Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru. Peti del Kamniške ali Savinjske Alpe. Priloge: 43 krajinskih podob, 1 geološki krajinski načrt, 2 geološka zemljevidna načrta, 9 geoloških prorezov, 1 ledenodobni, 1 barveni geološki in 1 rastjepisni zemljevid. Ljubljana 1907 in 1908. Izdala „Matica Slovenska". Natisnila ..Goriška tiskarna" A. Gabršček. kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Poljuden geološki in krajinski opis. „Saxa loquuntur". Spisal Ferdinand Seidl, profesor državne realke v Gorici, dopisujoči član jugoslovansKe akademije znanostij in umetnostij v Zagrebu. Priloge: 43 krajinskih podob, 1 geološki krajinski načrt, 2 geološka zemljevidna načrta, 9 geoloških prorezov, 1 ledenodobni, 1 barveni geološki in 1 rastjepisni zemljevid. Ljubljana 1907 in 1908. Izdala „Matica Slovenska". Natisnila ..Goriška tiskarna" A. Gabršček. Uvod in predgovor. Pričujoča razprava ima namen, seznaniti prijatelje Savinjskih ali Kamniških Alp z njih notranjo zgradbo in obenem razložiti njih vnanje lice; potem bo turistu možno, umevati oblike in izmere gorskih vrhov, obronkov in dolin ter v njih spoznati delovanje prirodnih zakonov in si odgovarjati na vprašanja: katere sile so do- ločile smer dolinam, strmec njih pobočjem, obliko in visokost in razvrstitev veličastnim vrhovom in rogljatim grebenom vse obsežne alpske skupine? Ne da bi hotel odvrniti obiskovalca planin od običaj- nega užitka na solnčnih, svobodnih višavah — ne, povekšati in uglobiti mu hočem užitek s tem, da se ne bo naslajal samo na obsežnem razgledu, na mnogoterosti, veličastnosti in smelosti v oblikah in merah vrhov in dolin, na ogromnosti gorskih mas, na raznoličnosti v rastlinski odeji, na razdelitvi' vodotokov ter na človeških naselbinah, prijazno ga pozdrav- ljajočih — nego da bo znal vso krasno in mnogoliko po- dobo, ki se mu prostira pred očmi, uspešno motriti tudi z umom. Ako zreta lajik in veščak na isti umetniški izdelek, tedaj ima veščak večji užitek nego lajik. Prav tako se raz- odeva tudi lepota prirode globlje in veljavnejše onemu, ki jo motri z umevanjem. Oni, ki zna vsako črto v gorskem reljefu skrbno zasledovati s čustvom in hkratu z umom, i združuje v sebi veselje nad lepim in veličastnim prizorom z zadovoljivo zavestjo, da razume občudovani predmet, vedoč, kako so prirodne sile vzgradile gorsko gmoto (maso) ter iz nje izklesale sedanjo ubrano sliko vrhov in dolin. Smisel za lepoto in veličastvo prirode se je probudil še le v najnovejši dobi. Staroklasiški pisatelji niso znali opisovati prirode z onim navdušenjem, ki znači njene novo- dobne občudovatelje. Velikanski razvoj prirodoznanstva zlasti v prejšnjem stoletju pa je približal človeka prirodi in mu razkril njeno prej neznano lepoto in veličastvo. Orjaško napredovanje geologije in geografije v zadnjih desetletjih je omogočilo še en korak dalje. Od površnega gledanja sili človeški duh do umevanja. Ne le z očesom hočemo motriti neskončno mnogovrstne oblike zemeljskega površja, nego tudi z umom. Dandanes je to — seveda le do neke meje — možno, ko je v prirodopisju prodrl nazor, da so neminljivi prirodni zakoni od nekdaj delovali na zemlji, kakor delujejo in jo preobrazujejo še dandanes, in da je možno spoznati zgo- dovino izprememb od davne preteklosti vzdržema do da- našnjih dnij. Sledovi teh izprememb so namreč ohranjeni. Sleherni kamen, vsaka gora in dolina pripoveduje del svoje zgodo- vine, in ako se naučimo to zgodovino citati v prirodi sami, odpremo si nov, trajen vir užitka in veselja. S temi uvodnimi besedami je označen smoter naše razprave, pa tudi pot, ki vodi do njega. Pridobiti si hočemo: I. Zemljepisni pregled opisanega ozemlja s priporn- njami o njegovih mejah in o njegovem sorodstvu z osrednjo skupino Julijskih Alp; potem nam bo naloga, odgovarjati na ta-!e vprašanja: II. Kakšno je gradivo Kamniških (Savinjskih) Alp? III. Kako je nastale to gradivo? IV. Ali se nahaja gradivo Kamniških Alp v prvotnem položaju, ali je premeščeno? Kako se je dvignilo gorovje? V. Iz katerih dob zemeljske zgodovine je gradivo Kam- niških (Savinjskih) Alp? V katerih dobah so se pojavile — 3 — gorotvorne sile? Katere sile so konečno izobrazile gore in doline ter jim dale današnje lice?*) Poglavitna znanost, ki nam pomore do rešitve teh velezanimivih vprašanj, je geologija. Njen namen je, spoznati prvi postanek naše zemeljske oble in zasledovati njen razvoj do današnjih dnij. V smelem poletu ženijalne misli sta nam pokazala Kant (I. 1755.) in Laplace (1. 1796.), kako si moremo predočevati rojstvo naše zemeljske oble, Lyell pa je (1.1830.) v svoji epohalni knjigi: »Principles of Geology« zasnoval nauk, da so ves nadaljnji razvoj zemlje izvedle iste neminljive prirodne sile, ki še sedaj delujejo na njej in jo preobra- zujejo. Ta preprosta misel tvori temelj moderni geologiji. Na njej sloni ves napredek te znanosti. Edvard Suess je (I. 1875.) spoznal prirodno silo, ki je od nekdaj gradila slemenska gorovja in ustvarjala globine morij. Našel je vo- dilno misel, ki je na mah razkrila neizmerno vrsto davnih dogodkov iz zemeljske zgodovine. Sedaj nam je že možno, da v duhu zremo v lice dogodkom, ki so polagoma ustvarili Evropo, in njeno središče okrasili z veličastnimi Alpami. Po znanstvenih središčih hodijo strokovni geologi pot, ki jo je bil nakrčil njih voditelj, vse kulturne države pa so si zasnovale posebne znanstvene zavode, da proučujejo geo- loško zgradbo in geološko zgodovino domovinskih tal, ker ima tako znanje teorijsko in praktiško važnost. Državni geološki zavod na Dunaju se je odločil, da prouči na podlagi novih znanstvenih spoznanj geološko zgodovino in zgradbo vseh avstrijskih dežel. Tako težavno, orjaško delo je možno zvršiti le iz enega središča, in sicer takega, ki razpolaga ne le s potrebnimi, sporazumno delujočimi strokovnimi močmi, nego tudi z obilnimi znan- stvenimi sredstvi in se obenem more opirati na sodelovanje velikega državnega geografskega zavoda. *) V razgovor torej pridejo nastopna poglavja geografije in pa geologije ter njenih pomožnih znanstev: 1. fiziška geografija. 2. petrografija, 3. petrogenija, 4. tektonika in orogenija. 5. stratigraflja. nadaljevanje orogenije in morfogenija. 1* — 4 — Eden prvih strokovnjakov našega državnega geološkega zavoda na Dunaju, Fr. Teller, je sprejel nalogo, da je proučil geološko zgradbo naših Savinjskih Alp, opiraje se na svoje globoko strokovno znanje, na sredstva geološkega zavoda in na preiskave geologov, ki so pred njim že ob- iskali to ozemlje. Po večletnem proučavanju je F r. Teller izdal med objavami imenovanega zavoda geološki zemljevid Savinjskih Alp in njih bližnje soseščine in pa v mali knjižici potrebna pojasnila, namenjena strokovnjakom.*) Pred Tellerjem so proučevali naše ozemlje in priredili geološki zemljevid v merilu 1 : 144.000 na inicijativo drž. geološkega zavoda Lipold in Peters v letih 1854—56 in pa Rolle v letih 1855—56 na inicijativo geognostno- montanistovskega društva za Štajersko. To društvo je kasneje dalo prirediti geološki zemljevid vse štajerske dežele. Sestavil ga je Stur 1. 1865. ter mu dodal pojasnila v posebni knjigi. **) Tellerjevi predniki so vršili težavno delo, ker so orali ledino. Izmed njih omenimo pred vsemi Marka Vincencija L i po Ida, ker je bil iz Mozirja doma, in je menda doslej edini geolog slovenskega pokolenja, ki si je bil pridobil med strokovnjaki visoko spoštovano ime. Tellerjevo delo — geološki zemljevid in pa pojasnila k zemljevidu — je izborno strokovnjaško delo, je in ostane *) Popolni naslov Tellerjevemu delu se glasi: A) Geologische Karte der ostliclien Auslaufer der Karnisclien und Julischen Alpen (Ostkara- wanken und Steiner Alpen). Aufgenommen im Auftrage der k. k. Geolo- gisclien Reiclisanstalt in den Jahren 1885—91 voii Friedrich Teller. Topograpliische Grundlage : Spezialkarte der osterr.-ungar. Monarchie 1 : 75000. Blatt Eisenkappel-Kanker, (Zone 120. Gol. XI). Blatt Prassberg a. d. Sami. (20, XII). Blatt Volkermarkt (19, XI) (le južni oddelek) in pa Blatt Unt Kamniške Alpe« sta uvedla v znanstveno slovstvo Hacquet*) in Wulfen**) leta 1778. Služi torej že skoro 130 let in je eden najstarejših skupinskih nazivov v Alpah sploh. Leta 1875. je za turistiko v Kamniških Alpah velezaslužni vseučiliški profesor J. Friscliauf uvedel za to visokogorsko skupino priimek »Sanntaler Alpen«, to je »Savinjske Alpe«. To nazivanje je sicer zadelo na odpor, vendar se je precej razširilo v nemški turistovski literaturi; še bolj pa menda v slovenski in je od tod prišlo v češko. Tudi med narodom, zlasti na Spodnjem Štajerskem se je priljubilo to ime. Morda celo kedaj izpodrine zgodovinsko upravičeni priimek znanstvenega slovstva. Pričujoča študija je namenjena širšim slojem razumnikov. Zatorej je primerno, da ji služita oboja priimka v enaki veljavi.***) *) Hacouet piše v svoji znameniti knjigi Orvctographia Carniolica. 1778. na strani 33. prvega dela: „Sobald man den kleinen Kankerfluss iibersetzt hat, so fangen die hohen Alpen \vieder an. ivelche mehr als iiber die Halfte kalil sind ; man heisst sie Grintauzi. Kozhna. Brana nnd auch Ojstrica, oder am gemeinsten : Ta Kamelshka Planina, auf Deutsch die Steiner Alpen. weil nicht \veit davon eine Stadt liegt. welche Stein. oder in unseror Spraohe Kamnjek oder Kamelk heisst." Nadalje poroCa: Valvasor sagt. er habe die Steiner Alpen gemessen nnd sie 10274 Scliuh hooh gefunden." **) Wulfen rabi v svoji knjigi: Plantae rariores Carinthiae 1. 1778. ponovno izraze: „prope Lithopolin alpibus (Steineralpen)". „in alpibus Lithopolitanis Carnioliae", „summis in alpibus Lithopolitanis"' itd. ***) Ob tej priliki bodi dovoljeno, da opravičimo tuji izraz „Alpe'' ; ki ga rabimo v tej razpravi namestu običajnega slovenskega „Planine"'. Ni nam povolji, ako ista beseda znaSi dva razliCna pojma. Dejanski rabijo naši razumniki v pismu in govoru naziv „planina". ko govorijo o našem visokem gorovju, pa tudi ko govorijo o gorskem pašniku. Zdi se nam primerno, da se oba pojma loCita. Mednarodni izraz ,,Alpe" naj bi se sprejel, da nazivljemo ž njim naše visoko gorovje; naziv „planina" pa naj služi lo v smislu, v katerem ga pozna preprosti narod. namreC v gospodarskem, n. pr. Jenkova planina. Muri jeva planina, to je: Jenkov oziroma Murijev gorski pašnik. Tako pišejo tudi Oehi. SliCno so Nemci po dogovoru ustanovili za slovstveno rabo razliko med Alpe = Hoch- gebirge in Alme = Berg\veide. dasi je drugi izraz sam na sebi le dia- lektovska varijanta prvega. Napredek v naziranju. umovanju in Čustvo- vanju ustanavlja v vseh narodih in jezikih podrobnejše pojme, in treba jim je poiskati primernih besed. — 14 — Bohm smatra za mejo Kamniškim Alpam tole črto: Begunje v Savski dolini, potok Praprotnik, Beli potok, Za- vršnik, gorenja Tržiška Bistrica, sedlo Fevča, gorenji tok Kokre, Spodnje in Gornje Jezersko, Jezerski vrh (1216 m), preko Bele na Pavličevo sedlo (1339 m), Solčava, sedlo Bistra, gorenji tok potoka Bistra, Črni potok ob vzhodnem vznožju Raduhe, Luče, nadalje Savinja do Braslovč, Vransko, Motnik, Nevljica, Kamnik, Predvor, Duplje, Begunje. Na zapadu, jugu in v večjem delu tudi na vzhodu omejujejo Kamniško visokogorsko skupino očitne globinske črte, ondi imamo povoljno »prirodno mejo«. Na severu pa priroda ni ločila z enotno zarezo naših Alp od sosednih Karavank. Zatorej tu ne more ne geograf, ne geolog, ne turist iztakniti zadovoljive prirodne meje. Treba se je zado- voljiti s kolikor toliko umetno mejno črto. Določi jo ali dogovor krogov, ki se zato zanimajo, ali pa veljavni izrek uglednega strokovnjaka, ki ume zadeti kolikor moč pravično srednjo pot med orografskimi in geološkimi zahtevami. Bohm n. pr. sam prizna, da spada Stegovnik prav za prav že h Karavankam, a na ljubo enakomernosti mejne črte pri- ga je klopil Kamniški skupini. — Dočim se je Bohm od- ločil tako, da mu je globinska zareza potoka, ki teče skozi Begunje nad Radovljico, na skrajnem zapadnem koncu meja Savinjskih Alp, dovoljamo si na tem mestu opozoriti, da bi se smela meja preložiti še bolj proti zapadu. Oroplastika in geološko stališče namreč zahtevata soglasno, da naj se pri- števa k tej skupini še rogljati gorski greben Rodinskih in Brezniških Pečij tja do Žirovnice in Most. (Najvišjo točko ima v Plečah 1133 m). Ta greben je premočrtni podaljšek Križke gore in Dobrče, in ž njim še le stopi Kamniški ali Savinjski oddelek Julijskih Alp v kolikor moč dejansko do- tiko s svojim deblom, z osrednjo Triglavsko (Rabeljsko) skupino. Toda imenovani gorski greben je na vzhodni strani povsem zrasel s široko gorsko gmoto (maso) ob- lastne Begunjšice (2063 m). Geograf, ki ne more pogrešati globinskih črt, ko omejuje gorovja, sme zatorej ta greben prepustiti Karavankam. — v, — Taki in enaki oziri ne bodo utesnjevali pričujoče študije. V njen okvir sprejmemo ne le ozemlje, ki ga objemljejo od zemljepisja določene meje, nego pritegnemo še od okolice toliko, kolikor treba, da se krajinska slika zaokroži in popolni, in da se pravi visokogorski svet Savinjskih Alp s svojimi posebnostimi nasproti okolici tem izrazitejše označi. Tako obenem ustrežemo onim, ki določajo meje Savinjskim Alpam po drugih, svojih nazorih. Gorski oddelki Savi nj ski h Alp.