SVETKI, STERE SE NIGDAR NE NAVELIČAMO 

V pisanji mlade kolejgarce, stera je pisala o tisti božični svetkaj, gda je ešče mala bila, mi je v oči spadnilo, ka vsigdar znauva pa znauva pogledne božične filme, pa se nji nigdar ne naveliča. Začnila sem razmišlati o tom, zakoj tak radi gledamo te filme mi, starejši tö, vej pa največkrat so – sploj pa merikanarski – skurok vsi gnaki, podobne štorije pripovejdajo, pa če smo kritični, bi leko pravli, ka so dostafart nerealni ali celau malo »butasti«. Pa dunk... Sedimo pred televizijov, gledamo kejpe vöosvetlenih meriški ramov pa varašov (vej je mi že tö kopiramo), gledamo v redečo oblečenoga možakara z dugo bejlo kecov, steri merikanarskim mlajšom dar prinese... Ka je tašoga v tej filmaj, ka nas tak prejk vzeme, ka nas fascinira? Skurok v vsakšom filmi je kakšno dejte (kakšni mlajši) ino je kakšna žival (pes, mačka, söverni jelen). Tau je že skurok zavolé, ka kakšen film radi poglednemo. Dapa ka je najbaugše pa najlepše, vsakši film se srečno konča. In s tau srečo junakov na filmi smo trno zadovolni, tau srečo in zadovolstvo iščemo mi, lidgé tö. Istina, ka si dostafart napravimo – ranč po peldi tej filmov – lažno, nej istinsko srečo. Okinčamo iže z več stau malimi posvejti, lejčemo po bautaj, pečemo, küjamo… Nejmamo pa časa za tau, ka bi si düšo pomirili. 


Ka bi kaj zmolili ali bi se pogučavali v držini, leko je tau pri eni sami svejči.   V enoj adventskoj pridigi je naš župnik o tom tomačo, ka se dosti guči o tom, ka je božič svetek družine pa svetek lübezni. Kak je pravo, tau je vse istina, dapa božič je najprva svetek lübezni do Boga. V tom primeri vsi – mlajši pa starejši 
– si v kejpi Boga predstavlamo novorojeno dejte, maloga Jezuša, zatok nam je nej težko pokazati lübezen do njega. V tom primeri naj bi nam nej bilau težko. Vej se pa kak najlepši filmi vrtijo pred nami kejpi božične zgodbe, gda poslüšamo evangelij. Vidimo betlehemsko štalico, v njej srečno mater Marijo na rokaj z novorojenim detetom, ob njiju pa svet’ga Jaužefa. Pauleg je živina, stera jih s sapo segrejva, tam so srečni pastirge, pa prihajajo že trej krali, ka bi se z darom poklonili deteti, odküpiteli sveta. Vidite, ranč tak kak v merikanarskij filmaj: dejte, živina, sreča... Dapa zgodba (történet) merikanarski filmov se za par lejt pozabi, zgodba betlehemskoga deteta pa že več kak dvej gezero lejt prinaša med nas mir, lübezen pa vüpanja.  »Oj Dete, bodi hvaljeno,/ oj Detece ti miljeno!// V višavah slava naj doni in mir za vse ljudi.» (Oj srečno mesto..., Svete pesmi, str. 27) 
Marijana Sukič 


Pogovor z dr. Borisom Jesihom, novim generalnim konzulom v Monoštru 
POZNAVALEC PORABJA NA TEORETIČNI IN PRAKTIČNI RAVNI 


Novi, po vrsti peti slovenski je to bila prednost, vam bom od-dejal eden izmed udeležencev, delo. So pa področja, kjer bo spodbujati neposreden stik generalni konzul v Monoštru, govoril ob zaključku mandata. da se vsako priporočilo prej ko potrebno v bodoče najti več mo-predvsem mlajših generacij z je 59-letni politolog in nepro-Povedati pa je treba, da so tokrat slej uresniči! Po mojem mne-tivacije in spodbud kot je npr. vrstniki iz Slovenije. fesionalni diplomat, kar pa ne moje naloge le nekoliko širše in nju je najpomembneje, da so področje vzgoje in izobraževa-Prav tako je pomembno gospomeni, da za to delo nima tudi bolj specifične, kot so bile tovrstna zasedanja zelo dobro nja, pa pri tem neposredno ne podarsko in čezmejno sodelopotrebnih referenc. Skoraj vso npr. naloge pri službah, ki sem pripravljena. Še posebej pa, da kritiziram nobenega. Enostav-vanje. Projekti Operativnega profesionalno kariero je bil jih opravljal v preteklosti.« se v pripravo aktivno vključijo no imam občutek, da so rezul-progama Slovenija -Madžarska raziskovalec na Inštitutu za na-Pred nedavnim je bila v Len-tudi pripadniki obeh manjšin. tati premajhni glede na vložen iz preteklega finančnega obrodnostna vprašanja, ki spada davi XV. seja mešane sloven-Potem so vse stvari veliko lažje.« trud. Očitno je, da se jezik ne dobja so se uspešno zaključili. med najstarejše tovrstne ustano
more ohraniti samo preko izob-Izvedeni projekti so pomembna ve v svetu, saj je sredi decembra 
raževalnega sistema, zato bo dodana vrednost pri ohranjapraznoval 90-letnico ustano
potrebno spodbujati oblike jezi-nju etnične identitete Slovencev vitve. Je avtor in soavtor več 
kovne podpore tudi v domačem v Porabju. Primarna naloga knjig in številnih znanstvenih 
okolju, zunaj šolskih dejavnosti na tem področju je kvalitetna prispevkov na temo narodnih 
in tudi v cerkvi. Seveda se nič priprava programa oziroma manjšin. Še kako sporočilna 
ne da narediti na silo, rešitve projektov za naslednjo finančbi bila tudi za Porabje (in še za 
morajo dozoreti neposredno no perspektivo. V okviru tega katero manjšino) podobna štu
pri udeleženih, vsi ostali smo je izrednega pomena vključitev dija, kot je Jesihova o politični 
pri tem lahko samo v oporo.« kvalitetnih in komplementarparticipaciji Koroških Sloven-
Koliko in kako uspešno poma-nih partnerjev na projektih na cev. Vrsto let je urejal osrednjo 
ga Slovenija rojakom na Mad-slovenski strani. Enako velja inštitutovo publikacijo Raz
žarskem, so ocene različne. tudi za madžarske partnerje, prave in gradivo. Ima univer-
Kakšna je Vaša in kakšna saj manjšina nima zadosti vizitetno habilitacijo s področja 
bi lahko bila vloga prekmur-rov, da bi samostojno sodelovaetničnih študij na univerzi na 
skega oziroma pomurskega la pri vseh projektih. Primorskem. Kot gostujoči pro-sko -madžarske manjšinske Katere so najpomembnejše prostora? Tudi sicer je gospodarsko sodefesor je predaval na Univerzi komisije. Tako tisti, ki so naloge v Porabju, ni potrebno »Naprej naj povem, da me moti lovanje med Slovenijo in tem v Celovcu. Od 2006 -2012 in v zastopali interese Porabskih ugotavljati, marveč probleme beseda pomoč. Slovenske manj-delom Madžarske na nizki ravletih 2013 in 2014 je bil državni Slovencev, kot predstavniki razreševati (šolstvo oziroma šine ne potrebujejo pomoči v ni. V ta namen je treba krepiti sekretar v uradu za Slovence v prekmurskih Madžarov, so izobraževanje nasploh, gos-tem smislu, kot jo po navadi poj-pobude, ki po eni strani prihazamejstvu in po svetu. poudarjali, kako drugačna, podarski razvoj in na kakšen mujejo nekateri v Sloveniji pa jajo s strani Urada za Slovence V Porabje ste prihajali kot kakovostnejša je bila razpra-način motivirati krovne or-tudi znotraj manjšinskih skup-v zamejstvu in po svetu kot z raziskovalec Inštituta za va, ki je strnjena v zapisniku ganizacije, da so še uspešnej-nosti samih. So sestavni del madžarske strani v okviru t. narodnostna vprašanja, Po-o nalogah, ki jih morata med še pri delu). Kako razmišljate slovenskega naroda, in so kot i. Monoštrske pobude. Bolj je rabje in Madžarsko ste obis-manjšinama uresničiti vladi o teh zadevah? take opredeljene tudi v sloven-treba spodbujati regionalno kovali kot politik, državni v Ljubljani in Budimpešti. »Pravilno ste našteli najpo-ski ustavi, sodelovanje z njimi je povezovanje, tako z Avstrijo kot sekretar v Uradu za Slovence Kako vi ocenjujete zasedanje membnejše naloge. Res je tudi, definirano v posebnem zakonu, s Hrvaško, tam živeči manjšini v zamejstvu in po svetu, ko mešane komisije? da je treba na vseh teh podro-številnih področnih zakonih in sta lahko pomemben spodbujeste imeli, predvidevam, pri-»Mešana komisija je imela v čjih še marsikaj storiti. Odkrito predpisih. Torej gre za ustavno valec za intenzivnejše sodelovaložnost pogledati malo v za-svoji zgodovini svetle in temne moram povedati, da smo do in zakonsko prepisano obvez-nje v celotni regiji. kulisje manjšinske politike, trenutke. Mislim, da je tokrat-posameznih organizacij in po-nost, na podlagi katere sloven-Bi se strinjali z mnenjem, zdaj ste v Monoštru za stalno na komisija kljub dvoletnemu sameznikov, ki v njih delujejo, ska država podpira delovanje da si je bolje zastaviti manj oziroma predvidoma za štiri premoru nadaljevala trend, včasih preveč kritični. Zavedati manjšinskih organizacij in insti-nalog in tiste izpeljati, kolileta. Iz česa boste črpali svoje ki smo ga dosegli na prejšnjih se moramo, da gre za majhno tucij kot tudi organizacij in insti-ko omogočajo okoliščine, kot aktivnosti? zasedanjih. Spomnim se zase-skupnost in da so posamezniki tucij Slovencev, ki živijo drugje veliko število in potem, ob »Kot pri vsaki novi službi je po danja prve komisije, ki sem ji v svojih dejavnostih razpršeni po svetu. Slovenska manjšina premajhni uresničitvi, biti navadi tako, da je tvoje dote-sopredsedoval leta 2009, ko je na številna področja. Naša pri-na Madžarskem je v specifič-razočaran? danje delo neke vrste temelj bil seznam priporočil izredno čakovanja do njih so marsikdaj nem položaju, prvič zaradi svoje Pri nalogah je tako, da jih ob zaza njeno opravljanje. Sčasoma dolg, do soglasja pa smo priha-prevelika. Predvsem bo v bo-maloštevilnosti, še bolj pa zara-četku dobiš nekaj predpisanih, se po navadi pokaže, da ti iz-jali izredno težko. Še pred tem doče potrebno bolj spodbujati di dolgoletne zapostavljenosti, nekaj si jih zastaviš sam, nekaj kušnje iz prejšnjih služb lahko pa so bila zasedanja, ki so tra-pripadnike mlajše generacije, tudi s strani države matičnega pa jih odkriješ z vsakodnevnim pomagajo samo deloma, da je jala dolgo v noč in so nekatera da se aktivneje vključujejo v naroda, kar je nedvomno pusti-delom. Sam sem pri opravljapa veliko stvari, ki so specifične bila celo prekinjena. Potrebno različne dejavnosti. Društvo lo posledice. Danes je situacija nju svojega dela vedno zapustil samo za nove naloge. To je seve-je bilo vložiti veliko truda, da porabske mladine nas lahko veliko boljša. Tesna povezanost za seboj neko sled. Prepričan da normalno, saj bi sicer ne bi se je tak trend obrnil. Vedeti navdaja z optimizmom. s Slovenijo je tukaj za preživetje sem, da bo tudi tokrat tako, ali bilo potrebno ukvarjanje z dolo-moramo, da komisija sprejema Največja motivacija je priznanje bolj pomembna kot npr. pri Slo-bo dobra ali slaba, pa bodo tako čeno problematiko na različnih razna priporočila obema vlada-za opravljeno delo, ki pa ga vča-vencih v Italiji ali Avstriji. Pred-ali tako sodili drugi. področjih. Je pa res, da sem sam ma, od teh pa je potem odvisno, sih težko izrečemo. Naj samo vsem bi rad poudaril številne Seveda želimo tudi iz uredniimel srečo, da sem problemati-ali se ta priporočila uresničijo poudarim odlično delo razvoj-oblike sodelovanja z obmejno štva Porabja, da bo sled, ki jo ko Porabja in na sploh narod-ali ne. Nekatera priporočila se ne agencije, ki izstopa tudi v regijo, ki jih je treba spodbujati boste pustili, kar najboljša! nih manjšin spoznal tako s teo-tako pojavijo na več zaseda-primerjavi z drugimi državami, v največji možni meri. V bodoče Ernest Ružič retične kot s praktične ravni. Ali njih zapored. Res pa je, kot je ki imajo veliko boljše pogoje za bo potrebno bolj kot do sedaj Foto: K. Holec 



Božo Repe:  Milan Kučan, prvi predsednik 
KNJIGA O ČASU, KI GA ŽIVIMO  

Prva značilnost: da je lahko obisk na dogodku v Pokrajinski in študijski knjižnici izjemen, se je pokazalo na slovesnosti ob 100-letnici aka
demika dr. Antona Vratuše; da je lahko tolikšen, kot je bil na predstavitvi knjige dr. Boža Repeta Milan Kučan, prvi predsednik, si ni upal nihče napovedati. Druga značilnost: po pričakovanju je avtorizirana biografija prvega slovenskega predsednika izzvala polarizirano pozornost – večina jo je sprejela z naklonjenostjo, drugi pol pa z zavračnjem, vendar ne s strkovnimi argumenti, marveč podtikanji, spreobračanji in celo, je bilo rečeno, z lažmi. Univerzitetni profesor novejše zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Božo Repe se je že pred več kot desetletjem odločil, da napiše biografijo o prvem slovenskem predsedniku, vendar je počakal, da je sklenil vse tri mandate, v prvem je bil predsednik predsedstva Republike Slovenije, v naslednjih dveh pa njen predsednik. In če bi mu Ustava dopuščala in če bi želel, bi glede na priljubljenost med Slovenci bil izvoljen tudi četrtič. Milan Kučan je že na začetku pogovora povedal, da to ni njegova knjiga, ampak knjiga Boža Repeta, pri nastajanju katere je pa aktivno sodeloval. Kot predsednik Slovenije je Milan Kučan več
krat obiskal Porabje in prijateljeval s pred kratkim umrlim prvim predsednikom Madžarske Árpádom Gönczem. S portretirancem in portretistom se je pogovarjal podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar, ves čas Kučanovih treh predsedniških mandatov njegov najtesnejši sodelavec. Kučan kot Repe pa tudi Šiftar so zajeli, tako kot knjiga, širši čas portetiranca od njegovega političnega delovanja v nekdanji Jugoslaviji in njenem razpadu, pri nastajanju samostojne države Slovenije vse do današnjih dni in najnovejših dogodkov, denimo begunske krize. Kot je poudaril zgodovinar Božo Repe, je bil Milan Kučan predsednik države v času najbolj usodnih dogodkov v slovenski zgodovini. Trikratni predsednik je na vprašanje, kaj bi posebej izpostavil, dejal, da dvoje, in sicer vse, kar se je dogajalo ob prehodu Slovenije iz enega političnega sistema v drugega. Njegove obveznosti niso bile lahke, ker se je soočal z mnenji starejše partijske generacije, ki je imela drugačne poglede na proces osamosvojitve, posebej pa še s stališči Beograda, zlasti zaradi prizadevanja, 
da bi se ohranila Jugoslavija po merilih Srbije. Kot drugo je omenil aktivnosti Slovenije za mirno razdružitev od Jugoslavije. Republikam je predlagal, naj se procesi razdružitve zgodijo po mirni poti, kar se ni zgodilo. Bile so krute vojne, pri katerih je najhujše posledice utrpela in še trpi Bosna in Hercegovina. K temu je avtor biografije dodal uspešno prizadevanje Milana Kučana pri uveljavljanju samostojne Slovenije v svetu. Milan Kučan je tudi prepričan, da je v sedanjem času Evropska unija edina primerna povezava v tem delu sveta, čeprav ima številne pomanjkljivosti. Boljše rešitve za zdaj ni videti, poudarja. Želi več strpnosti do beguncev, kajti večina jih, po njegovem prepričanju, beži iz okolij, kjer so vojne ali se soočajo z drugimi, zelo resnimi, v tamkašnjem okolju nerešljivimi problemi. Kot rečeno, se je dotaknil tudi dogodkov, ki so se deloma zgodili že po izidu knjige, recimo, kaj meni o oprostilni sodbi nekdanjemu 

