P A L E O L IT IK S L O V E N IJE FRANC OSOLE Univerza, Ljubljana R aziskovanje stare k am en e dobe n a slovenskem etničnem ozem lju ča­ sovno lahko razdelim o n a tri obdobja: obdobje p red prvo svetovno vojno, m ed obem a vojnam a in končno na čas po letu 1945. Za prvo obdobje, k i se je pričelo dokaj zgodaj, in sicer že ob koncu 19. stoletja, je značilno, d a je bilo om ejeno n a Prim orsko. Izhodišče za razisk o v an ja je b il T rst, vodil p a jih je predvsem naravoslovec K. M oser.1 * N jegova nestrokovna ra z k o p a v a n ja po številnih jam ah prim orskega k rasa k lju b velikim p rizad ev an jem niso doživela zaželenega odm eva v tedanjem znanstvenem svetu. T ako že ted aj niso p rizn ali V laške jam e za paleolitsko postajo, čep rav je M oser njeno starost dokazoval s kam enim i a rte fa k ti in celo s paleolitskim i risbam i, ki so se pozneje izk azale kot potvorbe. M oser je p rv i kopal tu d i v jam i Pod kalom p ri N ab režin i5 (glej št. 15 na prilogi). Poleg m nogih drugih je k o p al tu tu d i C. M archesetti,3 ki je v sedim entih o d k ril poleg bogate pleistocenske favne starokam enodobno orodje iz k re ­ m ena. Vsa razisk o v an ja tu jih raziskovalcev v tem obdobju n a Slovenskem Prim orskem im ajo p ra v m alo znanstvene vrednosti. Izvedena so b ila brez strokovnega zn an ja, včasih p ra v naivno, odkriti predm eti p a so raztresen i po razn ih evropskih m uzejih brez ustreznih in zanesljivih označb. P o ra zp ad u avstro-ogrske m onarhije in u stan o v itv i Jugoslavije je Slo­ vensko P rim orje o k u p ira la Italija. V jam i Pod kalom je začeto delo- n a d a ­ ljev al R. B attag lia4 v letih 1926— 1928. N jegovo raziskovalno delo se je po strokovnosti bistveno razlik o v alo od njegovih predhodnikov. P rik az jam ske s tra tig ra fije je podal n a ustrezni znanstveni višini. O d k rito kam eno in d u ­ strijo pa je prisodil ta k o im enovanem u »alpskem u m oustčrienu«, katereg a nosilci so se po njegovem m nenju um ikali p re d nastopajočo w ürm sko 1 Dr. L. K. Moser, 1899, Der Karst und seine Höhlen, Triest. 3 K. Moser. 1904. Bericht über Ausgrabungen in der Höhle am »roten Felde« oder auch Podkalem (Pokala) genannt. — Sitzungsb. der Anthrop. Gesell., p. (38), Wien. 3 C. Marchesetti, 1907, L’uomo paleolitico nelle Regione Giulia. — Atti di Congresso dei Naturalisti Italiani, Milano. * R. Battaglia, 1922, La caverna Pocala. — Memoria Accad. Lincei (Classe di scienze Fis. Malem, e Natur.), CCCXIII, serie 5 a, vol. XIII, fase. 16°, p.6-17—687, Roma. poledenitvijo iz visokih A lp v nižje p redele n a njihovem obrobju.5 T a h ip o teza B attaglije d an es nim a več p rav e osnove in ne zagovornikov. Na srečo Ita lija n i n a slovenskem okupiranem ozem lju niso pretiravali s p aleo ­ litskim i raziskovanji, č e p ra v so imeli v posesti klasično k rašk o pok rajin o z m nožico podzem eljskih jam , k aterih izoblikovanost in lega sta že na p rv i pogled d ali slutiti, da k rijejo v svojih sedim entih številne dokaze za b iv an je paleolitskih lovcev na Krasu. Iz te dobe je omembe vredno u d e j­ stvovanje F. A nellija,6 k i je leta 1932 izkopal nekaj poskusnih sond v B etalovem spodm olu (glej št. 11 na prilogi). Izk o p an e kam ene a rte fa k te je op red elil v neolitik. Izk o p av an ja v Betalovem spodm olu je sicer nadaljeval do d ru g e svetovne vojne, žal p a svojih ugotovitev ni nikoli objavil. Iz časa o k u p acije izvira tu d i osam ljena n a jd b a m oustérienskega a rte fa k ta iz D o ­ b ra v e lj p ri D utovljah, k i jo« om enja B attaglia7 (glej št. 10 na prilogi). D o neke m ere je razum ljivo, da na slovenskem ozemlju p red ap rilsk e Jugoslavije v p rv ih povojnih letih k lju b obstoju dobro organiziranih arh eo ­ loških ustanov ne zaznam ujem o odkritja nobene paleolitske postaje. T e­ d a n ja politična oblast, s svojim i zastarelim i nazori o poreklu in razvoju človeka, ni niti želela, še m anj p a pospeševala raziskovanja, k i bi p o trje ­ v a la obstoj pleistocenskih prednikov tu d i p ri nas. Y takih okoliščinah je p ro feso r Srečko B rodar8 o d k ril leta 1928 danes svetovno znano Potočko zijalko na O lševi v K arav an k ah , v višini 1700 m n. m. (glej št. 2 na prilogi). To leto upravičeno sm atram o za rojstno leto slovenskega paleolitika. P o­ ja v il se je na znanstveni pozornici tedanje E v ro p e brez vsakega uvoda, ta k o rekoč preko noči. in to s takim i ugotovitvam i, k aterih posledice še danes po p etintridesetih letih niso izgubile veljave in moči. O b o d k ritju au rig n ašk e kam ene in d u strije in z množico koščenih konic m ladečkega tip a v ta k i nadm orski višini se je sprožila cela v rsta vprašanj, ki so nujno zah tev ala bistveno sprem em bo naziran j in gledišč o poteku razvoja ledene dobe, predvsem w iirm ske poledenitve, ter o pojavu fosilnega človeka v E vropi. N ajvečja n a sp ro tja so se pokazala m ed visokoalpskim i švicarskim i po stajam i in Potočko zijalko. Iz prv ih je bila znana k u ltu ra neandertalca, ki je na svojih lovskih pohodih lahko prodrl tak o visoko v A lpe le v o p ti­ m alnem klim atskem obdobju zadnjega r i š k o- w ii r m sk ega interglaciala. P odobne klim atske p rilik e so m orale v lad ati v času obiskov fosilnega človeka v Potočki zijalki. saj si je življenje v jam i v stadialni klim i v tak i v išini težko p red stav ljati. Istodobnost visokogorskih švicarskih postaj s Potočko zijalko p a p rih a ja v poštev le, če njihovo indu strijo prisodim o aurignacienu. k a r pa je p ri nekaterih zaradi p o m an jk an ja tip ičnih orodij nemogoče. Iz-tega sledi, da je fosilni človek po O lševi in njeni okolici lovil divjačino, predvsem jam skega m edveda, v w iirrnu. in sicer v prvem to p le j­ šem p resledku W T/II. tako im enovanem gottw eiškem interstadialu. ki je 5 R. Battaglia. 