*) Od prirode bogato opremljene Savinjske Alpe tvorijo ne le jeden gorski sklop, nego dajo se ločiti v njih nastopni skupki: 1. Kranjski Storžič (2132 m) z Dobrčo (1636 mj in s Pleči (1133 m) nad Begunjami, 2. osrednji skupek z Grintavcem (2558 m) in Ojstrico (2349 m), 3. Raduha (2062 m), 4. Rogatec (1557 m) s Kranjskim Rebrom (1435 m), 5. Menina (1508 m) z Dobrovljem. Poglavitni greben celokupne gorske skupine sega od Most pri Žirovnici preko Kranjskega Storžiča, Grintavca in Ojstrice do Velikega Vrha (2111 m) ob vzhodni strani Ojstričini. Pri tem se dvigne od višine Pleč (1133 m) nad Begunjami do najvišjega vrha Grintavca (2558 m) in zadnji- krat preseže visočino 2000 m v imenovanem Velikem Vrhu. Le štiri kilometre proti vzhodu od Velikega Vrha teče skoro prema črta od Podvolovljeka mimo Logarja nad Lučami do Črnega jarka ob vzhodnem vznožju Raduhe. Ob tej črti neha oblastni visokogorski svet Savinjskih Alp, kakor da je odrezan, in vzhodno od nje se prostira srednje gorovje, ki ima povsem drug krajinski značaj. Iz njega moli v višavo osamljeni Veliki Rogatec, s svojim skalnatim vrhom izpričujoč alpsko narav; nazvati ga moramo privesek Savinjskih Alp. ') Glej zemljevid in krajinske slike ! — 16 — Njemu na jugovzhodu se prostira široka planota Me- nine, ki je po svoji zgradbi tudi le odkrhnjen kos Kam- niških Alp. Na zapadu je globoka zareza šumnega gorskega potoka Kokre odločila Kranjski Storžič in osamosvojila ta gorski skupek. Enako je na severovzhodu živahna Savinja odcepila Raduho od Ojstričine gorske gmote. Navedeni obkrajni priklopki: Storžič, Menina, Rogatec in Raduha mejijo na treh straneh ob poglavitni osrednji skupek Orintavca in Ojstrice, ki se najvišje dviguje proti nebu, in združuje v sebi na primeroma malem prostoru vso krasoto velelepega visokogorskega sveta. Na četrti, severni strani mejijo večjidel tikoma Kara- vanke, ki so nižje ter povsem druge notranje zgradbe in temu primerno drugih vnanjih oblik. Ta kontrast v obližju tembolj povzdiguje od vseh stranij strmo navzgor kipečo osrednjo skupino skalnatih velikanov Savinjskih Alp. Glavni greben osrednje skupine se razteza v rogljati črti od zapada proti vzhodu. Pristopen je z južne strani sicer s trudom, pa brez posebnih težav. Na severni pa se spuščajo od rogljatega roba orjaškega zidu strme vrtoglave stene doli do globokega dna dolin. Široko in globoko zarezano Kamniško sedlo (1884 m) deli oblastno glavno sleme v zapadni Grintavčev sklop in in v vzhodni Ojstričin visokogorski sklop. Vladar vsemu osrednjemu skupku je ponosni Grin- tavec (2558 m). Njemu se pridružujejo strma Kokrska Kočna ali Kolčina*) (2539 m), smelo vzgrajeni Dolgi Hrbet (2454 m), široko obokano teme Struce (2464 m), lepo oblikovani vrh Skute (2532 m) in trovršata družba Štajerska Rinke (2256 m) Kranjske Rinke (2460 m) in Križa (2429 m), ki je mejnik *) Dozdeva se mi. da je naziv Kočna skrajšana oblika prvotne oblike Kolčina. Ta beseda pa je menda Kolk — priljubljeno gorsko ime — s pristavi j enim vekšalnim obrazilom „ina". — Pleteršnikov slovar tolmači besedo Kolk takole : 1 die Hilfte. das Hliftbein, 2. der Felsenvorsprung, die Klippe. die Koppe eines Berges, 4. der Kegel itd. — Pis. — 17 — treh kronovin. V vrsti je nadalje še širokopleča Turška gora in obsežna skalnata stavba proti jugu pomaknjene Brane (2253 m). Ojstričin skupek otvarja na vzhodni strani rahlo uslo- čenega Kamniškega sedla (1884 m) raztegnjeni greben košate Planjave (2399 m), ki se niža do zareze, imenovane Škarje (2135 m). Iznad te pa se ponosno dvigne velelično oblikovana ostrorobata piramida Ojstrice (2349 m), ki je najlepši vrh vzhodnega oddelka osrednje skupine. Sosedni Veliki vrh (2111 m) je zadnji člen v znameniti vrsti visokogorskih višin, ki tu na skrajnem voglu Južnih Alp daleč zro okoli sebe na vse strani v bližnje in daljnje dežele samostojni, brez tekmeca. Podoba je, kakor da so se v srednji skupini Kamniških Alp gorotvorne sile še enkrat združile, da na skrajnem koncu svojega torišča zadnjikrat pokažejo svojo polno moč. Prav položaj na izpostavljenem voglu alpskega sveta je uže zgodaj obrnil zanimanje prijateljev prirode na ponosni osrednji skupek Savinjskih Alp. Stranski grebeni. Od glavnega slemena tega skupka odhaja na severno stran sedem stranskih slemen ali grebe- nov, na južno pa dvoje. Severni grebeni so ozki. Med njimi je izdolbenih šest koritastih dolin. Razvrstitev obojih (ne glede na število) si na preprost način postavimo pred oči, ako položimo pred se na mizo roko s stegnjenimi, neko- liko razmaknjenimi prsti. Meja med dlanjo in prsti nam predstavlja glavno sleme, prsti predočujejo severne stranske grebene, vrzeli med njimi pa doline. Le-te so: doline Spodnje in Gorenje Jezerske Kočne (Kotine) ter Belske Kočne (Ko- tine), dolina Jezera (Matkov Kot), Logarska dolina (ali Lo- garski Kot) in Robanov Kot. Dolgost stranskih grebenov raste v smeri od zapada proti vzhodu. Najkrajši je ob levi strani Spodnje Jezerske Kočne, najdaljši ob desni strani Robanovega Kota. Ta sega pri Igli preko Savinje in tvori on- kraj še visokogorski vrh Raduhe (2062 m), ki slovi radi bogate planinske flore. Značilni vrhovi v severnih stranskih slemenih so Baba (2123 m) v tretjem, Mrzlagora (2202 m) v četrtem, Krofička (2086 m) v šestem in Veža (1910 m) v sedmem izmed njih. — 18 — Na južni strani glavnega slemena sta le dva stranska grebena. Med obema teče v globoko zarezani strugi Kam- niška Bistrica skoro naravnost proti jugu in razpolavlja njej pripadajočo južno stran gorovja. Iz visokogorskega sveta dobiva Bistrica pet pritokov (Grohatov potok, Korošica, pritok iz jarka Proseka z začasnim prispevkom iz Crnjevke, Bela in Konjski potok); ob njegovi južni meji pa se stekata vanjo Bistričica in Črni potok, prišedši z desne in z leve strani. Nad sedanjim izvirkom Bistrice je še navadno suha Sedelska dolina z Repovim Kotom (pod Planjavo). Sleme ob zapadnem pobočju Bistrice je visoko Ko- krsko sedlo (1799 m) oddelilo od glavnega grebena. Iznad sedla se dvigajo krasne, blede strmine raztegnjenega Kal- škega Grebena (2223 m), nadalje se proti jugu vrstijo: oblastna Dolga njiva (1999 m), Košutina (1990 m), ki slovi zaradi krasnega razgleda, nadalje Veliki Zvoh (1973 m) in Krvavec (1853 m). Povsem drug krajinski značaj ima gorski svet na na- sprotni, vzhodni strani Bistrice. Ob jugovzhodu Ojstrice se prostira obsežna gorska planota v visočini 1800—2000 m. Na njenem valovitem površju nas iznenadjajo obilni znaki pravega Krasa. Gorenja dolina Lučenske Bele jo deli v dve polovici, severno in južno. Severni del planote vrhuje v Velikem vrhu (2111 m), Dedcu (2023 m) in Dleskovcu (1972 m). Ob zarezi, ki jo zovejo Presedljaj ali Sedlica (1610 m), se začenja južni oddelek planote. Severni vogel tvori tu drzno vzgrajeni, vitki vrh Konja (1803 m), ki nudi na vse strani krasen razgled, zlasti pa na glavno sleme. Na južno planoto so še naloženi vrhovi: Križ (1648 m), Njivica (1666 m) in Poljanski Rob (1569 m). Priporoča se, imeno- vati severno planoto: Dleskovčeva ali Dleskovska planota, južno pa: Poljanska planota. Savinjske Alpe, ki so le vzhodni člen Julijskih Alp, se ne vzpenjajo v tolike višine, kakor veličastna osrednja sku- pina dalekozročega Triglava. Zatorej se z njo tudi ne morejo kosati ne v merilu oblik sploh, niti ne v osorni divjosti zgradbe. Sicer pa jih je — izvzemši jezera — obdarovala ustvarjajoča priroda z vsemi krasotami in mnogovrstnostimi, — 19 — ki odlikujejo osrednjo skupino Julijskih Alp, in tesna so- rodnost obeh skupin se kaže jasno ne le v enakem kame- nenem gradivu nego tudi v enakem temeljnem načrtu gorske zgradbe in v soglasju poglavitnih potez krajinskega (fizijog- nomskega) značaja. Kakor v vzhodnem, Savinjskem oddelku tako je tudi v osrednjem izobraženo glavno sleme z najvišjimi vrhovi (Triglav, Mangart itd.) v rogljati črti, ki se prostira v obče od zapada proti vzhodu. Od te orjaško zvršene osnovne črte se loči proti severu osem ostrih stranskih grebenov — v Savinjski skupini sedem —, med njimi pa so izdolbene globoke, značilne doline. Med tem ko je večji del visokega gorovja v osrednjem oddelku mnogotero razčlenjen in raz- deljen v klečevite grebene in smele skalnate, vitko obliko- vane vrhove glavnega in stranskih slemen, tvori jugovzhod obsežno planoto, ki je prava enolična, grozovito divja, skalna puščava, opremljena še s svojstvi najpustejšega Krasa, in je zatorej celo težko pristopna. Le na nižjih jugovzhodnih oddelkih planote razveseli oko zelena odeja bujnih planinskih pašnikov. Prav tako tvori v Savinjskih Alpah večji del viso- kega gorovja rogljate grebene in mnogolike vitke vrhove glavnega in stranskih slemen; na jugovzhodu Ojstrice pa vlada divja kraška planota. Le na njenem južnem, nižje ležečem oddelku okoli Velike in Male Planine je zelena trata premagala kameneno puščavo; površje pa kaže tudi ondi kraške oblike. Doline. Sorodstvo med osrednjo in vzhodno skupino Julijskih Alp se očitno javlja tudi v oblikah dolin. Logarska dolina in doline Spodnjejezerske, Oornjejezerske ter Belske Kočne ali Kotine*) ter njih sosede so povsem podobne Vratam, Krmi, Planici, Pišnici in sosednim dolinam središča Julijskih Alp. Razvrščene so po istem načrtu, odpirajo se skoro vzporedno proti severu, skoro premočrtne so in v orjaško visokogorsko gmoto so čudno globoko izdolbene. Dno jim je široko in ravno, ter se od početka doline do *) Glej opazko na strani 20.! 2* - 20 - konca le polagoma znižuje. Njegove mirne, skoro vodoravne črte tvorijo nasproti drzno kvišku kipečim potezam gorovja dobrodejno nasprotje. Ob robu dna se dvigajo razmaknjena pobočja neposredno, strmo in visoko na desni in na levi ter se sklepajo ob začetku doline v veličastnem skalnatem polukrogu kakor stene v staroklasiškem amfiteatru. Vse te nenavadne oblike, zvršene v velikem slogu se strinjajo v krajinsko sliko, ki motritelja očara in mu budi mogočne vtise. Najznamenitejši uzorec je menda velelepa Logarska dolina v Savinjskih Alpah. Zatorej je že zgodaj obrnila nase pozornost in občudovanje vseh, ki znajo ceniti prirodne krasote. V očeh preprostega ljudstva je vzbudil nenavadni sklep teh dolin pozornost, in sicer toliko, da jim je zato na- delo ime »Kot« (Robanov, Logarjev, Matkov Kot). Za rabo v znanstvenem zemljepisju je ta izraz, žal, malo prikladen. Upira se nam naziv »Kot« na primer za Logarsko dolino, ki je dolga 7 km! In vendar bi nam bil dobrodošel zna- čilen, jednostaven izraz za dolino, ki ima obliko prave zagate. Ako vzamemo ljudski izraz za podlago, a mu dodamo vek- šalno obrazilo — ina, (po uzorcu dol, dolina), dobimo be- sedo: kotina. Dokler se najde boljši naziv, naj nam izraz kotina pomenja dolino-zagato.*) Vodovje se odteka iz Kamniških Alp na tri strani: na severu v Celovško kotlino, na vzhodu preko Celjske kotline v Savo, in na jugu ter zapadu v Savsko kotlino na Go- renjem Kranjskem. Prezanimivo je, da na severu prodre potok Bela, prišedši iz Belske Kočne zapored vse panoge Karavank, da doseže Dravo. Enak prizor, pa v mnogo *) Ob severnem vznožju orjaške Kokrske KoCne (2539 m) je dolina- zagata, ki jo ljudstvo zove Balenja-Jezefsk-a-rKočna, in poleg nje je slična dolina Goj^afaJezerska-Kočiia. Vsakdo neprijetno Čuti protislovje, da isti izraz „Kočna" znači visoko skalnato goro in pa tudi globoko izdolbeno dolino. Protislovju se izognemo, ako dolini imenujemo: Gorenja in Dolenja Jezerska Kotina. Morebiti je celo sedanja beseda: Kočna (za dolino) v ljudski govorici preobražena nekdanja beseda: Kotina. Ne moremo si mi- sliti, da bi bil narod prvotno nazval dve povsem različni, sosedni stvari z isto besedo. Enakoglasje je menda šele kasneje nastalo. — 21 — manjšem merilu, ponavlja Tržiška Bistrica, ki prodre sleme Storžičeve skupine, da si odpre pot v Gorenjsko kotlino. Še bolj proti zapadu sta Begunjšica in Završnica prodrli sleme ob Dobrči in Rodinskih Pečeh. Veleznamenit je tok Kokre. Njen izvir je v Karavankah, torej na severni strani Kamniških Alp. V jarkovitih prisolnčnih pobočjih Velikega Vrha (1634 m), Stegovnika (1684 m) in Virni- kovega Orintavca (1654 m) se prostira njeno obširno virje. Tudi njena glavna pritoka: Jezernica in Storžičev potok prihajata s severne strani Savinjskih Alp. Komaj je ž njima okrepljena, prodre glavno sleme med Kokrsko Kolčino (2539 m), bližnjo sosedo poglavarja Grintavca "(2558 m) in med sku- pino Kranjskega Storžiča (2132 m). Pri tem zareže Kokra v visoko gorsko gmoto (maso) ozko dolino od teh v oblake se- gajočih visočin doli do nadmorske višine 600 m. Niti razvodje nižje vrste ne razodeva prerezanega visokogorskega slemena. V enotnem padcu prihaja šumeče vodovje Kokre na južno stran alpske skupine in s krepkim ovinkom krene pri župni vasi Kokri proti Gorenjski kotlini. Dasi je Kokrska dolina večjidel zelo ozka, vendar vodi skozi njo glavna prometna črta iz Kranja preko gorovja na Koroško. Toda potnik, ki hodi to pot, niti ne opazi, da prekoračuje glavno sleme ponosne alpske skupine. Le iznenadni pogled na Kokrsko Kočno, ki mu je hkratu pred očmi v vsej njeni oblastni visočini od smelega skalnatega vrha do temnogozdatega vznožja, opozarja umnega opazovalca na nenavadni zemlje- pisni pojav. Se-le ko potnik nadaljuje pot, zadene ob oviro, ki jo je nastavil že omenjeni, neposredni stik stranskih slemen Savinjskih Alp s Karavankami. Prvi dve slemeni je sicer prerezala Jezernica, in cesta ima premagati le jedno sicer precejšnjo stopnjo (pri Dolenjem Jezerskem), da potnika dovede v prekrasno kotlino Gorenjejezersko (900 m). Od todi pa se cesta strmo dvigne, da prekorači Jezerski vrh v višini 1218 m. Jezerski vrh je jeden izmed krajev, kjer so Savinjske Alpe neposredno zrasle s Karavankami. V njem se tretje severno stransko sleme Savinjskih Alp, prišedši od visoke Rinke in Križa (2429 m), spaja z gorsko gmoto Pri- stovnikovega Storžiča (1759 m), ki je že jeden izmed pravih — 22 — Karavanških vrhov. Od Jezerskega vrha se spušča cesta strmo v dolino gorskega potoka Bele, ki se, kar smo že omenili, tudi odlikuje po svoji zmagovitosti in je prodrla vse panoge Karavank. Umljivo je, da se je prometna črta po- prijela te ugodne dolinske zareze. Čudna je tudi pot, ki jo napravlja Savinja, da doseže Celjsko kotlino. V slavnoznani Logarski dolini, kjer ima svoj drugi izvirek, teče Savinja med petim in šestim izmed sedmerih severnih stranskih slemen Savinjskih Alp proti severu, zadene na Karavanke in je zatorej primorana iskati izhoda na iztočno stran. Tu prodere na potu proti Solčavi šesto izmed označenih slemen, in se obrne potem proti jugovzhodu, da tu enako zmagovito proreže sedmo sleme pod znamenito Iglo. Na svojem nadaljnjem potu ji ni treba premagati glavnega grebena Savinjskih Alp, ker isti neha zapadno od Luč, in je pri Lučah nameščeno že izvenalpsko srednje gorovje. Prehodnost Savinjskih Alp. Globoko sega v človeške interese vprašanje, ali je gorski nasip prehoden, in v koliki meri je olajšala priroda zvezo med ločenimi dolinami in deželami. Savinjske Alpe so v svoji osrednji skupini enotno in sceloma vzgrajena orjaška gmota, in nikakor ne nudijo šte- vilnih prehodov preko glavnega slemena. Na enem kraju pa je prehod, ki ga je priroda zvršila s tako velikanskim delom, da strmimo pred njim. V mislih nam je globinska črta skozi Kokrsko dolino preko Jezerskega vrha v Belsko dolino mimo Železne Kaplje. Preko te prometne črte si podajeta roko Kranjska in Koroška. Kako smelo jo je priroda za- snovala, opisali smo ravnokar v odstavku o vodovju. — Glavni prehod iz Štajerske na Koroško vodi skozi Savinjsko dolino mimo Solčave na Pavličevo sedlo (1339 m) ali pa na Št. Lenartsko sedlo (1330 m) v dolino Bele proti Železni Kaplji. Sicer pa niti pešcem ni lahko prekoračiti orjaško glavno sleme. Široko Kamniško sedlo je postalo še le v najnovejšem času splošneje pristopno, odkar je zasekana v strme stene na — 23 — njegovi severni strani po izborno preudarjenem načrtu najboljšega turistiškega poznavatelja Savinjskih Alp, prof. Frischaufa, nova pot (1. 