Nej pozableni, 
lejpi spomini 


Varaške pa slovenčarske ženske, stere so prejk 20 lejt s svojimi lejpimi glasauvi pa domanjimi pesmimi bile znane pa ijrašnje kak Ljudske pevke Monošter pri Slovenskoj zvezi, so se na pozvanje svoje prejdnje Aranke Schwarcz nej dugo nazaj vtjüp dobile pri bejlom stoli v Varaši. 2013. leta, gda so po dvajsti lejtaj slobaud vzele od toga lejpoga poslanstva, so si gora djale, ka se s svojo mentoricov Marijo Rituper pa z njénim možaum Kalmanom na leto gnauk-gnauk srečajo, dočas njim tau zdravdje dopisti. Ka svojo oblübo držijo, tü svedoči, kašno poštenje majo ena do drüdje do gnesden, kak so si zaprle lejpe spomine pa lübezen v svoja srca, ka je navekoma njino. Srečna pa ponosna sam bila, ka sam s tejmi ženskami leko delala pri Slovenskoj zvezi več kak 17 lejt, stere so mi do gnesden najlepša pelda (vzor) v tejm, ka vse leko včini z dobre vole človek za svoj narod, kak trbej vküp držati, se poštüvati med seov, kak se ponaša človek, steri je cejlo življenje tak v srcej kak glavej pravi Porabski Slovenec. Baug plati, ženske! Vse poštenje ste si zaslüžile, posebno pa 
v moji očaj! 
oficirju Jugoslovanke ljudske armade Borisu Popovu, ki je poveljeval napadu na Gornjo Radgono. Visoki oficir je bil najprej obsojen v odsotnosti, živi v Beogradu, in zdaj, na osnovi mnenja dveh slovenskih strokovnjakov, dokončno oproščen krivde za grobo razdejanje v mestu in za dve smrtni žrtvi. Milan Kučan je zadevo razdelil na dve področji: kakor je po politični plati mogoče razumeti, da je Boris Popov kriv, tako je, za zdaj, potrebno spoštovati mnenje sodišča v Murski Soboti. Skratka, Milan Kučan je še vedno pozoren spremljevalec notranje- in zunanjepolitičnih dogodkov, vendar daleč od tega, kar mu pripisujejo politični nasprotniki, da se 
Tekst pa foto: Klara Fodor 
brez njegove volje ne more v Sloveniji zgoditi nič. Ampak gre, moje mnenje, bolj za preganjavico nekaterih kot za dejstva.  Nekaj čez dve uri dolg pogovor je bil popestren z nastopom pevke Tjaše Šimonka in violinista Mihe Kavaša ter aforista Rudija Rimbauerja. Knjiga ima 617 strani, izšla pa je pri založbi Modrijan. Doslej je bila predstavljena na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani, v Murski Soboti pa prvič izven Ljubljane. Milan Kučan je Pokrajinski in študijski knjižnici doslej podaril veliko število, tudi dragocenih knjig, je povedala direktorica Jasna Horvat. 
Ernest Ružič 




Nove knjige: Karolina Kolmanič - Lahko noč, ljubezen moja 
VSAK IMA PRAVICO ŽIVETI PO SVOJE IN ISKATI SONČNE POTI 

Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja je v počastitev 85-letnice pisateljice Karoline Kolmanič izdalo njen avtobiografsko obarvani roman Lahko noč, ljubezen moja. Na odlično obiskani prireditvi se je o romanu, življenjskih poteh, ki jih je vrisala vanj, o njenih življenjskih spoznanjih, s pisateljico Karolino Kolmanič pogovarjala urednica knjige Katja Horvat. Dogodek v čast pisateljici in njenemu delu je po njeni zaslugi, ko je čustveno razpredala misli in dogodke na svoji življenjski poti, presegel običajne predstavitve knjig. Vsi, ki smo Karolini, za nekatere Dragici, Kolmanič pozorno prisluhnili, smo lahko potrdili njene misli: »Nikomur ne želim svetovati ali mu sugerirati, kako naj živi. Predvsem pa ne želim vsiljevati svojih misli. Vsak ima pravico živeti po svoje in iskati sončne poti.« Tisti, ki skoraj vedno rahlo nasmejano gospo nekoliko bolje pokoliko več proti koncu zapisa. Karolina Kolmanič se je rodila v Lomanošah pri Gornji Radgoni, doštudirala na Viš-


znamo, lahko brez oklevanja potrdimo zapisano. Sicer pa je Karolina Kolmanič kot pisateljica in svetovljanka tesno povezana tudi s Porabjem vse od leta 1984, ampak o tem neji pedagoški šoli v Ljubljani slovenščino in nemščino. Poučevala je na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in najdalj na II. osnovni šoli v Murski Soboti. Piše črtice, novele in romane iz šolskega življenja in življenja ekonomskih migrantov. Prva krajša prozna dela je objavljala v literarnih revijah, leta 1968 pa je izdala knjižni prvenec 
Sonce ne išče samotne poti. 
Je avtorica 24. knjig proze, več njenih del je prevedenih tudi v nemški jezik. Uvrščena je bila v več tujih antologij, nekatere njene pesmi so tudi uglasbene. Je članica Društva slovenskih pisateljev, nekaterih tujih, zlasti nemških literarnih združenj in slovenskega PEN. V sproščenem pogovoru je tudi povedala, da jo je k pisanju vzpodbudil mariborski profesor Jože Košar, dolgoletni in prepoznavni direktor nekoč zelo ugledne založbe Obzorja v Mariboru, kjer so izhajale knjige, ki jih v Ljubljani niso upali ali želeli tiskati. Še tale utrinek: iz mladosti ima lepe spomine na prihod v Mursko Soboto, tedaj le nekoliko večjo vas, ki pa je imela promenado, po kateri so se sprehajale matere z zalimi hčerami. Roman Lahko noč, ljubezen moja je prepletanje spominov na otroška leta, šolanje, pisanje in ljubezen, veliko ljubezni, srečno ali manj srečno končanih. Kot že rečeno, je bila Karolina Kolmanič med prvimi pisateljicami in pisatelji, v Sloveniji ki so začutili potrebo ponesti slovensko besedo med porabske šolarje. Bila je pobudnica bralne značke v Porabju. »Potem nas je začelo hoditi več, denimo Tone Pavček, Rudi Šeligo, Miroslav Košuta iz Trsta in večkrat Tone Parljič kot pisatelj in predsednik Bralne zančke Slovenije. Zdaj imam s Porabjem manj stikov, nekaj sem napisala za koledar«. 
Ernest Ružič 



3. decembra – ob rojstnem dnevu Franceta Prešerna – se po vsej Sloveniji praznuje »Ta veseli dan kulture«. Ob 
tem dnevu so obiskovalci, ki so v velikem številu prišli na glasbeno-literarni večer v slavnostno dvorano budimpeštanske univerze ELTE, lahko spoznali pesmi Vitomila Zupana v interpretaciji Vite Mavrič in Janija Kovačiča. Pesniška ustvarjalnost pisatelja, dramatika in esejista 20. stoletja je postala bolj znana šele v zadnjih letih. 
Vitomil Zupan je v letih, ko je bil v zaporu (1948-54) napisal kakih 2000 pesmi, v tem času je zagledala luč sveta pesniška zbirka Pesmi iz zapora. Med pesmimi, ki so nastale v ječi, so našli tudi notne zapise in besedila, ki jih je napisal večinoma na melodije, ki so bile popularne pred drugo svetovno vojno. Na glasbenem večeru 
smo lahko prisluhnili tudi nekaterim pesmim, ki jih je uglasbil Jani Kovačič in so bile – v njegovi interpretaciji – čarobne. Vita Mavrič je zapela šansone na tak način, da so se dotaknili srca poslušalcev. »Maliki« se začnejo s pe
smijo Pismo materi, v kateri razvrednoti t. i. vrednote povojnih novih časov. Srečanje zaljubljencev v predmestnih lokalih, to je motiv, ki se ponovno in ponovno vrača.(»V mestnem logu«.) Tudi »Ljubljanska pomladna romanca« je eno od njegovih besedil, saj je bilo pisanje besedil za popevke v tistem času pomembna dejavnost tudi za
radi »brušenja« jezika tega žanra. Spomladanski tango je bil napisan na melodijo pesmi Adieu mon coeur in ga vrtijo še danes. Ta pesem se nam je vtisnila najbolj v spomin v interpretaciji Edit Piaf, toda občinstvo je petje Vite Mavrič nagradilo z burnim aplavzom. Kvalitetno prireditev je organiziralo Veleposlaništvo R Slovenije v Budimpešti skupaj z Akademskim krogom slovenskega jezika in 


s slovensko samoupravo XI. okrožja (Újbuda). Veleposlanica Ksenija Škrilec je v uvodnih mislih poudarila, da se spominjamo tudi 25. obletnice referenduma, ki je odločal 
o samostojnosti Slovenije. 
Dr. Erzsébet Fejes (prevod: Marijana Sukič) 




Priznanje vodji porabske radijske 

Inštitut zanarodnokulturo (Nemzeti Művelődési Intézet) prireja že več kot desetletje odmevne Narodnostne gala prireditve v eni od reprezentativnih stavb v budimski polovici madžarske prestolnice (Budai Vigadó). Na slavju se vsakokrat predstavlja lepo število priznanih in kakovostnih narodnostnih kulturnih 
skupin, proslava pa je obenem priložnost za izročitev prestižnega priznanja »Pro Cultura Minoritatum Hungariae« (Za kulturo narodnosti na Madžarskem) osebam in ustanovam, ki so s svojim požrtvovalnim delom prispevale k ohranitvi kulture, izročila in maternega jezika domačih narodnostnih skupnosti. Letošnjo, že 11. Narodnostno gala prireditev je s slavnostnim nagovorom odprl glavni direktor Inštituta za narodno kulturo Albert Polyák. Opozoril je, da so madžarski politiki že v 19. stoletju spoznali pomen narodnosti pri bogatitvi narodne kulture, Inštitut pa nadaljuje s to tradicijo in prireja predstavitve dragocenosti narodnosti po vsej državi. Medsebojno spoštovanje in sprejemanje sta nepogrešljiva, je še podčrtal predstojnik gostiteljske ustanove. Pred izročitvijo priznanj je navzoče nagovoril še državni podsekretar pri Ministrstvu za človeške vire, pristojen za odnose z narodnostnimi skupnostmi in civilno družbo Attila Fülöp. O prireditvi je povedal, da ne ponuja le vpogleda v kulturo narodnosti, temveč nas uči tudi 
postaje

o preteklosti, da bi izročilo ohranjali tudi v prihodnosti. Kakor je povedal, biti član narodnostne skupnosti ne pomeni, da ne bi služil svoji domovini. Madžarska država zagotavlja pravice narodnostim, podpira vzdrževanje njihovih inštitucij. Tudi sicer pa so narodnosti take skupnosti, ki jim danes še mnogi izre
kajo pripadnost, saj pomenijo »kompas v našem svetu«, je zaključil državni podsekretar. Na oder so bili povabljeni nagrajenci, ki so prejeli plakete v obliki lista »ginka bilobe«, simbola sodelovanja in zavezništva. Med letošnjimi odlikovanci so bili grška folklorna skupina Ellinizmos, armensko gledališče Urartu, romska pedagoginja in predavateljica dr. Anna Orsós, slovaško narodnostno društvo iz vasi Nagybánhegyes, ukrajinski skladatelj in vrhunski kitarist Mihajlo Vihula, zbirateljica nemškega kulturnega izročila Zách Elemérné in bolgarska narodnostna delavka Dimitranka Dimitrova Miskolczi. 
Letošnji nagrajenec iz vrst slovenske narodnosti je bil glavni urednik in direktor Radia Monošter Francek Mukič, ki ga je predlagala Državna slovenska samouprava. Nagrajeni je bil rojen v porabski slovenski družini, šolanje je zaključil na Univerzi v Ljubljani kot profesor slovenščine. Od leta 1979 živi s svojo družino v Sombotelu, dve desetletji je bil novinar in urednik madžarskih in slovenskih oddaj pri Madžarskem radiu, slednje ureja še danes. Sodeloval je pri slovenskem programu Madžarske televizije in pri nastanku časopisa Porabje. Kot novinar in urednik je deloval tudi pri železnožupanijskem dnevnem časopisu Vas Népe. Od leta 2000 je glavni urednik in direktor porabske radijske postaje. Napisal je madžarsko-slovenski frazeološki slovar, slovensko slovnico v madžarskem jeziku in »trijezični« porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Na leposlovnem področju se je predstavil z dvema romanoma v porabskem narečju in slovenskem knjižnem jeziku. Je soavtor obeh porabskih pesmaric z notami in učbenikov za predmet spoznavanje slovenstva. Francek Mukič je od samih začetkov aktiven član Slovenskega kulturnega društva Avgust Pavel v Sombotelu, deset let pa je že vodja pevske skupine Sombotelske spominčice. S pevkami je posnel dve zgoščenki s porabskimi ljudskimi pesmimi. Prav Sombotelske spominčice so bile tiste, ki so na letošnji Narodnostni gala prireditvi v Budimpešti zastopale slovensko narodnost. V kratkem programu je skupino na harmoniki spremljal sam nagrajenec. Navzoči, med katerimi so bili vodje in sodelavci narodnostnih inštitucij, tuji in domači novinarji ter tudi diplomati, so si lahko ogledali kakovosten program vseh trinajstih narodnosti. Naj naštejemo le armensko gledališče, hrvaško in srbsko godbo, bolgarske, grške in nemške plese ter poljske, rusinske in slovaške pesmi. Po svečanosti se je vsaka posamezna narodnost predstavila s pogrinjkom svojih avtentičnih jedi in pijač. Slovenska ponudba je bila izredno priljubljena, radovedni gurmani so lahko pokusili porabsko šunko, kruh in kolač ter okusno zaseko, grlo pa so si lahko oplatnili z ekološkim jabolčnikom. Pri mizi smo srečali tudi nagrajenca, ki mu v imenu uredništva časopisa Porabja iskreno čestitamo. 
-dm-

