILAK Mezgovci ob Pesnici , 41/h Predsednik 2 Petra PLOHL Slomi 12/1 ' an S Lidija /OEC Jornava j Pesnici 41 /h či lanez LAH Mezeovci o ■) Pesnici 70/c 7 Franc KUKOVEC 1 a si novci 17/h X f > Polenci 27/;i O lo/ef HOINIK. Rratislavei S2/a 1()" Franc SflFN Slomi 4 1 1 Srečko FF.KONIA Strejaci 1 Prometna varnost in nevarnost na naših cestah Na naših cestah se pojavlja vedno večje število avtomobilov, mopedov, motorjev, koles..., tako da je promet iz dneva v dan gostejši. S tem pa je tudi večja ogroženost udeležencev v prometu. Če bi se vsi ravnali po prometnih predpisih in jih spoštovali, bi zmanjšali marsikatero nevarnost (tudi prometno nezgodo) na cesti. Med pogostimi vzroki za prometne nezgode so tudi prehitra vožnja, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola, neuporaba varnostnega pasu in neuporaba varnostne čelade. Dosti prometnih nesreč se dogaja tudi na področju naše občine. Da bi to preprečili, lahko pripomoremo največ domačini sami, ki s strpno vožnjo z omejitvami hitrosti dajemo vzgled drugim voznikom v cestnem prometu. Nam so nevarne točke na cesti bolj znane kot tistim, ki se občasno peljejo skozi našo občino. Zaključuje se šolsko leto. Pričele se bodo POČITNICE. Na cesti se bo pojavilo še več otrok. Vozniki bodimo še bolj strpni in pozorni na cesti ter poskrbimo za večjo varnost otrok, saj so premladi, da bi utrpeli kakršnekoli poškodbe in imeli trajne posledice ali izgubili življenje. Komisija sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dornava Prvo obhajilo v cerkvi sv. Doroteje V nedeljo, 20. maja, je bilo v cerkvi sv. Doroteje v Dornavi nad vse slovesno. V župniji smo obhajali prvo sveto obhajilo. 23 otrok je prvič pristopilo k svetemu obhajilo in prejelo Jezusa pod podobo Kruha. Tega so bili veseli otroci sami, starši, sorodniki in vsi farani. Na sliki, če boste šteli, bo en otrok manjkal. Ena prvoobhajanka je zbolela in je obhajilo prejela sama par ur kasneje kot ostali. Otroke je skozi leto na ta praznik pripravljal + p. Jože Kramberger. Po njegovi smrti pa je delo nadaljeval p. Emil in skupaj s starši pripravil lepo slovesnost. Otroci, vsi vam k temu prazniku čestitamo in želimo, da bi vztrajno hodili za Jezusom, ker je samo On pravi vodnik v življenju. P. Emil Patru Jožetu Krambergerju v slovo Kdo je pater Jože Kramberger, je pred slabimi dvanajstimi leti vedel le malokdo v dornavski župniji, danes pa skoraj zagotovo ni nikogar, ki ga ni poznal. Prišel je kot skromen pater bratov minoritov, ki že od ustanovitve vodijo našo župnijo, in bil imenovan za tukajšnjega župnika. Zanj bi lahko rekli, da je bil Božji služabnik po meri preprostega človeka. Da je bil delaven, pričajo nov župnijski dom, nove orgle, obnovljeno električno zvonjenje v cerkvi, prebarvana fasada, obnovljena notranjost cerkve in še kaj bi se našlo. Pomembno je, da je bil dostopen vsakemu človeku, tako vernim kot manj vernim; zelo se je trudil, da je imel dobre odnose prav z vsemi ljudmi, in to mu je tudi uspelo. Njegove pridige niso donele s prižnice, bile so umirjene, a segle so v dušo preprostih ljudi ter izžarevale njegovo gorečnost in duhovnost. V vseh stvareh je videl veličino Božje slave. Zelo rad se je pošalil, da celo krti, ki rijejo okrog cerkve, na tak način slavijo stvarnika. Farani sv. Doroteje smo vedeli, da bo p. Jože po pravilih minoritskega reda Dornavo nekega dne moral zapustiti, a tega, kar se je zgodilo, zagotovo nihče ni pričakoval. Vedeli smo za njegovo bolezen izpred dveh let, ko je kar kakšen mesec preživel v bolnici. Dobro je okreval in s trdno voljo nadaljeval delo. Zdaj je najbrž ista bolezen udarila znova, a smo se resnosti njegove bolezni zavedli prepozno, šele v petek, 20. aprila, zjutraj, ko se je kot koncentrični krogi na vodi razširila žalostna novica, da se je p. Jože poslovil od tega sveta. Je bila res Božja volja, da je smel za večno zaspati v svoji skromni sobici novega župnijskega doma v Dornavi, za katerega se je toliko žrtvoval, in ne v belini, sterilnosti in vrvežu bolnišnične sobe? Kakorkoli, njegov čolnič je preplul reko življenja in pristal na bregu večnosti. Njegovo priljubljenost je potrdila velika množica ljudi, ki je prisostvovala maši zadušnici v in okrog dornavske cerkve. Pogreb in sv. mašo je vodil mariborski pomožni škof dr. Peter Štumf; prisostvovalo je okrog 75 duhovnikov, tudi iz sosednjih Avstrije in Hrvaške. Poslednjič so se mu v slovo oglasili zvonovi njegove in naše farne cerkve, ko smo se napotili proti staremu rogozniškemu pokopališču, kjer smo ga položili k preranemu počitku v skupni grob bratov minoritov. Njegov duh pa ostaja živ in veje med nami, v naši župniji, cerkvi, po naših domovih, kamor je rad prihajal. Trditi si upamo, da bo živel z nami, dokler bo živela generacija, s katero je bival in ustvarjal. Dragi dornavski farani, naše poti skoraj vsak dan vodijo mimo njegovega zadnjega doma, vzemimo si trenutek, poklonimo mu kratko molitev ali pa samo lepo misel, p. Jože si je za nas vzel dvanajst let časa in izgoreval za nas. P. Jože več naših besed ne sliši, a mu vseeno izrekamo globoko zahvalo in hvaležnost za čisto vse velike in tudi najmanjše stvari, ki jih je storil za našo župnijo, za naše kraje in za nas, za vsakega posebej. Želimo mu miren počitek, njegovi duši pa večni mir ter pokoj in večna luč naj mu sveti! Naj mu bo Bog milosten sodnik in obilen plačnik! Hvaležni farani sv. Doroteje KAKO SMO V TED LUKARI PREŽIVELI FAŠENK 2007 ■rji jpf pjfi i S lig p8r*y A J pHra k« h z \ Že prvi dan po svečnici so se v Mezgovcih tako kot marsikje na Ptujskem polju oglasili zvonci kurentov, kar je najbolj zanesljiv znak, da se začenjajo norčavi pustni dnevi. To je čas, ko tudi v društvu TED LUKARI začnemo intenzivneje razmišljati o naši prvi letošnji veliki prireditvi - FA-ŠENKU PO DORNAVSKO, sc sestajati in dogovarjati, kako bodo potekale aktivnosti v tem pustnem obdobju. Sledil je informativni sestanek sekcij, ki so najbolj aktivne v tem času: ciganov, oračev, kurentov. Okvirno smo se dogovorili, na katerih prireditvah bomo letos sodelovali. Ker smo bili v lanskem letu z vsemi skupinami zastopani v Mežici in Mozirju, smo se dogovorili, da se letos udeležimo vseh ptujskih pustnih prireditev: otvoritve, ciganskega večera v karnevalskem šotoru, osrednje karnevalske pustne povorke, Fašenka v Markovcih in Bukovcih. Vmes je skupina ciganov predstavila našo dejavnost še na NET TV , skupina kurentov pa nas je zastopala v Mežici. V društvu je v sekciji ciganov prišlo do pomembne menjave vodje skupine. Dolgoletna požrtvovalna in uspešna voditeljica skupine ga. Meta Peteršič je izrazila željo za zamenjavo - še vedno pa je pripravljena pomagati z nasveti in sodelovanjem. Ustregli smo ji in na njeno mesto imenovali ga. Anico Slodnjak, ki je z vso zavzetostjo in odgovornostjo prevzela vodenje skupine, skrb za pripravo opreme in vključevanje mladih članov v sekcijo. Veseli smo, da nam je tudi letos uspelo kvalitetno izpeljati našo pustno prireditev Fašenk po dornavsko ob pomoči velikega števila članov, gasilskih društev Dornave in Mcz-govcev ter vaških odborov. Rekordno število sodelujočih, od domačih skupin do skupin iz sosednjih občin in še dlje, veliko število zadovoljnih obiskovalcev, ki radi prihajajo v Dornavo, kajti prireditev na podeželju je veliko bolj pristna kot v mestu, je neke vrste nagrada za vse nas, ki veliko delamo na tem, da bi bil naš kraj prepoznaven v širšem slovenskem prostoru. Pa je prišla pepelnica, s katero se norčavi pustni dnevi zaključijo in vse je zopet po starem. Letos pa ni bilo ravno tako, kajti doživeli smo »fašjenk » po fašcnku. Na otvoritvi ptujskih karnevalskih dnevov so nas začeli vabiti gostje iz Dobove, naj se odločimo in jih obiščemo na njihovem 9. DOBOVŠKEM FAŠJENKU, ki je mednarodni karneval, saj so v sklopu evropskih karnevalskih mest. Okvirna prireditev, ki naj bi jo obiskali, je bila v soboto, 24.02.07. Kar nekaj časa smo razmišljali, potem pa smo se odločili: » Cigani in orači gremo pogledat, kaj se to v Dobovi do- gaja!