1953. La ossa lavorate della caverna Pocala nella Venezia Giu­ lia e i'I problema del »Mousteriano Alpino«. — Bull. Paletn. Ital. VIH. parte VII. Roma. 6 F. Anelli, 1935, Richerche paietnologiche nella Grotta Betal presso Postumia. — Atti del I congresso speleologico nazionale, anno XI, p. 231— 237, Trieste. 7 R. Battaglia, 1939, L’uomo fossile nel Veneto. — Atti del Reale Istituto Ve­ neti di scienza, lettere ed arti, XCVIII, p. 437, Venezia. 8 S. Brodar. 1939. O stratigrafiji Potočke zijalke. — Glasnik Muzejskega dru­ štva za Slovenijo XX. p. 66—95. Ljubljana. klim atsk o m oral im eti d o k aj in terglacialni zn ačaj. S tern p a je dokazano, d a se je Homo fossilis, nosilec m 1 a j š ep-al eoli tsk i h ku ltu r, p o jav il že zelo zgodaj p ri nas, zlasti če upoštevam o' koščeni in v en tar P otočke zijalke, ki k aže že dokaj visoko razvojno stopnjo. O d k ritje na O lševi je bistveno pripom oglo k dokazom o popolni razčlenitvi pleistocena, posebno zadnje poledenitve. D u n ajsk em u kvartarologu J. B ay erju je bilo o d k ritje Potočke zija lk e dobrodošlo potrdilo- njegove big lacialn e teorije. Časovno- jo je u v rstil v tako im enovani aurdgnaški presledek, ki je ločil njegov m ousté- rien sk i poledenit veni sunek od sol u t ré en s k eg a. N ajdbo je imel za toliko pom em bno in o d k riti in v e n ta r za tak o poseben, d a je postavil novo facies v o k v iru ku ltu rn eg a kroga ozkih rezil. Im enoval jo je olševien.9 Y Celju, k je r je služboval profesor Srečko B rodar, je te d a j n astal p ra v i cen ter paleolitskih razisk o v an j za Slovenijo. N jegov vodja in edini raz­ iskovalec p a je ostal o n sam , in še to poleg red n e službe. E pohalnem u o d k ritju v K arav an k ah so sledila nova v p red alp sk em svetu. Spom ladi leta 1934 so delavci v N jivicah p ri R adečah med prelaganjem ceste odp rli popolnom a zasut vhod v m anjšo jam o (glej št. 8 na prilogi). Y n jen ih sedim entih je prof. B rodar1 0 odkril skeletne ostanke jam sk ih m edvedov in m ed n jim i n ek aj paleolitskih a rte fa k to v iz kv arcita. P risodil jih je poznem u m ousterienu, časovno pa w iirm ii I. Leta 1936 je n ačrtn o izkopal Mo-rnovo- zijalk o 1 1 p ri Šoštanju (glej št. 3 na prilogi). T u odkriti a rte fa k ti, povečini tu d i iz kv arcita, sodijo v isto k u ltu rn o skupino- kot n a jd b e iz N jivic. K ončnem u m ousterienu pripadajo- kam ena orodja iz spod­ n jega horizonta v šp e h o v k i1 2 p ri Zgornjem D oliču, aurignacienu in gravet- tien u p a najd b e iz v išjih pleistocenskih k u ltu rn ih horizontov (glej št. 4 na prilogi). Razen tega je prof. B rodar, ki je leta 1937 raziskoval to jam o, o d k ril v krovni sigi tu d i dva fragm enta enorednih koščenih h arp u n , p rv e sledove m ezolitika na slovenskih tleh. N avzočnost ledenodobnega lovca je b ila ugotovljena tudi v Jam i pod H erkovim i pečm i1 3 nad R ad ljam i (glej št. 1 na prilogi). K am ena in d u strija iz debelo zrn ateg a belega krem en jak a se m orfološko močno p rib liž u je kam enem u orodju iz av strijsk e p ostaje D rachenhöhle p ri M ixnitzu. U gotovljena so b ila tu d i tri n ajd išča n a p la ­ nem. V o p ek arn i pri V rh n ik i1 4 so našli že p red p rv o svetovno vojno rogovje severnega jelen a z um etn im i vrezi (glej št. 9 na prilogi). Po n ajn o v ejših ugotovitvah se je doselil severni jelen v n aše k ra je šele po gottvveiškem in terstad ialu . N a žalost izgubljeno vrhniško n ajd b o kakor tu d i krem enasto rezilce, ki ga je odk ril F. Kos ob m am utovem skeletu v N evljah1 5 p ri Kam - 9 J. Bayer. 1929, Die Olscbewa Kultur. — Eiszeit und Urgeschichte, VI. Bd., p. 8 3 > —100, Leipzig. 1 0 S. Brodar, 1935. Nova paleolitska postaja v Njivicah pri Radečah. — Glas­ nik Muzejskega društva za Slovenijo XVI, p. 1—35, Ljubljana. 1 1 S. Brodar, 1938. Das Paläolithikum in Jugoslawien. — Quartär I. p. 160—162, Berlin. 1 2 Glej opombo 11. p. 162—165. 1 3 S. Brodar, 1950, Prerez paleolitika na slovenskih tleh. — Arheološki vest­ nik 1/1-2. p. 8, Ljubljana. 1 4 S. Brodar, 1 9 5 5 -, Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh. — Zgodovina Ljubljane I, p. 223 sq.. Ljubljana. 