1905) in je tudi na južni strani bistveno zboljšana pot iz konca Bistriške doline po inicijativi princa Windischgraetza. S tem prehodom je »malim in velikim turistom« podana zložna zveza med Bistriško in Logarsko dolino, ki brez dvojbe zdatno pomnoži poset Savinjskih Alp in mnogim omogoči uživanje njih krasot. Požrtvovalnosti, preudarnosti in trudoljubivosti pla- ninskih družeb in podružnic in posameznikov se imamo za- hvaliti, da sedaj vodi šest drznih turistovskih stez preko višin glavnega slemena Savinjskih Alp, namreč čez Jezersko sedlo (2268 m), čez Mlinarsko sedlo, čez Turški žleb (2187 m), čez Kamniško sedlo (1884 m), čez Škarje (2135 m) in mimo Kocbekove koče (1744 m) na Molički planini. Izmed pre- hodov čez stranska slemena so najznamenitejši čez Kokrsko sedlo (1791 m), čez Sedlico ali Presedljaj (1610 m), čez Vodine in čez Savinjsko sedlo (2001 m). V skupini Kranjskega Storžiča, Dobrče in Pleč vodijo preko glavnega slemena tri doline, namreč dolina Tržiške Bistrice pri Tržiču, Begunjšice pri Begunjah in dolina Za- vršnice na skrajnem zapadnem koncu naglo nižajočega se glavnega grebena. Pobočja gorovja pokrivajo temni gozdi do drevesne meje, ki je začrtana povprečno v višini 1600—1700 m. Nad njimi se prostira pas alpskih trat. Iznad njih, ali pa na- ravnost iznad drevesne meje se dvigajo kakor mramor beli, skalnati grebeni in vrhovi pravih alpskih višin. Prave alpske trate so v Savinjski visokogorski skupini primeroma redke (n. pr. na Kamniškem, na Kokrskem sedlu). Gorski pašniki ali »planine« se nahajajo zatorej večinoma v gozdnem pasu na krajih, kjer so ljudje iztrebili prvotni gozd [Velika in Mala planina (1500 m), Štularjeva planina (1300 m), Murijeva planina (1200 m) itd.] — 24 — Orografska izobrazba Kamniških Alp, ki smo jo očrtali v tem poglavju v osnovnih potezah, je v tesni zvezi z geološko zgradbo in geološko zgodo- vino te alpske skupine. Vsa mnogolika vnanjost stavljenih Savinjskih Alp se nam pojasni, ako upoštevamo, da jih je izdelovala priroda dolge dobe in veke, dokler, so izšle iz njenih mojstrskih rok v svoji sedanji krasoti. Zasledovati in tolmačiti to prošlost je poglavitna na- loga našega proučavanja, ki je razvrščeno v naslednjih poglavjih. 42* — 25 — DRUGO POGLAVJE Kakšno je gradivo Kamniških ali Savinjskih Alp? A. Uvod. najvišji vrhovi Savinjskih Alp so goli in so očitno zgrajeni večinoma iz apnenca in sorodnega mu grintavca (dolomita). Nižji deli gorovja in sosednje gričevje ter ravnine so pa odeti z gozdi in polji, s košenicami in tratami ter s prstjo, ki daje rastlinstvu hrano in podlago. Zelenje in prst zakrivata snov, ki je pod njimi, kakor po- kriva preproga tla v sobi. Kjerkoli pa je rastlinska in pr- stena preproga odgrnjena (n. pr. v kamenolomih, v skalah, ki štrle v gozdih itd.), se vidi, da ji je podlaga kamenita. Kameniti pod obsega vso zemeljsko oblo in tvori površino trdnine ali kopnega ter dno morjem. Gradivo ne- izmernega zemeljskega poda je kaj raznovrstno: apnenec, grintavec, peščenjak, prod, granit, gnajs, porfir in mnoge druge kamenene snovi ga tvorijo. Te snovi imenujemo skratka kamenine. Krajina, ki je iz granita, ima docela drugo lice nego krajina iz apnenca; zopet drugače so izklesani bregovi in vrhovi iz grintavca (dolomita). Skrilavec gradi večinoma nizka, zaokrožena brda ali položne obronke; kjerkoli pa za- gledamo nad takimi strm nastavek, gotovo je iz druge kamenine. Ravna tla Ljubljanske ravnine in enako Celjske tvori labora, kakršne ne najdemo v gorovju. Nekatere kame- - 26 — nine so trde, druge mehke; nekatere propuščajo vodo, druge ne; nekatere rade sprstenijo, druge ne. Ne le hribovitost ali ravnota kake pokrajine, nego tudi nje plodnost ali ne- plodnost in zatorej tudi gostost ali redkost njenega prebi- valstva in celo značaj in zgodovina naroda, ki biva po njej, ter način narodnega življenja zavisi od kamenene podlage tal. (Primeri Gorenjce, Dolenjce, Kraševce!) Ako torej hočemo spoznati Kamniške Alpe natančnejše, je treba, da si ogle- damo vsaj poglavitne kamenine. Če njih znake dobro premotrimo, ne bo težko spo- znati, kako so kamenine nastale. Tako pridobimo čudovit pogled v način, kako so razne sile polagoma zgradile ka- menem svod zemeljske oble sploh, in orjaško gorsko gmoto naših Alp posebej. Kamenine odevajo notranjščino zemeljske oble tako, kakor lešnikova skorja pokriva mehko jedro. Kamenena skorja, ki odeva zemeljsko jedro, najbrž v primeri z zemeljskim polumerom ni posebno debela. V vulkanih prodirajo razta- ljene kamenine iz zemeljske notrine skozi kam en eno zemeljsko skorjo na površje. B. Razdelitev kamenin v poglavitne skupine. Način kako so kamenine nastale, jih loči v tri po- glavitne skupine. Prva skupina obsega kamenine, ki so po svojem zlogu s klad ovite, po svojem nastanku pa usedlinske ali sedimentne kamenine. Pozorno oko ne zapazi le na Vršacu, da »sklad na skladu se dviguje«, nego skoro povsodi v našem gorovju, kjerkoli je njega kameneno ogrodje raz- galjeno, n. pr. v kamenolomih, in pa zlasti v stenah, rogljih in vrhovih visokega gorovja Grintavčeve in sosednih sku- pin. Skladovi (nasadi, sloji, plasti, pole) so debele ali drobne kamenene ploče, ki segajo na dolgost in širokost včasih zelo na daleč, in ležijo drug nad drugim kakor listi velikanske knjige. Kamenino, ki je zložena iz prav drobnih, komaj milimeter debelih plastij, zovemo skrilavec. — 27 - Še dandanes nastajajo usedline, zlasti v morjih, in sicer prav take, kakršne nahajamo na suhi zemlji. V morski vodi raztopljena kamena sol n. pr. se na ugodnih krajih iz nje v kristalastih zrnih izloči ali obori, ko je izpuhtelo dovolj vode, in sede na dno. Take k e- mijske obori ne so ležišča kamene soli, sadre in so- rodnih sno\iij. Na drug način se porajajo mehanske oborine ali mehanske usedline. Ob gorskih podankih se nabira grušč, v strugah rek se kopiči prod, na dnu jezer in morij se seseda pesek in drobno semleta gre z, ki jo prinašajo reke. Vse take usedline so mehansko nagromadene iz drobcev razpadlih skalovin. Zovemo jih zatorej mehanske ali drobljanske usedline. Sčasoma se strdijo in tako se naredi iz grušča sprimek, iz proda 1 a bora, iz peska peščenjak, iz grezi pa lapor, opoka, glina in gli- nasti skrilavec. Tretja skupina usedlin je organskega pokolenja. Kjer se nakopiči obilno poginolih rastlin, ki polagoma iz- ogljenijo, nastane šota in sčasoma rujavi in črni premog. Od apnenčevih lupin ali hišic polžev in školjk, od ogrodij koraij in drugih organskih bitij pa nastaja polagoma trden apnenec. Potemtakem imamo usedline trojega izvora: kemijske, mehanske ali drobljanske in pa organizemske ali izživljenske. Kakor dandanes tako so se sesedale od davna sklad na sklad. Njih poglavitno nastajališče je dno širnih morij. Neopaženo nabira ondi priroda zrno na zrno, polaga plast na plast. Usedline nekdanjih sladkih voda in morij pa sedaj niso v svojem prvotnem položaju. Dvignjene so, osušene, strjene in pogostoma vsled kemijskih vplivov bolj ali manj izpremenjene. Povsem različen je značaj druge poglavitne sku- pine kamenin, ki jih zovemo prodorine. Kakor lava še sedaj prodira iz vulkanov, tako je nekdaj prodirala iz ze- meljske notrine raztaljena žareča snov navzgor, gnana od orjaških vulkanskih sil, ter potem skrepenela. Taka pro- dorina zatorej nima meje navzdol, nego sega v neznano — 28 — globočino proti zemeljskemu jedru, navzgor pa križem skozi skladove usedlin. Prodorine so zložene navadno iz samih golotov ali kristalov, bodisi popolnih ali nepopolnih. Rudnine, ki tvorijo te kristale, so večinoma iz skupine silikatov, to je, spojine so kremenčeve kisline, ki se nahaja v notrini zemlje v ne- izmerno obilni zalogi. Kdor pozna bistvo kristalov, ve, da je vsak izmed njih čudovit izdelek prirode. In vendar nahajamo oblastne gore in gorovja zgrajene zgolj iz skrepenelih prodorin, in te so zložene iz neštetih milijonov kristalov, ki razodevajo neiz- merno bogastvo ustvarjajoče prirode. Ko prodorina okrkne, prišedši iz zemeljske notrine navzgor, ni nobenega povoda, da bi se njena snov delila v plasti. Prodorine so torej neskladovitega zloga, in na tem jih lehko spoznamo. V Kamniških Alpah so razne vrste prodorin: porfir pri Polšnarju v Kokrski dolini; andezit, ki tvori gorovje Velikega Travnika in Smerekovca v sosestvu Raduhe idr. Granit, ki je najznačilnejša vseh prodorin, pa tvori široke vrhove v sosednjem Pohorju. Ne toliko v Savinjskih Alpah, tembolj pa v njih bližnji soseščini se nahajajo člani tretje poglavitne sku- pine kamenin. To so gnajs, blestnik (sljudovec) in razun teh še drugi golotni ali kristalasti skrilavci. V njih se čudno združujejo svojstva skladovitih usedlin in neskladovitih prodorin. Skladoviti in skrilavi so kakor usedline iz vode, toda zloženi so iz kristalastih silikatnih rudnin kakor eruptivne kamenine. C. Kratek podrobni opis kamenin. I. Prodorine. Granit je zrnata zmes očitnih kristalnih zrn živca, kremenjaka in sljude. Živec nastopa v večjidel belkastih modrosivkastih ali rudečkastih kristalovih zrnih, in določa — 29 — _granitu barvo, ker ga je več kakor drugih dveh primesnin. Kremenjakovi zrnasti kristali imajo školjkaste prelomine in se na njih tolščeno svetijo. Sljuda tvori luskaste in pločaste kristale kovinsko bisernega sijaja in navadno črnikaste barve. Vse tri rudninske poglavitne zmesnine so v granitu brez pravila namešane. Granit se nahaja v sosednem Pohorju, na ozemlju Savinjskih Alp ga ni. Tik na njih severni meji, med Bistro in Belanskim vrhom se pa dotika Savinjskih Alp granitu sorodni tonalit, zrnata zmes živca, sljude, rogovače in kremenjaka. Ko je skre- peneval, vsporedil je pritisk njegove zmesnine, zatorej je ta tonalit podoben gnajsu. Kremeniakov porfir je zmes vseh treh pogla- vitnih granitovih rudnin. Njih kristali pašo dvoje velikosti: predrobni, s prostim očesom nerazločljivi kristali živca in kremenjaka tvorijo večino -snovi, v manjšini pa so dobro vidni, večji kristali istih treh rudnin. Zdi se nam, kakor da so nadrobljeni v enakolično, jedrnato osnovo. Kremenjakov porfir se nahaja ob Kokri pri Polšnarju v veliki množini, v manjši med Oorenjo in Dolenjo Jezersko Kotino (Kočno), dalje oh kTamniškj Bistrici ter tudi med Storžičem in Ko- šuto. Polo_žaj med porfirjem in usedlinami, ki se ga dotikajo na več krajih,-očitno kaže, da jih je porfir prodrl, ko je iz zemeljske notrine raztaljen izbruhnil, in se potem na po- vršju zemlje razlil ter ondi skrepenel. Kokrski porfir je sivozelene barve, preperevajoč pa porujavi .ali-povijolči: belkasti živčevi kristali se potem kaj razločno vidijo v povsem drugobarveni osnovi. A n d e z i t je porfirju podoben; ima namreč jedrnato osnovo, ki je večjidel zelenkasto sive barve, in hrani v njej nadrobljene, očitne kristale belega živca in pa avgita ali ro- govače, včasih tudi kremenjaka. Andezit gradi nad Ljubnim precej visoke gore, ki so že davno vzbudile pozornost po- znavalcev, namreč Veliki Travnik (1637 m) Kameneni Vrh (1695 m) in Smerekovec (1377 m). V Menini in Dobrovlju je apnenik, iz katerega je to gorovje po večini zgrajeno, na — 30 — več krajih prodrt od vulkanskega andezita. Tudi v Celjski in Velenjski okolici se nahaja andezit. Gorovje, ki je zgrajeno od prodorinskih kamenin, kaže v svoji vnanjosti posebne oblike, in se uveljavlja v krajinski sliki z značilnimi potezami. Granit tvori zaokrožene vrhove, dolge hrbte, mirno očrtana pobočja. Resne, velike poteze dajejo granitovemu gorovju znak orjaštva in preprostosti. Čeprav je granit jako trd, vendar se ga lehko lotijo kemijske sile preperevanja in ga na površju razkrojijo, da nastane na njem debela plast rodovitne prsti. Ta redi bujne gozdove in skrbno hrani vodo, da le polagoma odteče v obilnih studencih in potokih. Granitovo skalovje ima hrapavo površje, otopele ro- bove in vogle. Mahovi in lišaji se prvi na njem naselijo, in za temi zmagovito slede cvetoče rastline, grmovje in drevesje. Porfir in druge prodorine na podoben način označujejo krajino. Tudi po svoji barvi vplivajo te kamenine na krajinsko sliko. Rudeča, siva, rujava in druge temne barve skalovja in iz njega nastale rodovitne prsti tvorijo čvrsto menjavo nasproti zeleni odeji rastlinstva. II. Usedline. Apnenec, apnik ali apnenik. V Kamniških Alpah je apnenec tako zelo razširjen, da ga smemo imenovati njih poglavitno gradivo. Zaradi tega jih prištevamo k Apneniškim Alpam. Kemijska snov apnenikova je kalcijev karbonat ali ogljikovokislo apno (Ca C03). Apnenikove plasti so razne debelosti, ter bodi si očitno iz zrnastih kristalov zgrajene, ali pa so jedrnatega zloga, ako so namreč zrna tako drobna, da jih ne moremo razločevati z golim očesom. Cist apnenik je bel; primešan železni oksid ali hidroksid mu je dal rudečo ali rujavo barvo, organske primesi s'6'ga pa storile sivega ali celo črnega, ker imajo ogljik v sebi. Jedrnatemu apniku je cesto primešana glina, pravimo mu tedaj lapor, in ako je lapor naložen v prav drobnih — 31 — plasteh, zovemo ga o poka. Prhek, luknjičav apnenec, ki se seseda iz tekočih apnatih vod in se oprijemlje v vodi ra- stočih mahov in drugih rastlin, imenuje se lehnjak. Na- hajamo ga n. pr. v Gorenji Kokrski dolini pri Virniku. Dolomit*) ali grintavec je apnenec s primešano oglji- kovokislo magnezijo (Ca C03 -|- Mg C03). Dolomit je dostikrat luknjičav; ravnokar odkrhnjen kos se na prelomini v svetlobi leskeče. kakor kos sladkorja. Tako ga že na prvi pogled ločimo od zelo podobnega apnika. Dolomit, navr- hovačen v drobnih ali debelih plasteh, pa tudi neskladovit, gradi cela pogorja. Večinoma iz dolomita je Storžičevo pogorje od Kokre tja do Tržiča in Žirovnice na zapadno stran, na nasprotno pa preko Krvavca do Poljanskega Roba. V Velikem Rogatcu in v Mozirskem Dobrovlju tvori dolomit istotako precejšnji del gorske gmote. Poglavitno jedro Savinjskih Alp, to je skupina Orin- tavca in Ojstrica, in enako Raduha, je zgrajeno iz svetlega, skoro belega apnenika, ki je čist ali pa vsled primešane magnezije dolomitovan, ali pa se apnikove in dolomitove plasti menjavajo, tako n. pr. na Vršcu, Kopi, Konju, Ojstrici itd. Od tega divnega gradiva izhaja najpoglavitnejši del krasote Savinjskih Alp. Kajti med vsemi kameninami, ki jih ima priroda na razpolago, da iz njih gradi čuda gorskega, in zlasti visoko- gorskega sveta, je apnenec sam, ali pa združen z dolomitom najodličnejša. Njemu pristaje, kar se tiče krajinske lepote, brez dvojbe prvenstvo. Nudi namreč gledalcu lepoto v oblikah in barvah v toliki meri kakor nobeno drugo gradivo. Od njega izvira velik del privlačnosti, ki ž njo mamljivo vabijo Apnenske Alpe obiskovalce od blizu in daleč ter jih osrečujejo s trajnimi veličastnimi vtiski. (Podrobnejši oris visokogorske apneniške krajine glej v poglavju V. oddelek 6 f.) ,Kremenjak je zložen iz kristalastih zrn trde rud- ninske snovi, ki jo kemik imenuje kremenčevo kislino *) Francoski geolog Dolomieu je prvi spoznal to kamenino, po njem je dobila ime. — 32 — (Si Oo); ali pa je jedrnat, ali skrilav. Tak se nahaja n pr. v Jezerskem Vrhu in v dolini Bele proti Železni Kaplji. Peščenjak je zložen iz