« Dodatno spodbudo so nam dali še naši ciganski muzikanti Vlado Markovič, Janko Kokol in Silvo Pilinger, ki so bili takoj za akcijo, z njimi pa še tudi ostali. Celotna pot do Dobove je bila polna smeha in raznih presenečenj. Na bencinski črpalki so nas spraševali, ali smo pravi cigani, od kod prihajamo, kam smo namenjeni. Na eni domačiji so nam podarili železni kotel, v katerem smo si lahko zakurili - svojega smo namreč že arhivirali za prihodnje leto. Avtobus smo spremenili v maskerski in oblačilni salon ter delavnico za izdelovanje predstavitvenih tabel. Domačini v Dobovi so nas prijazno sprejeli in pogostili, za obiskovalce pa smo bili brez pretiravanja prava atrakcija, poželi smo navdušen aplavz in dobili povabilo za prihodnje leto. Župana in goste smo okitili s krenci luka, predstavili občino in jih povabili na lukarski praznik. Polni dobrih vtisov smo se pozno zvečer odpravili proti domu, kjer smo prav zares do prihodnjega pusta pospravili ciganske »bandure«. Človek si je vedno znal v preteklosti porazdeliti čas za delo in zabavo. Tako je tudi z nami, ki v pustnem času nadenemo najrazličnejše maske - pod masko smo namreč neka čisto druga oseba, ki uganja norčije - odleže pa nam! Če vas mika - se nam drugo leto pridružite! Predsednica TED LUKARI MARIJA BELŠAK 3. MESTO NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MAŽORETNE IN TWIRLING ZVEZE SLOVENIJE Ves trud, ki so ga Mažoretke Mažoretnega twirling in plesnega kluba Dornava skozi celo leto vlagale v vaje, se je obrestoval na 7. Odprtem državnem prvesnstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije, ki je letošnje leto potekalo med 20.04. in 22.04.2007 v Novi Gorici. Tekmovalo je 32 deklet v različnih disciplinah. Tako smo v B disciplini senior z dodatnim rekvizitom zasedli 3. mesto. Kadetinje pa so v tej disciplini osvojile 4. mesto. Prav tako pa smo bili uspešni tudi v disciplini Basic Strut, kjer so dekleta do deset let osvojile 2 zlati, 1 srebrno in 7 bronastih paličic. Pohvalno je tudi to, da sta Valentina Ciglar in Rika Herga v tej disciplini dobili največ točk od vseh 146 tekmovalk. Seveda se ob tej priložnosti moram zahvaliti vsem puncam za njihov trud in tudi vsem ostalim, ki so za nas navijali na tekmovanju. Posebna zahvala gre trenerkam Maji Arnuš, Tamari Kokot in Karmen Ciglar, ki so se celo leto trudile, da smo se na državnem prvenstvu lahko tako dobro odrezali. Upam, da so punce s tem pridobile Kulturno umetniško društvo » MOZAIK « Dornava Kulturno umetniško društvo » MOZAIK « Dornava je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje, ki z ljubiteljskim delovanjem uresničujejo svoje interese na področju kulture in s tem prispevajo k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Ustanovni zbor je bil 11.03.2007 v Vaški dvorani Dornava, kjer je bi sprejet temeljni akt društva. Predsednica društva je ga. Lilijana Hrga Novak, za umetniško vodjo pa je bila izvoljena ga. Lidija Žgeč Osnovni namen društva je ohranjanje in razvijanje vseh vrst ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s spodbujanjem kulturno umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, kulturno umetniško vzgojo in izobraževanjem, posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot ter ohranjanjem kulturne dediščine. Posamezniki, ki se združujejo v društvu, tako pridobijo možnost javnega delovanja na področju kulture in umetnosti in lahko avtonomno izražajo ter predstavljajo svoje kreativne sposobnosti in ideje z vseh področij kulturnega in umetniškega ustvarjanja, Članstvo v društvu je prostovoljno. Član društva je lahko vsakdo, ki izrazi željo za vstop v društvo, po sprejemu pa podpiše pristopno izjavo in s tem sprejme ta Statut, plača predpisano članarino in na kakršen koli način deluje v katerikoli sekciji ali dejavnosti društva. V okviru društva bodo delovale tudi razne sekcije, npr. glasbena oz. pevski zbor, gledališka, dramska, likovna ipd. Ob tej priložnosti bi radi povabili vse, ki bi radi svoje uresničili svoje ideje na katerem koli kulturnem področju, da se nam pridružijo. Upravni odbor KUD »Mozaik« Dornava še več volje za treninge, ki so kar precej naporni. Hkrati se moram zahvaliti tudi OŠ Dornava in njihovim sodelavkam, ki so nam omogočili trenige v telovadnici. Dekleta večinoma nastopajo sama, vendar pi jih j večkrat tudi videti skupaj s pihalno godbo. Vsekakor se pa punce rade odzovejo različnim povabilom na nastope, tako se bodo seveda predstavile tudi na dnevu odprtih vrat v občini Dornava, na občinskem prazniku ter na naši zaključni prireditvi sredi junija, na kateri bomo predstavili tudi koreografije z državnega prvenstva. Seveda pa bomo med počitnicami kot vedno nastopali tudi na različnih tradicionalnih prireditvah v občini. Z mažoretnim pozdravom. MTPK Dornava Klavdija Majcen Gasilsko vaški dom Žamenci Vaščani in vaščanke VO Žamenci, ki zajema pet vasi - Brezovci, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci, gasilci ter gasilke PGD Žamenci smo 27.5.2007 svečano odprli in blagoslovili našo veliko pridobitev novi GASILSKO - VAŠKI DOM Žamenci. Pri tej gradnji smo bili sila uspešni, saj smo ga dokončali v 369 dneh. V ta objekt je v preteklem času bilo vloženih cca. 100.000 € in cca. 15.000 prostovoljnih delovnih ur naših članov gasilcev in vaščanov. Po realni oceni je objekt vreden cca. 300.000 €. V trajnem spominu nam bo ostala delavna noč betoniranje plošče zjutraj do pol četrte ure. Kljub nevihti, viharju, strelam smo vztrajali in dokazali, da zmoremo. Veselje je bilo, ko se je dokončevala streha, saj je bilo v akcijo vključenih več kot 70 vaščanov in vaščank. Z vsem tem in finančno pomočjo so nam vaščani in vaščanke dajali upanje v dokončanje objekta. Ob tem času, ko smo odprli objekt in se zahvalili vsem za sodelovanje, pa seveda gre zahvala tudi bivšemu županu občine Dornava, gospodu Francu Šegula za posluh in kasnejšo še neodplačano delo. Velika zahvala pa gre tudi zdajšnjemu županu občine Dornava, gospodu Rajku Janžekovič in občinskemu svetu za namenjena sredstva sofinanciranja gradnje objekta. V veliko pomoč nam je bil sosed gospod Josip Golub z svojimi idejami in vso razpoložljivo tehniko, ki smo jo pridno uporabljali. Ob tej priložnosti se vsem, ki ste izven našega VO, z gasilsko spoštljivostjo in vaško odgovornostjo, najiskreno zahvaljujem za moralno, fizično in finančno pomoč. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ Franc ŠUEN DELO IN DRUŽENJE GASILCEV NA POLENŠAKU Leto 2007 smo začeli s 73. občnim zborom društva, na katerem smo izvolili novega predsednika tov. Bogdana Vršič in poveljnika tov. Jožeta Vršič. Trije člani društva so se v Dornavi udeležili tečaja za vodjo enote in ga tudi uspešno zaključili. Občina Dornava je organizirala čistilno akcijo, v kateri smo sodelovali tudi mi. 15.4. smo organizirali pregled gasilskih aparatov in dan odprtih vrat, kjer smo predstavili vso našo gasilsko opremo. Sodelovali smo na letališču v Moškanjcih, kjer je bila na ogled vojaška in gasilska oprema. Organizirali smo postavitev majskega drevesa in kresovanje, ki se je zavleklo do jutranjih ur. Zavetnika gasilcev Sv.Florjana smo letos praznovali v nedeljo, PGD MEZGOVCI Na letošnjem občnem zboru, 58. zapovrstjo, smo gasilci PGD Mezgovci izvolili novo vodstvo. Seja je potekala v konstruktivnem vzdušju, po opravljenem delu pa je, kot je v navadi, sledila pogostitev. Še posebej lepo so presenetile mezgovske gospodinje, ki so nas pogostile s krofi in bogatim pecivom. Kot pomembno prireditev za našo vas s ponosom štejemo tudi prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu. S ponosom zato, ker smo jo letos marca izvedli že dvaintridesetič. Letošnja prireditev je nosila naslov Tistega lepega večera v Mezgovcih. Mislim, da je prireditev opravičila svoj naslov, saj se je svojim mamam v kulturnem programu s svojim trudom zahvalilo kar dvaintrideset nastopajočih otrok in najstnikov. Mlade Igralke in igralci (Tistega lepega večera v Mezgovcih) V okviru vaške skupnosti smo sodelovali pri postavljanju prvomajskega drevesa. » Majpan« smo uspešno postavili s podporo veliko gledalcev, ki smo jih bili zelo veseli, saj smo tako lahko dogodek proslavili ob veselem druženju vse do kresovanja, ki so ga pripravili mladi gasilci. Realizirali smo cilje tudi na operativnem področju. Skozi leto redno pregledujemo orodišče, v mesecu marcu smo temeljito očistili gasilsko opremo in orodje ter v garaži uredili dodatno razsvetljavo. V maju smo v okviru izobraževanja za vodje skupin opravili pregled in test vseh hidrantov v vasi. Aktivne člane smo opremili s paradnimi oblekami. Ob koncu meseca maja pa sc mezgovski gasilci pospešeno pripravljamo na naš prvi tradicionalni praznik » OD PAŠE DO SIRA «. Z gasilskim pozdravom » NA POMOČ!« Pripravil: Robert ŠACER 6. maja, s sveto mašo in družabnim srečanjem. Sodelovalo je 97 uniformiranih gasilk in gasilcev iz PGD Polenšaka, Dornave, Mezgove, ŽaSaenc, Pacinj in Velovlaka. Korakali so po taktu pihalne godbe Občine Dornava. Naše praznovanje je s svojo prisotnostjo počastil župan g. Rajko Janžekovič. Ženska in moška desetina sodelujeta na tekmovanju hitrostno-hi-drantne vaje, ki je v sklopu lige. Pripravljamo se na tekmovanje in veselico, ki bo 30.6. Zabaval vas bo ansambel Prepih, gost večera - Davor Borno. Vabljeni, pri nas je vedno lepo! Denar pa pridno varčujemo, saj bi radi naš gasilski dom polepšali, da bomo še z večjim veseljem zahajali vanj. Tesno sodelovanje s 'Ihrističnim in Športnim društvom pripomore, da je delo in druženje na Polenšaku še prijetnejše. Pomagamo tudi pri razvozu paketov za Rdeči križ. To je kratek pregled dela našega društva v prvi polovici leta. Veseli in zadovoljni smo, da so bile vse naloge uspešno izpeljane. Z gasilskim pozdravom - Na pomoč! Milena Sire Klub mladih Občine Dornava 'IXidi za Klub mladih Občine Dornava (v nadaljevanju KMOD) se je leto 2007 pričelo z nekaterimi spremembami. Na rednem občnem zboru smo si bili enotni, da spet malce prevetrimo in osvežimo upravo kluba. Tako je bilo na rednem občnem zboru izglasovano novo vodstvo kluba. Nov predsednik KMOD-a je tako postal Stanislav Ciglar. Spremenila se je tudi sestava upravnega odbora, ki ga zraven mene še sestavljajo: Branka Bratuša - podpredsednica, Kristijan Pukšič - blagajnik, Dejan Kokol - tajnik, ostali člani UO: Danilo Čeh, Luka Skrbnik, Borut Šega, Dejan Šega, Uroš Šterman, Jurij Valenko in Benjamin Zagoršek. Prva polovica leta nam je prinesla obilo veselja. Košarkarski klub (ki igra pod našim okriljem) je dosegel rezultat, ki bi si ga v pričetku sezone 2006/07 le malokdo upal napovedati. Košarkarski klub KMOD se je po nizu odličnih rezultatov uvrstil tik pod sam vrh 2. Ptujske amaterske regijske košarkarske lige - PARKL. In tako smo si izborili pravico do igranja dodatne tekme - tekme za možnost uvrstitve v l.ligo PARKL. Športne napovedi nam niso bile v prid ampak dokazali smo, da v slogi je moč in da kompaktna ekipa lahko premaga tudi favorizirano ekipo. Na presenečenje mnogih smo premagali ekipo iz Cirkovc in se tako uvrstili v l.ligo PARKL!!! Zasluge za to pa gredo v prvi vrsti trenerju Danilo Čehu, ki se mu obenem srčno zahvaljujem za čas in trud, ki ga je porabil za ekipo ter seveda homogeni ekipi! Višji rang zahteva tudi večji vložek truda ter časa in upam oz. verjamem, da bomo v prihajajoči presenetili še kakšno ekipo. Z vstopom v višji rang si bomo morali priskrbeti tudi novega, kvalificiranega trenerja. Kot že običajno vsako zadnjo nedeljo v maju priredimo Rekreacijski kolesarski maraton Kluba mladih Občine Dornava. Letos tako ni bilo nič drugače. Tako smo se letos zbrali ob novi lokaciji - izpred baročnega dvorca. Zaradi rahlo nestanovitnega vremena in nasičenostjo podobnih prireditev drugih sorodnih društev, tako nismo presegli zaželenega cilja - večji obisk kot lani. Ampak to nam ni vzelo poguma ter elana in se že veselimo drugega leta, ko bomo spet priredili kolesarski maraton in se potrudili, da bo spet na nivoju tako kot vsako leto. Rad bi posebej izpostavil in se tudi javno zahvalil Devidu Kozaru za trud in čas, ki ga je posvetil tej prireditvi. Zahvala gre tudi sponzorjem in vsem prostovoljcem, ki so pomagali na sami prireditvi. Hvala Vam in se vidimo drugo leto. Druga polovica leta je vedno aktivnejša od prvega dela in nadejate se lahko še veliko prireditev, za katerimi bo stal KMOD. Približuje se košarkarski turnir, občinsko / vaški nogometni turnir v Mezgov-cih ob Pesnici, vse že vabim na prihajajoče sobotne filmske večere, z občino Dornava se dogovarjamo za poletne večerne termine na šolskem igrišču, kjer bi se igral nogomet pod reflektorji, načrtujemo pa še nekaj glasbenih projektov in izletov. Klub bo zelo dejaven in o njegovih bodočih projektih boste vedno seznanjeni preko naše spletne strani Dornava.NET (http://www.dornava.net), internega kabelskega sistema KATV Dornava in oglasnih letakov. Na koncu bi se rad zahvalil občini Dornava z županom na čelu za vso pomoč. Če bi pozabil na občinsko tajnico Anico, bi naredil ve- lik greh! Tbdi tebi hvala Anica za čas, ki ga porabiš za nas. Ob tej priložnosti bi izrabil priložnost in k sodelovanju povabil vse mlade in vse tiste, ki ste mladi po srcu. Ne grizemo, bojda smo celo prijazni in smo vedno veseli novih članov, nove svežine in novih idej, ki ji le ti prinesejo s seboj. In preveva me nek čuden občutek, ki mi pravi, da si tudi Ti pravšni za nas. Pa ne mi zdaj rečt, da se motim?!:) Stanislav Ciglar Predsednik Kluba mladih Občine Dornava DU DORNAVA NAŠA POT Naša upokojenska pot ponuja človeku življenje, ki je lahko lepo, novo, če vanj ne prenesemo svojih starih navad in predsodkov. Vemo, da si zaslužimo vse, kar pripada človeku - veselje, radost, žalost in boj. Vsak od nas premore, če le hoče in želi, vse potrebno za svoje potovanje v tretjem življenjskem