1 5 F. Kos, 1939, Neveljski paleolitik. — Glasnik Muzejskega društva za Slo­ venijo XX, p. 2 5 -—65, Ljubljana. n iku, prisodim o brez p rid ržk o v gravettienu, edini do sedaj pri nas ugo­ tovljeni in dokaj m očno zastopani m lajšepaleolitski k u ltu ri v m lajšem w lirrnu (glej št. 6 n a prilogi). Med p ostaje n a planem sodi tud i B rodarjevo o d k ritje m aloštevilnih krem enovih orodij skupno s kostnim i ostanki pleisto- censkega proboscida p ri K ostanjevici ob K rk i1 6 (glej št. 14 n a prilogi). Z osvoboditvijo so se razm ere v Sloveniji tudi na področju razisko­ v a n ja starokam enodobnih k u ltu r v m arsičem sprem enile. P rv a v elika p ri­ dobitev je b ila u stanovitev stolice in in štitu ta za prazgodovino človeka na lju b ljan sk i univerzi, sedaj preim enovana v k ated ro za kvartarologijo. N jen ustanovitelj, prof. S rečko B rodar, se je v novih pogojih lahko posvetil iz­ k lju čn o proučevanju ledene dobe in n jen ih k u ltu r ter vzgoji n araščaja. Ta v eja znanstvene d ejavnosti je tako p rišla v L jubljano1 , k je r je tu d i njeno edino prav o mesto. P rik lju č ite v velikega d ela Slovenskega P rim o rja m atični dom ovini je b ila v elik a pridobitev tu d i v arheološkem pogledu. Že p rv a povojna paleolitska razisk o v an ja n a tem ozem lju so pokazala, da im am o tu prvo razred n o paleolitsko provinco, celo v jugoslovanskem m erilu. K ljub precejšnjim povojnim težavam so se že leta 1947 začela terenska dela. Vsa pozornost je veljala K rasu, predvsem močno zakraselem u ob­ ro b ju P ivške kotline. V Betalovem spodm olu,1 7 nedaleč od Postojne, k je r je zastavil v om ejenem obsegu lopato že F. A nelli, so n ačrtn a izk o p av an ja v letih 1947 do 1953 o d k rila nad 10 m etrov debele pleistocenske sedim ente z bogatim i favnističnim i in k ulturnim i ostanki. Kom pleks jam skih sedi­ m entov je razdelil p ro f. B rodar v šest horizontov. N ajglobljega, k i je bil sterilen, S O ' sestav ljali alohtoni sedim enti flišn e preperine. Po posredni časovni določitvi p rip a d a n ajv erjetn eje m indel-riškem u interglacialu. Z ilo­ vico pom ešani avtohtoni ostrorobi grušči drugega horizonta so vsebovali v spodnji polovici m anjše število kam enih a rtefak to v in nekaj fav nističnih ostankov, m ed k aterim i je zbudila posebno pozornost m edvedja m an d ib u la, p rip a d a jo č a zelo v erjetn o v rsti Ursus deningeri. K am eno industrijo' tega horizonta, im enovano tu d i k u ltu ra A, je p ro f. B rodar časovno p rid elil p re d ­ zadnji, to je riški poledenitvi, in jo tipološko klasificiral kot pram oustérien (tavacien). R iško-w iirm skem u in terglacialu p rip a d a tre tji horizont, rdeče ilovice, ki so delom a pom ešane z gruščem . M ed toplo favno zasledim o zn a­ čilnega p red stav n ik a kirchberškega nosoroga. T udi rastlinski o stanki po­ trju je jo interglacialni zn ačaj tega horizonta. Levallois-m ousterienu p rip a ­ dajočo B k ulturo sestav ljajo poleg raznih strgal, ročnih konic in drugih orodij predvsem rezila, k a r daje tem u in v e n ta rju značaj dokaj sta re k u ltu re rezil. Iz tega horizonta izvira tu d i dovršeno izdelana, do 12 cm dolga p o ­ d a ljša n a ročna konica s skoraj totalno retu širan im a stranskim a robovom a. M edtem ko je kam eno orodje B k u ltu re izdelano večinoma iz gostih razn o ­ b arv n ih sileksov. je k am eni in v en tar n aslednje m lajše k u ltu rn e p lasti C, p rip ad ajo če četrtem u horizontu, skoraj izključno iz zelenkastih tufov, kvarcitov, p o rfirjev itd. K ljub slabšem u p etnografskem u m aterialu p a vse­ b u je C k rd tu ra m nožico dobrih strgal, ročne konice in d ru g a m oustérienska 1 6 S. Brodar, 1955, Kostanjevica ob Krki. paleolitska postaja na planem. — Razprave IV. razr. SAZU III, p. 431— 462. Ljubljana. 1 7 S. Brodar, 1955, Ein Beitrag zum Karstpaläolithikum im Nordwesten Jugo­ slawiens. — Actes du IVe Congrès International du Quaternaire, Rome-Pisa. p. 737—742, Roma. orodja. V četrtem že w ürniski poledenitvi p rip ad ajo čem h orizontu se p o ja ­ v ita še n ajm an j dve kasn ejši poselitvi D in E. Tipološko in petro-grafsko se ločita od C k u ltu re , toda k lju b p o jav u n ek aterih m lajšepaleolitskih elem entov ju je p ro f. B rodar prisodil končnem u m oustérienu. V naslednjem višjem petem horizontu nakazujejo favnističn i ostanki po slab šan je klime. T u je bila odk rita m nožica odbitkov, toda p ra v malo artefak to v , k u ltu re F, k i jo je prisoditi poznem u aurignacienu. M aksim alna zaostritev klim atsk ih razm er p rih a ja do popolnega izraza v V a horizontu, k je r se pojav ijo že prvi ark tičn i fav n ističn i predstavniki, p o la rn a lisica in severni jelen. Ker k u ltu rn em u in v e n ta rju popolnom a m an jk ajo koščeni izdelki, k i bi govorili za m agdalénien, prištev am o kam nite a rte fa k te iz tega stra tu m a poznim fazam m lajšega paleo litik a. T a poselitev B etalovega spodm ola časovno so­ v p ad a že z W III, k a r je s favnističnim i, sedim entacijsko-petrografskim i in kultu rn im i arg u m en ti dovolj podprto. Iz holocenskega horizonta VI izvira nekaj atip ičn ih , m o rd a m ezolitskih kam enih orodij. V rednost in pom em bnost paleolitske p o sta je Betalov spodm ol za vsa bodoča k v artaro lo šk a razisk o v an ja v P iv šk i k o tlini in n a vsem K rasu je neprecenljiva. Saj v sebuje zelo verjetno sk o raj celotno serijo sedim entov od m indel-riškega in terg laciala prek o riške in w ürm ske poledenitve vse do d anašnjega dne. V njegovih sedim entih se zrcalijo sedi in entaei jsk i pogoji in k lim atsk a k o leb an ja srednjega in m lajšega pleistocena. Iz favnističnih in rastlin sk ih ostankov p a spoznamo- v sakokratno favnistično in flo-ristično sliko pokrajine. S erija poselitev od starejšeg a paleolitika do m ezolitika izkazuje, da je b ila P iv šk a kotlina in ves slovenski K ras v ledeni dobi važno prehodno ozem lje m ed Podonavjem in A peninskim polotokom . T rdim o lahko, da je B etalov spodm ol k lju č k rešev an ju vseh paleo litsk ih krono­ loških problem ov v Slovenskem Prim orju. Vsa bodoča razisk o v an ja in od­ k ritja na tem ozom lju bodo le potrdilo ali dopolnilo izsledkov