kremenčevih zrn, ki so obrušena, in imajo zaokrožene robove in vogle. Dostikrat so med nje nadrobljene srebrno blesteče pločice mehke sljude. Zrna so grahove debelosti, pa tudi manjša in celo tako drobna, da jih razločujemo samo z vekšalnim steklom. Med seboj jih veže lepilo, ki je kremenasto, apnenikovo, laporovo ali ilovno. Lepilo je sivo, rudeče, rujavo ali zeleno in navadno določi peščenjaku barvo. V kosu peščenjaka vidimo zrna pogostoma razvrščena v vzporedne ploskve. V kame- nolomih in drugod, kjer ga vidimo razgaljenega, je peščenjak v skladih ali nasadih, ki so razločno naloženi drug na drugega. Glinasti s k rj_La_y e c je večinoma siva ali črna ka- menina, in se kroji v gladke in tenke skrili. Kjer se kolje v večje ploče, pokrivajo z njimi strehe in ga zovejo »strešnik«. Skrilavec je prav za prav utrjena glinasta brna. Manj utrjeno skrilasto glino imenujemo gomolo. Peščenjak in glinasti skrilavec se nahajata zlasti v gorovju, ki je nameščeno med poglavitno panogo Karavank (Košuta, Olševa itd.) in pa poglavitno panogo Savinjskih Alp (Storžič-Grintavec-Ojstrica). Glinasti skrilavec in peščenjak tega gorovja sta zelo pristopna vplivu preperevanja in se na površju izpreminjata v ilovnato rodovitno prst. To gorovje je zatorej pokrito z gozdovi, le po položnih pobočjih nahajamo raztresene kme- tije z obsežnimi polji. Strmejši obronki, vrhovi in hrbti pa gojijo zelene košenice. Spričo bujnega rastlinstva in mo- žnosti človeških naselbin vzbuja to gorovje prijazne vtise. Slikovite, smele oblike nastajajo pa ondi, kjer so plasti trdega apnenika vložene v mehko gradivo skrilavca in peščenjaka. Grugč (grušec, gramoz) je ono robato kamenje, ki se vsled razpadanja gorskih kamenin ruši s pobočij in se padajoč drobi v manjše kosove. Podanki in obronki vseh — 33 — višjih gora so zasuti s takim gruščem. Zlasti v apnikovih in dolomitovih gorah ga je mnogo. Če je grušč bele barve, je videti iz daljave kakor sneg. Prod tvorijo rahlo nagromadeni, obrušeni in oglajeni kosi raznih kamenin. Struge planinskih rek in potokov so polne proda. Pesek je podoben produ, le da sestoji iz prav drobnih zrn. Seseda se v tekočih vodah. Prst je zmes preperelih kamenin in trohnečih živalskih ter rastlinskih ostankov. Prst je podlaga njivam, senožetim, gozdom in sploh vsemu rastlinstvu. S p r i m ej< nastane iz grušča, ako napolni praznine kaka rudninska snov, n. pr. apnenčeva, in trdno zlepi ro- bate _grjišLLve kose. Sprimek se nahaja med plastmi apnenca (n. pr. v Grintavčevi in Ojstričini skupini) in drugih kamenin (n. pr. v dolini Tržiške Bistrice pri Dolžanovi soteski), pa tudi na obronkih zlasti apneniških gora. Labora nastane iz proda, ako med obličaste kose proda stopi rudninsko lepilo — n. pr. ilnato ali apnikovo — in jih zveze. Labora se nahaja ob Savi, Savinji, Kokri in Kamniški Bistrici. Vulkanski groh. Vulkani bruhajo iz sebe navadno velike množine raznih kamenenih drobcev, ki jih razlikujemo po velikosti ter imenujemo vulkanske bombe, pesek in pepel. Ako ta drobir pade v vodo, nagomili se ondi v sklade in otrdi v čvrsto kamenino, ki jo zovemo vulkanski groh. Ako pa pade na pobočja vulkanova, splavijo ves drobir obilne plohe, ki lijejo med bruhanjem, in v doline pridero kakor silne blatne reke. Take blatne reke so preplavile mesti Herkulan in Pompeje, ko je 1. 79. bljuval Vezuv. V sosestvu Kamniških Alp je obilno vulkanskega groha med Raduho, Boskovčem in Menino. Gričevje in gorovje pri Lučah, Ljubnem, Rečici in Mozirju je iz takega zelenega groha, ki je najvišje nagromaden v Mlačkem Vrhu (1119 m) Atelskem Vrhu (1406 m) in Oltarni Peči (1528 m). 3 — 34 — III. Kristalasti skrilavci. Gnajs*), ki je najznačilnejša kamenina izmed krista- lastih skrilavcev, je očitno kristalasta zmes živca, kremenjaka in sliude; torej tistih treh rudnin, ki tvorijo prodorinski granit. Razlika je le ta, da so pomešane vse tri sestavine v granitu nepravilno, v gnajsu pa so razvrščene v vzpo^, rednih plasteh. Zato se kolje gnajs v skrli, in je vrhutega naložen v skladovih. Gnajs pokriva v ogromni množini zelo obsežne prostore po vseh delih sveta. Navadno sta mu pridružena blestnik in filit. B1 e s t n i k ali sljudovec se razlikuje od gnajsa v tem, f]a nima 7Jvra_ Filit ali praskrilavec je povsem gnajsove snovi, toda vse tri zmesnine: živec, kremenjak in sljuda so izobražene v toli drobnih kristalnih zrncih in pločicah, da jih more oko razločiti samo s pomočjo drobnogleda. Kristalovanje se tu nahaja še le v prvih početkih. Filit se da klati v tanke skrli. Na njih drobno nagubanem površju se razodeva golemu očesu prikriti zlog le s sijajem, ki je podoben svili. Zelenkast gnajs, pester (zelen, rudečkast in vijoličast) praskrilavec, tudi grafitast skrilavec in sorodne kamenine gradijo na ozemlju Savinjskih Alp te-le gore: Plešivec (1325 m), Kranjski Reber (1435 m) ter Kasni Vrh (1293 m) in segajo od ondod proti zapadu v Črno dolino, na južno stran pa v Nevljiško in Tuhinjsko dolino. Samostalrio na- stopijo še enkrat na vzhodni strani Menine, namreč na sedlu pri Lipi med Šmartnim in Vranskim. Na severni strani apniškega jedra Savinjskih Alp so skrilavci sicer ne izključno, pa vendar pretežno gradivo v dolgem gorskem pasu, ki ga sicer večinoma prištevamo že Karavankam. Mogočna skupina plastij vijoličastega ali temno- *) Beseda gnajs je istega korena kakor glagol gniti. Na površju je gnajs preperel in 'se vidi, kakor da je gnil. Odtod je dobil priimek, ki ga rabijo v vseh jezikih. — 35 — sivega praskrilavca, grafitastega skrilavca in drugih sorodnih vrst skrilavcev, bodisi kristalastega, bodisi nekristalastega zloga gradi Jezerski Vrh in gozdovita pobočja gora, ki se vrste od Stegovnika proti Pristovnikovemu Storžiču in od tod na vzhodno stran proti Sv. Duhu nad Solčavo do Bistre. Skrilavci ob severnem in južnem robu jedra Savinjskih Alp so prezanimivi že zato, ker jih sploh ne pričakujemo, v okrožju Apneniških Alp. Toda priroriav__svoji delavnici Trn pogina tistih sliugill Umstvenih kategorij, ki jih človek Uporablja, da si ž njimi omogoči pregled čez neizmerno mnogovrstnost prirodnih proizvodov, malih in velikih. m!& 3* — 36 — TRETJE POGLAVJE Kako so nastale kamenine Kamniških ali Savinjskih Alp? vprašanje, kako je nastalo gradivo naših gora in dolin, je del obsežnejšega vprašanja: kako je nastalo kameneno gradivo zemeljske oble sploh. Na nje nam odgovarja geologija, znanost o zgodovini naše zemlje, pa še le odkar je slavni Anglež Charles Lyell priobčil 1. 1830. knjigo »Principles of Geology«. Z njo je postavil vedo o razvoju zemlje na novo podlago, ki jo veščaki brez ugovora splošno priznavajo. L y e 11 je dokazal preprosto, pa dalekosežno istino, da so premembe, ki se vršijo še dandanes na zemlji, ključ, ki nam odpre pogled v ves razvoj kamenene zemeljske skorje. Sile, ki preobrazujejo skalnati svod zemeljske oble nam pred očmi, pretvarjale so ga enako od nekdaj. Njih uspeh pa je sedanja razdelitev celin in morij, gora in ravnin, jezer in vodotokov. Vse to je polagoma nastalo in se vedno presnavlja. Kakor se me- njavajo v rastlinstvu in živalstvu zapored življenje, pogin in preporod v mladem zarodu, tako se vrstijo tudi v ze- meljski skorji in na njej tvorjenje, rušenje in premlajanje po vedno istih velikih prirodnih zakonih. Dan za dnevom bljuvajo vulkani ter tu razdirajo tam gromadijo; danes se premakne tu, jutri drugje s potresom kos zemeljske skorje ob drugem kosu; brez prestanka nosijo reke drobce raz- padajočih kamenin v jezera in morja ter jih spuščajo ondi na dno. Gore se vsled tega nižajo, morje, jezera in doline pa se zapolnjujejo. Vse te in druge premembe se vršijo — 37 — večinoma tako polagoma, dani videti hitrih očitih učinkov; površnemu opazovalcu se celo zdi, da so gore in doline, trdnine in morja nekaj trajnega, večnega, neminljivega. Toda če so presnavljajoče sile na delu nešteto milijonov let ne- pretrgoma, tedaj narastejo njih učinki tako, da so izpre- membe vsled njih veleobsežne. So sicer tudi sile, ki se pojavljajo v orjaškem merilu in zvršijo v najkrajšem času velikansko delo. To so pojavi vulkanov. V prošlih dobah zemeljske zgodovine so bile vulkanske sile še dosta živahnejše nego so dandanes. Saj so nagromadile raznovrstnih kamenin-prodorin celo ondod, kjer sedaj ni več vulkanov. V Savinjskih Alpah in njih bližnjem sosestvu nahajamo vulkanski porfir, andezit in obilno vulkanskega groha, v sosednih Karavankah in drugod so prodorine še bolj razširjene. Kljubu temu tvorijo pro- dori ne v obče le neznaten del gradiva v kame- nenem svodu zemeljske skorje. Ogromen delež pa imajo v njem usedline, ki so delo bolj polagoma in neznatno nastopajočih prirod- nih sil. Ni težko zaslediti te sile in spoznati, kako delujejo. Preperevanje skalovja je prva izmed njih. Perenje, zlasti pa zmrzovanje vode v razpokah skalovja, rahlja, ruši in drobi kamenine neprestano. Od sten odkrhnjeni kosi se drobe padajoč v manjše kosove, ki tvorijo grušč (gramoz). V naših gorah so z njim zasuti podanki in obronki. Tu- ristom je grušč neljub, ker se noga v njem udira, stop za stopom pa sproti zasipava. Zatorej je hoja po njem utrudljiva. Drug proizvod perevanja je prst, ki je podlaga njivam, tratam in gozdom. Prst je v bistvu zmes preperelih in v drobne kosce razpadlih kamenin. Voda — bodisi dežnica ali snežnica — ki odteka preko grušča in prsti, odplahuje drobnejše in debelejše drobce in jih odnaša v potoke, reke, jezera in v morje. Obenem zajame voda rastlinskih in ži- valskih ostankov (odtrganih vej in listov, poginolih živalij itd.), kolikor jih pride v njeno območje. Spotoma se obtarejo kameneni kosci med seboj in ob strugi ter še bolj razdro- bijo. Lahko se o tem prepričamo na svoje oči. Stopimo k — 38 — reki po večdnevnem deževju, ko prihitevajo gorski hudo- urniki (bujice) in potoki od vseh stranij in vodovju never- jetno raste mehanska sila, čim hitrejše odteka! Najdrobnejša perelina, ki jo je odplahnila dežnica od gorskih pobočij, stori, da je vodovje motno, že ko dojde v potoke in reke. Zatorej ne vidimo v narasli reki kamenenega grušča, ki so ga ji izročili v obilici gorski pritoki. Pač pa ga slišimo, ko stojimo na obali. Iz globočine kalnega vodovja nam udarja bučno rožljanje- na ušesa. To ne izhaja toliko od hitrosti valov, ki se podijo drug za drugim. Pač pa od ka- menja, ki ga tira vodovje s seboj. Kamen udarja ob kamen, tisočeri in tisočeri silni udarci zazvenijo na mah in se po- navljajo neprenehoma po široki in dolgi strugi. To rožlja in buči z valovjem vred mogočno, da se sliši po vsej do- lini in izpričuje ogromno silo, ki tu deluje. Vsled udarcev in trenja se kamenju obrusijo robovi in vogli, površina se mu gladi, kosi se drobijo in manjšajo. Grušec se izpremeni v prod, prod pa v pesek in v neizmerno drobno mel, ki naredi vodovje bolj in bolj kalno. Kjer teče reka mirnejše, nadalje, ko uplahne po po- vodnji, in pa slednjič, ko se ustavi njeno vodovje v jezerih in v morju, izgubi s hitrostjo obenem mehansko silo ter spusti s seboj prinesene snovi na dno. Tu se gromadijo prod, pesek in grez (brna, ilovica, glina) leta in leta, tisočletja in tisočletja. Še na drugem kraju moremo opazovati, kako priroda uničuje čvrsto kamenino, jo z mehansko silo drobi in pre- deluje, slednjič pa drobce zopet zbere in na novo naloži, da služijo v premenjeni obliki zopet za gradivo v kamenenem svodu zemeljske oble. Pojdimo k morju, kjer se zaganjajo valovi ob skalnate obali! Tu vidimo, kako perenje kruši čvrsto skalovje, valovi pa je izpodkopavajo. Robati kosi se odlo- čujejo in padajoč drobijo v manjše kosove. Ob mirnem morju obležijo poleg vznožja strmih obalij. Ob plimi ali ob vetru in viharju pa se val za valom zažene proti obrežju, vzdigne naloženi grušec ter ga s silo butne ob strmino. Koj na to se potegne odbiti val nazaj, povleče grušč s seboj in, kedor gleda ta prizor, sliši silovito rožljanje, ko — 39 — se udarjajo robati kosovi in tarejo med seboj in ob morsko dno. Kmalu prihiti drug val, in glasno, trdo rožljanje na- znanja, da vrši svojo nalogo na enak način. To delo se ponavlja brez konca na ogromnem prostoru. Tako nastaja ob morskih obalah vseh celin in otokov prod, pesek in grez. Gibanje morske vode odnaša te snovi od obali in jih spušča na morsko dno primerno porazdeljene, in sicer ondod, kjer ponehava gibajoča sila. Še na drug način uporablja priroda vodo, ko izdeluje usedline. Doslej smo zasledovali le ono očitno delo, ki je opravlja vodovje s svojo mehansko silo. Nevidno pa potujejo z vodo raznovrstne rudnine, ki so se raztopile v studencih, potokih in rekah. To so apnik, kamena sol in druge snovi, ki jih zasledi kemijska preiskava celo v najbistrejši vodi. Živali, ki bivajo v rekah, jezerih in morjih, sprejemajo raztopljeni apnik v se in si stvorijo iz njega ogrodje. Ko poginejo, razpade mehka snov njih trupel, kamenena ogrodja pa ostanejo in na milijone hišic in lupin raznolikih školjk, polžev in drugih živalij po- krije dno jezer in morij ter se pridruži kameneni snovi, ki se ondi nabira. Tako sodelujejo voda in vreme, živalstvo in rastlinstvo, da se na novo kopiči snov raz- padlih kamenin in v večnem kroženju tvori zopet kamenine. To se godi dandanes, in proizvodi prošlih dob izpričujejo, da se je godilo že od nekdaj vedno enako. Dr;o jezer in morij je v obče ravno. Snov, ki se nanje useda, ni vedno enaka; včasih prinaša vodovje le drobno zmleto grez, kasneje zopet debelejšo snov. To je nekoliko učinek letnih dob. V deževnih mesecih ima obilica vode večjo brzino in utegne nositi debelejše drobce; kedar pa je vode pičlo, more z njo priti do morja le najdrobnejša mel. V toplejših mesecih se pomeša med polegajočo se usedlino več rastlinskih in živalskih ostankov, nego v mr- zlejših. Včasih prihajanje gradiva prestane povsem. Ti in drugi vplivi storijo, da se razlikuje v usedlini to, kar je kasneje poleglo od onega, kar je že bilo razprostrto poprej. — 40 — Vsled tega se dado razločevati v usedlini vodoravni od- delki, naloženi drug nad drugim. To so sklad o vi, plasti ali sloji. Skladovitost (uslojenost, slojnost) je potem- takem značilno svojstvo kamenin, ki so nastale v vodi. V plasteh rahlega proda, peska in grezi ter vmes za- grebenih organskih ostankov se kmalu pojavi novo, tajno pa živahno gibanje. Voda, ki prepaja nagromadeno tvarino, raztaplja apnenec in kar je drugega raztopljivega. Ob drugih prilikah isto zopet izloči v drobnih golotih (kristalih). Ti zapolnijo vrzeli med peščenimi drobci ter organskimi ostanki in jih zvežejo liki malta. Sedaj drobcev ni več lahko ločiti. Moč, ki veže molekule v kristalu, pritegne tudi nje. Enakega učinka je pritisk mlajših, gorenjih skladov na starejše, spod- nje. Kakor se učvrsti seno v stiskalnici, da je trdno liki les; kakor se da zopet stisniti premogov