obdobju. Zato tudi v našem društvu zremo v prihodnost in poskušamo uresničiti načrte in želje v sedanjosti. Na občnih zborih sprejemamo programe po željah in možnostih naših članov. V pomladnih in jesenskih mesecih organiziramo izlete in letovanje v naše slovensko primorje. Julija in avgusta imamo piknike, pred novim letom pa že tradicionalno novoletno srečanje. Oktobra, ko je mesec starejših, povabimo vse občane, stare nad sedemdeset let, v dvorano, kjer jim pripravimo kratek kulturni program ter se z njimi poveselimo. Pred božičnimi prazniki obiščemo vse občane, ki so stari nad 80 let, jih obdarimo s skromnimi darili in jim zaželimo zdravja in sreče. Med letom pošljemo vsakemu članu čestitko ob rojstnem dnevu in jih tako razveselimo, saj že mnogi ne morejo med nas. Skupinski posnetek pred hotelom Delfin Upokojenci pa znamo prisluhniti tudi ostalim društvom v našem kraju. In kaj smo opravili že letos? Izvedli smo občni zbor, letovali smo v Izoli s 50 člani, konec marca smo izvedli izlet v Lenti in Razkrižje, kjer smo si ogledali prazgodovinsko naselbino, udeležili smo se čistilne akcije in obiskali vsa sosednja DU na občnih zborih. Sedaj pa pripravljamo izlet v botanični vrt, v elektrarno Fala ter na splavarjenje pri Muti. Konec junija se bomo udeležili srečanja slovenskih upokojencev v Mariboru na snežnem stadionu pod Pohorjem. Tudi sekcije ne lenarijo. Ribiči že pridno tekmujejo, balinarji se pripravljajo na regijsko tekmovanje v Ormožu, kolesarji pa ob torkih sedejo na kolesa in krepijo svoje mišice. Naš cilj je sodelovati, se družiti in z gibanjem krepiti zdravje. Zapisala in fotografirala Marija Velikonja NK Dornava VČERAJ, DANES, JUTRI ZGODOVINA NOGOMETA V DORNAVI Začetki nogometa segajo že v davno leto 1954, ko so takratni športni navdušenci na čelu z brati Čuš iz politično osovraženih športnih gibanj (ORLOV in SOKOLOV ) ustanovili predhodnika današnjega društva - TELESNO-VZGOJNO društvo Partizan Dornava ( TVD-Partizan Dornava ). Društvo sta v začetku vodila g.VAUPOTIČ in njegova žena. V sredi 70-ih let so aktivnosti zaradi različnih razlogov zamrle. Razcvet športa so v Dornavi doživeli v začetku 80-ih let, ko je takratna mladinska organizacija ( Tone Čuš - predsednik, Milan Petek - športni referent ) uresničila potrebe po športnem dejstvo-vanju in ustanovila več športnih sekcij ( nogomet, šah, namizni tenis, odbojka, strelstvo, lokostrelstvo ). V sekcijah je bilo aktivnih približno 150 športnikov. Od takrat je TVD Partizan Dornava zaradi generacijskih in političnih sprememb doživljal različne vzpone in padce, tako organizacijsko kot tekmovalno. Za največje uspehe si štejemo nastopanje v takratni regijski ligi ( ptujska, mariborska in celjska podzveza ), ki je bila v rangu 4. jugoslovanske oziroma ene od drugih slovenskih lig, nastopanje v Štajerski ligi ( 2005/2006 ) in večkratno osvojitev naslova prvakov Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Pomembna prelomnica za društvo se je zgodila leta 1998, ko se je društvo iz stare šole preselilo v nove prostore ob igrišču in se preimenovalo v Športno društvo Dornava. (Pri opisovanju zgodovine sem se naslonil na pričevanje posameznikov in se za morebitne napake vsem prizadetim opravičujem.) NOGOMET NI LE SKUPINA LJUDI, KI SE PODI ZA ŽOGO NK Dornava trenutno združuje približno 160 bolj ali manj aktivnih članov. Tekmujemo s štirimi selekcijami: - člani (igralci, starejši od 17 let) - mladina ( mladina, mlajša od 18 let ) - starejši dečki ( otroci, mlajši od 14 let) - veterani ( igralci, starejši od 35 let) Vse ekipe dosegajo zavidljive rezultate v MNZ Ptuj. V sezoni 20-04/2005 je ekipa članov osvojila naslov prvakov MNZ Ptuj in se uvrstila v višji rang tekmovanja - Štajersko ligo, kjer so dostojno promovirali naš kraj, a na koncu vseeno nesrečno izpadli v MNZ Ptuj. Letos so pod vodstvom trenerja Alojza Gomboc ponovno v samem vrhu tekmovalne lestvice. Mladino in starejše dečke poskušamo duhovno vzgajati in jim vsaditi pravilne moralne in družbene vrednote, ki jim bodo v življenju koristile. Trudimo se jih vzgojiti v dobre ljudi in nogometaše prihodnosti. Otroci in mladina v klubu aktivno preživijo v povprečju 6 ur na teden, kjer jih usmerjajo strokovno usposobljeni trenerji Vili Mar, Jani Arnuš in Anton Cenar. Posebej smo ponosni na veterane, ki z vzorom in izkušnjami aktivno delujejo pri vodenju kluba v upravnem odboru ŠD Dornava ali kot trenerji.Udeležujejo se tudi vseh prostovoljnih delovnih akcij in uspešno predstavljajo občino v okviru veteranske lige. Že več let so v vrhu tekmovalne lestvice. Že dobrih 15 let se srečujejo z veterani iz Korotana Prevalje in tako uspešno širijo naše ime po Sloveniji. NK DORNAVA-VETERANl ŠPORTNO DRUŠTVO DORNAVA JE DRUŠTVO MARLJIVIH LJUDI Za nemoteno delovanje društva trenutno skrbi 15-članski upravni odbor in zunanji sodelavci društva. Slednji v društvu delujejo kot trenerji ali kot nogometni navdušenci, ki pomagajo pri različnih aktivnostih ( npr. priprava in izvedba prireditev, vzdrževanje objektov, košnja igrišča ipd.). V društvu člani UO društva, zunanji sodelavci in igralci skupaj mesečno opravijo tudi do 1000 ur različnih prostovoljnih aktivnosti, za kar pa mora biti društvo dobro organizirano. Naštel bom le najpomembnejše aktivnosti: -priprava dokumentacije za tekočo sezono in posamezno tekmo -organizacija, priprava in izvedba treningov in tekem -urejanje igrišča in okolice -vsakodnevno čiščenje prostorov -pranje dresov in opreme -vzdrževanje opreme in objektov V prvi polovici leta smo bili zelo aktivni, saj smo pripravili in izpeljali kar nekaj projektov in delovnih akcij. Reorganizirali smo društvo, pripravili in sprejeli novi pravilnik društva in izdali nove članske izkaznice. Uspešno smo izpeljali preregistracijo igralcev (ureditev novih športnih izkaznic). Pridobili smo kar nekaj novih donatorjev in uredili reklamne panoje. Prepleskali smo prostore društva. S pomočjo naših žena in prijateljic smo generalno očistili objekte društva in igrišče. Popravili in prebarvali smo ograjo okrog igrišča. Poglobili smo studenec za namakalni sistem in v objekt napeljali trifazni tok, kar je osnova za namakalni sistem, ki ga želimo narediti. Postavili smo stopnice in klopi za gledalce. Udeležili smo se občinske čistilne akcije in dobrodelnega nogometnega turnirja društva Sožitje. Dela je veliko in zahteva popolno predajanje nogometu in vsem ostalim aktivnostim, ki so z njim povezane. Mi imamo prave ljudi, v pravem trenutku, v pravem društvu. BREZ POMOČI NE GRE! Kot vsa društva se tudi mi ubadamo s finančnimi težavami. Zaradi tega se moramo velikokrat odpovedati marsikateri dobri zamisli in ne moremo realizirati potrebnih projektov oziroma jih prelagamo v naslednja obdobja. Slabo polovico finančnih sredstev, ki jih potrebujemo za nemoteno delovanje, nam zagotavlja Občina Dornava z dotacijo iz občinskega proračuna, za kar ji namenjam posebno zahvalo. Preostali del sredstev poskušamo pridobiti s strani sponzorjev, donatorjev in s prostovoljnimi prispevki občanov, zato si zaslužijo, da jih omenim v občinskem glasilu: OBČINA DORNAVA, MESARSTVO VALENKO, EXTRA (Martin Golob), IAST (Janez Lah), AVTO-PREVOZNIŠTVO PRELOG, BORIS MAROH (Reutlingen), VRTNARSTVO KOVAČEC, KLJUČAVNIČARST VO