v Betalovem spodm olu. Istočasno z razisk o v an ji v B etalovem spodm olu je om eniti m an jša son­ d iran ja v P osto jn sk i1 8 (glej št. 13 n a prilogi) in O toški ja m i1 9 (glej št. 12 na prilogi). O be sta d a li zanesljive dokaze o n e k d a n ji prisotnosti ledenodobnih lovcev. T o d a tu ristič n a ureditev obeh jam , predvsem n jih o v ih vhodnih delov, k je r bi bilo p ričak o v ati največ, je že tako rekoč povsem uničila fertilne p lasti in onem ogočila n ad aljn je raziskovalne posege. V letih 1950, 1953 in 1954 je bila sistem atično razisk an a paleolitska postaja P a rsk a golobina2 0 p ri P iv k i (glej št. 20 na prilogi). N ajd b e te po­ staje oblikovno in številčno daleko zao stajajo za Betalovim spodm olom , p o trju jejo p a, d a je P ivško kotlino pogosto obiskoval nean d ertalec in po­ zneje še fosilni človek. Po zajetnosti in časovnem obsegu nekoliko bolj skrom ni norm alni p ro fil v m arsičem d o p o ln ju je in p o trju je s-tratigrafske in kronološke izsledke B etalovega spodm ola. 1 8 S. Brodar, 1951. Paleolitski sledovi v Postojnski jami. — Razprave IV. razr. SAZU I, p. 243—284, Ljubljana. 1 9 S. Brodar, 1951, Otoška jama, paleolitska postaja. — Razprave IV. razr. SAZU I, p. 203— 242, Ljubljana. 2 0 F. Osole, 1961. Parska golobina, paleolitska postaja v Pivški kotlini. — Raz­ prave IV. razr. SAZU VI, p. 457— 498, Ljubljana. P ospešena gradbena dejavnost na avtom obilski cesti L ju b ljan a—K oper je pripom ogla leta 1955 k o d k ritju jam skega paleolitskega najd išča p ri Č rnem K alu 2 1 blizu K opra, k i p red stav lja za sedaj m orju n ajbližjo tovrstno lokaliteto na Slovenskem (glej št. 21 na prilogi). P ri prid o b iv an ju gram oza v kam nolom u je bil ra z k rit del večjega, s sedim enti popolnom a zasutega jam skega sistema. Z aradi h itreg a napredovanja dela v kam nolom u je b ilo treb a raziskovanja dovršiti v k ra tk o odm erjenem času. Profil jam skih se­ dim entov, ki ga je razk ril odstrel v 25 m visoki čelni kam nolom ni steni, je segal okoli 10 m globoko. Y n jem so se jasno od ražale ilovnate in gruščnate plasti. \ zgornji polovici pro fila so vsebovale le skrom ne favnistične ostanke, v spodnjem delu p a so se močno pom nožili. Poleg cervidov, hovidov in d ru g ih vrst je bil tu n ajb o lj pogost jam ski m edved. Pom em bni so ostanki jam ske h ijene in k irch b eršk eg a nosoroga, ki so b ili odkriti v p lasti p rv eg a w ürm skega interstadiala. G lede na neposredno b ližin o m orja je tak a d a ta ­ cija m ogoča. Iz p lasti p rv e g a w ürm skega stu d iala izvira edini a rte fa k t tega n ajdišča. T ipična ročna konica sodi po obliki in obdelavi v polno razv iti m oustérien. S koraj štiri m etre globlje, v ilovnatem vložku m ed debelim i stalagm itnim i sk orjam i odkrito kurišče je bilo brez paleolitskih najdb. V erjetno zato, ker je bilo razk rito v zelo omejenem obsegu. B azo zajetn eg a črnokalskega p ro fila so tvorili, podobno kot v Betalovem sp o d ­ molu, debeli nanosi flišne ilovice. Pojav zn atnih flišn ih nap lav in na d n u skoraj vseh do sedaj razisk an ih jam skih paleolitskih postaj na K rasu k aže na splošno akum ulacijo to v rstn ih sedim entov v jam ah. T a je zehr verjetno povsod istodobna in jo je sta v iti v zgodnja obdobja pleistocena. Podobnost med najdiščem v Č rnem K alu in Betalovim spodm olom vidimo tu d i v č a ­ sovnem razp o n u med najgloblje ugotovljenim i p lastm i in najm lajšim i sedi­ m enti v jam i. V obeh p rim erih obsega ves čas od m indel-riškega in terg la- ciala do danes. Sledilo je o d k ritje d ru g e slovenske visokogorske aurignaške p o staje olševsikega tipa. M okriška ja m a 2 2 nad K am niško Bistrico, v nadm orski v i­ šini 1500 m. je bila znana že v p rv i polovici 19. sto letja kot bogato n ajd išče kosti jam skega m edveda (glej št. 5 na prilogi). Iz nje so dolga desetletja odnašali m edvedje kosti n ab iralci priro d n ih znam enitosti. P rv i sistem a­ tični izkopi so se začeli šele leta 1954 in nadaljevali z m anjšim i presledki do le ta 1960. Poleg bogatih stratig rafsk ih in paleontoloških podatkov je bil v jam i o d k rit številčno skrom en, vendar p a tipološko toliko bolj zanim iv koščeni k u ltu rn i inventar. Iz najnižjega k u ltu rn eg a horizonta izvira velika koščena konica z razcepljeno bazo, vodilni tip tip ičn eg a aurignaciena v Z a­ hodni E vropi. N ajdbe d rugih koščenih konic v v išjih horizontih so p o trd ile d ru g je ugotovljeno razvojno sm er. M okriško jam o in Potočko zijalko p r i­ sojata Srečko in M itja B ro d ar drugi polovici gottw eiškega in terstad iala, zelo zgodaj v prim erjavi z zahodom . U poštevajoč poleg drugih okolnosti tudi veliko nadm orsko višino obeli postaj in verjetnost, da se je aurignaški k u ltu rn i val širil v E vropo od vzhoda p ro ti zahodu, je ta časovna in ter­ p re ta c ija povsem osnovana. 2 1 S. Brodar. 1958, Črni Kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju. — Razprave IV. razr. SAZU IV. p. 269— 564, Ljubljana. 2 2 M. Brodar. 