prah v trdo pre- mogovo tvarino — tako se zgostijo in učvrstijo nakopičene rahle usedline vsled svoje teže. Neprestano stiskanje, lepljenje in kristalovanje naredi slednjič čvrsto kamenje. Iz proda nastane labora, j z grušča spri- mek, iz gline, peska inškolj kinih Jju p jnn a s t a- nejo glinasti skrilav e c, peščenjak in_a_p_nik. Primešani mehki deli rastlin in živalij se izpremenijo ter zogljenijo in dado kamenu temno barvo. Neiztrohljivi deli organskih bitij, to je ogrodja živalij in ogljik rastlin se ohranijo ob ugodnih okoliščinah v ne- izpremenjeni obliki. Le organske primesi razpadejo, rastlina v obče povsem poogljeni, živalsko ogrodje pa okameni, ker ostane le njegova rudninska podlaga. Ohranijo se včasih najdrobnejše koščice in najrahlejše koščeno ogrodje v pr- votni obliki in sestavi, enako najnežnejši listi z vsemi žili- cami in z neizpačenim ostrim robom. To zapuščino nekdanjih živalij in rastlin imenujemo okamenice ali okamenine ali okamenke. (Tuji priimek jim je: petrefakti ali fosilije). Veščemu prirodopiscu zadostuje pogostoma že odlomek okamenice, da spozna ves ustroj živali, oziroma rastline, ki je okamenico zapustila. — 41 — Okamenela ogrodja živalij in zogljeneli odtiski rastlin, ki jih nahajamo v skladovitih kameninah, nam potrjujejo, da so te kamenine usedline iz vode, ob enem pa nam na- znanjajo, kakšne živali in rastline so takrat živele, ko je nastajala kamenina, ki jih hrani liki v grobu. Sporočajo nam obenem, kako se je preminjalo živalsko in rastlinsko živ- ljenje na zemlji, dokler je dospelo do današnjih oblik. Še več. V toplih krajih živijo druge živali in rastline nego v mrzlih. Ako torej najdemo v Savinjskih Alpah in njih so- sestvu koralje ali palme, okamenele v skladih apnenca ali peščenca, tedaj sklepamo opravičeno, da je moralo biti v teh krajih takrat toplo podnebje, ko so se sesedali tisti skladovi. Okamenice potemtakem bistveno popolnujejo sliko, ki si jo ustvarjamo o minolosti naše zemlje. Zatorej so znanstvu dragocene ostaline iz davnih dob in vekov. V otrdeli kamenini ne neha gibanje in presnavljanje, ki jo je ustvarilo. Snovi se raztapljajo in premeščajo nadalje, pretvarjajo se kemijsko, ko se srečavajo različne spojine; neprestano deluje kristalovanje in napreduje. Kar je bilo jedr- natega zloga, sestavljeno iz najdrobnejših kristalčkov, dobi vidno kristalni zlog; rudnine, ki so bile komaj zasnovane — liki rastlina v kalu — si opomorejo. Iz jedrnatega a p n e n i k a nastane zrna s t m r a m o r i n__ hI p n t r r dolomit; glinave usedli nesei z premene v k r i- stalaste skrilavce, ki leskečejo živca in sljude in pa drugih rudnin, zlasti klorita in rogovače. Poglavitno nastajališče vseh kamenin-u sedlin je dno oceanov. Gibanje morske vode nekoliko poraz- deli priplavljene snovi. Valovje sicer ruši obali, toda debelega proda, ki ga je ustvarilo, ne more premakniti daleč od obali. Prod se nabere ob obali in ondi ostane. Čestokrat otrdne s pomočjo lepila, ki stvori iz njega laboro. Tudi pesek se ne oddalji zelo od bregov, zatorej peščenjak znači usedlino, ki je nastala na periferiji oceana. V večjo daljavo — vendar ne čez 300 km od obali — zanese gibanje morske vode glinasto brno. Ta se kasneje strdi in izpremeni v drobljanski in nadalje polagoma v kri- stalasti skrilavec. Vse te mehanske usedline nastajajo torej — 42 — v plitvem morju. V globočini — nad 200 m — se porajajo le kamenine kemijskega, ali pa — in to večinoma — or- ganskega izvora, ki jih tako zovemo, ker so izdelek živalij in rastlin. Potemtakem imajo omenjene kamenine znake, ki nam naznanjajo, ali so nastale v plitvem ali v globokem morju, ob obali ali v oceanski dalji od nje. Zatorej moremo celo spoznati, kje so bile v prošlih dobah zemeljske zgodovine celine in kje morja, in pa kako so se menjavala. Tudi to moremo razločiti, ali je nastala kamenina na dnu jezera, ali na dnu morja. Ribič, ki vrže trnek v jezero, ve, da ondi ne ulovi morske ribe. Pa ne le ribe, tudi druge živali in rastline sladkih voda se razlikujejo od morskih. Sladkovodne usedline zatorej hranijo v sebi svoje okame- nice, morske pa zopet svoje, in na njih spoznamo, kje so nastale. Posebno pozornost zaslužijo kamenine, ki so organ- skega izvora. Na prvi pogled je težko predočevati si, da more nastati znatna kamenena usedlina iz netrohljivih delov žival- skih in rastlinskih trupel. Ali treba je le na pravem kraju pogledati, in vidi se, da živa bitja res sodelujejo pri velikem ustvarjanju kamenenega gradiva zemeljske oble. Od bujnega rastlinstva nekdanjih dob se niso ohranili le posamični zogljeneli listi ali drugi borni ostanki; marveč nahajamo marsikje nagomiljene velike množine nekdanjih rastlin v razsežnih ležiščih. Poogljenele in stisnjene tvorijo ono dragoceno črno snov, ki jo zovemo premog. Zatorej leži premog v skladovih med skladovi drugih usedlin. Ke- mijska preiskava svedoči, da ima premog iste snovi v sebi kakor les, zategadel zapusti nekaj pepela, ko zgori. In ako na premogu ne zasledimo več rastlinskega zloga z golimi očmi, razodene nam ga vekšalno steklo. Vsa ta dejstva so- glasno izpričujejo, da je premog kamenina rastlinskega po- kolenja. — Sicer pa se moremo prepričati na svoje oči, da premog nastaja še dandanes v prirodi. V barjih, n. pr. v ljubljanskem, vidimo, kako ginejo rastline leto za letom, a — 43 — na njih zopet rastejo druge. Poginole rastline se gomilajo plast na plast ter se izpreminjajo v šoto, ta pa se polagoma pretvarja v rujav in potem v črn premog. Dno nekaterih jezer je pokrito z lupinami školjk, ki so ondi živele. Živali poginejo, njih lupine pa se kopičijo leto na leto, stoletje na stoletje. Polagoma razpadejo in iz njih ter iz primešane drobne glinaste brne, ki jo prinašajo potoki v jezero, nastane po več metrov debela plast laporja. Najbližnji zgled nam nudi zopet ljubljansko barje, ki je osta- nek nekdanjega jezera. V njegovem dnu leži pod 2 m debelo plastjo šote siva ali rujavkasta plast laporaste brne. Polna je skoljkinih in polževih lupin. Te razodevajo, da je zgrajena poglavitno iz živalskih ostankov. Pravo torišče za nastajanje kamenin organskega izvora pa je širno morje. Ko so v zadnjih desetletjih polagali br- zojavne kablje od celine do celine, preiskavah so dno morij, predno so mu zaupali dragoceno žico. Ob tej priliki je prišlo na dan, da je dno globin atlantskega oceana pokrito na tisočine kilometrov v dolžini in širini s tvarino, ki je, ako se posuši, povsem podobna kredi. Drobnogled razodeva, da je ta čudni mel zložen iz samih predrobnih (01 mm dolgih) ličnih hišic malih morskih živalic. Vse se prištevajo v najnižji oddelek živalstva, med praživali (protozoe). V človeškem rodu so najnižji družbeni sloji najbolj razširjeni, ker se zadovoljujejo z najskromnejšimi in zatorej najlaglje dosegljivimi življenskimi pogoji. Enako tvorijo široke sloje živalstva takova bitja, ki jim lajšajo boj za obstanek pritli- kave obmere telesa in skrajno preprost ustroj. Obširna družina foraminifer iz širnega oddelka praživalij upo- rablja to praktiško načelo s preočitnim uspehom. Nešteti milijoni teh predrobnih, skoro nevidnih živalic so naseljeni v neizmernem oceanu. Rod za rodom si sledijo. Hitro ži- vijo in hitro ginejo. Ogrodja poginolih živalic padajo kakor neprekinjen dež na dno morskih globin in ga pokrivajo na vsej njegovi razprostranosti. Vsaki rod pomnoži to usedlino. Ako se to ponavlja tisoče in tisoče let, umejemo, da morajo drobna ogrodja, ker so narejena iz apnikove snovi, stvoriti debele in prostrane plasti apnenega kamenja. _ 44 — Bela kreda, ki ž njo pišejo učenci na šolsko tablo, je zložena skoro zgolj iz takih ogrodij, podobnih hišicam sila majhnih polžev. V obliki soglašajo s hišicami krede, ki še sedaj nastaja na dnu morij. Te živalice zatorej naravnost moremo imenovati kred niče. Oblastne plasti pisne krede sedaj tvorijo gričevje in belo skalovje daleč na okoli na severnem Nemškem in Francoskem ter v sosednji Angliji, dalje ponekod na Ru- skem in v Siriji. Ni dvojbe, da so te plasti nastale na dnu nekdanjega morja, ki je valovalo na onih širnih prostorih, in sicer nastale prav tako, kakor nastaja kreda na dnu se- danjih oceanov. Kreda je ena izmed mnogih vrst apnika in nam je torej odličen zgled na obsežnem prostoru na de- belo navrhovačene skalnate apniške kamenine, ki je povsem nastala iz živalskih ostalin. Bela pisna kreda nam razodeva čudno tajnost, da celo najmanjše ži- valice sodelujejo pri stvarjanju ogromnih kamenenih gmot. Priroda zna z neznatnimi sredstvi doseči velike uspehe. Razvidno je obenem, da more nastati organizemska kamenina, kakoršna je kreda, celo na dnu onih oceanskih globočin, kamor ne morejo zanesti ne valovi viharja, ne navadni morski tokovi niti drobnega peščenega zrnca, še manje pa proda ali grušča. Na ozemlju Kamniških Alp nahajamo apnik, zgrajen iz drobnih hišic foraminifer (iz rodu Fusulina) v gorski panogi, ki je postavljena med Karavanke (Košuto in Olševo) na severni, in pa skupino Kranjskega Storžiča, Orintavca in Ojstrice na južni strani. Struga bučeče Tržiške Bistrice je v znameniti Dolžanovi soteski zarezana v tak, iz samih fuzulin zložen apnenec, in ondišnji prodor za cesto je speljan skozenj. Od ondi (611 m) je nagomiljen taisti apnik gori do vrha široke Konjšice (1600 m), tisoč me- trov na visoko! Fuzulinov apnik nahajamo dalje nad Sol- čavo (pri Štiftarju) in v Jezerski okolici (pri Murijevi planini, na Spodnjem Jezerskem itd.) Odlični živalski stavbitelji gorskih kamenin so nadalje školjke, koralje, morski ježi (ehinidi) in njim sorodni en- — 45 kriniti. Te preproste živalice so zgradile večino apnika in dolomita, ki tvorita najoblastnejse in najlepše dele naših Alp. To delo so znatno podpirale nekatere alge. To so preprosto ustrojene rastline, ki imajo sorodnice tudi še v današnjih morjih. Školjke in ehinidi žive družno v velikem številu. Njih lupine, naplovljene v silni množini ob obalih, ali nagomi- ljene na dnu plitvega morja, tvorijo oblastne plasti apnenca. Tudi tak apnenik se nahaja v Savinjskih Alpah. Vse te skalnate proizvode organskega izvora pa nad- kriljujejo čudovite koralje. Nešteti milijoni teh pritlikavih stavbiteljev živijo v toplih morjih tropskega pasu in srebajo v se nevidne drobce v morski vodi raztopljenega apnika dan za dnevom, leto za letom ter jih porabijo za svoje ogrodje. Družno živeč napravi vsaka živalica svoje lastno ogrodje, apnena ogrodja vse kolonije pa zrastejo med seboj tako, da tvorijo grmovju podobne razrastke. Na njih vejah sedijo na gosto živalica pri živalici liki cvetje na bogato cvetočem sadnem drevesu. Na starejših spodnjih delih živalskega grmovja polagoma gine življenje, vršički pa bujno rastejo naprej in apneni grm je čimdalje večji in obsežnejši. Rod za rodom zida na izumrlem apnikovem gradivu prejšnjih rodov. Stoletja in tisočletja raste živa zgradba. Zatorej nastanejo ob ugodnih razmerah stavbe tolikega obsega, da daleč nadkriljujejo vse, kar je sezidala človeška roka. Koraljnik naraste kakor skal- nat zid ali bolje hrib iznad morske globine 1000 metrov in več gori do površja valov, in največji koraljnik sedanjih oceanov spremlja severovzhodno obal Avstralije 1800 kilo- metrov daleč! Veje koraljnikove so razrasle liki grm. Zatorej so med njimi praznote ali vrzeli. Pa ne ostanejo dolgo. V kratkem času jih zapolnijo morski valovi z odkrhanimi in razdrob- ljenimi vnanjimi razrastki koraljnika samega in pa z lupi- nami školjk, morskih ježev in drugih živalij, ki so živele v bližini. Tako nastane zažet apnik, ki kar več ne kaže organskega zloga. Druge presnove privedejo apneniku po- — 46 — gostoma iz morske vode več ali manj magnezije in ga tako premenijo v dolomit. Žive koralje blestijo v čudovito nežnih barvah : rudeče, rumeno, zeleno, modro, vijoličasto itd. Pogled na površje koraljnikovo je kakor na vrt poln pestrega cvetja. Zato imenujemo koralje tudi cvetne živali (anthozoa). Kakor me- tulji nad cvetjem, tako švigajo v kristalno čisti vodi nad šarenim grmičjem raznovrstnih koralj pestrobojne ribe; v vrzelih med koraljnikovimi vejami pa se gibljejo raznotere školjke, polži, morske zvezde in drugi zastopniki bujnega morskega življenja. Njih sledove potem najdemo v apneniku in dolomitu, kolikor jih ne zatro kasnejše, sicer tiho, pa dolgo vplivajoče premembe. Kajti neizmerno število let je preteklo, da so polagoma in nevidno delujoče sile vsemožne prirode naredile iz morskega dna suho zemljo in iz koralj- nikov sedanje apneniške in dolomitove Alpe. Hodeč po rumenkasto- in rudečkasto-belem koraljnem apnencu oblastne Grintavčeve skupine zasledi pozoren opa- zovalec razun koralj in njih spremstva še druge organizme, ki so pomagali graditi orjaško gorsko gmoto. V današnjih morjih rastejo alge iz rodu litotamnijev (Lithothamnion). Njih posebno svojstvo je, da izločujejo iz morske vode apnik in z njim učvrstijo svoje telo. Vsled tega je kameneni oklep njih teles neiztrohljiv, in grmičje takih alg živo spominja na koraljnike, ker jim je res po- dobno. Te alge rastejo v velikih celotnih naselbinah in mlajši rodovi brstijo neprestano in neposredno nad kame- nenimi oklepi zamrlih prednikov. Zatorej napravljajo ob obalah prostrane skalnate grebene in kleči. Ob Adriji mo- remo marsikje videti te kleči rastlinskega pokolenja. Za časa plime plovejo sinji valovi nad njimi, ob oseki pa se poka- žejo nad morsko gladino. Potem more človek po njih ko- rakati, da natančneje premotri te iznenadne stvore. V minolih dobah zemeljske zgodovine so bile kame- notvorne alge tako razširjene, da so obsežne množine apnenika zložene iz njih trupel. Poleg koralj, ki so gradile v davno minoli dobi kameneno gradivo Grintavca in njegove skupine, so sodelovale zlasti alge iz rodov Diplopora — 47 — in Gvroporella. To izpričujejo njih razločni ostanki, ki so se ohranili v sedaj trdnih skalnatih skladovih. Pravi koraljniki so iz neskladovitega apnenika in do- lomita. V njih sosestvu pa nastaja skladovit apnik in enak dolomit. Burkajoče morje odkrha namreč dokaj razrastkov koraljnikovega grmičja ter jih razdrobi na drobne kosce. Nekoliko tega koraljnikovega peska zapolni — kar smo že rekli — vrzeli v grmičju, nekoliko se ga usede tik ob vznožju koraljnikov. Večji del koraljnikovega drobirja pa razneso morski tokovi in porazdele po širokem prostoru. Na ta način pokrivajo drobci koraljniškega izvora na dnu sedanjih morij sedem milijonov štirjaških kilometrov, dočim zavzemajo koraljniki sami dosti manj prostora. Drobci se na dnu morja neprestano nabirajo in gomilijo sklad na sklad. V starejših, spodnjih slojih se sprijemljejo vsled pri- tiska nad njimi ležečih mlajših slojev bolj in bolj, in se združujejo v čvrst kamen. Tako se dela na dnu morij trden, skladovit apnik in dolomit koraljniškega izvora. V