Moj božič – včasih, zdaj 
in v prihodnje 

Ko sem začela razmišljati o božiču za ta članek, sem se komaj spravila k pisanju. Meni kot odrasli osebi še nikoli ni bilo treba napisati svojih spominov, mnenja o tem prazniku. Seveda bi bilo to za nekega otroka lažje, ker je zanj božič še tisti pravljični, čarobni čas, ko pričakuje malega Jezusa, ki mu prinese darila. Vendar je ta praznik za odrasle malo drugačen. Tudi sama že dobro poznam tisto kaotično stanje, ko je 24. decembra še treba pospraviti stanovanje, peči peciva, okrasiti božično jelko in na koncu, ko pride »sveta noč«, je že vsa družina zmučena in sploh nima več volje praznovati. To, da več ni pomemben sam praznik, ampak bolj okoliščine, je baje prinesel današnji hiter način življenja. Seveda se 24. decembra tudi pri nas doma dogaja vse zgoraj napisano, ampak vsako leto poskušamo čim prej začeti s pripravami, da bi bil sveti večer čim bolj miren za vse nas. Ko sem bila še majhna, smo z mlajšo sestro in mamo vedno šle v Monošter 24. decembra popoldne, da si ogledamo »betlehemeško igro«, ki so jo predstavili v gledališču. V mesto nas je vedno peljal oče z avtom, toda domov smo že šle peš. Se še vedno spomnim občutka, ko smo se sprehajale proti domu, in smo si ogledovale, v katero hišo je že prišel mali Jezus. S sestro sva občudovali lučke božičnih jelk v oknih in sva komaj čakali, da vidiva, če je tudi našo hišo obiskal mali Jezus. Po mojem je ta občutek o preteklih božičih tisti, ki je še zdaj v meni najmočnejši. Ta občutek je tisti, ki ga vedno iščem v sebi še danes, ko se približuje božični čas. Zaradi teh spominov še vedno poskušam razmišljati o božiču tako rekoč, malce otroško. Vsako leto mi veliko časa vzame, da razmišljam, kakšna darila bi lahko dala svojim najbližjim. Ni pomembno, da bo to darilo veliko in drago, samo to, da bom z njim razveselila tiste, ki jih imam rada. Čeprav nisem več otrok, še do danes prosim svoje starše, naj mi podarijo za miklavževo adventni koledar s čokoladicami, ker tudi to pomeni zame neko pripravo na božič. Mogoče sem včasih preveč navdušena nad božičnimi okraski v trgovinah in sem obsedena 

z načrtovanjem barvne sheme naše božične jelke. Ko se že vsa moja družina naveliča božičnih pesmi, jaz še vedno lahko poslušam dodatno pesem. Vsako leto si ogledam iste božične filme, ampak ti me še zmeraj ne dolgočasijo. Decembra vsak dan preberem vremensko napoved na internetu, če že pišejo kaj o vremenu za praznike, o tistem majhnem snegu, ki ga čakam že več let. Pridno izrezujem papirnate snežinke, dekoriram z njimi hišo in pečem medenjake. Razumem tudi tiste ljudi, ki več ne marajo božiča, posebej zaradi biznisa, v katerega božič spreminjajo mediji in trgovine. Vendar tudi njim želim, da gledajo na praznike tako kot jaz, da se spomnijo, kakšni so bili prazniki v njihovem otroštvu, ko so še verjeli v pravljice. Zame je božič čas, ko sem lahko skupaj s tistimi, ki jih imam zelo rada. Mislim tudi na tiste, ki več niso med nami in sem jih imela zelo rada. In verjamem, da bom lahko to praznično navdušenje ohranila in čez nekaj let predala tudi svoji bodoči družini. 
Annamaria Bedič 





Nema vsikši djelen radeči naus 

V Somboteli vse slovenske programe vküper organizerata Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel pa Som
botelska slovenska samouprava. Drüštvo drži občni zbor vsikšo leto marciuša, samouprava pa vküpzové lüstvo na Miklaušovo, gda – kak je že več lejt šega – največ lüstva vküppride. Zavolo toga tö, ka vnüke Slovencov tisto soboto gorpoiške slovenski Miklauš. Predsednica slovenske samouprave Marija Kozar je na srečanji z lüstvom (közmeghallgatás) tapovedala, ka so meli vküper z drüštvom v leti 2015 šestnajset programov. Januara so plesali na fašenskom bali, februara pa svetili 90. rojstni den častne članice drüštva Judite Pavel. Marca je drüštvo dalo obnauviti spominsko tablo na iži Avgusta Pavla, majstri z Goričkoga pa so popravili strejo Slovenske iže v Škanzeni s pomočjauv slovenske samouprave. Eške tistoga mejseca so vöodebrali nauvo predsedstvo sombotelskoga drüštva, šteroga členi so na cvejtno nedelo pejški odišli s Slovenske vesi k svetlobnomi križi v Sakalauvci. Majuša so sombotelski Slovenci v Andovci majpan postavlali, doma pa so svetili den mater(ne rejči). Vleti, bole djenau na konci juniuša, so bili Sombotelčarge na prauški na slovenskom Štajerskom pa Koroškom, juliuša pa so vküper mlatili na Porabskom dnevi v Andovci. Slejdnji konec kedna v augustuši se je cejli bus lüstva 
podau na paut na Hortobágy, ka bi se spominali na vöodpelane Slovence. September je biu cajt tradicionalnoga Narodnostnoga dneva v Škanzeni, oktobra pa so Slovenci odišli na prauško do gradiščanski Rovatov. Eške tisti mejsec so se na cintori v Köcski spominali na tam pokopane Slovence. Skupina slovenske samou
prave »Sombotelske spominčice« je letos mejla 8 nastopov (gnauk v Šempasi pri Novi Gorici, Murski Soboti, Sakalauvci, Köcski -v Somboteli pa Budimpešti pa dvakratdvakrat). Sombotelska slovenska samouprava je v leti 2015 dobila pomauč od Mestne občine Szombathely, v soorganizaciji z Zvezo Slovencev na Madžarskem je držala dva programa. (Sombotelski Slovenci se za pomauč lepau zavalijo.) Marija Kozar je gučala od bodaučnosti tö. Ižo, gde je samouprava delovala že 17 lejt ino je gratala že drügi dom Slovencov v Somboteli, varaška občina odava. Tau znamenüje, ka do se mogli inan spakivati pa do zavolo toga menje programov meli (kak na priliko nede slovenskoga bala v fašenskom cajti). Vekši programi zatok ostanejo – svetek 70. oblejtnice smrti Avgusta Pavla, borovo gostüvanje na Verici februara (kama so že poslali rauže s papéra), Državno srečanje Slovencov v Sakalauvci, prauška v Slovenijo pa Narodnostni den. Slovenska samouprava eške tadale nutplača novine Porabje vsikšoj slovenskoj držini v Somboteli, pa eške dale dá peneze za avtobuse za ekskurzije. Vnüki pa mlajši Slovencov iz 


Sombotela so že žmetno na méri sejdli, tak fejst so nekakoga čakali. Pa rejsan, gnauk je samo zacingalo pa je v ižo staupo eden stari-stari dejdek z dugov bejlov kecov, v radečom gvanti pa z veukim žaklom. Domanji so se ma poklonili: »Dober večer, Mik

»Veseli december« 
v Rogašovci 


Kulturno prosvetno drüštvo Rogašovci je 6. decembra pripravilo že tradicionalni program »Veseli december«, gda je nauva, velka kulturna dvorana skur mala bila za lüstvo. Publiko je zvöjn domanjoga ženskoga pevskoga zbora, dramske skupine Močnikovi, mlade violinistke pa plesalk Kan kan iz Sela, mlajšov šaule sv. Jurij pa prekmurskoga pevca razveselilo, na konci programa v velki smej sprajlo s svojo igrov »Kaulekvrat« Malo gledališče Duo Fodor Slovenske zveze. Vmejs se je pa eške pošteno velki Miklauvž tü nota postavo, lepau pozdravo pa dar njau za vse navzauče. Mi, nastopajoči si pa vekši dar nikdar ne želimo kak telko lüstva pa tak aktivno publiko, kak smo go meli v Rogašovci. 
Klara Fodor slika: Metka Recek 


lauš!«, čakala pa ga je že bejla 
tabla, puna z lejpimi kejpami, štere so s farbastimi klabajsi namalali sombotelski slovenski mlajši. Dobri starček je dojseu v svoj tronuš pa začno pripovejdati 
o tem, kak je spozno svojoga najbole eričnoga djelena Rudolfa. Gda je prej djelen mali biu, so se ma vsi conali zavolo radečoga nausa, šteri 
je svejto. Gda pa je edne zime takša veuka megla bila, ka je niške nika nej vüdo, je Miklauš na pamet vzeu mali radeči posvejt – naus od Rudolfa, šteri je od tistoga mau najbole lübleni djelen dobroga püšpeka grato. Mlajši so lepau po redej stapali pred Miklauša. Ništerni so se bodjali, ništerni so se samo pod badjüsami smedjali. Skoro vsikši je nika namalo, Miklauš pa je biu malo žalosten, ka so se mlajši nej dosta pesmi navčili. Komaj šteri je kaj povödo ali zaspejvo. Depa dejdeki pa babice! Uni so flajsno brundali »Z nébe je prišo«. 
Zatok je vsikši daubo kaj sladkoga od dobroga starca. Ka pa aj bi nej betežni gratali, je vsikšoga malo pofriško Rudika Čer, šteri je lepau gučo: »Friški, friški bojte! Zdravi, zdravi bojte!« Stoli so bili puni pokaraja, šteroga so spekle domanje ženske po recejptaj svoji mamic pa babic. Radeči starček je emo eške dugo paut pred sebov do drügi flajsni pa vrli mlajšov po svejti. Mlajši so ma slovenski kričali: »Srečno!« Tistoga večera je toplo vrejmen bilau v Somboteli, zatok je Miklauš gorseu na svoje sani – na potačaj. 
-dm-


SAJ PRIHAJAJO PRAZNIKI… 

… In življenje bo polno svetle-»Slovenski jezik kot temelj slo-in se govori, narodnost, kultu-bi ga začela uresničevati, a ne slovenščina bila enakovreden čih lučk in sladkih bombonč-venske identitete v Porabju?? ra. Enoten slovenski kulturno-na tak način, kot to počne že jezik recimo v monoštrskih kov! Vsaj za nekaj časa bomo Oh in ah... Kdaj, do kdaj, pri jezikovni prostor -k temu bi dve desetletji. šolah, kjer so vodstva madžarbrez slabe vesti pobegnili v svo-kom, za koga? Zame in za mo-morali stremeti, ne pa nakla-Če o Porabju zapišeš to, kar je ska?? Ja, obstajajo tudi slovenje pisane svetove, daleč od re-jega sina gotovo. A midva ne dati o ljubezni do Slovencev v res, si pač sovražnik! Brez cmo-ske organizacije, ki bi se bile sničnosti, morda bomo odkrili moreva biti Slovenca namesto sosednjih državah, o matični ka v grlu ali slabe vesti bom to dolžne temeljiteje ukvarjati s še kakšno drobno radost, ki bo Porabcev... Za narodnostne domovini Sloveniji in podob-ostala tudi v bodoče. Pokonč-temi problemi. V lastnih vrstah svetla in samo naša… Morda… funkcionarje (ene bolj, druge nih neumnostih… Domovina, no in s trdno vero, da nekoč in nasplošno. Pa se ne ukvarja-Leto 2015 ni bilo leto, na ka-manj) vsaj javno, če resnica premaga jo??? Narod preživi z jezikom; tero bi gledala z nedeljivim že zasebno ne, pri 

laž… A moja glavna komur je mar, ga bo govoril in veseljem, lahko začnem s pa-nekaterih celo opa
dejavnost je ves čas prenašal na potomce. Ni druge rafrazo izjave angleške kralji-žam, da je slovenska 
šolska problema-poti; to vsi vemo. Kljub bližajoce Elizabete ta prednovoletni vnema premo so
tika, ukvarjanje s čim se praznikom, žal, ne mozapis... Mogoče je krivo vreme, razmerna s številom 
tem, kako bi narod-rem zbežati od teh neveselih mogoče sem premalo verjela, kamer in mikrofo
nostno šolo nare-misli… da se dobrota z dobroto vrača, nov... Za kulturnike, 
dili bolj učinkovito, Pa vendar, praznični dnevi so, zlo pa z zlom poplača... Mogo-tiste v kategoriji naj
kako bi tistih tisoč polni pričakovanj in bega v če pa so časi taki... In morebiti manj 40+, ki imajo 
petsto in nekaj ur pravljične svetove... Namenimo bom morala začeti dojemati, mentorje iz Sloveni
slovenskega jezika svoj čas našim najbližjim, spomda bo potrebno prerasti boje z je -vsaj nekaj pa je 
koristneje osmisli-nimo se, da poleg ekranov, mlini na veter... Donkihotstvo med njimi resnično 
li… In največkrat takih in drugačnih, obstajajo ni opcija in pika. Malo se bom takih, ki so Slovenci 
se znajdem sama tudi besede. Stavki. Magičen ozrla na prehojene stezice, za-po odnosu do lastne 
ob večnih razglab-glagolnik pogovarjanje… In kaj vedno se vračamo v pretek-materinščine in po 
ljanjih o vlogi in – tišina… Pogled v oči, čutenje lost, da dojamemo sedanjost in srcu. Žal, redki...« 
mestu slovenščine bližnjega… Nekje v ozadju pa začrtamo prihodnost, in po-To je del zapisa, ki je nastal že dom je tam, kjer si doma, za kot manjšinskega jezika v javni migetanje lučk na božičnem doživljala nekatere odkruške pred časom, v njem pa sem Porabske Slovence Porabje v rabi, o njeni enakopravnosti, drevesu in petje čarobne Svete trenutkov, ki so zaznamovali razkrivala svoje poglede na državi Madžarski, ne pa Slove-ugledu in prisotnosti pred-noči… Božič, novo leto, novi čas… moje porabske poti in mi po-slovenščino kot temelj sloven-nija!!! Le-ta je država matične-vsem pri Porabcih samih, pri Takšen, kot ga bomo zmožni skušali uzavestiti dejstvo, da se ske identitete v Porabju; meseci ga naroda, bratov po krvi, in politikih, učiteljih, kulturni-zase ustvariti sami. boriti v bitkah, ki so že vnaprej so tekli in moji zapisi delujejo nič več. In če bi imela namene kih... Če svojega jezika sam ne Srečne in srčne praznike vam izgubljene, res ne splača!!! Bom vedno bolj preroško... Jezik kot po skupnem kulturno-jezikov-uporabljaš, ga ne spoštuješ! In želim! dojela??? Bom zmogla??? temelj identitete, jezik, ki je živ nem prostoru vseh Slovencev, kako bi lahko pričakovali, da bi Valerija Perger 
Juhuhu, prazniki so tu!!! 