1959. Mokriška jama. nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji. — Razprave IV. razr. SAZU V. p. 417— 496'. Ljubljana. P ra v zad n ja leta se je od k riv an je p a leo litik a ponovno osredotočilo na K ras. Iz južnega obrobja P iv šk e kotline spoznam o v pičlih nek aj letih k a r štiri nove paleolitske postaje. Zelo spodbudni so rezu ltati poskusnih sond v Ž upanovem spodm olu2 3 p ri S ajevčah (glej št. 16 n a prilogi) in v Z ak a­ jenem spodm olu2 4 p ri P re stra n k u (glej št. 23 n a prilogi). Y dveh d ru g ih n ajd iščih , v Jam i v Loži2 5 p ri O rehku (glej št. 17 n a prilogi) in v O včji ja m i2 6 p ri P re stra n k u (glej št. 18 na prilogi), so teren sk a dela zaključena, d o k u m en tarn i in arheološki m aterial p a v obdelavi. Posebnost vseh teh p a leo litsk ih p o staj je ta, d a v n jih p rev lad u je izrazito m rzlodobna fav n a in se p rv ič številno p o jav i severni jelen. P recej b o g a ta in tipološko značiln a in d u strija p rip a d a končnem u g ravettienu. Podoba je, da je ta m lajše p a ­ leolitsk a k u ltu rn a sto p n ja v saj n a K rasu, podobno kot v Italiji, nadom eščala m an jk ajo či solutréen in m agdalénien. Y om enjenih jam ah in v Betalovem spodm olu smo p rv ič na K rasu naleteli n a k u ltu rn e p lasti, k aterih sp rem ­ ljev aln a favna odraža m aksim alno' zaostritev klim atsk ih razm er v času w ü rm sk e poledenitve. Po' n ajn ovejših ugotov itv ah ustreza lo m aksim alno p o slab šan je zadnjem u w ürm sk em u stadiali!, tj. W III v Soerglovem sm islu. Z a d n ja poledenitev se je to rej v biološkem sm islu popolno u v eljav ila tu d i n a K rasu šele v W III. T u d i paleolitski k u ltu rn i in v e n ta r iz Jam e v Loži in iz O v čje jam e povsem u streza ta k i časovni d ataciji. K ončno naj navedem o še osam ljeno najd b o m oustérienske ročne konice z B latnega v rh a (glej št. 7 n a prilogi) p ri Ju rk lo štru .2 7 N ajd b a je sicer osam ­ ljen a, to d a okolnosti, v k a te rih je bila o d k rita, b liž in a paleolitske po staje v N jiv icah p ri R adečah in pom em bna n ajd išča na h rv ašk i stran i n a re k u ­ jejo, d a bi bilo potrebno p o svetiti tem u p red elu slovenskega ozem lja v p a ­ leolitskem pogledu več pozornosti. V zgoščenem p reg led u paleo litik a na Slovenskem , p rik azan eg a v k ro ­ nološkem zap o red ju o d k ritij posam eznih postaj, je opuščena vsa p ro b le­ m a tik a časovne d atacije posam eznih k u ltu rn ih horizontov, p ra v tako- p a tu d i p ro b lem atik a o k u ltu rn i p rip a d n o sti poedinih in v en tarjev . P rvenstveno smo si p rizad ev ali p rik a z a ti Slovenijo kot pom em bno paleolitsko provinco, ki im a d okaj gosto m režo starokam enodobnih n ajd išč. Y višinski razp o red itv i obsega ta m reža visokoalpsko, p red alp sk o in k rašk o -p rim o rsk o regijo. Žal p a m oram o ugotoviti, d a nam ostan eta še dve pom em bni področji, glede p a leo litik a še popolnom a neraziskani, G orenjska in D olenjska. T u p rič a ­ ku jem o še m arsikaj novega in zanim ivega. Č asovni razpon, ki g a zavzem a doslej p o zn an i slovenski paleo litik , je p ro ti p ričak o v an ju širok. N a relativno m ajh n i pov ršin i Slovenije so < bile om ejene m ožnosti srečnih n a k lju č ij za fo rm iran je in ohranitev sedim entov ra z lič n ih pleistocenskih starosti, ki bi vsebovali tu d i favnistične in k u ltu rn e 2 3 S. Brodar, 1954, Paleolitsko izkopavanje v Županovem spodmolu. — Letopis SAZU, 5. knjiga, p. 221—220, Ljubljana. 2 4 F. Osole, 1963. Izkopavanje v paleolitski postaji Ovčja jama pri Prestranku leta 1961. — Geologija VIII. Ljubljana. 2 5 S. Brodar, 1958, Izkopavanje paleolitske postaje J ame v Lozi. — Letopis SAZU, 8. knjiga, p. 177—178, Ljubljana. 2 6 F. Osole, 1963, Mlajši paleolitik iz Ovčje jame. — Arheološki vestnik XIII/XIV, p. 129—157, Ljubljana. 2 7 M. Brodar, 1961, Slučajna paleolitska najdba. — Arheološki vestnik XI/XII, p. 46— 49, L jubljana. ostanke. Z aradi m alo obsežnega te rito rija b i bilo iluzorno p ričak o v ati po ­ polno serijo starokam enodobnili kultur. T oda že dosedanje raziskave so pokazale, da slovenska zem lja ni bila živ ljen jsk i prostor samo staropaleo- litskim lovcem, tem več je ostala bolj ali m an j neprekinjeno poseljena do danes. To dejstvo d a je lepe obete in spodbudne perspektive za bodoča raziskovanja. Žal p a ta veja znanosti p ri n as še ni deležna take pozornosti in podpore kot drugod po svetu. Letos potek a p etin trid eseto leto od o d k ritja prve slovenske paleolitske p o staje Potočke zijalk e in pred nekaj dnevi je slavil njen odkritelj in nestor slovenskega p aleolitika, akadem ik prof. Srečko Brodar, sedem desetletnico svojega plodnega življenja. Č utim prijetn o dolžnost, da se m u na tem m estu v im enu slovenskih in jugoslovanskih arheologov še e n k rat zahvalim za vse in m u želim še m nogo zdravih let in znanstvenih uspehov. ZUSAMMENFASSUNG Das Paläolithikum Sloweniens Die Erforschung der Altsteinzeit auf slowenischem ethnischem Gebiet können wir zeitlich in drei Zeitabschnitte teilen: den Zeitabschnitt vor dem Ersten Welt­ krieg, den zwischen beiden Weltkriegen und schliesslich die Zeit nach dem J. 1945. Für den ersten Zeitabschnitt, der ziemlich früh begann, schon am Ende des 19. Jahrhunderts, ist charakteristisch, dass er sich auf unser Küstenland be­ schränkte. Der Ausgangspunkt für die Forschungen war Triest, durchgeführt wurden sie aber vor allem vom Naturwissenschaftler K. Moser.1 Seine nicht fach- massigen Grabungen in zahlreichen Höhlen des küstenländischen Karstes haben trotz seiner grossen Bemühungen in der damaligen wissenschaftlichen Welt nicht den erwünschten Widerhall gefunden. So wurde schon damals die Vlaška jama nicht