koraljnih tvorbah prejšnjih geoloških dob ležijo skladoviti apneniki ter dolomiti pogostoma med in nad neskladovitimi. Tako tudi v jedru Savinjskih Alp. Ni težko razložiti si, kako nastane taka menjava. V soseščini ko- raljnika nastajajo skladovite usedline in višajo morsko dno. Nad njimi se naselijo koralje ter začno tvoriti neskladovit koraljnik in ga gradijo nekaj časa. Potem pa zopet utegnejo nastati njim neugodne razmere, ako na primer morsko dno upade nekoliko. Na koraljnik jamejo potem zopet sesedati se skladovi koraljnikovega drobirja in kamenotvornih alg. Ni dvojbe, da je nastala na ta način velika večina ogrom nega skalnatega gradiva Savinjskih Alp. V glavnem sle- menu so široki gorski čok in vitki vrhovi Stor- žičeve, Grintavčeve in Ojstričine skupine zgrajeni iz lepega, jasnobarvenega apnika in dolo- mita, ki je složni izdelek nekdanjih koralj in alg. Globoko strmenje se poloti človeka, ki stoji na kate- remkoli gospodujočih vrhov Kamniških Alp in v duhu motri kako ogromne izpremembe je znala tu zvršiti priroda. — 48 - Svečan mir kraljuje nad veličastnim gorovjem, dih jutranje zore igra nad njim. V davni minolosti pa so se tu valili valovi širnega toplega oceana in v njem je vrvelo bujno življenje. Za se skrbeč je nebroj živih bitij nevede in nehote nalagal zrno na zrno in zgradil ogromno skalno gmoto. Toda kam je odšlo morje, ki je v njem nastalo vse to kameneno gradivo? Kako je od morskega dna nastalo kopno ? In kateri dogodki so iz tega napravili sedanje ne- botično gorovje s strmimi prepadi, smelimi vrhovi in čudno rogljatimi grebeni? Blede skale, na videz neme, nam odgovorijo same na vsa ta vprašanja, one same znajo povedati svojo zgo- dovino. Res je: »Saxa loquuntur«. Povedale so nam, kako je nastalo gradivo gorovja; povedo nam pa tudi vrsto do- godkov, ki so ustvarili kamenenemu gradivu sedanji položaj izven morja, dasi je nastalo v morju; in povedo nam na- posled tudi, kako so nastale sedanje mnogovrstne visoko- gorske oblike, ki so povsem različne od nekdanje enako- mernosti na dnu morja razprostrtih in nagomiljenih skladov. Ne bo nam težko priučiti se jasni govorici, ki nam izpričuje velike poteze pestre zgodovine in polagani mno- gotisočletni razvoj našega divnega alpskega gorovja. A ko se ji priučimo, ne bomo se zadovoljili s tiskano knjigo. Radostno pohitimo v gorovje samo ter ondi pregledamo gorske stene, kamenolome in najmanjše kamenene golice, da naravnost iz knjige prirode čitamo veličastno zgodovino veličastne alpske zgradbe. Se dandanes nastajajo koraljniki, iz krednic zložena grez in druge iz organskih ostaiin nagomiljene usedline ter nam razodevajo, kako so se enako porajale od nekdaj. Slično nas vulkani sedanje dobe poučujejo, kakega izvora so neskladovite skalovine. Le kamenin tretjega poglavitnega oddelka, to so skladoviti kr i s ta las ti skrilavci, dandanes nikjer ne vidimo nastajajočih. Vajeni smo videti v skladovitosti učinek polaganega sesedanja iz vode, na drugi strani pa nahajamo v kristala- stih skrilavcih družbo živca, kremenjaka in sljude, ki je v — 49 — prodorinah proizvod vulkanskega ognja. Zatorej nastane zagonetno vprašanje: Kakšne prirodne sile so ustvarile kri- stalaste skrilavce, ker je v njih čudno združeno delo vode in ognja? Velikanske množine v sklade naloženega, kristalastega gnajsa, blestnika, filita in sorodnih kamenin so razprostra- njene po vseh delih sveta. Bile so geologom vsega prej- šnjega stoletja tajnosti polna, težko rešljiva uganka. Med sedanjimi strokovnjaki zmaguje, ali prav za prav je zmagalo menenje, da kristalasti skrilavci niso taki nastali, kakoršni so sedaj, nego so izpremenjeni. Izprva so bile ali prodorine, ali pa — in to večinoma — navadne usedline; pozneje pa so jih vročina in drugi posebni fizikalni in ke- mijski vplivi izpremenili ter jim dali sedanji blesteči krista- lasti zlog. <®0 •t — 50 — ČETRTO POGLAVJE Ali je gradivo Kamniških ali Savinj- skih Alp v prvotnem položaju, ali je premeščeno? - Kako se je dvignilo gorovje? prejšnjem poglavju smo doznali, kako in kje nastajajo še dandanes apnik, peščenjak, lapor, skrilavec in druge skladovite kamenine. Uvideli smo, da so apnik, peščenjak, lapor in druge kamenene snovi, ki gradijo Savinjske Alpe, nastale večinoma v morju, čeprav so sedaj na kopnem in tvorijo gorovje. Znakov imajo namreč na sebi takih, ki jasno pričajo, da so v istini usedline iz nek- danjih morij. Že dejstvo, da nahajamo gradivo naše alpske skupine v skladih, ni lahko tolmačiti drugače, nego da izhaja od usedanja iz vode. Povsem pa nas pouče hišice polžev, školjk, koralj in drugih živalij, ki jih najdemo na raznih krajih v apneniku, laporju, skrilavcu in v drugih usedlinah Savinjskih Alp, da so nastale te kamenine brez dvojbe v vodi. Ribič, ki vrže trnek v jezero, ve, da na njem ne ulovi morske ribe. In če dobimo v kamenolomu (n. pr. za Kam- nikom ob prijaznem potu, ki vodi v Tunjice) lupine morskih ježev, morskih zvezd, raznih morskih školjk in polžev, zobe morskih rib itd., — tedaj pač ne moremo dvomiti, da bi se skladi kamenoloma ne bili sesedli na dnu morja. Drugod nam dokazujejo isto koralje in ogrodja drugih živalij, ki živijo izključno le v morju. In če prehodimo vso Evropo in — 51 — skrbno pregledamo kamenine ter organske ostaline v njih, najdemo dosti več kamenin, ki so nastale v morju, nego drugih. Isto bi spoznali v vseh delih sveta. Celo najvišje gore so iz kamenja, ki se je stvorilo v morju. Kamenine in v njih shranjene ostaline živalij in rastlin nam pričajo, da je večji del kopnine nastal na dnu morja. Potemtakem moramo sklepati, da so kame- nine suhe zemlje dvignjene iz morja, in sicer ne- jednako dvignjene, — nekod bolj, drugod manj — ker tvorijo gorovje razne visokosti in pa tudi nižave. Saj se vzdigujejo in znižujejo tla pod morjem in na kopnem še v sedanji dobi naše zemlje. Najlože se opazuje ta pojav ob morju. Morje vreze natanko mejo med vodo in kopnem. Ta črta pa se je (ako navedemo le eden primer) v južni Švedski dvignila za šest do osem decimetrov v jednem stoletju. Nasprotno je podoba, da se znižuje vsa obal Dalmacije. Enako polagoma se je zemeljska skorja pač tudi v prejšnjih dobah, ko ni opazoval še noben človek, ponekod dvignila iznad morja, drugod pa je vanje potonila. Tik Kokrskega sedla, 1799 m nad Adrijo, se nahaja v drobnih skladih rumenkasto siv laporast apnik, in v njem so lupine morskih školjk in polžev (Mvophoria ovata, Ger- villeia lata, Naticella costata, Turbo rectecostatus). Nad sedlom pa je nagomiljen rumenkastobeli in rudečkasti koraljni ap- nenik najvišjega vrha Kamniških Alp, Grintavca, do višine 2558 m. Drugod so našli okamenela ogrodja morskih živalij celo v visočini 5000 m, in to je dokaz, da se je dvignilo nek- danje morsko dno najmanj do tolike višine. Po takih dejstvih smatramo za dognano, da se je velika večina kopnega dvig- nila iz morja, ali pravzaprav v dolgi dobi zemeljske zgo- dovine večkrat dvignila in vmes zopet potonila, da se v naslednjih stotisočletjih na novo obloži z usedlinami ter potem z njimi zopet dvigne iz oceanskih globin na solnčne višine. To nam izpričuje sedanji položaj skladovitih kamenin samih. Malokje nahajamo plasti vodoravne, kakor so nastale. Večinoma so nagnjene, ali stoje celo po koncu (kakor 4' — 52 — knjige na polici), ali so prelomljene in kosi premaknjeni Zopet drugod so usločene navzdol, da tvorijo kadunjo (geologi imenujejo ta položaj v svoji strokovni govorici: sinklinala), ali navzgor, da nastane sedlo (antiklinala). Kadunje in sedla se čestokrat vrstijo kakor v valovju doli in vrhovi; tedaj pravimo, da so plasti nagubane. Tako premeščene plasti si lahko predočujemo, ako položimo na mizo nekaj kosov raznobarvanega sukna, kos nad kosom, tako kakor ležijo prvotno plasti apnika, laporja, peščenjaka vodoravno druga nad drugo. Če potem vso skupino naloženih suknenih kosov stisnemo od strani, na- rede se prav take gube v malem merilu, kakoršne vidimo na skladovitih kameninah v prirodi v velikem, včasih str- menje budečem merilu. Čez vse orjaška je morala biti prirodna sila, ki je več sto in tisoč metrov debele skupine mogočnih, trdih skladov prelomila, nagnila ali celo nagubala, kakor človeška roka naguba kose sukna! Ako se ne oziramo na bistvo in izvor orjaških prirodnih sil, ki so to učinile, imenujemo jih na kratko: gorotvorne sile. Velikansko torišče gorotvornih sil so Srednjeevropske Alpe. Strmenje se poloti vsakogar, ki zasleduje tu njih or- jaško delo. Najbolj iznenadjajo nagubavanja in premeščenja velikih grud zemeljske skorje v Zapadnih Alpah. Strmenje budijo premeščenja v Karavankah. Pa tudi Kamniške Alpe nam izborno predocujejo velikanska premeščenja, ki so se vršila v nagromadenih gorskih kameninah. Črna dolina nad Kamnikom je globoka, skoro premočrtna, ostra zareza v kameneni gorski čok. Zarisal jo je mogočen pojav gorotvornih sil. Ob črti te doline so namreč kameneni skladi prelomljeni *), in na njeni južni strani so se pobesili na južno, na nje severni strani pa na severno stran. Prelom se nadaljuje proti vzhodu v Zadrečki dolini mimo Gornjega grada, in po vsej pravici moremo reči, da je pogorje Menine (1508 m) od Stahovice do *) Glej upodobljeni „Geološki prorez (profil) od Črne Doline preko Ojstrice do Savinjske doline pri SolCavi". — 53 — Braslovč — odkrhnjeni in proti jugu upadli odlomek Sa- vinjskih Alp. V Črni dolini so mogočni, nad tisoč metrov (dno doline pod Sv. Primožem 501 m, Poljanski Rob 1570 m) na debelo naloženi skladi tako globoko preklani, da doseže prelom v dnu doline skupino prastarih kristalastih skrilav- cev; ti so v globočini razprostrti temelj, ki je nanj položena vsa ogromna kamenena gmota poglavitne panoge Savinjskih Alp. Ako gremo iz doline mimo Sv. Primoža proti Po- ljanskemu Robu, stopamo preko odkrhnjenih koncev mlajših skladov apnenca in dolomita, ki so naloženi na kristalasto podlago. Strma reber Pasje Peči je iz belega dolomita, ki se drobi prerad v robat grušč ter ž njim prav neprijetno pokriva pot nad Sv. Primožem. Nad dolomitovimi skladi leži skupina drobnih plastij temnosivega apnenca, tvorec prijazno valovito planoto. Ker so te plasti primeroma mehke in zato hitreje prhnijo, izpremenilo se je njih površje v plodno prst, ki redi obsežne, sočnate gorske pašnike Male in Velike Planine. Zatorej se mahoma izpremeni krajinska slika, kakor hitro stopimo na te vrlo označene apnenčeve sklade. Geologi jih v svoji strokovni razpredelitvi prištevajo oddelku »vvengenskih« skladov. Velika Planina leži na njih severni meji. Če tu nadaljujemo pot, stopimo na plasti jasnobarvenega apnenca in dolomita, ki ležijo nad vvengenskimi skladi in vrhujejo v Križu (1648 m). Tu zaključujejo mnogolično vrsto gorskega gradiva, ki je, na- ložena na podlagi blestečih kristalastih skrilavcev Črne doline, tako da vsa visi proti severu. Vrhovni jasnobarveni kamen se ujema v vsem svojem bistvu s kamenom, ki gradi severnejšo panogo Ojstrice in Orintavca, in druge vrhove glavnega slemena Savinjskih Alp. Razlika je le ta, da vise skladi skoro čisto belega apnika in dolomita v glavnem grebenu in njegovih vrhovih vseskozi proti jugu. Pozorni motrilec, ki stoji na Gorenjem Jezerskem pri Sv. Ožbaltu (903 m) ali pri sosednjem Sv. Andreju, lahko opazi, da so tisočeri skladi sten in vr- hov Kokrske Kolčine (Kočne), Grintavca, Babe, Rinke in Mrzle Gore v istini precej močno nagnjeni na južno — 54 — stran.*) Enako plasti, ki leže neposredno pod njimi, n. pr. v Golem Vrhu (1787 m). Skupno podlago vse te ogromne vrste raznovrstnih skladov tvorijo v Jezerskem vrhu (1216 m) skrilavci, primerno nagnjeni proti jugu. Potemtakem so Savinjske Alpe v svoji glavni osrednji skupini ogromna plošča večinoma apnenca in dolomita, ki leži nad podlago kri- st ala s t i h in nekristalastih skrilavcev. Ploščo s podlago vred so oTjaške g6 C 0 l V O I n e sile zvežile tako, da visi njena severna stran proti jugu, južna pa proti severu, podobno velikan- ski kadunji. V strokovni govorici geologov se zove ta položaj sinklinala, kar smo že omenili. Osrednja skupina Julskih Alp je v bistvu enaka, v merah pa še dosti bolj velikanska sinklinala. Na jugu so ji podlaga skrilavci v okolici Sorice in Železnikov, na severu pa skrilavci, ki tvorijo večinoma ob enem vznožje Karavank. Poglavitna gorska tvarina je tudi v Triglavovi skupini ogromna kadunjasto upognjena plošča apnenca in dolomita. V prvem poglavju smo spoznali, da se Savinjske Alpe ujemajo po svoji vnanji izobrazbi z osrednjo skupino Julskih Alp. Sedaj smo osvedočeni, da to soglasje izvira iz enakosti notranje zgradbe, ki jo značita enako gradivo in enak položaj. Oboje so ustvarile iste prirodne sile v obeh alpskih skupinah. Oblastna sinklinala Kamniških Alp ni zvršena v pre- prostosti, v kakršni umetnikTvrže na papir prvi, zgolj osnovni načrt bodočega umotvora. Ko je velikanska prirodna silausločevaia ogromno, okorelo, kameneno gmoto, prepočila in prelomila se je ta ob čr- tah, vzporednih s prelomom Črne doline. Um- Ijivo je, da so ob pritisku iste sile nastali prelomi, ki so med seboj enake smeri. Jednega teh prelomov znači ostra *) Glej ..Geološki prorez od Pristovnikovega Storžiča preko Jezer- skega Vrha do Križa'', nadalje ..Geološki prorez od Robleka preko Sku- brovega Vrha do Grintavca" in pa ..Geološki zemljevid Savinjskih Alp". ..Geološki zemljevid Jezerskega in njegove okolice", ali pa tudi slike, ki kažejo severne strmine GrintavCeve in OjstriCine skupine. — 55 — zareza Presedljaja {Sedlice) (1610 m) med Konjem (1803) in Vršiči (1979 m) in od tod proti vzhodu globoki žleb gor- njega toka Lučenske Bele. Drugi prelom se je zvršil nekoliko severnejše. Izražen je v globinski črti, ki se začenja med Ojstrico (2349 m) in Dedcem (2023 m) s sočnato-zeleno, prijazno dolinico ob Korošici (1808 m) in se nadaljuje proti vzhodu do Kocbekove koče (1744 m). Znamenita so premikanja, ki jih je povzročil pritisk gorotvorne sile ob teh dveh prelomih. Severni oddelek planote, ki se prostira od Male Planine preko Križa do Konja, je ogromni pritisk porinil ob zarezi Sedlice nad plasti, ki tvorijo Vršiče z Dedcem, tako da skladi v Konju ne visijo kakor v Križu proti severu nego nasprotno, proti jugu. Zatorej prihajajo v znožju Konja in Kope pod belim apnencem in dolomitom zopet na dan wengenski skladi Velike in Male Planine. Njih temnosivi, v drobne ploče naloženi apnenec se nadaljuje preko Žegnanega studenca ob dnu gorenje doline Luške Bele. Ob lomni črti Korošica-Kocbekova koča so prav tako porinjeni mogočni skladi Dedca in Tolstega Vrha nad vznožje širokopleče Ojstrice. Tudi tu je bila posledica, da so prišli na površje globokejši wengenski skladi. Precejšnji kos turistovske steze, ki vodi od Dedca proti Kocbekovi koči, gre preko njih odlomljenih koncev. Ko so debeli skladi apnenca in dolomita drčali ob poševnih prelominah proti severu, gnani od ogromne sile, niso mogli nemoteno ohraniti svoje prvotne mirne zveze. Pritisk je mogočne, trde sklade neverjetno nagubal in na- mečkal, kakor je zmečkan makov cvet v popku ali ruta v žepu ! Turist, ki se bliža Sedlici prišedši od Bistriške doline, zazre v strmih stenah Konja in Resenika (1833 m) strmeč nenavadno sliko, ko vidi ondišnje debele kamenene skladove stisnjene v večje in manjše zaokrožene in voglate gube*). Isti prizor zagleda zopet v Molički Peči (2019 m) nad Koc- bekovo kočo in enakega tudi ob vznožju strme zapadne stene Dedčeve. *) Glej ..Geološki prorez otl Črne doline preko Ojstrice itd." — 56 — Druga posledica pomikanja orjaških kamenenih grud od juga proti severu pod ogromnim pritiskom se je pojavila v severnem krilu velike antiklinale Savinjskih Alp. Ob črti, ki sega od Ojstrice proti zapadu preko Grintavca, so se skladi nagnili strmejše. Njih konci so vsled tega zaštrleli v izdatnejšo višavo, in tako je bila ustvarjena vse nadkriljujoča višina glavnega grebena Sa- vinjskih Alp. Prelomi Ojstričine skupine sezajo bolj ali manj proti zapadu. Kokrsko sedlo (1791 m) med Grintavcem (2558 m) in Kalškim Grebenom (2223 m) je začrtal prelom in še tik pod vrhom vladarja Grintavca na njegovi severni strani križa turistovska steza mal, pa značilen skupek vvengenskih skladov.