Med vsemi dvanajstimi meseci v letu je prav december tisti, ki je najbolj praznično obarvan. Kokakolini dobrodušni okrogli rdeče-beli možiclji, imenovani Božiček – v Porabju Miklavž 
– nas začnejo ponekod že tudi konec oktobra opozarjati, da se približujeta veselje in sreča decembrskih praznovanj. Kupujemo, okrašujemo, izdelujemo, rišemo, barvamo, lepimo, pričakujemo, hrepenimo, prejemamo, podarjamo, pečemo, kuhamo, jemo, pijemo, …, skratka, zapolnjujemo praznično praznino pustih, meglenih dni iztekajočega se leta. Zasnežena pokrajina, polna ivja, ledenih sveč in ledenih rož ter snežakov pred praznično osvetljenimi hišami in šolami gotovo še decembrskemu vzdušju doda vrednost, toda žal nam je vreme letos zopet ponagajalo, tako da moramo praznovati brez zimske beline… 
Ja, še eno leto se izteka in zopet smo malce starejši, za nekaj izkušenj bogatejši, morda za spoznanje modrejši, … In spodobi se, da ob koncu vsakega leta sprejmemo nove zaobljube, ki so povezane z našimi slabimi navadami iztekajočega se leta in si trdno obljubimo, da v novem letu več ne bomo počeli tega in onega… Toda, glej ga, zlomka, nič več prazničen januar nas zopet zapelje na vsa stara pota… Ne smem prehitevati, kajti veseli december še vedno traja in morda vseeno ni vse tako sivo in prazno… Morda je moje uvodno razmišljanje posledica vseh letošnjih svetovnih dogodkov, umetno 


vsiljene panike in strahu, ki 	najini skupni popoldnevi in ve
prežemata Evropo in svet… In 	čeri… Vse to je zame neizmer
treba je verjeti, upati, poiskati 	no bogastvo, ki ga z leti vedno 
smisel v majhnih drobnih stva-	bolj cenim. In vsak december 
reh vsakdana. To namreč tudi 	je zame oživljanje lepih in pri
sama počnem. Vsak dan znova. 	jetnih spominov iz otroštva… Bila sem najmlajša v veliki družini. Predpraznična družinska dela so bila točno določena. Moje je bilo postavitev božičnega drevesa in jaslic. Ure in ure sem načrtovala, nabirala mah, lomila vejice, iskala storže, sušila pesek, izbirala kamenčke, …, da je bila moja končna postavitev jaslic čim bolj podobna tisti iz domače cerkve. Največje zadovoljstvo pa sem začutila, ko so si vsi družinski člani ogledali moj »betlehem« - tako smo namreč nekoč imenovali okrašeno drevo in pod njim jaslice. S teto, mamino sestro, ki je živela z nami, sva na sveti večer skupaj zapeli nekaj božičnih pesmi, nato smo se odpravili v cerkev k polnočnici. Mogočen zvok orgel, na katere je igral pokojni oče, mali Jezušček v jaslih in vonj prazničnega kadila so me napolnili z nepopisno radostjo, začutila sem, da je življenje lepo in skrivnostno. In zopet se vračam v sedanjost. Še vedno verjamem, da je življenje lepo, skrivnostno in smiselno. Zunanji dejavniki: služba, odnosi z drugimi, politika, slabo vreme, … so le opozorila, ki nas dramijo, da (na)polnimo svojo notranjo (duševno in duhovno) vsebino z lastnimi vrednotami. In zato ima vsak od nas svoj vrednostni sistem, ki je včasih poln, včasih prazen, včasih srečen, včasih nesrečen, včasih zdrav, včasih bolan, … V letu 2016, ki že trka na vrata, želim vsem bralcem Porabja, da napolnite svojo notranjost z vrednotami, ki vas bodo osrečevale in izpolnjevale… Srečno in zdravo leto 2016! 
Metoda Perger 

Dogodki v letu 2015 na Slovenski zvezi 

Varovanje kulturne dediščine, skrb za materni gezik pa tüdi ohranjanje in razvijanje kulture, športa slovenske supnosti ter pomauč izobraževanju, so cilji naše organizacije. S tem namenom smo probali tak vküper postaviti naš delovni načrt za leto 2015, aj vsakši si leko vöodabere tisto, ka njega briga. Moramo priznati, ka so bili letos kulturno-družabni programi najbole obiskani.  
Literatura pa gezik 
Na začetki leta smo organizirali jezikovni tečaj za tiste, šteri bi radi ponovili pa širili svoje znanje ali pa bi se radi navčili slovenski gezik kak tuji gezik, geseni pa smo nadaljevali s tečajom. V mesecu januarju smo pozvali gledališko skupino KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote, štera nan je nutpokazala komedijo Tokrat res republika! v prekmurščini. Letos smo nutpokazali 3 knjige: Milan Vincetič Lebdejča prilika, Knige molitvene iz leta 1783, uredil Bojan Zadravec, pa Tine Mlinarič Vretine dnik. Velki literarni (družbeni) dogodek je bil marca, gda je nas gorpoisko svetovno znani zamejski pisatelj pa pesnik Boris Pahor. Srečanje z njim je bilau v Slovenski iži v Varaši. 
Kulturna dejavnost 
Zveza gordrži 9 odrasli kulturni skupin, pomaga pri njinom deli pa se skrbi za tau, aj se porabska kultura širi in živi. Za tau, ka aj naša porabska kulturna dediščina ne pride v pozabo, smo leko hvaležni našim aktivistom, mentorom, vodjam pa muzikantom. 

Skupine so 2015. leta vse-oblejtnico, prauti konca Taboru slovenskih pevvküper 71 nastopov mele. leta je pa Slovenka zveza skih zborov v Šentvidu pri MePZ Avgust Pavel Gorenji mejla 25. oblejtico svojoga Stični pa na reviji odraslih Senik 11, FS Gorenji Senik dela. Obej skupini se lepau pevskih zborov na Can7, Ljudski pevci Gorenji Se-zahvalimo za njino potrpli-kovi. Linhartovo srečanje nik 9, Sakalovska folklora vo delo. – srečanje odraslih gleda

8, Komorni zbor v Varaši 8, Kulturne skupine so se tüdi liških skupin -na reviji se gledališka skupina Fodor letos glasile na mednarode je nutpokazala z nauvo Duo pa Nindrik-indrik 8, festivale pa na revije v Slo-igrov Gledališka skupina Folklorna skupina upoko-veniji. Varaški komorni Nindrik-indrik pa meseca jenk 6, števanovske ljudske zbor je štrto paut sodeloval maja na 9. festivali skečev pevke 8 pa števanovski Ve-na reviji »Primorska poje« v Pečarovcaj. Vse igralke seli pajdaši 6. v Podnanosi pa na območ-skupine so dobile prizna-Meseca junija je svetiu Ko-ni reviji odraslih pevskih nje PREFRIGANI ZGREBAŠ morni zbor v Varaši 10. zborov na Cankovi. MePZ za najbaukšo stransko vlooblejtnico, avgustuša Seni-Avgust Pavel Gorenji Se-go (szerep). ška folklorna skupina 30. nik je 43-ič gorstaupo na Programe smo probali tak vküper postaviti za leto 2015, ka aj vsakša generacija leko najde zase nika nauvoga, pestrega pa aj ji ostanejo v lejpom spomini. Februara smo svetili slovenski kulturni svetek, gde smo leko poslüšali koncert ŽPZ LAZ, pevko Tjašo Cigut s svojo skupinov, poglednili nauvo igro Gledališke skupine Nindrik-indrik pa razstavo fotografa Karčija Holeca ter lončara Štefana Zelka. V tom mejseci se je na Gorenjon Seniki nutpokazala FS »Maribor« iz Argentine. Sprtolejt je Andreja Rustja Moskotevc tapravla pa nutpokazala, kak živijo Amiši v Meriki. Ljudski pevci ZSM Gorenji Senik so letos prvo paut gorsatupili na 19. tradicionalnom družinskom srečanji v Mozirji. Majuša smo leko poglednili madžarski dokumentarni film avtorja Jánosa Erdélyija z naslovom Nyomsávon, steri guči od živlenja v sejnci železne zavese. Julijuša smo vküper s PKTD Andovci organizirali Srečanje Porabskih Slovencev, PORABSKI DAN, gde smo nutpokazali mlatenje na stari način. Kalinka ali veseli plesi iz Rusije je biu kulturni večer v gledališči, gde sta gorstaupili mlašeča pa mladinska plesna skupina iz Moskve. Augustuša je bila v Slovenskom daumi XIV. mednarodna likovna kolonija, stero smo vküper pripravili z Galerijo-Muzejem Lendava pa z varašom Monošter, na šteroj je delalo 9 umetnikov. Septembra smo na dvorišču Slovenskoga doma postavili spomenik v spomin Porabskim Slovencom, steri so bili vöodpelani na Hortobágy (1950-1953). Na adventni koncertaj v Porabju sta sodelovala Ko
Dogodki v letu 2015 na Slovenski zvezi 

morni zbor iz Varaša pa Pevski zbor Avgust Pavel z Gorenjoga Senika. Cejlo leto smo vseküper meli 7 razstav v Slovenskom daumi, gde so umetniki nutpokazali svoje kejpe pa kipe. 
Programi za mlajše pa mladino 
Ka aj mladi leko spoznajo svoje korenine, gezik, šege pa kulturo, tau že v mlašeči lejtaj moremo začniti. Slovenska Zveza leko k tomi cüj pomore z različnimi programi, delavnicami pa predstavami. Vküper z Drüštvom Porabske mladine smo apriliša poglednili slovenski film z naslovom Življenje kot v filmu. Majuša je gledališče KU-KUC za malčke z Dolenjoga Senika, Sakalovcev, Varaša nutpokazalo gledališko predstavo Kje je nosek. Mladi nogometaši iz Slovenske vesi so letos v Bežicah dosegnili 4. mesto na mednarodni prireditvi 39. srečanje mladih slovenskih športnikov iz obmejnih dežel. V okviru družinskega programa na Gorenjom Seniki smo imeli interaktivno vöro, gde smo tapravli pa nutpokazali mlajšom, kak leko pridemo od zrna do krüja, potem smo pekli pico, langalo v peči, na konci pa smo se vküper veselili na veselici. V Varaši smo organizirali 
45. Mednarodno likovno kolonijo mladih, gde smo meli 3 delavnice: risanje, slikanje pa kiprastvo. Na tabori smo meli slovenske osnovnošolce iz Italije, Avstrije, Slovenije pa Porabja. Decembra smo meli za vse porabske malčke gledališko predstavo z naslovom 
Božična simfonija. 
Šege in običaji 
»Kusta repa, dugi len, 

fašenek je cejli den«, s ganizirali Vrajžo nauč, gde smo na božičnom sejmi v tem namenom smo cejli so se lidgé med pohodom Somboteli, gde smo na Sloden po Porabji, vküper s vnoči leko srečali z vsemi venskom narodnostnom Fašenkom pa Lenko, gorzi-liki ljudskega verovanja dnevi nutpokazali porabskali družine pa mlajše v (čaralice, žerdjavci, šnjave, sko plesno, rokodelsko Porabji. Zavečerek smo garaboncijaši, mrtveci, vr-pa gastronomsko kulturo 

parpovejdali o fašanski šegaj, poglednili film Borovo gostüvanje, krofline smo pekli pa do paunauči plesali za kusto repo. Julija smo v Andovci nutpokazali, kak so inda svejta mlatili, kose klepali pa tkanje na statvah (szövés). Z andovskim drüštvom smo letos drugo paut vküper orgauvge..). Na konci, sto nej biu trüden, je leko pleso kauli velkoga ognja ali pa občüdovo nastop žonglerov z ognjom. V pravljičnem mesecu decembru je porabske malčke gorzisko Miklavž v Slovenskom daumi, gde so se naši malčki s kratkim programom predstavili Miklavži. Sodelovali vküper s Porabjem d.o.o. 
Sodelovanje 
Drugo leto sodelujemo s Slovenskim kulturnim društvom Bazovica na Reki. Letos smo nutpokazali porabsko kulturo (plesno, pevsko pa literarno) tam živečim Slovencem z naslovom »V PORABJU DO-BRI S(M)O LJUDJE«. S 7 slovenskimi drüštvi v Porabji pa zvün Porabja (Slovensko društvo v Budimpešti, Szombathelyu, Mosonmagyaróvári, PKTD Andovci, DPSU, Društvo za vas Verica-Ritkarovci, Društvo porabske mladine) smo vküper organizirali različne kulturne programe v Porabji in Sloveniji. Tüdi letos so dobili nagrade, priznanja tisti lidge, steri so si tau zaslüžili s svojim delom. Priznanje Slovenske zveze »Za Porabje« so dobili prof. dr. Karel Gadányi, Milivoj Miki Roš pa dr. Gábor Sebestyén. Na predlog Slovenske zveze pa Državne slovenske samouprave je dobila Margita Mayer Gašpar Pavlovo spominsko plaketo Skupščine Železne županije. Francek Mukič je decembra prejkvzel priznanje Pro Cultura Minoritatum Hungariae, stero je podelil Madžarski inštitut za kulturo in umetnost v Budimpešti. Na tau ga je predlagala Državna slovenska samouprava. O tem ka se je cejlo leto godilo v Porabji ali v okolici, vam dajo na znanje vsakši keden novine Porabje, na konci leta pa letopis Slovencov na Vogrskom Porabski koledar. Za letošnji knjižni dar Slovenska zveza podari Porabski koledar pa zgodbe Ferda Godine. 
Veliko sreče in lepih sanj, naj Vam prinese božični dan, Novo leto pa naj zaživi, radosti polno, brez solza in skrbi, – želijo Vam sodelavci Slovenske zveze pa novin Porabje. 
Gyöngyi Bajzek sekretarka Zveze 


OB PRAZNIČNIH DNEVIH JE POVSOD PRISOTNO CVETJE 

Bližajo se prazniki – najprej Grčiji in Rimu še dodatno raz-na oblikovanje krščanske sim-nasad njegovega veselja«. Stari zavezi postavili na visok tisti, ki jih zaznamuje Mik-cvetel. Tako se je na primer bolike rastlin, velja prav tako (Iz 5,7) piedestal, kjer se predstavlja lavž, hkrati z decembrom pa zimzeleno rastje, ki nikoli ne omeniti različne herbarije in S Kristusom se prav tako kot podoba najrazkošnejše se začne tudi adventni čas, ki izgubi svojega zelenja, uvelja-farmakološke ter medicinske povezuje palma, ki je bila lepote, neomadeževanosti in nas pelje naravnost v naročje vilo kot simbol nesmrtnosti priročnike, v katerih so opi-že v antiki simbol zmage in izbranosti (Vp 2,2) in (Vp božiča. Kljub temu da se vse 
je v krščanstvu tako simbol 5,13). Sicer pa je snežno beli okoli nas svetlika, saj ne gre 
Jezusovega zmagoslavja kot cvet lilije znamenje zveličanja brez lučk in raznobarvnih 
njegovega pasijona. Ob tem in nastopa kot atribut svetih presenečenj, pa bi bilo zelo 
je treba še dodati, da je palma devic, mučenic in nekaterih pusto, če nas ob vsem tem 
v krščanstvu tudi splošni sim-svetnikov. Lilija je lahko tudi razpoloženju ne bi nagovorilo 
bol mučencev. Srednji vek je s simbol Kristusa (večkrat jo tudi cvetje. Jasno je, da si brez 
Kristusom povezal tudi drevo najdemo v motivih Jezusovetega ne moremo predstavljati 
življenja, ki je rastlo v raj-ga rojstva, Krsta v Jordanu prav nobenega dogodka, ki 
skem vrtu. Iz te povezave so in Poslednje sodbe), vendar nam pomeni prehod v neko 
se oblikovali likovni motivi, je v okviru krščanskih vsenovo obdobje. 
kot je Arbor vitae – tip Kristu-bin daleč najbolj priljubljena Tudi v umetnosti je tako. V 
sa, ki je pribit na križ v podobi kot Marijina cvetlica. Bela sakralnih prostorih nas ob 
ozelenelega drevesa. lilija, ki simbolizira Marijino srečanjih z mnogimi veli-
Oljka je značilna biblijska čistost in deviškost, nastopa častnimi, zgodovinskimi in 
rastlina, napolnjena z življe-tako v marijanskih himnah umetniškimi predmeti skoraj
njem, ki ljudem zagotavlja kot v številnih motivih likovda na vsakem koraku pozdrav
olja v izobilju. Njena bogata ne umetnosti in je poleg vrtlja tudi cvetje. Ne samo tisto v 
bera ponazarja Božjo previd-nice najpogostejši cvetlični vazah, temveč tudi tisto, ki 
nost ter skrb za Božje otroke. atribut Božje matere. Tako poboža našo dušo, ko se oko in večnega življenja. Rože so sane mnoge lastnosti zelišč in Oljčna vejica tako v različnih praviloma nikoli ne manjka dotakne nekaterih slik, vitra-postale pomemben del likov-cvetlic. Tako je na primer v ne-likovnih upodobitvah simbo-v motivu Oznanjenja, kjer je jev, reliefov, mozaikov, ipd. In ne pripovedi, ki gledalca na-katerih spisih pripadal velik lizira mir in se pojavljala v znamenje Marijine izbranosti ker je cvetje zelo različno, zna govarjajo na različne načine; pomen vinski trti, grozdju in različnih upodobitvah, kate-in opozarja na brezmadežno tudi spregovoriti na mnogo od čisto vizualne, do literarne, vinu, v drugih pa sta bili sveti rih tematika govori o miru. spočetje Jezusa. Ta motiv nas različnih načinov. Krščan-moralne, religiozne ter celo rastlini žito in mak. V nekaterih srednjeveških velikokrat povezuje prav s stvo je bilo od vsega začetka filozofske pomenljivosti. Z Vzporedno z antično tradicijo prizorih Oznanjenja celo prihodom božičnega časa, kazelo naklonjeno izražanju novo širino razumevanja so je tudi biblijska razlaga zelo nadangel Gabrijel drži v roki terega gotovo ne bi bilo brez v simbolnih podobah, zato si zgodbe o Hiacintu, Krokosu, zgodaj izoblikovala simboli-oljčno vejico (čeprav naj bi veličastnega Oznanjenja. so začetki krščanske likovne Narcisu in drugih junakih, ki ko najpomembnejših rastlin, praviloma šlo za lilijo). Umetniki so v 19. in 20. stoleumetnosti tudi zelo simbolič
ki so omenjene v Svetem pis-Spekter rastlin, ki so v krščan-tju v svojem ustvarjanju našli no prikazani. Tako nas obili
mu. Oljka, figovec, palma, ski umetnosti lahko nosilke skrito pomenljivost cvetlične ca rastlinskih simbolov v sli
cedra in vinska trta so imele simboličnih pomenov, je po-simbolike tudi tam, kjer je dokarstvu in kiparstvu v prvih 
že v starokrščanski umetnosti stajal skozi stoletja čedalje tlej ni iskal še nihče, in s tem krščanskih stoletjih nikakor 
jasno izoblikovane simbolne 