als paläolithische Station anerkannt, obwohl Moser ihr Alter durch Stein­ artefakte und sogar durch paläolithische Zeichnungen, die sich später als Fälschun­ gen erwiesen, zu beweisen suchte. Moser grub als erster auch in der Höhle Pod kalom (15)* bei Nabrežina.2 Ausser Helen anderen grub hier auch C. Marchesetti,3 der in den Sedimenten ausser einer reichen pleistozänen Fauna auch altsteinzeit- liclie Geräte aus Quarziten entdeckte. Nach dem Zerfall der Österreichisch-Unga­ rischen Monarchie und der Gründung Jugoslawiens fiel das Slowenische Küsten­ land an Italien. In der Höhle Pod kalom setzte R. Battaglia4 in den Jahren 1926 bis 1928 die begonnene Arbeit fort. Seine Forschungsarbeit unterschied sich in fachlicher Hinsicht wesentlich von der seiner Vorläufer. Seine Darstellung der Höhlenstratigraphie stand auf wissenschaftlicher Höhe. Die entdeckte Steinindu- dustrie teilte er dem sog. »alpinen Moustérien« zu, dessen Träger sich nach seiner Ansicht vor der damals eintretenden Würm-Vereisung aus den Hochalpen in die niedrigeren Gebiete zurückzogen.5 Aus dieser Periode ist erwähnenswert die Be­ tätigung von F. Anelli,6 der im Jahre 1932 einige Versuchssonden im Betalov spodmol ausgrub (11). Die ausgegrabenen Steinartefakte ordnete er ins Neolithikum ein. Die Ausgrabungen im Betalov spodmol setzte er zwar bis zum zweiten Welt- * Die Nummern in Klammern entsprechen den Nummern auf der Karte (Beilage 1). P R IL O G A — B EILA G E PALEOLITSKA NAJDIŠČA NA SLOVENSKEM - PALÄOLITHISCHE FUNDSTELLEN SLOWENIENS L Jama pod Herkovimi pečmi pri Radljah 2. Potočka zijalka na Olševi 3. Mornova zijalka pri Šoštanju 4. Špeliovka pri Zgornjem Doliču 5. Mokriška jama nad Kamniško Bistrico 6. Nevlje pri Kamniku 7. Blatni vrli pri Jurkloštru 8. Njivice pri Radečah 9. Vrhnika 10. Dobravlje pri Dutovljah tl. Betalov spodmol pri Postojni 12. Otoška jama pri Postojni 13. Postojnska jama 14. Kostanjevica ob Krki 13. Pod kalom pri Nabrežini 16. Županov spodmol pri Sajevčah 17. Jama v Lozi pri Orehku 18. Ovčja jama pri Prestranku 19. Roška špilja v Škocijanskih jamah pri Divači 20. Parska golobina pri Pivki 21. Črni Kal nad Koprom 22. Loka pri Podpeči 23. Zakajeni spodmol pri Prestranku krieg fort, leider veröffentlichte er aber seine Feststellungen nie. Aus der Zeit der Okkupation stammt auch der vereinzelte Fund des Moustérien-Artefakts aus Do­ bravlje bei Dutovlje (10), den Battaglia7 erwähnt. Innerhalb der Grenzen des Vor-April- Jugoslawien hat auf slowenischem Gebiet Professor S. Brodar8 im J ahre 1928 die erste paläolithische Station entdeckt, die heute weltbekannte Potočka zijalka auf Olševa (2) in den Karawanken, in 1700 m Seehöhe. Dieses Jahr wird mit Recht als das Geburtsjahr des slowenischen Paläo- lithikums angesehen. Mit der Entdeckung der Aurignacien-Steinindustrie und dem Fund von einer grossen Anzahl von Knochenspitzen des Lautscher-Typus in solcher Seehöhe wurde eine ganze Reihe von Fragen ausgelöst, die dringend eine wesen­ tliche Änderung der Ansichten und Blickpunkte sowohl hinsichtlich der Gliedurung der Würm-Vereisung als der Erscheinung des fossilen Menschen in Europa erfor­ derten. Am meisten abweichend zeigen sich die Gegensätze zwischen den hoch­ alpinen Schweizer Stationen und der Potočka zijalka. Aus den erstgenannten war die Kultur des Neandertalers bekannt, der auf seinen Jagdzügen nur im optimalen Klima-Zeitabschnitt des letzten Riss-Würm-Interglazials so hoch in die Alpen Vor­ dringen konnte. Ähnliche klimatische Verhältnisse mussten zur Zeit der Besuche des fossilen Menschen in der Potočka zijalka herrschen, denn im Stadialklima ist das Leben in einer Höhe von solcher Seehöhe kaum vorstellbar. Gleichzeitigkeit der hochalpinen Schweizer Stationen mit der Potočka zijalka kommt jedoch nur in Betracht, wenn wir die Industrie jener ins Aurignacien einordnen, was wegen Mangels an typischen Geräten unmöglich ist. Daraus folgt, dass der fossile Mensch auf Olševa und ihrer Umgebung den Höhlenbären im Würm jagte, und zwar im ersten wärmeren Zeitabschnitt, dem sog. Göttweig-Interstadial, das klimatisch einen stark interglazialen Charakter haben musste. Damit ist aber bewiesen, dass Homo fossilis, der Träger jungpaläolithischer Kulturen, schon recht früh bei uns erschienen ist, besonders noch mit Hinsicht auf das Knocheninventar der Potočka zijalka. das eine schon beachtlich hohe Entwicklungsstufe aufweist. Olševa hat wesentlich zur Vollgliederung des Pleistozäns beigetragen, besonders der letzten Vereisung. Dem Wiener Forscher J. Bayer war die Entdeckung der Potočka zijalka eine willkommene Bestätigung seiner Biglazial-Theorie. Zeitlich ordnete er sie in die sog. Aurignac-Schwankung ein, die seinen Moustérien-Vorstoss von jenem des Solutréen schied. Er hielt den Fund für so bedeutsam und das entdeckte Inventar für so eigenartig, dass er im Rahmen des Schmalklingen-Kulturkreises eine neue Fazies aufstellte. Er benannte sie Olschewien.9 Der epochalen Entdeckung in den Karawanken folgten neue im Voralpenraum. Im Frühjahr 1934 öffneten Arbeiter während einer Strassen Verlegung in Njivice bei Radeče (8) den gänzlich zugeschütteten Eingang in eine kleinere Höhle. In ihren Sedimenten entdeckte Prof. Brodar1 0 Skelettreste von Höhlenbären und unter ihnen einige paläolithische Artefakte aus Quarzit. Er ordnete sie dem Spât-Moustérien zu, zeitlich dem Würm I. Im Jahre 1936 grub