*) Tu niso ti skladi od ogljenih organskih spojin temnosivo barvani, nego rudeče od železnega oksida, a so za to tem bolj očitni. Najbrže se je vrh Grintavčev porinil ob prelomu, ki ga značijo ti wengenski skladi navzgor in tako prekosil vse druge. Možno je pač tudi, da je v tem vrhu kamen nekoliko trši, in se zatorej uspešnejše protivi preperevanju in znižavanju kakor drugi vrhovi. Katera izmed obeh tu omenjenih možnosti]" je bolje pripomogla, da je Grintavčev vrh najvišji, to je težko odločiti. Umevno je, da znanstvena razlaga v takih podrobnostih nima tiste goto- vosti, kakor ko tolmači poglavitne poteze. Na severni strani Ojstrice so skladovi v stranskem slemenu, ki se prostira proti Solčavi in vrhuje v Krofički (2086 m), vseskozi nagnjeni proti jugu in so oddelek se- vernega krila velike antiklinale Savinjskih Alp. V Krofički (2086 m) jn Strelovcu (1796 m) se vrstijo skladovi v pri- rodnem redu pod skladovi Ojstrice. Pri Icmanikovi planini (1505 m) pa izkazuje natančna preiskava zopet prelom in pa, da je porinjen južni oddelek slemena s Krofičko in Strelovcem nad plasti severnega oddelka, ki vrhuje v brez- imnem vrhu 1610 m nad Icmanikovo Pečjo. *) Glej ..Geološki zemljevid Jezerskega itd." in ..Geološki zemljevid Savinjskih Alp" in pa ..Geološki prorez preko Skubrovega Vrha do Grintavca". — 57 — Mičen je oddelek Savinjske doline, ki je zarezan od izhoda iz Logarske doline do Solčave. Ondi teče Savinja v prelomu, ki je odtrgal Hudo Peč (na levi) od Rosnega Hriba (na desni strani Savinje). Ako si mislimo sklade, ki so v velikanski množini navrhovačeni med Črno dolino in Solčavo v sedemnajst kilometrov širokem pasu in tvorijo najvišje vrhove Savinjskih Alp: Ojstrico in Grintavec, zopet zravnane in položene v prvotno vodoravno ležo ter ob prelomih staknjene v ne- pretrgano prvotno celoto, — tedaj bi vsa ta hribinska gmota nikakor ne segala do sedanje višine Grintavca in Oj- strice, pač pa bi tvorila pas, dosti nad sedemnajst kilo- metrov širok! Debelost vse skupine plastij od najstarših pri Solčavi do najmlajših v visokem vrhu Ojstrice pa je toliko oblastna, da je trajalo sesedanje teh skladov na dnu morja brez dvojbe neizmerno dolgo dobo, ki bi se dala meriti bržkone le po stotisočletjih! Ko zremo na veličastne, nebotične vrhove Alp, zdi se nam, da je gorovje neminljivo, da je bilo in ostane vedno tako, kakršno je od početka stvarstva. Ta površna sodba je oprta jedino le na mogočni vtis; razpade pa do cela, ako natančneje premotrimo gradivo gorovja. Drugi vtisi se v nas zbudijo; še veličastnejše nam postane delo prirode, ki je zbirala gradivo gorovja zrno do zrna nešteto število let in potem zbudila silo, ki je skladove dvignila izpod morja v jasne zračne višave. Vprašujemo pa: katera sila je to bila? — in današnje znanstvo je dozorelo dovolj, da nam nudi zadovoljiv od- govor. Seveda, na tesnem pozorišču jedne same alpske skupine ni možno dobiti dovolj opor za rešitev velikega, smelega vprašanja. Slemenska gorovja, bolj ali manj slična srednjeevropskim Alpam, se nahajajo po vseh delih sveta, gorotvorne sile so torej splošen zemeljski pojav, o njih bistvu je vsled tega možno razpravljati le z najširšega stališča. — 58 - Med strokovnjaki je največ pripoznan naslednji nauk o izvoru in delovanju gorotvornih sil. Zemeljska obla se suče v mrzlem svetovnem prostoru. Njegovo toplino cenijo nekako na 100°C pod lediščem. Naš planet je dosti gorkejši; v svojem jedru ima celo od nekdaj velikansko zalogo toplote. Ondi mora biti najmanj toplina lave, ki prihaja iz vulkanov, imajoca 1000"C toplote in več. V mrzlem svetovnem prostoru plavaje se zemeljska obla seveda ohlaja. Posledica je, da se ji prostornina krči. Nje kamenena skorja postaja manjšajočemu se jedru pre- obsežna, kakor koža jabolku, ki leži čez zimo v shrambi in vene. Notranji mehki del jabolka se krči, koža na njem postaja preobširna in se zatorej nabere v gube. Takisto stori zemeljska. Oblastne gube zemeljske skorje so slemenska (vzdolžna ali verižna) gorovja. Taka gorovja so v Evropi Alpe, Karpate, Balkan, Dinari, Apenini in Pireneje. Veličastne so dimenzije, ki jih kažejo čudovite Alpe po človeškem merilu — ali v prispodobi z obmerami ve- soljne zemlje so le malo znatne gube na njenem obličju! Uporabimo prilikovanje nadalje: jabolkova koža je mehka, popustljiva; zemeljska, ki je kamenena, nikakor ne toliko. Zatorej so nastale v njej liki v svodu, ki ne stoji na dovolj trdnem temelju, razpoke ali prelomine, in sicer ondi, kjer je napetost presegla mejo prožnosti. Sčasoma se je vsa zemeljska skorja razkosala na bolj ali manj obsežne grude, kakor se razkosa ledena odeja veletoka, ko se splitvi voda pod njo. Nekatere zemeljske grude so, pritegnjene od ze- meljske težnosti, upadle in zdrknile navzdol ob prelominah, ter se tako zopet oklenile zemeljskega jedra. One, ki so upadle globokejše, tvorijo dno svetovnim morjem (oceanom), druge pa, ki so se vzdržale v večji dalji od zemeljskega središča, tvorijo trdnine (kontinente). Grude, ki so se le nekoliko znižale, so nižine, kakor n. pr. Ogrskohrvatska planjava, ki sega preko Zagreba na Dolenjsko in preko Celja do vzhodnjih mejnikov Savinjskih Alp, nadalje Du- najska in Gorenjska kotlina okoli Kranja, enako Celovška kotlina in Gorenjeitalska planjava, ki se prostira do Vipavske doline itd. — 59 — Kakor klin, od kladiva gnan navzdol, pritiska na desno in levo in tako razcepi bruno, tako je navzdol sileča teža upadajočih grud povzročila in pomnožila stranski pritisk na sosednje grude, da so se usločile navzgor ali navzdol in nagubale, kakor se v poizkusu nagubajo kosi sukna, če pritisnemo nanje od strani. Tako so nastala na kopnem pogorja z dolgimi vzporednimi slemeni (slemenska gorovja), ki se vrstijo liki guba ob gubi v Alpah, Karpatah, Dinarih itd. Nasproti silnemu pritisku je trdnost kamenenih skladov kakor pritlikavec nasproti orjaku. Skladovi se podado liki plasti sukna ob pritisku človeške roke. Vendar so skladovi prepočili in se prelomili, kjerkoli je pritisk presegel prožnost kamenin. To se je dogajalo zlasti ob dolžini gub. Nastale so pa tudi povprečne prelomine in so grude nadalje raz- kosale. Ob prelominah se je vršilo premikanje še nadalje. Kjer prelomina ni bila navpična nego poševna, mogla se je gruda poriniti ob njej preko sosednje grude — kakor to kaže navedeni znameniti zgled iz Savinjskih Alp. Bodisi, da se je gruda nagubala, ali pa se porinila kolikor toliko nad sosednjo — obojekrati pokriva potem ožji prostor pod seboj, kakor ga je pokrivala prej, in dosežena je namera, da se zemeljska skorja oklene jedra, ki se pod njo manjša in krči vsled ohlajanja. Drobne plasti so šibkejše, popust- ljivejše nego debele. Zatorej prevladujejo gube v gorovju, ki je zgrajeno iz drobnih plastij; kjer pa trdni, debeli skladi tvorijo gradivo, ondi prevladujejo prelomi. O Kamniških Alpah smemo reči, da so velikanska debela plošča skoro izključno iz apnika in dolomita. Zatorej opazujemo v njih pač plitva usločenja in prelome in ob prelomih upadle ali pa čez nje porinjene skupine plastij, nagubavanja pa malo. Kjer pa je gorovje zgrajeno iz popustljivih mehkih skrilavcev, ondi je gorotvorni pritisk ustvaril bolj ali manj tesne gube. Med to in ono skrajnostjo so v mnogolični prirodi prehodi vseh stopenj. Jezerski Vrh n. pr. je zgrajen iz ob- sežne skupine skrilavcev in med nje vloženih peščencev. - 60 — Gorotvorni pritisk je vso skupino krepko usločil v anti- klinalo *). Na severni strani črte, ki jo potegnemo od župne cerkve Sv. Ožbalta (903 m) do kopališča Bele, visijo skladi strmo proti severozapadu, na nasprotni strani pa manje nagnjeni proti jugovzhodu. Zanimivo je vprašanje: kako se vrši premikanje in nagubavanje v kameneni skorji naše zemlje? Gotovo ne v hipnih, razsežnih skokih. Priroda deluje počasi. Pa tudi vedno polagoma se ne morejo premikati orjaške grude ze- meljske skorje. Teža sili sicer grudo za grudo neprenehoma navzdol proti zemeljskemu jedru. Ali upira se ji trenje ob sosedni grudi. Rodijo se zatorej v grudah rastoči siloviti naponi, in le kedar napon preseže nasprotni upor, zdrkne gruda ob grudi in premakne ali naguba sosedno grudo nekoliko. Premikanje in nagubavanje se torej vrši sicer skokoma, ali pojedini gib dostikrat ne preseže malo mi- limetrov. Zategadel ni viden vsaki posebej, le skupni učinek pogrezanja in pregibanja v dolgih dobah zemeljske zgodovine je ustvaril poglavitne poteze v površju naše zemlje. Kedarkoli pa se velikanska gruda — recimo Grin- tavčeva skupina — skokoma pregane, bodi si še tako malo, se mora pretresti sama in njena okolica daleč na okoli bolj ali manj. Ako je človek priča takemu dogodku, začuti — zemeljski potres. Te vrste potresi so pogostoma prav lahki. Včasih pa so toliko krepki, da razpočijo vsled njih kameneni zidovi hiš, ali se celo porušijo. Enako so ob potresih prepočili in se na vse kraje razcepili kameneni skladi v gorovju. Zatorej dobijo kamenoseki v kamenolomih le malokje velike neprepočene plošče ali dolge celotne stebre. Brezštevilne prepoke v apnencu, četudi so drobne in komaj vidne, so povod, da se dežnica v njem hitro poizgubi. Na njegovem površju in v njegovi notrini se razvijejo kraški pojavi. Ob prepokah napreduje.perenje, ki bistveno sodeluje, ko priroda izobražuje oblike goram in dolinam. V drobnih *) Glej ..Geološki prorez od Pristovnikovega StoržiCa čez Jezerski "Vrli do Križa". — 61 — razpokah kamenin se zbirajo vodene kapljice in na ugodnih krajih v nižavi prihajajo na dan ter pojijo studence, ti se združujejo v potoke in potoki v reke. Zatorej je ogromna gmota apnika Savinjskih Alp v višavi revna vode, ob vznožju gorskih velikanov pa izvira na mnogih krajih obilna bistra studenčnica. Kakor kolesje v uri tako sodelujejo sile v prirodi; vsaka budi drugo; tako nastaja neskončna mnogovrstnost pojavov, ki so vsi v zvezi med seboj, od največjih do naj- manjšega. Preprosta in obenem velika je uredba, da se rodi iz ohlajanja in krčenja zemeljskega jedra orjaška sila, ki je zmožna, da vstvarja površje trdninam in dno morjem, na- gromadi oblastna gorovja in pobudi vrhu tega dolgo vrsto posledic, ki segajo druga za drugo v pestro delovanje prirode. «1» — 62 — PETO POGLAVJE Iz Katerih dob zemeljske zgodovine je gradivo Kamniških Alp? \J katerih dobah so se pojavile gorotvorne sile? Katere sile so konečno izobrazile gorovje in doline ter jim dale da- našnje lice? Uvod. ako pomislimo, da so se na zemlji menjavala morja in trdnine, tako da je sedaj ondi kopno, kjer je bilo nekdaj morje; če moremo zasledovati, kako so nastajala in minevala gorovja in ravnine; če vidimo, da so se v dolgih dobah sesedali na dnu morij mogočni skladi raznovrstnih drobljanskih in organizemskih kamenin, sedaj pa tvorijo nebotična gorovja; če uvažujemo, da so bljuvali vulkani nekdaj tudi ondod, kjer jih danes ni več; če si slednjič predočujemo raznovrstno živalstvo in rastlinstvo nekdanjih časov, ki nam je zapustilo neiztrohljive dele svojih teles ali okamenele v kamenitih skladih, ali pa zogljenele v premogovnikih — tedaj vidimo, da ima zemlja s v o j o z g o d o v i n o, ki je bogata znamenitih izprememb in velikih dogodkov, ki so pripravljali sedanji zemljepisni položaj in pa nastop človeštva. — 63 - Znanost, ki proučuje zgodovino zemeljske oble in njenih stanovnikov, je geologija. Nje naloga je, raztol- mačiti izpremembe, ki so se vršile od nekdaj na zemlji, in razvrstiti jih tako, kakor so se vrstile v istini od davne minolosti do današnjih dnij. Geologija je vsega uvaževanja vredna znanost. Saj nas uči, spoznavati zgodovino naše ožje in naše najširše domovine: vesoljne zemlje, njenih celin in morij, gora in dolin, jezer in rek, živalstva in rastlinstva, ter slednjič nastop in razvoj človeštva. Ako je zgodovina orjaških gorovij in neizmernih celin nekaj veličastnega, tedaj je zgodovina ču- dovito ustvarjenih živih bitij nad vse zanimiva in daleko- sežnega pomena. Ako bi kameneni sloji ležali povsod vodoravno, kakor so nastali, tedaj bi se mi mogli seznaniti le z najvrhnjimi izmed njih. Bilo bi tako, kakor če navrhovatimo več listov papirja drugega nad drugim, — od zgoraj vidimo le nazadnje po- loženi list. Toda kameneni skladi so v istini nagubani, prelomljeni in razkosani, kosi pa nagnjeni ter navzgor ali navzdol po- maknjeni. Zatorej vidimo na zemeljskem površju ne le najmlajše, nego sklade razne starosti, celo najstarše. Ker skladovi ne ležijo vodoravno nego poševno, štrlijo iznad površja konci plastij, ki so v prvotnem polo- žaju ležale morda tisoč metrov globoko in so bile pokrite z mlajšimi plastmi. Ako si hočemo ta uspeh s primero postaviti pred oči, primemo poprej omenjeni kup navr- hovačenih listov papirja z roko in ga nagnemo poševno; vsled tega vidimo ne le vrhni list, nego tudi jeden rob vseh pod njim ležečih listov vštevši onega, ki smo ga položili najprej in ki nam predočuje najstarejšo zemeljsko plast. Število kamenitih skladov, ki so se zgradili v dolgi dobi zemeljskega razvoja, je neizmerno. Ako bi utegnili navrhovatiti vse sklade, da bi ležali drug nad drugim, razvrščeni tako, kakor so nastali, imeli bi pred seboj skupino nad 70.000 metrov debelo, — to bi bila zgodovinska knjiga naše zemlje. V istini je knjiga - 64 — razkosana, kosi razmetani, in naloga geologov-strokovnjakov je, sestavljati kose v liste, liste v zvezke in zvezke v kro- nološko celoto. Skladi sami nam utegnejo posvoji tvarini in leži marsikaj povedati iz zemelj- ske zgodovine. Se več pa izvemo s pomočjo okamenelih in zogljenelih živalskih in rast- linskih ostankov. Ž njimi so skladi prave popi- sane listine. Okamenice so geologu črke, iz njih sestavlja besede, vrste in cele strani iz zgodo- vine zemeljskega življenja! Se, ko so se znanstva na novo probudila v srednjem veku, so učenjaki mislili, da okamenice niso ostaline živalij in rastlin, ki so nekdaj res živele. Nekateri so trdili, da so v kamenju nastale kakor igrače*), ki jih je naredila priroda nekako za kratek čas ali za šalo. Menda prvi, ki je izrekel o bistvu okamenic pravo mnenje, je bil veliki učenjak in še znamenitejši umetnik Leonardo da Vinci (u. 1519. 