ustvarili nekaj novih pomene more presenetiti. 
vsebine. Pri tem pa velja, da 

nov. Včasih je njihove podobe Že zapisi in spomeniki iz naj
se njihovi pomeni najpogo

težje prepoznati, še posebej starejših časov pričajo o člove
steje povezujejo z življenjem 

tam, kjer gre za modernejši kovi občutljivosti za govorico 
Kristusa in Marije. Med po

stil likovnega izražanja. A cvetja, ki se prav tako neposre
membnejše kristološko obe

bodimo pozorni, kolikokrat dno zrcali v razvoju cvetlične 
ležene rastline spada vinska 

nas nagovorijo rože iz vitrain vrtnarske kulture v starih 
trta oziroma grozdje, ki je 

jev, oltarjev, slik, mozaikov, civilizacijah. V visoki cvetlič
simbol evharistije. Vinska trta 

in začutili bomo, da igrajo v ni kulturi starega Egipta je 
je namreč eden od najbolj ži

sozvočju s svetlobo še posebod samega začetka izpričana 
vih svetopisemskih simbolov, 

no, praznično vlogo. Nekaj simbolična pomenljivost cve-so rožam dali ime in simbolič-saj označuje odnos med Bo
umetnikov, ki so zapriseženi tja in drugega rastja. K sami no vsebino, zagotovile svoje gom in njegovim ljudstvom. 
cvetličnim motivom, imamo simboliki določene cvetlice pa mesto v evropski kulturni za-Trta se najpogosteje primerja 
na naših domačih tleh in botruje še marsikaj: govorica kladnici, saj z zatonom antič-z vinogradom, ki je nekakšno 
prav njim, ki ljubijo rože ter oblik, barv, dišav, ki pa se pre-nih civilizacij niso bile nikoli »sveto« zaščiteno mesto, kjer širši. Enega od največjih raz-znajo prisluhniti govorici cvepleta s svojimi značilnostmi pozabljene. Antično vedenje Božji otroci (trta) rastejo in cvetov pa je dosegel v floralni tja, smo lahko hvaležni, da še v času rasti, cvetenja in nas o rastlinah, njihovi zdravilni kjer jih Bog (vinogradnik) simboliki pozni srednji vek, ki vedno sami najdemo kakšno s tem prikrito nagovarja na vrednosti, magični moči in spremlja s svojo nežno skr-pa je številne cvetlice povezal drobtinico estetskega, lepega, mnogo »tistega«, kar z bese-simboliki so povzeli tudi ne-bjo. »Kajti hiša Izraelova z Marijo in njenimi krepost-toplega in prijaznega tudi v dami težko izpovemo. kateri krščanski pisci. Izmed je vinograd Gospoda nad mi. Tukaj je gotovo na prvem naših cerkvah. Motiv cvetja se je v antični antičnih virov, ki so vplivali vojskami, Judovi možje so mestu roža lilija, saj so jo že v Mojca Polona Vaupotič 





Adventni vikend v »vörnom varaši« 




Leko, ka se je ništernim vidlo, leko, ka ništernim nej, letos novembra smo gvüšno nej meli čütenje, ka je že kesna gesén, ka se približava zima. Držine na Vogrskom so sunčne, skoro tople cajte vöponücale pa malo klantivale tak po našom rosagi kak na tihinskom. Gda se je naša familija podala na paut v bližanji varaš Sop
ron, je že malo ovak bilau. Ranč tistoga konca kedna je temperatura sploj spadnila, ka smo včasik na pamet vzeli, gda smo se oprvin stavili v malom varaši Kőszegi. S Sombotela se leko v Sopron pride po več potaj, mi smo se - če rejsan ga dobro poznamo -pelali prauti varaši, šteri se je leta 1532 krepko prauti Törkom postavo. Gda smo vö iz avtona staupili, smo mogli mangline malo bole vküperpotegniti, tak je vöter fudo. Napravili smo eden kraug po varaši, najbole pa smo na pamet vzeli, ka so trg pred cerkvov Srca Jezušovoga gorobnauvili pa postavili dosta železni staucov. V leti de tam gvüšno več lüstva sejdlo kak v novembri. Zavolo ladnoga vrejmena smo se samo za kratek cajt stavili v Nagycenki. Poiskali smo farno cerkev svetoga Štefana, pred šterov se zdigava kip (szobor) Istvána Széchenyina, šteroga eške gnes imenüjemo »najvekšoga Madžara«. Njegvo tejlo počiva na cintori za cerkvov v držinskom mavzoleji. (Toga leko vleti štokoli gorpoiške, v zimskom cajti se je trbej prva zglasiti.) Po dobrom obödi smo se napa-šparali, tak leko naivni turisti zablaudijo. Gda smo se mogli na avstrijskoj grajnci nazaj obrnauti, smo gorprišli, ka je paut nej prava. Končno smo najšli vausko, ravno poštijo pa se pripelali na tretjo najvekšo jezero v srejdnjoj Evropi. Samo en par lüdi se je španceralo, če rejsan vleti se dosta lüstva kaupa v kauli 70 centinov globkoj vodej. Samo frtau cejloga jezera sliši k Madžarski, drügo je 



vse Avstrija. Za en malo do dokončali paut za biciklaše kauli jezera, na šterom se leko v lejpom cajti s šifti pa čanaklinami tö pelamo. Kauli jezera po lagvi poštijaj leko pridemo do vesnice Balf, gde poznano mineralno vodau vödobivajo, nej je pa daleč Fertőd tö nej, gde si leko poglednemo sploj lejpi pa obnovleni Esterházynov dvorec (kastély). Tau je najvekša takša baročna zidina na Vogrskom, šurka je stau mejterov pa má 126 sob. Ne smejmo pozabiti na sploj lejpe železne dveri pa veuki park. Pri držini Esterházy je dvajsti lejt živo pa delo erični komponist 18. stoletja Joseph Haydn. Čüdovitno okinčane sobe pa dvorane je gorpoiskalo dosta veuki lüdi, med njimi cesarica Marija Terezija. Dosta vse kaj lejpoga pa zanimivoga se leko vidi kauli Soprona, pa je nej tak daleč od Porabja tö nej. Če popotnik najde kakši lejpi gesenski vikend, leko vidi lépote, obsijane s suncom, pa se ma venak nede trbelo stiskati med vnaugimi turisti. 
-dm
utili v Sopron, depa nej v center varaša, liki v gauščo Lőverek na mali sopronski bregaj. V tom tali varaša so lejpe vile pa bogati rami, depa naš hotel je ranč tak tam stau. S sedmoga štauka smo v dalečnosti vidli cejli Sopron s törmi pa kak liki bi se v daljini svejtilo Nežidrsko jezero tö (Fertő-tó). Najgir turisti leko v tom lesej gorpoiš
kejo Karolov törem, šteri je na visini 400 mejterov prilübleni ciu vandrašov. Gda smo se drügi zranek prebidili, je sunce s cejlov močjauv sijalo. Po dobrom zajtriki smo v 
centri Soprona - z veuko srečo - najšli parkplac sploj blüzi središča. Samo tau smo nej znali, ka je sopronski center kak eden grad z stenov pa zidinami, pa najgir lüstvo ne more gde koli ulico najti. Tak smo šli malo kaulivrat, depa za en malo smo že prišli v center. V Cerkvenoj ulici v ednoj lejpoj staroj, sivoj iži smo na pamet vzeli tablo, ka je prej tam »Muzej rudarstva« (Bányászati Múzeum). 
Nut smo staupili, pa smo dosta zanimivoga vidli. V prvi par sobaj nutpokažejo, kak so prvi rudarge nut na Vogrsko prišli (že s kralicov Gizellov), kak bogati rosag je bilau Vogrsko kralestvo v cajtaj krala Matjaša pa gde vse, v šteri bregaj so vökopali kuln ali zlato. Ka pa je eške bole zanimivo bilau, smo vidli kejpe od moderni cajtov, depa v zamenici so vöpostavili originalne rudarske mašine tö. V slejdnjoj sobi čakajo obiskovalce makete, štere se gibajo pa tak kažejo delo pod zemlauv. Nej daleč od Soprona je dugo oprejti biu rudnik Brennbergbánya, pa eške akademijo za rudarske inženire so meli po prvoj bojni. Gda smo prišli na glavni trg, je sunce že sploj pošilalo svojo toplaučo. Šapke smo dojvzeli, mangline oprli. Tak so tö dobro deneli vrauči tej, küjano vino pa vrauča čokolada. V centri Soprona je skoro vsikša zidina spomeniško zaščitena (műemlék), središče je málo, depa sploj lejpo. Na srejdi trga stogi kip svete Trojice, leko pa pokukivamo v takzvano Kozino cer
kev tö (benediktinska Marijina cerkev). Pripovejst pravi, ka je kozji pastér na paši na pamet vzeu, ka eden kozeu zemlau škraba z nogauv. Gda je tam kopo, je najšo zlato. Proso je voditele varaša, aj leko cerkev zozida. Smedjali so se, ma dali grünt srejdi varaša -cerkev pa eške gnes stogi. Na glavnom trgi -pred varaškov ižov so meli lejpi betlehem z živimi birkami pa adventni venec. Na enom kiklej stogi 58 mejterov visiki Požarni tören (Tűztorony), šteri je simbol Soprona. Od tistec so vaftivali, če je v varaši odjen biu, če se je približavo neprijatel ali če je stoj sto vino nut v varaš pripelati. Pod törmom so veuke dveri, štere se zovéjo »Dveri vörnih«. Napravili so je v spomin na 14. december 1921, gda se je sopronsko lüstvo na plebisciti (népszavazás) odlaučilo, 
ka néde v Avstrijo, raj ostane na Vogrskom. Od tistoga mau zovéjo Sopron »Varaš vörnih«. Splača se eške šetati po starom tali Soprona. Najdemo male, krive ulice pa poštije, vsikša iža skriva svojo bogato zgodovino, skoro na vsikšom kiklej se srečamo s kakšov cerkvov ali klauštrom. Pri ednoj cerkvi najdemo tablo: »V spomin več gezero sopronskim Nemcom, štere so zavolo materne rejči ali narodnosti leta 1946 vözagnali z domovine…« 
Depa Sopron je nej samo grad s stenov okauli njega. Sopron má veuke trge, na priliko Trg Ferenca Deáka, šteri je drügi najdukši trg v cejloj Evropi. Na Trgi Istvána Széchenyina skoro eden naprauti drügoga stogita katoličanjska pa literanska srejdnja šaula. Slejdnji den nas je ranč tak zbüdilo sijanje sunca. Spakivali smo se pa se z avtonom odpelali v Fertőrákos. Samo v etoj maloj vesnici, gde ovak stogi erična koncertna dvorana znautra kamenoga bregá, leko z vogrske strani pridemo na Nežidrsko jezero (Fertő-tó). Istina, ka so s tablami malo 




Od tauga lepšoga dara nega 

Božič je eden najvekši pa najlepši katoličanski svetek, zato ka ljubeznost svetimo vküper s tistimi, steri so nam fejst potrejbni. Tau je velko delo gnesden ka vküper, zato ka cejlo leto tak samo letimo pa nejmamo časa eden za drügoga. Najbola žalostno je vejn zato itak tau, če te den sami svetimo pa nejmamo nikoga, steroma bi tau pravli, ka blajžene svetke ti želim. Na srečo se tašo ne more zgoditi z Marijo Zavec, po možej Haklar iz Varaša, ali kak go vsakši zove, s Šporan Magdinom. Zato ka njij je vsigdar dosta doma, nej samo te, gda je božič. 
-Tetica, kak se te zdaj vi zovete Marija ali Magdi? 
»Dobro je etak pa tak, zato ka se dja Marija Magdalena zovem, dapa največkrat mi samo tau pravijo, ka Magdi.« 
-Gda te novine vöpridejo, že samo par dni baude do božiča. Od tauga mi pripovejdajte, kak ste vi svetili božič, gda ste doma s starišami v Števanovci bili? 
»Mi smo fejst čakali božič. Kak smo v advent staupili, mi smo se že kreda dejvali. Na božič je mati vsigdar perece pekla pa zaunitje, taše pogače, gde repa pa djaboke so bile notri. Tau je tašo kusto testau bilau, ka je vsigdar v peči spekla, tau je tak dobro bilau, tak fajn denilo, ka so nam tašoga reda vse sline tekle. Mena, če stoj tau povej ka božič, te mena najprvin zaunitje na misli pridejo, kak so denili, gda smo mali bili, pa smo tam stali pri peči pa tau smo gledali, gda se spečejo.« 
-Gda ste djeli perece? Zazranka, za obed ali za večerjo? 
»Perece smo cejli den djeli, zazranka pa večer tak na sama, podnek pa vcuj k mesa.« 
- Bilau je mesau na božič? 
»Bilau, zato ka smo vsakšo leto zabadali bujceke, pa nej taše nevaune kak zdaj, gda samo malo špejka majo, te so bola tüčni bili.« 
-Kak dugo ste dali valati, ka Jezus prinese krispan? 
»En čas, gda sem eštje v nižje razrede odla, te sem eštje dala valati, dapa sledkar so mi že zato vöovadili.« 
-Sto vam je vöovado, bratje ali sestre? 
»Samo enga brata mam, dapa on je menkši kak dja, tak ka on mene nej mogo vöovaditi, bola dja sem njega za norca mejla, pa gončala, ka Jezuš pride pa prinese krispan. Tašoga reda so nas stariške v drügo ižo poslali ali tavö odpelali, aj ne vidimo, kak oča krispan nutra prinese pa kak ga mati okinčajo. Gda so krispan napravli, samo potistim so nas nutra pistili v ižo, aj se radüvamo.« 
-Tau je na sveto nauč bilau, ka so vam krispan pokazali ali samo drugi den? 
»Že na sveto nauč so nam pokazali krispan, zato ka potejm smo k meši šli, gda ja paunauč bila.« 