er planmässig die Mornova zijalka1 1 bei Šoštanj aus (3). Die hier entdeckten Artefakte, grösstenteils auch aus Quarzit, gehören zur selben Kulturgruppe wie die Funde aus Njivice. Dem End-Moustérien gehören auch die Steingeräte aus dem unteren Horizont in der Spehovka1 2 bei Zgornji Dolič (4), dem Aurignacien und Gravettien aber die Funde aus den höheren Kulturhorizonten (1937). Ausserdem wurden in der Sinterkruste auch zwei Frag­ mente von einreihigen Knochenharpunen entdeckt, die ersten Spuren des Meso­ lithikums auf slowenischem Boden. Die Anwesenheit des eiszeitlichen Jägers wurde auch in der Jama pod Herkovimi pečmi1 3 über Radlje festgestellt (1). Die Stein- industrie aus grobkörnigem weissem Quarz erinnert morphologisch stark an die Steingeräte aus der österreichischen Station Drachenhöhle bei Mixnitz. Festgestellt wurden auch drei Fundstätten im Freien. In der Ziegelbrennerei bei Vrhnika1 4 wurde schon vor dem Ersten Weltkrieg ein Rentiergeweih mit künstlichen Ein­ schnitten gefunden (9). Nach den neusten Feststellungen siedelte sich das Rentier in unserem Gebiet erst nach dem Göttweig-Interstadial an. Den leider verlorenen Fund aus Vrhnika wie auch die kleine Quarzklinge, die F. Kos beim Mammut­ skelett in Nevlje1 5 bei Kamnik (6) entdeckte, können wir ohne Vorbehalte dem Gravettien zuordnen, der einzigen bei uns festgestellten und ziemlich stark ver­ tretenen jungpaläolithischen Kultur im späten Würm. Einer Freiland-Station ge­ hört auch Brodars Entdeckung einer geringen Zahl von Quarzgeräten zusammen mit den Knochenresten eines pleistozänen Probosciden bei Kostanjevica (14) an der Krka.1 6 Einen starken Aufschwung erlebten die paläolithischen Forschungen nach dem Zweiten Weltkrieg. Trotz beträchtlicher Nachkriegsschwierigkeiien begannen die Terrainarbeiten schon im Jahre 1947. Alle Aufmerksamkeit galt dem Karst, be­ sonders dem stark verkarsteten Saum des Pivka-Talbeekens. Im Betalov spodmol,1 7 unweit von Postojna, wo in breschränktem Umfang schon F. Anelli seinen Spaten angesetzt hatte, brachten die planmässigen Ausgrabungen über 10 m dicke pleisto- zäne Sedimente mit reichen Faunen- und Kulturüberresten ans Tageslicht. Den Komplex der Höhlensedimente teilte Prof. Brodar in sechs Horizonte auf. Der tiefste, der steril war, war aus allochthonen Flysch-Verwitterungsprodukten zusam­ mengesetzt. Nach einer mittelbaren Zeitbestimmung gehört er noch am wahrschein­ lichsten dem M i n del - Ri ss -1 nt ergi a zia! an. Der mit Lehm vermischte autochthone scharfkantige Schutt des zweiten Horizonts enthielt in der unteren Hälfte eine kleinere Anzahl von Steinartefakten und einige Faunenüberreste, unter denen be­ sondere Aufmerksamkeit eine Bärenmandibula erregte, die höchstwahrscheinlich zur Gattung Ursus deningeri gehört. Die Steinindustrie dieses Horizonts, auch Kultur A genannt, teilte Prof. Brodar zeitlich der vorletzten, d. h. Riss-Vereisung zu und klassifizierte sie typologisch als Prâmoustérien (Tayacien). Zum Riss-Würm- Interglazial gehört der dritte Horizont, rote Lehme, die teilweise mit Schutt vermischt sind. Hier sfossen wir auf den charakteristischen Vertreter der warm­ zeitlichen Fauna, das Kirchberg-Nashorn. Auch die Pfanzenüberreste bestätigen den interglazialen Charakter dieses Horizonts. Die zum Levallois-Moustérien ge­ hörende B-Kultur setzen ausser verschiedenen Schabern, Handspitzen und anderen Geräten vor allem Klingen zusammen, was diesem Inventar den Charakter einer alten Klingen-Kultur verleit. Diesem Horizont entstammt auch eine vollendet aus­ gearbeitete, bis 12 cm lange verlängerte Handspitze mit fast total retuschierten Seitenkanten. Während das Steingerät der B-Kultur grösstenteils aus kompakten verschiedenfarbigen Silexen verfertigt ist, besteht das Steininventar der folgenden jüngeren Kulturschicht C, die zum vierten Horizont gehört, fast ausschliesslich aus grünlichen Tuffen, Quarziten, Porphyren usw. Trotz des schlechter bearbeitbaren Materials enthält aber die C-Kultur eine Menge von guten Schabern, Handspitzen und andere Moustérien-Gerâte. Im vierten, schon zur Würm-Vereisung gehörenden Horizont, kommen noch wenigstens zwei spätere Besiedlungen D und E vor. Ty­ pologisch und petrographisch unterscheiden sie sich von der C-Kultur. doch trotz des Vorkommens einiger jungpaläolithischen Elemente teilte sie Prof. Brodar dem End-Moustérien zu. Im folgenden höheren fünften Horizont deuten die Faunen­ überreste auf eine Klimaverschlechterung. Hier wurde eine Menge von Abschlägen entdeckt, dagegen recht wenige Artefakte, die Kultur F, die dem Spät-Aurignacien zuzuordnen ist. Die maximale Verschärfung der klimatischen Verhältnisse kommt voll zum Ausdruck im Va Horizont, wo schon die ersten arktischen Faunenver­ treter auftauchen, der Polarfuchs und das Rentier. Weil dem Kulturinventar gänzlich an Knochenartefakten fehlt, die für das Magdalénien sprächen, zählen wir die Steinartefakte aus diesem Stratum allgemein zu den Spätphasen des jün­ geren Paläolithikums. Diese Besiedlung des Betalov spodmol fällt zeitlich schon mit W ill zusammen, was durch die sedimentär-petrographischen, Faunen- und Kulturargumente genügend bekräftigt wird. Aus dem holozänen Horizont VI stam­ men einige atypische, vielleicht mesolithische Steingeräte. Als gleichzeitig mit den Forschungen im Betalov spodmol sind kleinere Sondi- riingen in den Höhlen