HANŽELIČ, ZERO, AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADBENA MEHANIZACIJA CIGLAR, PGD ŽAMENCI, AVTOI.IČARSTVO SLODNJAK, LUKARIJA TOURS, KOVIGAL, PIKA, BAR GLORIA, BAR MARK 69, VETERANI NK DORNAVA, MESARSTVO HERGA, BAR GAMS, AVTOPREVOZNIŠTVO OBRAN, BRAMAC STREŠNI SISTEMI d.o.o., LIVARNA DONAJ, ORODJARSTVO VIČAR, AVTOHIŠA TERBUC d.o.o., IN-POD ŽAMENCI, FOOG - GRAVIRANJE, PLOJ JANEZ s.p., ANSAMBEL UPANJE, ALOJZ GOMBOC s.p., EL-BUCO, TOMAS ŠPORT in TRGOVINA JAGER Vsem sponzorjem, donatorjem in tistim, ki društvu kakorkoli pomagajo, se v imenu ŠD Dornava iskreno zahvaljujem. KAJ BOMO DELALI ? V prihajajočem obdobju želimo ostati močan in stalen član ligaških tekmovanj ter prijeten kolektiv. Ponovno bomo poskušali zbrati igralce za eno od mlajših selekcij ( do 8 oz.10 let ), zato vabim igralce vseh starosti, da se nam pridružijo. Za to selekcijo bomo na šolanje poslali novega trenerja za trenersko licenco »C«. Da zagotovimo ustrezne pogoje za delo, moramo nujno urediti namakalni sistem igrišča, saj je le to zaradi vremenskih vplivov, gramozne podlage in velike obremenjenosti zaradi treningov in tekem v zelo slabem stanju. Urediti želimo tudi hišice za rezervne igralce in prebarvati fasado objekta. Verjamem, da nam bodo občina, donatorji in občani še naprej stali ob strani in nam pomagali po svojih močeh. Volje imamo veliko in pripravljeni smo na nove izzive! EPILOG Vsem občanom in občankam občine Dornava, posebej prijateljem dornavskega nogometa, čestitam ob občinskem prazniku in Vam hkrati želim prijeten čas dopustov. Vabim vas na naše tekme in prireditve, ki bodo ponovno zaživele jeseni. Tomo Viher ŠD Dornava Iz domače kuhinje diši po kuharskih dobrotah Prijetno se počutijo družinski člani, ko v domači hiši zadiši po kuharskih dobrotah. Zanje znamo poskrbeti tudi ženske Društva kmečkih žena občine Dornava. Članice našega društva se zavedamo, kako pomembna je v domu in družini kuhinja in v njej mati, gospodinja, kmečka žena, ki je vešča v pripravi kruha, mesa, prilog... Naša stalna skrb so različna izobraževanja. V preteklem letu smo se udeleževale različnih izobraževanj. Nekajkrat smo bile na tečaju pri priznanem kuharskem mojstru Andreju Goljatu v Škofji Loki. Mojstrsko nam je prikazal pripravo najrazličnejših štrukljev in omak. Predstavil nam je pripravo mesa in prilog na več načinov. Poučil nas je o pripravi in peki kruha in sladic. Izobraževanje smo organizirale tudi v Dornavi, v kuhinji Vaške dvorane, kjer smo pod vodstvom učitelja kuhanja, gospoda Vlada Pignarja, pripravile slavnostno kosilo. Pod vodstvom učiteljice kuhanja, gospe Marije Rošar, smo ustvarjale slano- sladka peciva. Članice smo na teh izobraževanjih pridobile veliko najrazličnejših znanj in izkušenj. Organizirale smo tudi različne oglede naravnih in kulturnih znamenitosti po naši domovini. Rade pomagamo tudi v domači občini pri različnih pogostitvah. Pripravile smo pogostitev ob blagoslovu novih orgel. Ob zaključku leta smo izvedle pogostitev za po- vabljene goste župana občine Dornava. Sodelovale smo z obrtniki naše občine, in sicer tako, da so obrtniki plačali stroške kuharskega tečaja in material, naše članice pa so pripravile za srečanje obrtnikov slano in sladko pecivo. Sodelujemo tudi ob občinskem in lukarskem prazniku. Ob smrti dornavskega župnika, patra Jožefa Krambergerja, smo pripravile pogostitev. S podjetjem Rama iz Ljubljane sodelujemo na Dobrotah slovenskih kmetij in tako promoviramo naše društvo in našo občino. Sicer pa v društvu poskrbimo tudi za družabno življenje in za druženje. Rade se poveselimo in tudi zapojemo. Medse smo ob zaključku koledarskega leta povabile tudi pevko, gospo Mili Korpar, ki nas je s svojim prijetnim glasom in glasbo zabavala do ranih jutranjih ur. Ob njenem kvalitetnem prepevanju smo res uživale. Ob zaključku leta se je na nas spomnil tudi novi župan, gospod Rajko Janžekovič, in nas pogostil z veliko torto. Članice našega društva delamo v dobrobit celotne naše občine in smo na to naše delo ponosne. Tudi v bodoče si želimo več izobraževanj in različnega sodelovanja v občini in širši skupnosti. Predsednica Društva kmečkih žena občine Dornava Angela Žgeč NOGOMETNI KLUB DORNAVA vabi otroke vseh starosti, ki bi želeli igrati nogomet, da zberejo pogum in se nam pridružijo. Morebitni interesenti se javite na naslednje telefonske številke: -informacije: 051 352 040 ( Tomo) 041 378 279 (Aleš) UO NK Dornava RAZREDNI PROJEKT TRETJESOLCEV DRUŽINA IN PROSTI ČAS Rita Nakashima Brock je zapisala:» Ne dvomim, da nekega dne naših otrok ne bomo doživljali kot manj pomembna bitja, pač pa kot glasnike iz sveta, ki smo ga nekoč poznali. Nujno je, da se naučimo spoštovati njihove potrebe, njihova čustva in njihovo individualnost, seveda pa tudi svojo.« Vzgojno- izobraževalni posegi razrednika, učiteljev in staršev so in morajo biti usmerjeni v dobrobit učenca in otroka, v njegov razvoj na različnih področjih, v njegovo individualnost in socialnost. Ni lahko otroku biti otrok. Danes imajo več vsega, kot so imeli otroci kdajkoli prej. Pa vendar nekaj pogrešajo. Pogrešajo ČAS. Razredničarki 3 a in 3.b, Slavica Golob in Zlatka Zelenik, sva želeli ob koncu 1. triade učencem poleg znanja podariti še nekaj lepega, velikega, bogatega, nepozabnega. Odločili sva se, da jim podariva ČAS. Ob hitrem življenjskem tempu otrok hrepeni po minuti, uri, dnevu druženja s starši. Nastal je predlog za RAZREDNI PROJEKT' -DRUŽINA IN PROSTI ČAS. Načrt sva jeseni predstavili staršem na skupnem roditeljskem sestanku. Ideja je padla na plodna tla. Sestavili sva načrt in cilje projekta. Odločili smo se, da se srečamo enkrat mesečno in skupaj preživimo popoldan. Prvo srečanje je bilo decembra. Imenovali smo ga BOŽIČNI VEČER. Izdelovali smo okraske za božično drevo, jo skupaj okrasili, vmes pekli pecivo. Z učenci smo pripravili kulturni program. Na njihovo presenečenje pa sc je ob koncu večera pojavil še Božiček in jih obdaril. Ves teden nismo mogli pozabiti tega večera. Šele takrat so učenci dojeli bistvo projekta in druženja. Ob velikem navdušenju otrok ni bilo težko nadaljevati. Januarja so otroci vzpodbujali starše v skupna druženja doma z raznimi družabnimi igrami, družinsko telovadbo, s skupnim risanjem in branjem, izbirali so dejavnosti po želji družine. Februar je mesec kulture. Pripravili smo PRAVLJIČNI VEČER. Otroci so skupaj s starši pisali pravljice in jih ob koncu večera predstavili. V spominu imava navdušene in presenečene obraze učencev oh nastopu svojih staršev. Presenetila naju je izjava učenca:« Učiteljica, mojega atija je bilo pa strah, ko je nastopal. Naj si proba!