- Ka je bilau na krispani? 
»Taši prausan cutjar, oreji. Če so kaj mati spekli, tisto smo gorazvezali, pa taše male rdeče djaboke.« 
- Velki krispan ste meli? »Nejsmo meli velkoga, tak mejter pa pau, vekšoga smo nikdar nej meli. Tau je nam dojšlo, zato ka sva ga naletja dosegnila z bratom Matjinom, gda sva cutjar goraobešavala.« 
-Gde so oča krispan spravli? 
»Prvin so krispandja nej bili tak posajeni kak zdaj, te so v gauštjo šli pa 
tam so si enga vöodebrali, 
steroga so domau nesli.« 
-Dočas je vejn še dosta lepše bilau, dočas ste tau mislili, ka Jezuš prinese 
krispan, dočas so stariške redli krispan, nej? 
»Žau, tisti čas, gda sem dja v tejm najbola vörvala, te so moji stariške nej bili doma, zato ka na štiri lejta so je vöodpelali na Hortobágy. Prvin kak bi nas taodpelali, sem dja prvi razred že vözopodla. Te edno leto sem vönjala, zato ka sem tam bila. 
Drugo leto so namé domau pistili pa baba je namé k sebi vzela, aj leko v šaulo odim. Brat je tam austo s starišami, zato ka on je eštje mali bijo.« 
-Na Hortobágyi, tisti steri so vöodpelani bili, kak so svetili božič? 
»Tam krispana nej bilau, zato ka tam djelič ne raste, pa ranč bi nej bilau, ka bi gorzvezali na njega. Tam je lüstvo, kak si nazaj mislim, bola samo boga molilo na božič.« 
-Kak tau, ka prvin so se mlajši bole veseli krispani pa božiči kak gnesden? 
»Zdaj že mlajši vse majo, ka njim trbej, že ranč ne vejš, ka bi njim tjöjpo. Zavolo tauga vejn že ne čakajo pa se ne veselijo tak fejst božiči kak mi gnauksvejta.« 
-Ka ste vi dobili od starišov na božič? 
»Bilau je tak, ka je ati brati Matjini taše male lesene kaulice napravo, mena pa taši mali kufer, ka sem ga 
v šaulo nosila. Pejnez te nej bilau, ka bi nam velko darilo tjöjpili, dapa müva z bratom sva tauma tö fejst radiva bila. Moj oča je taši ezermešter bijo, iz lesa je vsega vraga napravo, črejvle popravlo, pa če je trbelo, eštje gvant tö zašijo, če je kaj ronjavo gratalo. Sledkar, gda je že bola bilau pejnez, te so nam kakšni gvant küpli, ka bi ovak tö potrejbno bilau, dapa tašoga reda smo ga na božič dobili.« 
-Vi zdaj na božič tö pečete zaunitje? 
»Nej zaunitje pa nej perece ne morem pečti, zato ka k taumi krüšno peč trbej, mi go pa nejmamo.« 
-Ka ste meli za obed na božič? 
»Tašoga reda je zato vsigdar bilau mesau, če ovak ranč nej. Največkrat pečeno mesau bilau, zato ka tau vsikši rad emo, dapa bilau zato kobacano (pohano) tö, župa pa tak vsigdar bila, ranč tak kak po nedelaj.« 
-Zdaj že v Varaši živeta z mlajši, z vnuki pa s pravnuki, sto baude tü Jezuš, sto okinča krispan? 
»Müva samo tašoga maloga mava, velki krispan mlajši majo, šteroga iz gauštja prinesejo, do tejga mau so eštje vsakšo leto lejpoga najšli.« 
- Kelko mlajšov mate? 
»Edna hči je tü z nami, druga hči je pa vcuj zozidala, tak ka dvej hčeri sta tü doma, tretja je pa v Zalaegerszegi. Doma tri vnuke mam, Kati ma dvej čeri, drüga pa ednoga sina, steri že ma eno dejte, ka je naša pravnukica. On je nej z nami, dapa eštje etak doma tri generacije živemo vküper.« 
-Te je vas zato dosta, gda tak na božič vsi vküperpridete. 
»Telko nas je, ka v iži komaj mesto mamo, tam kak je krispan. Dapa tau nej baja, tau nas fejst veseli, gda smo vsi tak vküper. Od tauga lepšoga božiča si človek tak ne vej želeti. Od tauga vekšoga pa lepšoga dara tak nega, gda vidiš mlajše, vnuke pa pravnukico vküper kauli krispana stati.« 
Karči Holec 


Milan Vincetič 
Zlati kufer 


Za en kokošeči stopaj od na-pa je dosta žmetnej kak biti dober peden. Zemlo, nej pa samo segnilo do v glavej, je vseeno popüsto. šoga rama je stao grad. Rüšo stou lejt mrtev. Gli telko, ka sva z Lajčekom dna stüdenca,« se je pokloncko Dva, tri mejtra je ešče šlou, te se je že, glažojne na oknaj so Za njega sam že začo vörvati, lejko vsakši den ojdla vö. Pa po prsaj. »Ti boš šou notri,« je pa so tüdi sfalile moči. Nikak bile strejte, streja je na dosta ka je že stou lejt mrtev. Ar od najrajši k gradi, ar sva si sigdar pokazo na mene, »ar znaš pla-ma neje šlou v glavou, ka sam mejstaj püščala, zato je začno njega neje bilou nikšoga glasa. brodila, ka naja tam čaka tista vati …« trikrat bole žmeten kak snoččakator prneti. A müva z souse-Čülo se je samo, ka je bio zgrab-istina, štere nega niti v najbole »Znam,« sam prebledno, »pa kar, gda me je gor zgidno kak dovim Lajčekon, s šterim sva si leni, nišče pa neje znao, kam čednih knigaj. Niti v ovoj, v šte-itak …« pero, ka se je vouže nin zadrdostakrat tou vüpala, ka si nej so ga odpelali. Gnauk sva šla k roj so bili kejpi toga grada, šteri V stüdenec sva posvejtila z bat-gnilo, pa neje šlou nej naprej bi smela, sva batrivno lazila po Zlatoma križi, ar sva si brodila, je valao za nejvekšoga v rosagi. rijo, štera je oustala v graškom nej nazaj. gradi. Polüknila pa preteknila ka de prišo nazaj po ovi lüknji Na kejpaj so bili grofovdje, nju-špitali. »Počakati boš mogo, ka prisva vsaki kout, celou na pod sva v zemlej, pa nejsva najšla niti ve žene, lapci, djagerski psovi »S sebov jo boš vzeo, ar je doli dejo moški, ka te vötegnejo,« zmogla, čigli sva se šišmišov pa lüknje, niti friških stopajov. pa oficerdje, šteri so se vöpo-gvüšno trda kmica,« mi jo je je sopo, kak če bi ga dejvali iz souv bojala kak vrag svečane »Karček,« se je Lajček zavrto na stavlali s sablami, pükšami pa potisno v roké. kouže. vodé. petaj, »ka je dugo kak žrd pa s tak bejlimi konji, ka je ešče V stüdenec sva lüčila par kam-Zavezo je vouže okoli rasta, Bojala sva se jih bole kak sol-nevarno kak smrt?« snejg prouti njim kmičen. nov, pa nigdar neje člopnilo. mene pa püsto čakati. Obvisdakov, šteri so meli zadnjo leto »Takšni nimak kak ti,« ma nej-»Gledaj, Karček,« je Lajček djao »Tou pomeni, ka ti nede trbelo no sam kak grüška, čas pa se bojne v gradi špitao. Motala san osto dužen. prst na kejp z velkim okovanim plavati, Karček,« me je potre-neje pa neje premekno. Svekla sva se okouli nji, čigli so naja »Niti edno, niti drügo, 

plao po rami. lüknja nad meuv je gračüvala naganjali, ar so v graškom špi-liki stüdenec,« se je za-
Pa mi dao rokou, ar vse bole moutna, v plüčaj me tali ležali takšni betežniki, šteri smejao do vüj. 
je znao, ka se mogoče je stiskavalo, moje nogé, či gli so bili tüdi brez rouk ali noug. Graški stüdenec pa 
odpravlam ešče dale, sam jih skouz stegavo, pa nejso Prave bojne neje bilou v naši nama rejsan nigdar 
kak je bojna odpelala nikak najšle opoure. Gda sam vesi, nikša pükša neje poučila, neje prišo na pamet. 
mojga očo. Zvezao me že mislo, ka več nigdar nemo krajen marciuša 1945. leta se Biu je skrit pod vel
je okouli pasa, pa me vido bejloga dneva, se je začje v grad prejk nouči samo na-kim rastom, na njom 
začno pomali spišča-nilo vouže pomalek zdigavati. selo sodački špitao, prve dni pa so bilé blanje. Moja 
vati. Čim globše sam Brodo sam si, ka me je začno majuša pa ga več neje bilou. mama se je sigdar 
biu, več sam si mogo vövlejči sam smilečni Boug, ar Grad je ostao prazen, a se ga bojala, ka de eden od 
odijvati. Ar mi je sfali-nejsam čüo nikšoga človeškoga je vsakši ogibo, ar se je gučalo, naja gnouk spadno v 
vavalo sape. glasa, gda pa sam začüto moka so soldaki nastavili pod njim njega, šteri pa spadne 
»Ešče je daleč, Kar-ške roké, štere so me zgrabile dinamit, šteri lejko vsakši mo-v stüdenec, nede več 
ček?« se je nindri vr-pod pazdijami, sam vedo, ka ment pouči. vido svekline. 
kaj pokazala Lajčeko-bi bile samo one zmožne naj-Samo nama z Lajčekom neje »Lejko pa vö pogledne 
va glava. ti najni zlati kufer v stoukrat dalo mejra. Potüldjeno sva la-na drügi strani Ze-
Brodo sam si, ka idem globšom stüdenci. zila okouli njega, stoupila tüdi mlej,« je pametüvao 
v pekeo. Pa tou gli v »Zdaj vidiš, ka je dugo kak žrd v velko ižo, gé je bio špitao, pa Lajček. 
tom adventom časi, pa nevarno kak smrt,« se mi je, neje bilou nin nej düja pa slüja »Ali pa najmenje pride 
gda je tüdi v našo cer-kak če bi me pozno, zasmejao od tistih velkih betežnikov, od v Meriko,« sam se po
kev prišo betlehemski tihinec. šterih so vnougi eti najšli smrt. škrabo po nousi. kufrom, »što zna, ka je v njom …« posvejt, šteri je gvüšno bole Noso je dugi soldački šinjel, biu Med njimi so bili tüdi zgrablen-Ar sam v nekšni knigi šteo, ka »Ka naj bi bilou, Lajček, zlati svejto kak moj batrij, šteroga je cejli zaraščeni pa vözgloubaci, kak je biu moj oča, šteroga je Merika pod našimi nogami, pejnez pa drügi djünč …« sam sam vužgo, gda sam začüto ni, samo v očaj ma je trepetalo se z materdjov nejsva pa nejsva zemla pa je tenka kak borov poblisno z očami. »Če so ga nej neka trdoga pod nogami. neka, za ka ešče gnesden ne mogla včakati. Rejsen, eno par list, zatou nücaš samo dugšo spravili, gda so mogli vujti pod »Vala Bougi, vouže nama je že morem najti rejči. Kak tüdi nej moških iz naše vesi, šteri so lestvico ali vouže, pa si že v Ne-zemlou pod Zlatim križom, so sfalivavalo,« si oddejno Lajček. za tou, kak li je gli te vküper z odrukivali v bojno, je tam tüdi vijorki. Lajček, šteri je zadnjo ga gvüšno skrili …« »Če de trbelo kopati, ti doj spistim božim detetom, šteri boude rosmrt strpelo, dva ali trgé so že bojnsko leto končo šoulo, mi je »Kam bi ga inan kak v stüde-motiko … Gvüšno zlatoga kufra jeni v torek, prišo z bojnskoga nazaj prišli, samo mojga očo pravo, ka sam gvüšno šteo kak-nec, vej pa sva preteknila vsak-nejso püstili vsem na očaj …« tüdi moj zgrableni oča, šteri ešče neje bilou. šne prpovejsti, da pa je istina šo pavočino …,« je položo prst Pa neje bilou nikaj. Čista nikaj. mi je sigdar pred božično mešo Sigdar, gda sva se skrivala po sigdar tam, gé je najmenje ča-na kejp stüdenca, šteri je te ešče Samo zadnji potač koul, lemež pravo, ka sam se tüdi ges na gradi, sam biu gvüšen, ka de se kaš. Kak smo najmenje čakali, meo vreteno pa strejo. plüga, tepača brez štila, falat tisti božič zadnjoga bojnskoga samo naednouk skazo, pa me ka de se prejk nouči skončala brane, pa šivači mašin, šteroga leto vnouvič - kak tüdi on - napotegno za vüje, ar gda je ešče bojna, ka de na sprotoletje gli Tüdi če bi zapadnolo snega do sam pred bojno vido pri bauto-roudo. Kak tüdi Lajček, šteri mi biu doma, mi neje dao ranč po-tak vse cvelo kak pred bojno, slemena, ne bi popüjstila. Noč ši. z Merike na vsakši božič pošle glednoti nej prouti gradi. Pra-ka de prišlo vrouče leto pa ge-je bila prekratka za premišla-Pocuko sam za vouže, naj me karto, na šteroj je gli takšni zlavo mi je, ka lejko pomoutoma sen, štera je bila tou leto preveč vanje, kak bi prišla do najnoga potegne gor. Dugo me neje ti kufer, šteroga ešče gnesden v odprem tiste dveri, štere vodijo mokra. Gli tak se dugo neje zlatoga kufra. ščeo, ar mi je dopovedavo, ka senjaj s pokojnim očom vövlepod zemlou do Zlatoga križa, skazo snejg, či gli smo bili že v »Gledaj,« se je postavlo Lajček, sam slejpi, ka mi spisti, če ščen, čeva iz stüdenca, šteroga so zašteri je biu v istini bejli, pa ka drügom adventnom kedni. Za gda sva vövtegnila vouže, štero tüdi lopato, ar je zlati kufer sipali, gda so predlani obnovili me lejko zemla zasiple. Biti živi vrejme bojne ga je bilou sigdar sva skrivečki vzela gasilcom, gvüšno ešče globše, kak si bro-grad. zakopani, je sigdar zdigno prst, prejk kolen, zdaj pa samo za »tak je dugo, ka bi lejko obimilo diva. Gda se mi je začnilo vrteti Ilustriral: Anton Buzeti Naše drüštvo penzionistov je planiralo med malimi programi, ka mo goškice lüpali, etak smo se 3. decembra napautili, ka mo lüpat šli. Z rednim autobusom smo se pelali v Slo

vensko ves, avtobus se je že v Varaša napuno z nami. Šofer, steri nas je že dostafart pelo, je nam etak pravo, gda smo dola z busa šli: »Pa te delajte tö, nej ka bi se samo pogučavali. Nej 


Goškice smo lüpali 

samo lampe, roke naj tö ojdi-Takšno larmo smo delale, ka pomauč bili. jo.« gda je poštaš prišo v krčmau, Gda smo z delom končali, so V Slovenskoj vesi smo šli v je kuman čako, naj leko odide. pred nas sklali dostafele pokrčmau, tam so nas že čaka-Aj mamo baugšo volau tö – nej karaja. Slovenci tak nedemo 
li. Stoli pa stauci so vküp bili kak če bi go nej meli – nam je domau, ka bi nej djeli pa pili. 
skladjeni, vsakši je emo mesto. krčmarica ponidila palinko, Pá smo na autobus sedli. Že je 
po tistim pa sto ka je želo piti. kmica bila, gda smo se v Varaš 
Flajsno smo lüpali pa med tem pripelali. Dapa nej nam je žau 
smo se pogučavali tö. Gda nas 
je tak dosta na enom küpi, do
sta vse se leko zguči. Takše in
formacije dobi človek, na štere 
bi ranč nej mislo. 
Moški iz vesi, steri so v krčmau 
prišli, so se steli nazaj obrnau
ti, ka so nej vedli, ka se godi. 
Tak smo je mogli nazaj držati, 
ka se nas nej trbej bojati. 
Pod stoli je vsigdar več lupinja 
gratalo, na staulaj pa so v vel
ki küpaj stale olüpane goškice. 
Drvenke, v steraj so bile zmo-

Eške z Gorenjoga pa Dolenjo-čene goškice, so se praznile. ga Senika so tö prišli naši pen-Vertinja Irén je nam lepau zionisti. Vsevküp nas je bilau zahvalila, ka smo prišli po-bilau, ka smo se dobro počüti
37. Gde je telko penzionistov, magat. Oni doma že več dni li. Kak si zdaj nazaj mislim, sploj pa penzionistk vküper na lüpajo po dnevaj pa po veče-gda sem eške v židanoj fabriki enom mesti, tan nega tijoče. raj, dapa mi smo jim tö v velko delala, vsigdar sem si par dni dopusta (szabadság) vzela, ka sem domau odla v Slovensko ves goškice lüpat. Tau delo sem od paverskoga dela najbole rada mejla. Tau je dobra pa koristna šega, moramo go zdržati. Dočas bau takši paver, steri de nas zvau 
lüpat, dočas slovenski penzionisti z veseljom pridemo. 
Klari Mešič 