Postojnska1 8 (13) und Otoška jama1 9 (12) zu erwähnen. Beide erbrachten zuverlässliche Beweise für die ehemalige Anwesenheit von eiszeitlichen Jägern. In den Jahren 1950, 1953 und 1954 wurde systematisch die Höhle Parska go- lobina2 0 bei Pivka (20) erforscht. Die Funde dieser Station bleiben ihrer Form und Zahl nach weit hinter dem Betalov spodmol zurück, bestätigen jedoch, dass der Neandertaler und später auch der fossile Mensch häufig das Pivka-Talbecken be­ suchten. Das Normalprofil ergänzt und bestätigt in mancherlei Hinsicht die stra­ tigraphischen und chronologischen Ergebnisse des Betalov spodmol. Die beschleunigte Bautätigkeit auf der Autostrasse Ljubljana—Köper förderte im Jahre 1955 die Entdeckung des paläolithischen Höhlenfundortes bei Črni Kal2 1 in der Nähe von Koper (21), der einstweilen die dem Meer nächstgelegene altstein­ zeitliche Lokalität in Slowenien darstellt. Im dortigen Steinbruch wurde ein Teil eines grösseren, mit Sedimenten gänzlich zugeschütteten Höhlensystems aufgedeckt. Das Profil der Höhlensedimente, das eine Sprengung in der 25 m hohen Stirnwand des Steinbruchs auf deckte, reichte etwa 10 m tief. Darin zeichneten sich Lehm- und Schuttschichten klar ab. In der oberen Hälfte des Profils enthielten sie nur spär­ liche Faunenüberreste. Im unteren Teil aber nahmen sie an Zahl stark zu. Neben den Cerviden, Boviden und anderen Gattungen war hier am zahlreichsten der Höhlenbär. Bedeutsam sind die Überreste der Höhlenhyäne und des Kirchberg- Nashoms, die in der Schicht des ersten Würm-Interstadials entdeckt wurden. Wegen der unmittelbaren Nähe des Meeres ist eine solche Datierung mögbcli. Aus der Schicht des ersten Würm-Stadials stammt das einzige Artefakt dieses Fund­ ortes. Die typische Handspitze gehört ihrer Form und Ausarbeitung nacli ins vollentwickelte Moustérien. Die fast vier Meter tiefer, in einer Lehmeinlage zwi­ schen dicken Stalagmitkrusten, entdeckte Feuerstätte enthielt keine Geräte, wahr­ scheinlich deshalb, weil sie in sehr beschränktem Ausmass aufgedeckt wurde. Das Liegende des umfangreichen Profils in Črni Kal bildeten, ähnlich wie im Betalov spodmol, mächtige Anschwemmungen von Flysch-Lehm. Es folgte die Entdeckung der zweiten slowenischen hochalpinen Aurignacien- Station des Olševa-Tvpus. Die Mokriška jama2 2 über Kamniška Bistrica (5), in 1500 m Seehöhe, war schon in der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts als Fundort von Höhlenbärenknochen bekannt. Die ersten systematischen Ausgrabungen be­ gannen erst im Jahre 1954 und wurden mit kleineren Intervallen bis zum Jahr 1960 fortgesetzt. Neben reichen paläontologischen Funden (vorherrschend ist der Höh­ lenbär) wurden in der Höhle Zwar zahlenmässig spärliche, deshalb aber typologisch desto interessantere Knochenspitzen entdeckt. Dem tiefsten Kulturhorizont ent­ stammt eine grosse, flache Knochenspitze mit gespaltener Basis, das führende Gerät des typischen Aurignacien in Westeuropa. Die Knochenspitzen aus den höheren Horizonten bestätigen die anderswo festgestellte Entwicklungsrichtung. Die Mokriška jama und die Potočka zijalka ordnen S. und M. Brodar in die zweite Hälfte des Göttweig-Interstadials ein, also sehr früh im Vergleich mit dem Westen. Wenn man neben anderen Umständen auch die grosse Seehöhe beider Stationen und die Wahrscheinlichkeit berücksichtigt, dass sich die Aurignacien-Kulturwelle nach Europa von Osten nach Westen ausbreitete, dann ist diese zeitliche Inter­ pretation durchaus begründet. In den letzten Jahren wurden die Forschungen im Karstgebiet fortgesetzt. Im südlichen Randgebiet des Pivka-Talbeckens lernen wir in der kurzen Zeitspanne von ein paar Jahren gleich vier neue paläolithische Stationen kennen. Sehr ermutigend sind die Ergebnisse der Versuchssonden im Županov spodmol2 3 bei Sajevče (16) und im Zakajeni spodmol2 4 bei Prestranek (25). An zwei anderen Fundorten, in der Höhle Jama v Lozi2 5 bei Orehek (1?) und in der Höhle Ovčja jama2 6 bei Prestra­ nek (18), sind die Ausgrabungen abgeschlossen, das dokumentarische und archäo­ logische Material aber in Bearbeitung. Die Eigentümlichkeit all dieser paläoli- tliischen Stationen ist es, dass in ihnen die ausgesprochen kaltzeitliche Fauna vor­ herrscht und das Rentier zum erstenmal zahlreich erscheint. Die ziemlich reiche und typologisch charakteristische Industrie gehört zum End-Gravettien. Es hat den Anschein, dass diese jüngere paläolithische Kulturstufe wenigstens im Karst, ähnlich wie in Italien, das fehlende Solutréen und Magdalénien ersetzte. In den erwähnten Höhlen und im Betalov spodmol kommen im Karst zum erstenmal Kulturschickten vor, deren Begleitfauna die maximale Verschärfung der klima­ tischen Verhältnisse zur Zeit der Würm-Vereisung verrät. Diese entspricht dem letzten Würm-Stadial, d. h. W III in Soergels Sinn. Also hat sich die letzte Ver­ eisung im biologischen Sinn auch im Karst während des W III vollständig durch­ gesetzt. Schliesslich sei noch der vereinzelte Fund der Moustérien-Handspitze vom Blatni vrh2 7 bei Jurklošter (7) erwähnt. Dieser Fund ist zwar vereinzelt, aber die Umstände, unter denen er gemacht wurde, die Nähe der paläolithischen Station in Njivice bei Radeče und die wichtigen Fundorte im kroatischen Bereich lassen es als dringend geboten erscheinen, diesem Teil des slowenischen Gebiets in paläo- lithischer Hinsicht mehr Aufmerksamkeit zu widmen.