« Tako je. Ni enostavno stati pred množico ljudi in se izpostaviti. Učenci to morajo početi vsak dan. Toda majhen otrok mora najprej premagati strah, da mu to uspe. In če ga je malo strah, nič hudega, atija je tudi bilo. Navdušenje, sproščenost, pričakovanje, ideje, predlogi za naslednje srečanje. Učenci so postajali kot deroča reka. Nič več jih ni bilo mogoče ustaviti. Bralne vaje, učenje pesmic, risanje, rezanje. Vse so naredili z velikim navdušenjem in ljubeznijo. Samo da preidejo starši spet v šolo. Nastalo je vabilo za GLASBENI VEČER. Program je bil pester, saj so želeli pokazati, kar znajo. Ples s starši, petje staršev. Otroci so kipeli od navdušenja. Sproščenost, prijaznost, dobra volja je bila vidna na vsakem obrazu. Vedno znova pa smo ponavljali cilje projekta, da jih ne bi pozabili. Sledil je DRUŽINSKI IZLET v ŽIVALSKI VRT v Zagreb. Ob povratku domov smo se zavedli, da je to naše zadnje druženje. PROJEKT NAM JE USPELO PRIPELJATI DO KONCA. Vsa naša srečanja so bila napolnjena z veliko pozitivne energije, polna smeha, sprejemanja drug drugega, strpnosti, nezavednega učenja. Predvsem pa so bili kvalitetno preživeti popoldnevi. V imenu tretješolcev se zahvaljujeva staršem za podarjen ČAS. Učiteljici in starši lahko neskromno zaključimo: Naše poslanstvo je uresničeno. ČE BO SMEL, KO BO VELIK, ITI Z VSEM TEM V SVET, SE BO RAD VRAČAL V GNEZDO SVOJE MLADOSTI. SLA VICA GOLOBJA, ZIATKA ZELENIK, 311 KAJ MENIJO STARŠI O PROJEKTU? » V DRUŽINI SE VSE ZAČNE,« ste napisali na začetku. Res je. Majhen otrok pride v družino, prinese veselje, srečo. Staršem vzame veliko časa. Otrok ob skrbni negi hitro raste. Mislimo, da nas vedno manj potrebuje. Kljub temu mu želimo še namenjati svoje minute, ure, dneve. Starši smo njihovi prvi učitelji in vzgojitelji. Vendar je vse tako hitro minljivo. Razredni projekt je bil zelo prijeten del v šolskem letu. Skupaj smo bili z drugimi starši in predvsem s svojimi otroKi. Družili smo se, izmenjali svoja mnenja, pisali pravljice, nastopali, peli, plesali. Skratka, bilo je zelo lepo. Otrokom smo posvetili dodatno urico svojega časa. Mislim, da je bila » pika na i« zaključna ekskurzija v Zagreb. Vožnja z avtobusom je bila prav zabavna, za kar si starši v vsakdanu ne vzamemo časa. Prosti čas je zelo pomemben del našega življenja. Če ga preživiš v krogu svoje družine, dobi posebno mesto pri otroku. Učiteljici: Hvala za vaš trud in potrpljenje z našimi in otrokovimi muhami! KSENJA MARKOVIČ POT OD KOSA LESA DO PIŠČALKE Tehniški dan v 7. razredu Pogled v tehniško učilnico Tomaž in Timotej brusita in preizkušata, če bo piščalka piskala. Pri delu sta natančna in skrbna. Pri drugi mizi Žan tuhta, kaj bi še naredil, da bi se piščalka oglasila. Simon in Vesna brusita zunanjost, poskušata, če je piščalka dovolj gladka. Blaž si želi zalepiti košček, pa ni dobro. Mora zbrisati lepilo z lesa. Darjan vneto brusi piščalko v primežu, a ga Miha odrine, ker si mora odrezati košček okrogle »palice« za piščalko. Katjo moti predpasnik, a vseeno vneto brusi zunanjo površino piščalke. Ines ji svetuje, kako bi bilo boljše. Valentina in Manuel gledata, nato vzame Manuel v roke pilo in pili. Pri primežu sta Manja in Anja, ki gledata Matijo, kako si odreže del lesa v obliki črke V. Tudi sami želita narediti enako. Najprej žaga Manja, Anja jo opazuje, nato pa tudi Anja skrbno izžaga košček lesa z obdelovanca. Blaž zna razložiti razliko med rašpo in pilo - rašpa je groba, pila pa fina. Učiteljica brusi z rašpo vitko palico, da bi si učenci lah- ko odrezali »jezičke za piščalko«. Nato odreže koščke lesa. Z njimi bodo v piščalki ustvarili zgoščine in razredčine - gibanje zraka in nastal bo zvok. »Jezičke je treba brusiti in nastal bo zvok,« razlaga učiteljica. Po delavnici se sliši piskanje, a tudi glasno govorjenje. Čeprav so minile že tri ure dela v delavnici, si Darjan izdeluje novo piščalko. David mu izreže trikotno odprtino. Potem sam vneto brusi in končno mu uspe. Zdaj sc mu mora piščalka še oglasiti, zato poskuša in popravlja. Simon že ustvarja estetsko podobo svoje piščalke. Tudi Tomaž bi rad storil enako, vendar učiteljica meni, da je piščalka pregroba in premalo zbrušena. Tudi Katja si s svinčnikom zarisuje, kaj bo narisala s pirografom. Simon je končal estetsko oblikovanje. Na piščalki je njegovo ime, kraj in številka doma ter ime, s katerim potuje po internetu. Vesna se odloči, da bo njena piščalka nema. A Klemen zapiska, zasliši se rezek glas Na koncu še anketa: KAKŠNA JE BILA TVOJA POT DO PIŠČALKE, KI PISKA? SIMON: Ne, ni bila preveč težka. Brušenje mi je delalo malo težave. Bal sem se, da bi z nožem naredil kaj narobe. TIMOTEJ: Izdelava je bila zanimiva. Večkrat sem moral pobrusiti jeziček, da je piščalka zapiskala. Zdaj gre »skozi ušesa«. TOMAŽ: Tildi meni je bilo zanimivo. Zdaj sem prvič izdeloval tako piščalko. Biti moraš natančen. MANUEL: Pot ni preveč enostavna. Potrebno je dosti natančnosti. Vesel sem, da mi je uspelo. BLAŽ: Zdelo se mi je lahko. Danes sem prvič izdelal piščalko iz suhega bezgovega lesa. Raba orodja mi ni tuja, saj sem večkrat v delavnici poleg dedka. ANJA: Zjutraj sem mislila, da bo težje, a po razlagi se mi je zdelo lahko. Vse sem naredila sama. Opazovala in zapisala Terezija Majcenovič Posvetilo dr. Francetu Prešernu in slovenski kulturi Slovenskemu kulturnemu prazniku smo letos namenili še posebno pozornost. Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava je 07. 02. 2007 odprla vrata za vse obiskovalce, ki so želeli začutiti utrip dela šole in vzpodbuditi učence pri njihovi ustvarjalnosti. Delo učencev je temeljilo na geslu Kultura včeraj, danes, jutri - za vse življenje - na različnih področjih. Na ta način smo želeli povedati, da kulturno ustvarjanje in doživljanje nimata meja, da kultura ne sme postati le del našega prostega časa, trenutnega vzgiba, ampak del nas, našega življenja. Okvir slovenskega kulturnega praznika je predstavljal spomin na največjega slovenskega pesnika, Franceta Prešerna, ki je z neizmerno izrazno močjo in zapletenimi pesniškimi oblikami dokazal, da je visoko poezijo možno ustvariti tudi v slovenskem jeziku. Njegovo popotovanje skozi čas je bilo polno tragičnih dogodkov in se je odvijalo sredi neugodnih okoliščin, zato je veličastna poezija, ki je nastala izpod njegovega peresa, še toliko imenitnejši dosežek. Dogajanje na šoli se je zaključilo z literarnim večerom, katerega del so bila razmišljanja o slovenski kulturi, Prešernovem življenju in ustvarjanju. Učenci 9. razreda so uprizorili dramatizacijo Prešernove ljubezenske romance, Turjaške Rozamunde. Literarno delo predstavlja spoj ljudske in umetne poezije, hkrati pa nakazuje dosledno izpeljan motiv ženske samoprevare. Z doživeto igro in pristno kostumografijo so nas učenci popeljali v čas fevdalne gospode in bojev s Turki. Kulturno prireditev smo sklenili z besedami nemškega humanista in pripovednika Hermana Hesseja: »Nihče ni tako na dnu, da ne bi mogel vsaj enkrat pogledati v nebo in se spomniti kakšne dobre, oživljajoče misli.