Drüštvo porabski slovenski penzionistov je od tistoga mau, ka smo ga ustvaurili, lepau povezano z Drüštvom penzionistov Murska Sobota, vej pa ranč njivo vodstvo nas je nagončalo na tau 1996. leta, naj mamo 
svojo drüštvo. Letos smo se direktno oprvim povezali z rokodelsko sekcijov, z ženskami, stere s svojimi rokami rade delajo vse kaj po indašnjom. V oktobri smo ji pozvali, gda so nam po-

Iz porabskoga kukarčnoga lupinja 

kazale, kak pa kakšne voščilni-poznalo, ka so k takšim delam mele, ka svedoči pár mišlenj ce, karte vejo redti na božične vcuj navčene. Kak njim Iluška od Dragice Vlaovič vodje rokosvetke. 3. decembra so pa one kazala od stopaja do stopaja, so delske sekcije tü: »Vse naše ženpozvale našo Iluško Časar Don-lepau pa flasjno delale z njaov, ske smo takšne, ka mamo fejs čec iz Otkauvec, aj nji navči samo töj pa taum jim je malo oprejto srce, vsakšoga lepau angelčke redti iz kukarčnoga popravlala. Bojka Veren je pa sprejmemo pa dobre vaule smo lupinja. Majo za tau svojo velko nagnauk tri zandolejla redti. vsigdar. Kakoli se nam doma 
Anglečki se eno paut do konca dogaja, tau, gda sé pridemo, 
ne morejo naprajti, zatok je 
Iluška na polonja kreda tü s 
seov mejla, aj njim pokaže, kak 
je trbej okinčati. Med delom, 
pri sterom ji je pomagala naša 
penzionistka Marika Kürnyek z 
Varaša, je tau tü kazala, kak trbej z lupinjom šparati, kam trbej najlepši tau gora ponöjcati, 
vejpa lupinja sprajti je vsebola 
težko. Za tau mo ji mogli pomagati drügo leto mi pri drüštvi, 
če škemo, aj svojo znanje vseveč penzionistom pokaže v 
Sloveniji tü. Vej pa mi njau za 
dvorano v stari Galeriji, gde so svojo tü držimo. Ponosni smo doma pistimo pa je té tü pri nas 
ranč prejšnji večer oprli razsta-pa fejs radi, ka nam tak lepau vsigdar lipau. Rade se hecamo, 
vo, etak smo si leko vöodebrali, na rokau dela pa svojo znanje rade kaj napravimo, fejs rade 
ka de dobro vej naredti z naši-z veseldjom prejk dá. Ženske v pa delamo ročno delo. Fejs smo 
mi penzionisti. Prišlo je osem Soboti so go (nas) tü trno lepau rade, ka smo vidle, kak se dela 
žensk delat, na njij se rejsan gora prijale, smo se fejs lepau s kukarčnoga ličja (lupinja), ka 

smo s tejm nikdar eške nej delale pa nam tau eške nikdar niške nej pokazo. Z zadovolstvom smo gor vzele pa ka tau zdaj do konca leko napravimo. Moram prajti, ka smo fejs rade, ka je tüdi Iluška rada prišla es k nam pa nam z dobre vaule pokazala 
tau delo, pa vüjpajmo, ka tau nej zadnjič, ka ste sé prišle pa mo se eške dostakrat vidle, gda v Porabji, gda v Soboti.... „ 
Tekst pa foto: Klara Fodor 






Srečanje penzionistov iz 
Rogašovec pa Gorenjoga 
Senika 

V soboto, 5. decembra, smo se srečali člani drüštva penzionistov iz Rogašovec pa Gorenjoga Senika. Idejo za drüženje in sodelovanje so dali predsednik rogašovskoga drüštva Milan Gaber, podpredsednik Karel Bertalanič in blagajnik Alojz Mekiš. Dogovorili smo se za stike in srečanja med dvöma drüštvama. 
22. februara sva z gospodom Gabrom podpisala listino o pobratenju naši drüštev. Pozvali smo je na gorenjsenički vaški den, 

gde so si poglednili kulturni program, pokazali smo njim Hišo jabolk pa smo je skromno (szerényen) pogostili. Takrat smo se pogučavali o tom, ka bi se leko srečali na Tromeji, samo ka nam je vrejmen nigdar nej slüžilo. Gospod Gaber so nam povedali, da bi nas radi pogostili, samo naj mi zrihtamo mesto v Hiši jabolk pa naj vsi pridemo, steri smo z Gorenjoga Senika člani Drüštva porabski slovenski upokojencev. Pa rejsan, 5. decembra so nam naredli cejlo gostüvanje. Njine upokojenke so telko peciva spekle, ka bi dojšlo za malo gostüvanje. Pripravile so vsefele mesni dobrot tö. Iz njihovoga društva je prišlo 16 članov, nas Seničarov je pa bilo 14. Naši gostitelji so nas presenetili z dobrimi muzikanti in kvintetom. Tak lepau so popejvali, ka smo se v nebesaj počütili. Ansambel je pa špilo lejpe, znane slovenske melodije. Naše ženske so se zvünredno lepau imele. Čas je brž mino pa je že večer grato. Najlepša hvala Drüštvi upokojencev iz Rogašovec, imeli smo se lepo z vami. Želimo vam milosti polne božične svetke in mirno, zdravo nauvo leto. Še gnauk Baug vam plati. Pa nasvidenje! 
Vera Gašpar Foto: Milan Gaber 


Eške malo, samo eške malo pa mo si znouva vsefele želejli. Največ pa de od zdravdja pa sreče guča. Ranč tak, kak je eno leto nazaj bilou. Pa gnako, kak pred desetimi lejtami. Pa de gnako za pet lejt tö. Sreča de se po svoje obračala, potač sreče de se potačko po svoje, vcejlak po svoje pa leko dola stane. Depa ge vsejm želejm zdravdja pa sreče, samo tej srečen potač nas ne poslüša vsigdar. Nejde tak, kak bi si človek želo. Neškem zdaj nikoga v lagvo volou spraviti, nika špajsnoga pa malo menje špajsnoga od toga srečnoga potača vam škem vöovaditi. Nejde za nikšne prpovejsti, vse se je vcejlak kak najbole za istino zgodilo. Tri lejta nazaj v krčmej sedimo. Tam v kiklej un sedi. Eden naš poznanec, vcejlak v sebe pogroznjeni, cejli ovakšen, kak šego un ma meti. Sedi, pidje, nut v sebi pa na glas naraji preklinja. »Grün ti v loto pa grün aj v srečo včesne!« Za eden čas ga krčmar dun pita. Ga pita, ka je gé. Pa njemi pravi, ka sreče eden ne smej preklinjati. »Ge mo preklinjo telko, kelko mo sam škeu, pa mo preklinjo, koga mo škeu,« njemi možakar nazaj povej. »Vrag aj vzeme loto pa srečo!« Zdaj je že vse nas v krčmej mi-

VOLA MORE BITI 

Kak hüdo je te, 
da v glavi misliš, ka si 
več za nikoj nej 
pa pride edna vola, 
štera ti da moč pa veselge. 

Da misliš, ka že slabo vidiš, 
znaš tüdi, ka tvoji prsti 
več nejdejo, ka so trdi, pa dreveni, 
pa hrbet te boli, ka žmetno sediš. 

Če ti pa nekak pokaže 
neka za delati, pa rezati, 
pa risati, pa s prstami motati, 

pa po tiston grata lepa kruglica, 
te more priti vola za delati, 
pa te komaj spoznaš, 
ka si nej ešče čista za nikoj. 

Zatou vse, ka delaš z volof, 
pa z želenjon, ka de tou 
delo tvojih rok, 
si lejko gizdavi na svoje roke, 
pa na svoje delo, 
pa z dobrov volouf se ti življenje preobnej. 

Marta SEVER 

galo, ka se njemi je takšnoga zgodilo. Dugo, dugo smo ga prosili. Nin za eno vöro se k nam za sto sede. Si doj sede pa začne od svoje nebeske baje pripovejdati: »Kak vejte, ženo mam. Depa kak niške ne vej, v sausednjom varaši eno lübico mam. Ranč več ne vejm, kelko lejt. Depa cejli čas, ka sva vküper, loto špilava. Oba numere vönapiševa, pejneze vküper ličiva, ge pa den plačat. Tak je že lejta pa lejta. Sam ge vedo, ka gdasvejta ranč od naja numere vöpetejgnejo?! Sam ge tou vedo,« se je trousiti začno. »Ja, 
300.000 evronov sva doubila!« Skur je djoukati začno. Nam vsem je pijačo naroučo, un pa je eške gnouk sprekuno loto pa srečo. »Vej sam pa nej vedo, nej se mi je senjalo, ka de mi žena po žepkaj razkapala? Nejsam vedo! Kak bi vedo, ka numere tapršte. Una pa vüška skače, me küšüvle. Obima me pa mi s skuzami sreče guči, kak si s tejmi pejnezami leko vöpomoreva. Ge kuman požejram, ka me z drugoga kraja tista moja lübica zové. Me zové, aj pejneze zdignem, ka va si je talala. Zdaj pa aj mi stoj od vas povej, ka aj naredim? Na, sto je leko tak čeden gé? Ka aj s tou svojo srečo napravim? Boug moj, najbole nesrečen človek na svejti sam gé!« V krčmej je tiüča gratala. Pomalek smo vsi kraj od stola odišli. Smo odišli, aj ta lagva sreča na nas ne pride. Aj kakši takši srečen potač steroga od nas ne zaodi. Drüga istinska prpovejst se je indri godila. Kak pojbič sam pri babi na vesi biu. V lejpom leti paver vsefele leko obredi. Tak je cejla velka držina moje babe delala na zemlej, pri mari. Trbej prajti, ka je trno sparno bilou. Skur se je že vse zgotouvilo, ka so škeli obrediti, gda se na nebi začnejo oblacke naganjati. Ranč tak je bilou kak vsigdar, gda se vleti k lagvomi vrejmeni vküper spravla. Ja pa nej smo že v rami sedeli, meli večerdjo, zmejs se zgučavali, se smidjali, ništerni so že sneni bili. Venej prvo pout zgrmi, se prvo pout oblisne. Po tejm pa je Perün več nej mejra emo. Moja baba je moliti začnola, aj toča vse vküper ne zmlati, mlajši pa smo se stiskavali v kauti. Eške prva je dež pošteno začno po streji ružiti, je zgrmelo, ka se je vse zemla strousila. »Nin je vdarilo,« vüška skouči stric Lujzek. »Nikan je strejla včesnola,« je že vö nad okno gledo. »Perüna tvojga, v sausedovo štalo,« so starejši že tavö leteli, ka do pomagali. Mi mlajši smo z babov nut v rami ostanoli. »Mlajši nemate tam kaj delati. Tou je delo za starejše,« nas je vred poberala, vö nad okno pa smo leko gledali. Eni so živino vö vlačili, drugi so gasili, dokejč so nej gasilci prišli. Lejv njin je na polonje doj zgoro. Mlajši smo že v posteli bili. Nejsmo eške spali, na vüje smo vlekli, ka si starejši v künji zgučavajo. Edni so se z vrejmenon korili, drugi so raj na zdravdje pili. Že smo skur spali, gda se tretji saused zglasi. »Rejsan smo srečo meli. Meli smo srečo, ka je nut v sausedovo vdarilo, nej pa k nam ali pa vam. Ja, nebesko srečo smo meli. Vsigdar je baukše, če v sausedovo včesne kak pa v tvoje …« je nej zgotouvo. Neje zgotouvo, ka je v künji na glas počilo. Kak sam na drugi den zvedo, ga je po lampaj zaodila babina krepka rouka. Od kakše moje naopačne sreče pa vam nika vö ne ovadim. Neškem, ka bi se stoj iz mene norca redo. Depa eške gnauk! Želejm vam zdravdja, pa aj se vam potač sreče ta potačka, kama si vsikši za sebe najbole želej. Vse lagvo pa aj ostane tam nindri indri, kama več niške ne stoupi.    
Miki 




PONEDELJEK, 21.12.2015, I. SPORED TVS ČETRTEK, 24.12.2015, II. SPORED TVS
6.15 DNEVNIKOV IZBOR, ZRCALO TEDNA, 6.55 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 Z VRTA NA MIZO, 11.05 HALO TV, 12.20 DOBRO JUTRO, 15.35 SLOVENSKI
10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 NAGLAS! 12.25 ANICA: ANICA IN ŠPORTNI DAN, OTROŠKA DRUŽINSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 PANOPTIKUM, 14.40 VILLAGE FOLK -LJUDJE PODEŽELJA: DALMATINSKE TUKE IN TARTUFI, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 
15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKA PRELOMA, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 
17.00 
POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 V SVOJEM RITMU: POP, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA ZA MLADE, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MIKROSKOPSKI MITJA: MITJA IN TELOVADBA, RISANKA, 

18.10 
PUJSA PEPA: BOŽIČKOVA VOTLINA, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNI RAJ, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 


2.05 INFO-KANAL 
PONEDELJEK, 21.12.2015, II. SPORED TVS

6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 11.00 HALO TV, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.10 POLNOČNI KLUB, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA, 16.25 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 17.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: PARALELNI VELESLALOM (M), 19.45 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 20.00 GOSPODIČNA MARPLE (VI.): NESKONČNA NOČ, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 INŠPEKTOR TSCHILLER: NAGRADA, NEMŠKA NANIZANKA, 23.05 MARIO JE GLEDAL MORJE Z ZALJUBLJENIMI OČMI, KRATKI IGRANI FILM, 23.15 ZAHTEVAM MOST, PRIPADA MI!, KRATKI IGRANI FILM, 23.45 ZORA, KRATKI IGRANI FILM, 0.10 JUTRO, KRATKI IGRANI FILM, 0.20 ŠAMPANJSKI TwIST, KRATKI IGRANI FILM, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 HALO TV, 2.05 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: PARALELNI VELESLALOM (M), 4.00 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUČARSKI SKOKI (M), 5.40 ZABAVNI KANAL 
* * * 
TOREK, 22.12.2015, I. SPORED TVS 

6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.45 OBZORJA DUHA: JOŽEF, 12.20 ANICA: ANICA IN ZAJČEK, OTROŠKA DRUŽINSKANANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 KAJGOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA
-BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 PROFIL: TONE RODE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KULTURNI VRHOVI: CRNGROB, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MUK: KANU, RISANKA, 18.10 KIOKA: ČAROVNIJE, RISANKA, 
18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 IGRA S HUDIČEM, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 20.55 POGOVOR S PREDSEDNIKOMDRŽAVE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: STANKO SIVEC, POGOVORNA ODDAJA, 1.45 PROFIL: TONE RODE, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 
2.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.25 INFO-KANAL 
TOREK, 22.12.2015, II. SPORED TVS

6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 
10.10 ČEZ PLANKE: BERLIN, LEIPZIG, DRESDEN - 25 LET NEMŠKE ENOTNOSTI, 11.05 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.50 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.20 DOBER DAN, 17.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 1. VOŽNJA, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 NAJ MUZIKA IGRA; TOMAŽ DOMICELJ, 20.40 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: SLALOM (M), 2. VOŽNJA, 
21.40 KUKAVIČJE JAJCE 2, NEMŠKI FILM, 23.40 JAZZOVSKI EVERGRINI – ALENKA GODEC, BLAŽ JURJEVČIČ, STRING.SI IN OBALNI KOMORNI ORKESTER, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ŠPORTNI POSNETKI, 3.30 ZABAVNI KANAL 
* * * 
SREDA, 23.12.2015, I. SPORED TVS 

6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 UMETNI RAJ, 12.25 ANICA: ANICA IN VELIKE SKRBI, OTROŠKA DRUŽINSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: BRANKO ŠöMEN, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 PRAVLJICA O ZLATI URI, IGRANAODDAJA ZA OTROKE, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 
17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 SARA IN RAČEK: HIŠA GOSPE SŠALOM, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 21.05 25 LETPO PLEBISCITU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA (II.): NAPAD, NEMŠKA NADALJEVANKA, 0.00 TRUTAMORA SLOVENICA IN VEDUN: ZVOČNE PODOBE ZEMLJE S POZABLJENIMI PESMIMI IN GLASBILI PRETEKLOSTI, 1.15 PROFIL, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL, 4.25 GLASBENO JUTRO, 
SREDA, 23.12.2015, II. SPORED TVS

6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 
10.35 10 DOMAČIH, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.45 VIKEND PAKET, 16.05 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 18.00 FINA GOSPA, POSEBNA EPIZODA ANGLEŠKEHUMORISTIČNE NANIZANKE, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 
20.00 ZAPELJI ME, SLOVENSKI FILM Z OPISOM ZA SLEPE IN SLABOVIDNE, 21.25 25 LET TREH TENORJEV: TRIJE TENORJI – ROJSTVO LEGENDE, GLASBENO-DOKUMENTARNIFILM, 22.40 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 23.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.05 HALO TV, 1.05 20 LET KNAP 'N' ROLLA, KONCERT SKUPINE ORLEK, 3.15 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 4.00 ŠPORTNI POSNETKI, 5.45 ZABAVNI KANAL 
* * * 
ČETRTEK, 24.12.2015, I. SPORED TVS 

6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 11.55 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 ANICA: ANICA IN SKRIVNOSTNA MASKA, OTROŠKA DRUŽINSKA NANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRŽAVE, 14.20 SLOVENSKIUTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE, 15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA -HATÁRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILAOB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ODDAJA O KUHANJU, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM NAREDIL ROBOTA, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO JE POLDI REŠIL NOTE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 VSI PODENO JELKO, NEMŠKI FILM, 21.35 BOŽIČ S TREMI TENORJI: CARRERAS, DOMINGO, PAVAROTTI, 23.05 SVETO IN SVET: »SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIRLJUDEM«, 23.45 POLNOČNICA, 1.00 BOŽIČNO SRCE, AMERIŠKI FILM, 2.30 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 2.55 PROFIL, 3.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 4.30 GLASBENO JUTRO, 
MAGAZIN, 16.05 ČAS ZA MANCO KOŠIR, 17.00 HALO TV, 17.50 FINA GOSPA, POSEBNAEPIZODA ANGLEŠKE HUMORISTIČNE NADALJEVANKE, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 
20.00 BOŽIČNI KONCERT SIMFONIKOV RTV Z EROIKO, 21.10 BOŽIČ S PRIFARCI, 21.30 BOŽIČNA PESEM, AMERIŠKI FILM, 2012, 23.00 40 LET MUZIKALOV ANDREwA LLOyDAwEBBRA, 0.10 HALO TV, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ŠPORTNI POSNETKI 
* * * 

PETEK, 25.12.2015, I. SPORED TVS
5.30 GLASBENO JUTRO, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.25 VEM!, KVIZ, 10.00 EVANGELIČANSKO BOŽIČNO BOGOSLUŽJE, 11.05 NAZAJ K NEDOLŽNOSTI, DOKUMENTARNI FILM, 12.00 URBI ET ORBI: PAPEŽEVA BOŽIČNA POSLANICA, 12.30 BOŽIČNA PRAVLJICA, GLASBENO-IGRANA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ČUDOVITO ŽIVLJENJE, AMERIŠKI FILM, 15.40 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJATV LENDAVA, 16.10 BOŽIČNI KONCERT KONSERVATORIJA ZA GLASBO IN BALETLJUBLJANA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 
17.55 NOVICE, 18.00 NELI IN CEZAR: BOŽIČNO DREVESCE, RISANKA, 18.05 ULICA SANJ: ONSTRAN MAVRICE, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MATIJA VERTOVEC, VELIKI UM SLOVENSKEGA NARODA, DOKUMENTARNI FILM, 22.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.40 NEZNANKINO PISMO, AMERIŠKI FILM, 0.15 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 0.35 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 1.25 INFO-KANAL 
PETEK, 25.12.2015, II. SPORED TVS
4.35 BOŽIČNI KONCERT SIMFONIKOV RTV Z EROIKO, 5.50 APLAVZI! – TABU, 
6.05 
SLEDI: DRUŽINA VARL -ŽIVLJENJE Z LUTKAMI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 

7.05 
V SLUŽBI ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA – 25 LET SLOVENSKE KARITAS, 

8.20 
BOŽIČNA ROMANCA, 10.00 POTOVANJE NA BOŽIČNO ZVEZDO, NORVEŠKIFILM 11.10 PLANET ZEMLJA, BRITANSKO-NEMŠKO-AMERIŠKI FILM, 13.05 VELIKIBOŽIČNI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ 2015 - SLOVANSKI VEČER, 14.50 O ŽIVALIH INLJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.15 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.55 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 


16.20 SAMO OČE, ITALIJANSKI FILM, 17.50 FINA GOSPA, POSEBNA EPIZODA ANGLEŠKEHUMORISTIČNE NANIZANKE, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 KAKO VKLJUČITI SAMUELA?, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.00 KAVLEŽ IFLA, ANGLEŠKI FILM, 
22.30 POLNOČNI KLUB, 23.40 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 
0.25 BOŽIČNI KONCERT Z NUŠO DERENDA IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 1.30 TOČKA, 
GLASBENA ODDAJA, 2.15 ZABAVNI KANAL, 3.20 ŠPORTNI POSNETKI * * * 
SOBOTA, 26.12.2015, I. SPORED TVS 
5.45 GLASBENO JUTRO, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.30 DOSJE: PROJEKT OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE, 12.00 PREUOSKE SO STAZICE -OD LJUDSKE DO NARODNOZABAVNE GLASBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIHIN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 KULTURNI VRHOVI: CRNGROB, DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.55 MEJE SVETA -VODNIK PO VESOLJU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNAODDAJA, 16.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 
17.20 KNJIGA O DŽUNGLI -DŽUNGELSKI ROMPOMPOM, RISANI FILM, 18.15 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: SE DOTAKNEŠ ZVEZDE?, RISANKA, 18.30 OZARE, 18.40 PETERZAJEC: POVEST O LETEČIH ZAJCIH, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 
20.05 4. FESTIVAL SLOVENSKE DOMOLJUBNE PESMI -MATI DOMOVINA, 22.00 ZAPUŠČINA (II.), DANSKA NADALJEVANKA, 23.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.35 GLOBINA, ISLANDSKI FILM, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL, 
SOBOTA, 26.12.2015, II. SPORED TVS 
4.15 20 LET KNAP 'N' ROLLA, KONCERT SKUPINE ORLEK, 6.25 10 DOMAČIH, 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 POLNOČNI KLUB, 11.30 10 DOMAČIH, 
12.00 DRŽAVNA POČASTITEV DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI, 13.10 25 LET PO PLEBISCITU, 14.00 40 LET MUZIKALOV ANDREwA LLOyDA wEBBRA, 15.15 MIKOV BOŽIČ, NIZOZEMSKI FILM, 17.00 ŠPORT V LETU 2015, 18.00 DOSJE: SLOVENSKI PLEBISCIT, 19.00 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, DOKUMENTARNI FELJTON, 19.30 V SVOJEM RITMU: POP, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA ZA MLADE, 20.00 PETELINJI ZAJTRK, SLOVENSKI FILM, 22.05 ZVEZDANA, 22.45 PESEM IMA MOČ, GLASBENO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.45 ALEKSANDER MEŽEK -LJUBLJANA PO LONDONU, KONCERT V CANKARJEVEM DOMU, 1.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 1.40 ZABAVNIKANAL, 2.40 ROKOMET - SVETOVNO PRVENSTVO (Ž): FINALE, 4.30 ŠPORT V LETU 2015, * * * 
NEDELJA, 27.12.2015, I. SPORED TVS
5.10 GLASBENO JUTRO, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.50 SULLIVANOVA POTOVANJA, AMERIŠKI FILM, 16.20 POGLED NA ... ŽUPNIJSKO CERKEV SV. KANCIJANA V KRANJU IN POZNOGOTSKE DVORANSKE CERKVE NA KRANJSKEM, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.35 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SEJEM MALIHSIRARJEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: RIBICE ZRASTEJO V RIBE, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 NOVA DVAJSETA (II.): NOVA ŠEFICA, SLOVENSKANADALJEVANKA, 20.30 INTERVJU, 21.20 NA ROMARSKI POTI - ŠEST POTI DO SANTIAGA, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.20 DREVOŽIVLJENJA, AMERIŠKI FILM, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.55 INFO-KANAL 
NEDELJA, 27.12.2015, II. SPORED TVS
5.35 ALEKSANDER MEŽEK -LJUBLJANA PO LONDONU, KONCERT V CANKARJEVEM DOMU, 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.30 VOKALNA SKUPINA PLAMEN IZ TORONTA, 9.05 OSVATINA, POGANSKI OGENJ, DOKUMENTARNO-IGRANI FILM, 9.55 ZALJUBLJENIV ŽIVLJENJE, 10.45 ANICA: ANICA IN ŠPORTNI DAN, OTROŠKA DRUŽINSKA NANIZANKA, 11.10 ANICA, OTROŠKA DRUŽINSKA NANIZANKA, 12.45 NEKOČ JE BIL GOZD, FRANCOSKI DOKUMENTARNI FILM, 14.00 ZVEZDANA, 14.40 KAKO VKLJUČITISAMUELA?, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 15.40 GALA BALETNIH ZVEZD OBZAKLJUČKU EXPO 2015, 17.25 NIMIN OTOK, AMERIŠKI FILM, 18.55 LEONOVA ZIMA, RISANI FILM, 19.20 PETER ZAJEC - POVEST O PUSTOLOVŠČINI ZAJCA IN VEVERIČKA, RISANI FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 V SOJU ULIČNIH SVETILK, ANGLEŠKADOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 VERA (V.): SPREMENLJIVI ČASI, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.15 4. FESTIVAL SLOVENSKE DOMOLJUBNE PESMI - MATI DOMOVINA, 0.15 VIKEND PAKET, 1.25 ŠPORT V LETU 2015, 2.25 GIMNASTIKA EP (M), EKIPNO, 4.00 ALPSKO SMUČANJE – MAGAZIN, 4.30 ZABAVNI KANAL
 * * * 


PONEDELJEK, 28.12.2015, I. SPORED TVS 

6.15 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTA NA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 VEM!, KVIZ, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.25 ANICA: ANICA IN VELIKA SKRIVNOST, OTROŠKA DRUŽINSKANANIZANKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: »SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM«, 14.25 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA: SEJEM MALIH SIRARJEV, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.00 TOČKA PRELOMA: MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE, 16.30 DUHOVNI UTRIP, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 V SVOJEM RITMU: PUNK, GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA ZA MLADE, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 
18.10 MIKROSKOPSKI MITJA: MITJA IN POKVARJENA URA, RISANKA, 18.15 PUJSA PEPA: BOŽIČKOV OBISK, RISANKA, 
18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 UMETNOST IGRE: TUJEC SEBI, TUJEC DRUGIM, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL 
PONEDELJEK, 28.12.2015, II. SPORED TVS

6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.25 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.35 DOBRO JUTRO, 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: VELESLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 14.30 POLNOČNI KLUB: NAJ BOŽIČNE, 16.10 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.10 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA (M) 
-KVALIFIKACIJE, 18.35 KJE SI VUČKO?, DOKUMENTARNI FELJTON, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 FOyLOVA VOJNA (IX.): VISKI HIGH CASTLE, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.30 MARIA wERN: ZAPELJIVE SANJE, ŠVEDSKA MINI-SERIJA, 23.00 ČUDOVITO POLETJE, POLJSKI FILM, 0.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.20 NORDIJSKO SMUČANJE 
-SVETOVNI POKAL: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA (M) -KVALIFIKACIJE, 2.25 ALPSKO SMUČANJE -SVETOVNI 
POKAL: VELESLALOM (Ž), 4.20 ZABAVNI KANAL * * * 
TOREK, 29.12.2015, I. SPORED TVS

6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 DUHEC, OTROŠKA NADALJEVANKA, 
13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 NAGLAS! 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 
15.10 POTEPANJA - BARANGOLÁSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: INTI ŠRAJ, 
17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 KULTURNI VRHOVI: URŠLJA GORA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.05 MUK: POGLEJ V ČEVLJE, RISANKA, 18.10 KIOKA: KOMPAS, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 GREVA SE JEŽKA, TV-PRIREDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE, 21.00 ODER JE ILUZIJA, PORTRET BARITONISTA JOŽETA VIDICA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: PAVLINA ULRICH DOBOVŠEK, 0.50 PROFIL: INTI ŠRAJ, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.30 INFO-KANAL 
TOREK, 29.12.2015, II. SPORED TVS

6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.30 OBZORJA DUHA: SVETA DRUŽINA, 9.05 ČEZ PLANKE – VIETNAM, 10.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: (VELE)SLALOM (Ž), 1. VOŽNJA, 11.40 ALPSKO SMUČANJE 
-SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 13.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: (VELE)SLALOM (Ž), 2. VOŽNJA, 14.45 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 16.00 DOBER DAN, 17.00 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA (M), 19.10 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PRESENEČENJA, 2. SEZONA, 
20.50 AGORA, ŠPANSKI FILM, 22.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.40 JANEZ BONČINA BENČ -SEPTEMBER IN PRIJATELJI, POSNETEK KONCERTA, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA (M), 3.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 5.00 ZABAVNI KANAL * * * 
SREDA, 30.12.2015, I. SPORED TVS

6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 VEM!, KVIZ, 12.00 DUHEC, OTROŠKA NADALJEVANKA, 
13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: BRANKO ŠöMEN, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI -HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: TEKMUJEJO ZNANE OSEBNOSTI, KVIZ, 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 SARA IN RAČEK: ROBOTSKI SOK, RISANKA, 18.20 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
20.05 FILM TEDNA: DEKLETA NE JOČEJO, SLOVENSKI FILM, 21.20 SOŠOLKI, KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA (II.): JUTRANJI ZRAK, NEMŠKANADALJEVANKA, 0.00 PROFIL, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.40 INFO-KANAL 
SREDA, 30.12.2015, II. SPORED TVS

6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.45 10 DOMAČIH, 11.15 UMETNOST IGRE: TUJEC SEBI, TUJEC DRUGIM, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.10 VIKEND PAKET, 15.40 SLOVENCI POSVETU: VLADIMIR KOS IZ JAPONSKE, EJTI ŠTIH IZ BOLIVIJE, VINKO RIZMAL IZ AVSTRALIJE, MOJCA CAJNKO IZ ČILA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.10 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.50 FINA GOSPA (I.), ANGLEŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 GLASOVI STRAHU: PRAVICA, KOPRODUKCIJSKA ODDAJA, 20.25 ČAS ZA MANCO KOŠIR: O SANJAH, 21.20 SREČANJA -PIA IN PINO MLAKAR & RICHARD STRAUSS, DOKUMENTARNI FILM, 22.10 CONCHITA - KRALJICA AVSTRIJE, 23.05 MAGNIFICO IN BALCOUNTRy QUARTET, POSNETEK KONCERTA, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.45 NORDIJSKO SMUČANJE -SVETOVNI POKAL: NOVOLETNA SKAKALNA TURNEJA (M), 3.25 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL: SMUK (M), 
4.40 ZABAVNI KANAL 

Naslov uredništva:  Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za  
H-9970 Monošter,  javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za  
Gárdonyi G. ul. 1.;  Slovence v zamejstvu in po svetu.  
tel.: 94/380-767;  Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za  
e-mail: porabje@mail.datanet.hu  Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR  
ČASOPIS ISSN 1218-7062  ali 52 USD.  
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM  Tisk: TISKARNA KLAR  Številka bančnega računa: HU15  
Izhaja vsak četrtek  Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija  1174 7068 2000 1357 0000 0000,  
Glavna in odgovorna urednica  SWIFT koda: OTPVHUHB  
Marijana Sukič