« Samoto in žalost lahko preženejo le lepa misel, pesem, glasba, podoba, nasmejan obraz, iskrene besede. Vse to pa je del naše notranje kulure, ki jo je potrebno gojiti iz dneva v dan. Irena Vesenjak, profesorica slovenščine O tekmovanju iz zgodovine v šolskem letu 2006/07 V tem šolskem letu se je šolskega tekmovanja udeležilo 33 učenk in učencev iz 8. in 9. razreda. Tema letošnjega tekmovanja je bila: Slovenci in življenje v našem prostoru od naselitve do konca srednjega veka. Šolsko tekmovanje se je odvijalo na šoli 2. februarja 2007. Bronasta priznanja je osvojilo pet učencev, in sicer: - Marko Pšajd, 8.a, - Aljaž Čuš, 9.a , - Petra Mlinarič, 9.a, - Aleš Laura, 9 b in Jani Za-goršek, 9.a. Državnega tekmovanja so se udeležili štirje učenci. Tekmovanje se je odvijalo na Ptuju na OŠ Ljudski vrt, in sicer 29. marca 2007. Tekmovalne pole so vsebovale naloge, ki so bile zelo zahtevne in obsežne. Tematika iz slovenske narodne zgodovine je precej zahtevna snov. Tekmovalci so dosegli solidne rezultate. Učenec Marko Pšajd je osvojil srebrno državno priznanje. Mentorica: Irena Galun Pravtlič Ura zgodovinskega spomina V četrtek, 26. aprila 2007, smo imeli prvo šolsko uro preko šolskega radia za učence in učenke od 1. do 9. razreda Uro zgodovinskega spomina. Vsebina je vsebovala razmišljanja o preteklosti, ki jo v sodobnem času praznujemo kot dva praznika, in sicer 27. april - dan upora proti okupatorju - in L maj - mednarodni praznik dela. Tekst, ki sem ga pripravila, sta brali Ingrid in Ana. Za glasbeno podlago je skrbel Nino. Kot učiteljica zgodovine sem pripravila praznikoma primerno vsebino. Osrednja nit ure je bila svoboda, življenje naroda in posameznika, prizadevanje naših prednikov, da bi živeli v samostojni državi, in seveda domovina, Republika Slovenija. Za učence sem pripravila dvojne učne liste, glede na starostno stopnjo učencev. S pomočjo učnih listov so učenke in učenci ob pomoči učiteljev in učiteljic obnovili določena znanja. Delček vsebine sem namenila tudi za časopis. ...S prazniki v domovini je tako kot s prazniki v družini. Vsak od njih je pomemben, potreben, ima svojo zgodbo in svojo vsebino. Vsi prazniki skupaj pa sestavljajo celoto, družino, državo in domovino. ...Aprila 1941 je večina Evrope ječala pod fašizmom in nacizmom. Italijanska fašistična in nemška nacistična vojska sta si pokorili skoraj večino Evrope. 6. aprila je bila napadena tudi Jugoslavija. Slovensko ozemlje so zasedle nemška, italijanska in madžarska vojska. Ozemlje Slovenije je bilo razdeljeno med tri tuje države. Zavladali so trije tuji okupacijski režimi, nemški, italijanski in madžarski. Vsak izmed teh treh režimov si je prizadeval Slovence med seboj spreti in uničiti. Izgnali so izobražence, v šole vpeljali pouk v tujem jeziku, odstranili iz šol slovenske knjige in slovenske učitelje. Spremenili so imena slovenskih krajev, odstranili slovenski jezik iz javne rabe, uničevali slovenske knjige, zaplenili mnoge državne, cerkvene in zasebne nepremičnine ter umetnine. ...Osvobodilna fronta je bila skupna organizacija različnih političnih skupin. Vodila je osvobodilni boj na slovenskih tleh. Na okupiranem ozemlju je organizirala različne oblike odpora, ki je okupatorjem povzročal gmotno in psihološko škodo. ...Druga svetovna vojna tudi vasi Dornava ni prizanesla. V Dornavo je 9. aprila 1941 prispel letalski oddelek nemške vojske, ki je uporabljal letališče v Moškanjcih. Vojaki so se naselili v prostorih nekdanje stare šole in v prostorih gradu pri graščaku Pongratzu. Izgnali so slovenskega župnika, patra Štefana Savinška, in slovenske učitelje. Sežgali so slovenske knjige učiteljske knjižnice in Bralnega društva, ki je delovalo v Dornavi pred drugo svetovno vojno.Tudi v Dornavi je bila organizirana Osvobodilna fronta in tudi odpor proti okupatorju. ...Začetki praznika dela segajo v čas, ko je svet zajel industrijski razvoj in govorimo o zlati dobi industrije. V drugi polovici 19.stoletja so se drug za drugim vrstili izumi, ki so industriji in prometu ponujali nove možnosti razvoja. Napredek je bilo čutiti na vseh področjih. Tovarnarji in podjetniki so v svojih podjetjih zaposlovali vedno večje število delavcev. Za delavce je bil delavnik dolg od 14 do 16 ur. Za svoje delo so dobivali slabo plačilo. Tovarnarji so zaposlovali tudi otroke in ženske, katerih delo pa sploh ni bilo plačano. Slaba je bila hrana in slabo zdravstveno stanje celotne delavčeve družine. Leta 1890 so delavci prvič praznovali 1. maj kot praznik dela. Leta 1889 je bila v Parizu ustanovljena Druga internacionala, ki je prvi maj proglasila za mednarodni delavski praznik, kot spomin na krvave dogodke v Chicagu iz leta 1886. V Sloveniji praznujemo 1. maj od leta 1910. Tudi v samostojni Republiki Sloveniji je 1. maj praznik dela in delavcev. Ljudje na predvečer praznika zakurijo kresove, postavljajo majska drevesa in odhajajo v naravo na pohode in izlete... Naš narod se je skozi zgodovino prebijal iz vladavine ene države v vladavino druge. Oblike in načini vladavin in vladarjev so bile slovenskemu narodu tuje. Karantanija, Habsburška Avstrija, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS, Jugoslavija, SFRJ so imena preteklih držav, v katerih so živeli Slovenci, naši predniki. Ko je Karantanija v osmem stoletju izgubila samostojnost, so naši predniki več kot tisoč let živeli pod tujci. Še dobro, da smo se sploh ohranili. ...Slovenija je domovina mnogim ljudem. Nekaterim že od rojstva, drugim od prihoda vanjo. Je razvita, bogata in lepa deželica. Prevzame te s svojo lepoto in preseneča s svojimi zanimivostmi in odkritji. Hrepeniš po njeni raznolikosti, zasvoji te s svojimi čari. Treba jo je častiti, spoštovati in ljubiti. Čeprav je po površini majhna, je po svoji zgodovini, preteklosti toliko večja, bogata in hrabra. Kamorkoli po svetu nas življenje odnese, domovina ni nikoli pozabljena. Nosimo jo s seboj v srcu. Domovina ostane do konca življenja naša domovina, enako kot ostane tudi naša mati samo ena in samo naša. Irena Galun Pravdič Učenci so spoznavali bogato preteklost župnijske cerkve sv. Marije na Polenšaku V februarju 2007 smo na šoli Dornava izvajali kulturni dan. Učenci in učenke so delali v različnih skupinah. Skupina 27 učencev in učenk pa se je odpravila spoznavat preteklost župnijske cerkve na Polenšaku. Spoznali so motive za postavitev cerkve, ki so jo začeli graditi leta 1621. Gradnja je trajala do leta 1633-Ljudsko izročilo govori naslednje: »Na stari lipi je bila obešena Marijina podoba. To podobo naj bi prinesla sv. Ciril in Metod, ko sta potovala iz Moravskega v Rim. Ker je bila takrat Mura precej narasla, si je eden izmed bratov poškodoval nogo. V času, ko so počivali, da si je opomogel, je eden od bratov izrezljal Marijino podobo, za katero sta brata sklenila, da jo bosta obesila na mestu, od koder se jima bo odprl pogled na Petovio. Tako bi naj bi ta podoba ostala na Polenšaku. Pred njo so se ljudje v poletnih mesecih zbirali in častili Marijo(freska v cerkvi na oboku prikazuje Marijo s častilci). Kraj je hitro postal romarsko središče. Kot govori ljudsko izročilo, so se tu dogajali tudi čudeži, razna ozdravljenja. Število romarjev je naraščalo ob raznih nesrečah.« Cerkev je bila posvečena šele leta 1772. Od leta 1870 je Polenšak samostojna župnija. Pred tem je spadal pod pražupnijo Ptuj in tudi pod župnijo Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah. Sedanja cerkev meri v dolžino 36 m, široka je 15 m in visoka 8,5 m. Višina zvonika znaša 45 m. Bogati oltarji so dela mojstra Jožefa Hol- zingerja. Cerkev ima pet lesenih baročnih oltarjev. Orgle so delo orglarskega mojstra Andreasa Schvvarza. Moram poudariti, da so bili učenci nad ogledom in spoznavanjem preteklosti cerkve zelo navdušeni. Ob vrnitvi v šolo so svoje vtise in spoznanja tudi zapisali. Nastali so zanimivi zapisi. Irena Galun Pravdič Spoznanja in vtisi učencev »V cerkvi na Polenšaku sem bil prvič. Ko sem vstopil, sem presenečen zagledal, kakšno bogastvo skriva ta cerkev. Zelo všeč mi je bila baročna notranjost, pozlata kipov in oltarjev, okrasje, vijuge, zavoji...Veliko novega smo slišali o zgodovini cerkve, o legendah, o zavetnikih in drugih pomembnih dogodkih, ki so se dogajali v zvezi s cerkvijo in v okolici Polenšaka. Ta dan mi je bil zelo koristen. Ogled cerkve priporočam vsem, ki želijo izvedeti kaj novega o umetninah in bogati zgodovini cerkve na Polenšaku, ki se nahaja v naši neposredni bližini.« Jani Zagoršek, 9a »Tokrat sem bil prvič na Polenšaku. Že na začetku sem bil zelo presenečen, ker si nisem predstavljal, da je ta cerkev res tako lepa. Presenečen sem bil nad bogato notranjostjo. Name so poseben vtis naredile freske na stropu in na stenah. Nekaj posebnega je tudi glavni oltar z Marijino podobo.» Roman Polajžar, 9. a » V cerkvi na Polenšaku mi je bilo zelo všeč. Stenske slike so zelo lepe, prav tako tudi freske. Ogled cerkve na Polenšaku bi priporočil vsem.« Mitja Rižnar, 9. a » Tokrat sem bil prvič v cerkvi na Polenšaku. Ker je cerkev iz obdobja baroka, sem se začudil, saj nisem pričakoval tako razkošno okrašene cerkve. Zelo so me navdušile stenske freske, ki prikazujejo različne svetnike in zavetnike ljudi. Cerkev me je navdušila, saj nisem pričakoval, da lahko najdeš in si ogledaš takšno baročno stvarjenje nedaleč od svojega doma. Cerkev in kraj imata tudi bogato zgodovino. Čudi me, da je tako dobro ohranjena, saj je preživela veliko turških vpadov in kar dve svetovni vojni. Priporočal bi tudi drugim ljudem, da si ogledajo cerkev na Polenšaku in spoznajo bogato zgodovino in s tem obogatijo svoja znanja o domači okolici.« Aljaž Čuš, 9-a » Nisem pričakoval tako lepe notranjosti cerkve. Ima veliko poslikav, kipov, izklesanih iz lesa, stare orgle. V cerkvi je zelo hladno. Je zelo prostorna, ima veliko klopi, velik oltar, lepa oboka. Ponoči je tudi osvetljena.« Benjamin Lesjak, 9-b » Živim na Polenšaku in sem vesel, da sem izvedel določene zanimivosti o tej cerkvi. Všeč mi je bilo, da sem videl razstavljene orgle. Nisem vedel, da tista freska v prezbiteriju predstavlja lipo in prve častilce Marije na Polenšaku. Večkrat bi morali iti na takšne kratke ekskurzije, da bi tako bolje spoznali svojo domovino. Zgodovina je zelo pomemben del vsakega kraja.« Aleš Pintarič, 9■ b » Ko smo prišli na Polenšak, sta nam gospod župnik in gospa učiteljica povedala veliko zanimivega. Izvedela sem marsikaj, česar prej še nisem vedela.« Sabina Kandrič, 9. b » V cerkvi na Polenšaku sem bil prvič in nisem vedel, da je cerkev tako velika in lepa. Ima veliko pozlačenih predmetov, kar mi je zelo lepo. Danes sem spoznal veliko novih stvari, o katerih si ne bi mogel prej misliti. Danes sem tudi prvič spoznal gospoda župnika. Zanimive so bile tudi zgodbe, ki sem jih slišal. Naučil sem se veliko novih stvari. Doma bom izrazil svoje občutke. Prepričan sem, da nisem bil zadnjič v tej cerkvi, saj je čudovita. Vesel sem, da sem se odločil za to skupino. Župniku smo se zahvalili z malo pozornostjo-,z otroškim izdelkom. Bil je presenečen in videti je bil zadovoljen.« Alex Nemec, 8. a » Cerkev na Polenšaku je zelo lepo okrašena. Ima pet oltarjev in veliko kipov. Ima tudi svojo zgodovino., ki prikazuje življenje Marije. Slike, ki prikazujejo Jezusovo trpljenje, so iz leta 1833. Cerkev je bila dokončno zgrajena leta 1633, gradili pa so jo od leta 1621. Podoba Marije je bila najprej obešena na lipi, ki je stala v bližini današnje cerkve, prikazuje prve častilce Marije na Polenšaku.« Darjan Kujavec, 7. a » Bilo mi je zanimivo. Nisem pričakoval, da je tako bogata. Ima štiri zvonove. Župnik je bil prijazen.« David Lah, 7. a »V cerkvi smo reševali naloge na listu, ki nam jih je pripravila naša učiteljica. V cerkvi in zunaj smo se tudi fotografirali. Imeli smo se dobro.« Renato Lebar, 7. b » Bilo mi je zelo lepo, ker sem bil prvič v cerkvi. Cerkev je lepša od cerkve v Dornavi. Tako se vsaj meni zdi, saj je cerkev obogatena s pozlačenimi oltarji. Imeti bi morali več takih aktivnih dejavnosti.« Andreas Lah, 7 a » Bila sem že v cerkvi, vendar mi je bil ta dan izredno všeč. Bil je lep in vesel dan. Učitelj Mitja nas je tudi fotografiral.« Manja Kvar, 7. b » V cerkvi na Polenšaku sem se počutil zelo lepo. Notranjost je baročna in bogata. Cerkev ima lepe freske in bogate oltarje. Zelo vesel sem bil, ko sem slišal, da gremo v mojo vas pogledat cerkev. Notranje sem bil počaščen, da ima Polenšak takšna baročna bogastva. Ta dan mi je bil odličen.« Aleš Petek, 8. a »V cerkvi nisem pričakoval toliko poslikav in pozlačenih kipov. Poseben vtis so name naredili stranski oltarji. Res so enkratni.« Sandi Zagoršek, 8. a » Nikoli še nisem bil na Polenšaku. Nisem si predstavljal, da so v cerkvi tako lepe baročne umetnine.« Tadej Horvat, 8. b » V cerkvi so lepi oltarji, stare orgle, slike Križevega potu in slika Antona Martina Slomška. Vse je pozlačeno. Strop je poln fresk. Bilo je v redu in poučno.« Amadej Arnuš, 8. b » Odpeljali smo se na Polenšak. Cerkev se mi je od zunaj zdela pusta. Ko pa sem prvič vstopil vanjo, mi je bilo zelo lepo. Po notranjosti je lepša od cerkve v Dornavi. Najlepši oltar je glavni oltar, ki je zelo velik. Na njem je Marija z Jezusom v naročju. Tudi stranski oltarji so zelo lepo okrašeni. Poslikave po stenah so se mi zdele, kot da ljudje v slikah živijo in se gibljejo. V resnici so le poslikave.« Timi Lah, 7. a » V tej cerkvi sem bil že večkrat, ker je moja župnija in hodim k verouku. Vedel sem, kakšna je njena notranjost. Želel sem spoznati preteklost.« David Čeh, 7. a »Ta dan mi je bil zelo všeč. Ob prihodu na Polenšak se mi cerkev ni zdela tako lepa. Ko pa smo vstopili vanjo, pa so me njene lepote notranjosti prevzele.« Klemen Ranfl, 7. a SL1K0PLESKARSTV0 IZDELAVA FASAD FE D F Q X Janez Clgula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava <__________________ ' MOPREvozNišm IN STORIM Z GRADBENO MEHANIZACIJO Branko Ciglar, s. p. Dornava 117 d S 02/755 04 11 GSM: 041 692 033 U MESARSTVO HERGA, d o o. w MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA ®02/754 01 16 ^ ✓. / Z ^ ° 1T SE PRIPOROČAMO! KROVSTVO,KLEPARSTVO SPLOŠNA GRADBENA DELA POSREDNIŠTVO Janez Lah, s.p. Mezgovci ob Pesnici 70/c 2252 Dornava Tel.: 02/755 74 21, faks: 02/755 74 20 GSM: 041/375-838 ■G6RARD1 ROSER creatonH/i" erora NAHAVNO .VODILNO" --1 KLOBER««-.^. ti-lžl-rj.-ca Juuiff Villas ® Jungmcier KOVAŠTVO IN KLJUČA VNIČARSTVO 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 91 GSM: 041/699-334 ZA VAS IZDELUJEMO: jgg||^ - kovana vrtna vrata, - kovane ograje, - kovane okenske križe, - kandelabre, od 1 m do 10 m višine, - ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu. Se priporočamo! HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST oi? i ve-« Za: - kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje strojegradnjo Izdeluje in obnavlja: Jože PETERŠIČ, s.p. Dornava 87/a 2282 DORNAVA Tel.:/(u:0!/7H#U 0 PETERŠIČ, s.p. VZDRŽEVANJE, UREJANJE, ZASAJANJE OKOLIC proizvodnja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov,... Jožica Kovačec Tel.: 02/755 1711, GSM: 041 345 746_ MESARSTVO V VALENKO DORNAVA 32/A, DORNAVA (02) 755-03-01 Prodaja svežega mesa, izključno slovenskega porekla 15 LET VAŠEGA ZAUPANJA. 15 LET NAŠIH USPEHOV! Iz lastne predelave ponujamo kmečko -Kinka, suhe salame , domače krvavice, domače narezke, tatarski biftek, domače klobase, hrenovke in ostale kvalitetne izdelke. MESARSTVO m w VALE N KO, | LUKAKIJA tours Milan Belšak, s.p. Mezgovci ob Pesnici 4 2252 Dornava GSM: 041/793-451