1.), toda dolgo ni prodrl njegov nazor. Pa še pred pol stoletjem strokovnjaki niso niti slutili, kolike važnosti so okamenice za geologijo. Okamenice izpričujejo geologu zaporedni, čudoviti raz- voj živalstva in rastlinstva iz skromnih početkov do današ- njega viška. In sicer izpričujejo to po svojem bistvu in po tem, kako se nahajajo nekatere v starejših, druge v mlajših skladih. Okamenki morskih živalij mu naznanjajo, kod so valovala nekdanja morja, okamenele sladkovodne školjke pa mu pripovedujejo o nekdanjih jezerih. Tako si more veščak v duhu sestaviti sliko o nekdanji razdelitvi vodovja in kop- nega, morij in celin, in pa o menjavi teh poglavitnih potez zemeljskega površja v minolih dobah. Morske okamenice, ki jih najdemo visoko v gorskih obronkih in vrhovih, nam nadalje sporočajo, kako so se *) Prav s to besedo nekdanjih znanstvenikov mi je odgovoril pre- prost slovenski kmetovalec, ko sem ž njim govoril v nekem kamenolomu, in ga vprašal, kaj si on misli o okamenelih ribah, ki jih včasih najde na kamenenih plasteh, ko dela v kamenolomu. — Pisatelj. — 65 — kolebali veliki oddelki zemeljske skorje v raznih dobah navzdol in navzgor ter moleli sedaj v gorovju visoko pod oblake, drugikrat pa bili potopljeni v neizmerne globočine morskega dna. Ako najdemo v nekih plasteh okamenele ostaline živali], ki bivajo le v vročem podnebju, nad njimi pa v drugih plasteh ostaline bivalcev mrzlega pasu, — tedaj spoznamo, da se je na zemlji menjalo podnebje. Okamenice so slednjič geologu poglavitno sredstvo, da loči usedline enake in različne starosti. Oni skladovi raznih krajev, ki hranijo v sebi enake svedoke minolega živalskega in rastlinskega življenja, so mu namreč istodobni. Plasti pa, ki so se sesedle v različnih dobah, javljajo to razliko z neenakimi okamenicami. Vzpričo tolikega in mnogostranskega svedoštva, ki ga okamenice zvršujejo, umejemo, da so geologu vsekdar do- brodošle in visoko cenjene ostaline. Neizmerno število let je pač preteklo, da je počasno sesedanje skladovitih kamenin nako- pičilo plasti 70.000 m na debelo. Komaj slutiti mo- remo število teh eonov, ker ne vemo, koliko časa. je pri- hajalo v prejšnjih dobah zemeljske zgodovine zrno za zrnom, drobec za drobcem, dotlej da je narasla usedlina na dnu oceana za jeden meter. Današnja znanost tudi še nima opor, da bi mogla v stik spraviti geološke dogodke z dru- gimi, recimo z astronomskimi pojavi, in tako dobiti abso- lutno časovno merilo. Geologija proučuje dogodke zemeljske zgo- dovine in jih sestavlja kronološko, to je v vrsto, v kateri so se dejanski vrstili, ne more pa doslej spoznati, koliko let so trajali. V dolgih dobah zemeljske zgodovine se je razvijalo živalstvo in rastlinstvo polagoma in zdržema in razvilo od skromnih početkov temne davnine do sedanje popolnosti in mnogovrstnosti — to izpričujejo v kameninah ohranjene ostaline živalij in rastlin najstarejših, poznejših in mlajših skladov. 5 — 66 — Živalstvo in rastlinstvo seje razvijalo v obče v napredujoči smeri. Visoko organizovane živali in rastline nahajamo le v poznejih, mlajših skladih, nikakor pa ne v starejših. Nasprotno bi v mlajših plasteh brez uspeha iskali preprosto ustrojeno žival ali rastlino, ki je izumrla že v davni dobi, ker se ni mogla vzdržati v boju za obstanek s pojavivšimi se popolnejše ustrojenimi tekmeci. Okamenele ostaline nekdanjih živalij in rastlin zatorej ne le- žijo enakomerno ali nepravilno pomešane v skladih neenake starosti. Živali in rastline, katerih ostaline nahajamo v ka- meninah, so živele takrat, ko so se porajali skladovi, ki so zakrili neiztrohljive dele njih teles, ko so poginile. Ako stojimo pred obsežno skupino nagomiljenih skladov, ki je nastala v primerno dolgi dobi, moremo opaziti, da hranijo spodnje, starejše plasti drugo favno in floro kakor gornje, mlajše plasti. Še več, spoznati moremo, da so starejše živalske in rastlinske oblike izginjale, izu- mirale; nove, toda sorodne, mlajše pa so na- stopale na1 pozor išče življenja, ker so se razvile iz prejšnjih. Vsled tega važnega dejstva je možno razločiti skladove kamenin po njih relativni starosti. Skladovi, ki hranijo v sebi enako favno in floro, so istodobni; oni pa, ki imajo v sebi okamenice, ki so sedanjim organskim bitjem bližje, so mlajši in tudi v vrsti skladov ležijo vi šj e. Potemtakem so bivale v prejšnjih dobah na zemlji drugačne živali in rastline kakor dandanes. V vsaki dobi je živela posebna favna in flora po vsej zemeljski obli. Skladi, ki so tačas nastali, so zagrebli vase sodobne živalske in rastlinske netrohljive dele. Sicer vsekdar nastajajo hkratu na različnih prostorih različne usedline — tu apnenec, tam peščenec, drugje zopet gomola itd. Toda usedline lahko spoznamo za istodobne, ker hranijo v sebi slične živalske in rastlinske ostaline. Taka skupina skladov se zove geološka tvorba ali formacija. Ta izraz znači obenem dobo, v kateri je na- stala tista skupina skladov. Vsaka geološka — 67 — tvorba je torej oddelek iz zgodovine naše zemlje in or- ganskih bitij, ki so njen najplemenitejši proizvod. Formacije moremo spoznati z gotovostjo jedino po okamenicah. Kakor more stavbenik pogoditi po slogu stare cerkve stoletje, v katerem je bila zgrajena; ali kakor veščak, ki je v grobu našel kovan denar ali orožje, spozna dobo in narod, ki je ondi zagrebal svoje mrtvece, — tako spoznava geolog po okamenicah dobo zemeljske zgodovine, v kateri so skladi nastali. Ta znana, ponovno rabljena primera nam nazorno predočuje važnost okamenic. Vsaki geološki tvorbi so dali strokovnjaki posebno ime, in sicer tej po kraju, kjer so jo najprej našli ali pro- učili (n. pr. jurska tvorba se zove po Jurskem gorovju), drugi po kamenini, ki je ponekod v njej izobražena posebno značilno (n. pr. kredna tvorba po beli pisni kredi). Geologi delijo formacije v manjše oddelke, da je ko- nečno možno vsak na novo najden sklad uvrstiti s po- močjo njegovih okamenelih organizmov, tako kakor se iz knjige iztrgan list da uvrstiti na pravi kraj po paginaciji in po besedilu. Nasprotno združujejo strokovnjaki jasnemu pregledu na ljubo sorodne formacije v večjo skupino, ki jo zovejo zemeljski ali geološki vek. Tako je knjiga o zgodovini zemeljske skorje in organskih bitij, ki so nastajala ob enem z njo, razdeljena v poglavja, oddelke in pododdelke. Izmed današnjih živalij in rastlin živijo nekatere na manjšem prostoru, druge imajo širnejšo domovino, nekatere pa so celo svetovljani (kozmopoliti). Tako je bilo tudi v minolih dobah zemeljske zgodovine. Geologu so seveda najbolj dobrodošle okamenice organskih bitij, ki so živela na obsežnem prostoru. Kajti z njimi more spoznati sodob- nost skladov raznih krajev in dežel, celo močno razda- Ijenih. Nekatere organske oblike so živele dolgo časa, druge Me v pojedinih dobah, ali celo še krajši čas, tako da se dobijo okamenele le v mali, določni skupini skladov in ne prej ne slej. Take tesno omejene okamenice so geologu najgo- tovejše vodnice, one točno značijo geološko dobo skladov, v katerih se nahajajo. To so prave vodeče okamenice. 5* — 68 — Splošni pregled življenjetvornih (životvornih) vekov in formacij nam posreduje nastopna razpredelnica: D. Novi vek življenja . 12 Kvartarna tvorba (Kenozojski vek) \ 1000 m*) I 11- Tercijarna tvorbam C. Srednji vek življenja I 10. Kredna tvorba ^^* (Mezozojski vek) •» 9. Jurska tvorba 3000 m *) I 8. Trijadna tvorba w B. Stari vek življenja (Paleozojski vek) 7.JPermska tvorba 6^Premogova tvorba^ 5. Devonska tvorba - 24000 m *) j 4." Silurska tvorba i 3. Kambrijska tvorba Pravek življenja j 2 predkambrijska tvorba (Arhajski vek) \ 44000 m*) l !• Lovrenška tvorba *) Približna skupna debelost skladov tega veka. — Izvor in pomen izrazov, ki so v tej razpredelnici, je ta-le: arhajski od grške besede arhaios, pomenja star ali začetni, paleozojski od grških besed palaičs = star in zčon = živo bitje, žival mezozojski „ „ „ mčsos = srednji in „ „ „ „ kenozojski „ „ „ kainOs = nov „ „ „ „ „ kvartarna formacija, od latinskega izraza quartus = četrti, ker so starejši geologi smatrali to dobo za četrto izmed glavnih oddelkov zemeljske zgodovine. Tercijarnatvorba od latinske besede tertius = tretji, ker so sma- trali to formacijo za tretji glavni oddelek zemeljske zgodovine. Kredna tvorba ima priimek od pisne krede, ki se nahaja ponekod v tem oddelku. Jurska tvorba ima priimek od Jurskega gorovja. Trijadna tvorba ima priimek od tres = tri, ker ima ta tvorba po- nekod tri različne oddelke. Permska tvorba je imenovana po Permskem guberniju v Rusiji. Premogova tvorba ima poglavitno množino črnega premoga. Devonska tvorba je imenovana po grofiji Devonshire na Angleškem. Silurska tvorba je dobila ime od Silurov. Ti so bili narod v sedanji pokrajini Wales na Angleškem. Kambrijska tvorba je dobila naziv od Kambrijskega gorovja v po- krajini Wales. Lovrenška tvorba ima ime po severnoameriškem veletoku Sv. Lov- renca. — 69 — V razpredelnici našteti veki ne obsegajo vse zemeljske zgodovine, nego le zgodovino zemeljske skorje, kolikor je človeku na vpogled in ki hrani v sebi ostanke organskega živ- ljenja^ Ves prejšnji čas, ko je zemlja že krožila okoli solnca, toda mrtva, brez kali življenja, ni zastopan v naši razpredelnici. Neutrudno napredujočemu duhu človeškemu se je po- srečilo v smelem poletu posvetiti celo v temotno, neizmerno davnino predživljenjskih vekov zemeljske oble. Sredstva geološkega spoznavanja tu obnemorejo. Druga znanstva so obzorje minolosti razširila in mu pomaknila meje v ne- verjetno daljavo. Ženijalni modroslovec Kant in pa ženi- jalni zvezdoslovec ter matematik L a p 1 a c e sta s svojim nedosežnim umom spoznala, da nudijo nekatera astronomska in fizikalna dejstva podlago, s katere je možno razrešiti vprašanje o nastanku in prvem razvoju neizmerne zemeljske oble. To je jedno najsmelejših vprašanj, kise jih je kedaj polotil človeški um. Ako vidimo v gozdu majhna in velika drevesa istega plemena, tedaj sklepamo, da jedno in isto drevo stopa v svojem razvoju od stopnje do stopnje velikosti. Enako kaže zvezdoslovcu daljnogled na nebesnem prostoru svetovna telesa, ki se sicer razlikujejo, pa tako, da se dajo sestaviti v jedno razvojno vrsto. Kakor iz neznatnega semenskega jedra vzklije dokaj različno mlado drevesce, se razvija in raste, dobiva moč, nastavi cvetje in plod — tako se razvi- jajo svetovna telesa po prirodnem zakonu, ki je vanje vsajen. Tako se je razvijala tudi naša zemlja od prvega zasnutka do današnje mnogoličnosti. To je načelni nazor moderne vede. Naša zemlja je bila izprva — tako sodi izborna, v bistvu od velike večine veščakov pripoznana Kant-Laplace-ova teorija — žarna obla plinaste snovi,— kakor je še danes solnce. Njena snov je bila poprej v solncu, a se je od njega odločila. Na isti način je solnce rodilo vso vrsto planetov, ki krožijo okoli njega. V mrzlem svetovnem pro- storu je zemeljska obla izgubivala toploto in sijaj, izpre- menila se je polagoma v belo, potem v rumeno, nato v — 70 — rudečo zvezdo — kakoršne kaže daljnogled še sedaj na nebesnem prostoru — in slednjič je bila ohlajena tako, da se je pokrila s trdno rudninsko skorjo, ki je še nekaj časa žarela, a potem otemnela. Nadaljnje ohlajanje je izločilo iz ozračja vodeno paro, in zašumelo je na zemeljski obli prvo morje. Takrat je bila toplina upadla pod kri- tiško toplino vode, to je 364°C, dočim je zemlja, dokler je bila še enaka solncu, žarela v toplini morebiti 15000"C. Ohlajenje ni prenehalo, zbudile so se v zemeljski skorji gorotvorne sile, in ustvarile prve trd ni ne, ki so se dvi- gnile nad morsko gladino, in nagromadila so se prva gorovja na kopninah. Začelo se je k r o ž e n j e vode, reke so jele nositi z gora in trdnin odkrušeni grušč in prod in grez ter ga odlagati na dno prvega oceana. Tako so nastale prve usedline. Toplina je padaje dosegla ono znamenito mejo, ki dopušča beljakovinam gibkost. Be- ljakovine so poglavitna snov živega trupla organskih bitij. Toplina nad 60°C stori, da beljakovine zakrknejo — to je za nje smrt. Ko je upadla toplina prvega oceana na znesek pod 60°C — takrat je bil dan jeden prvih pogojev, da je moglo vznikniti življenje, pač v najpreprostejši obliki. Odtlej se je življenje razvijalo, popolnjevalo in mno- goterilo do današnje višine in različnosti, ob enem pa so nastajale raznovrstne kamenine in iz njih celine in gorovja. V najstarejšem gnajsu in skrilavcu, ki sta podlaga vsem drugim usedlinam, bržkone ležijo nevidno prvi, čeprav skromni, vendar znameniti zasnutki življenja. Kolikor kri- stalasto blesteče plasti teh kamenin niso prvi svedoki živ- ljenja, so mu vendar pripravili podlago. V tem smislu je ž njimi označen pravek zemeljskega življenja. Ob tej meji šele se začne torišče geologije. Bistveni znaki geoloških vekov in formacij so enaki na obsežnih prostorih, ali celo po vsej zemeljski obli. V naslednjem razmotrivanju jih navedemo v poglavitnih pote- zah. Potem poiščemo iste znake v gradivu Savinjskih Alp. Tako bomo spoznali, iz katerih dob je to gradivo, kakšno je, v katerih razmerah je nastalo in kakšni sledovi nekda- njega živalstva in rastlinstva so se ohranili v njem. — 71 — A. Pravek. 1. Lovrenška tvorba. — 2. Predkambrijska tvorba. Najstarše človeku znane tvoritve zemeljske skorje so iz praveka dolgotrajnih življenjskih eonov zemeljske zgo- dovine. Skladovito kameneno gradivo tega davnega veka je blestečega, kristalastega zloga. Najgloblje leži gnajs, nad njim blestnik in nad tem praskrilavec ali filit. Ti in njim sorodni kristalasti skrilavci so precej enakomerno razširjeni po vseh kontinentih in so podlaga usedlinam vseh kasnej- ših vekov. Debelost te skupine skladov je ogromna, ceni se na 44000 metrov. Debelost vseh nad njimi ležečih used- lin je 28000 metrov. Iz tega smemo sklepati, da je pravek življenja neizmerno dolga doba, daljša kot stari, srednji in novi vek skupaj. Kristalaste kamenine praveške so menda usedline sicer ne prvega vročega oceana, nego že kolikor toliko ohlajenega. Znakov imajo na sebi, ki izpričujejo, da so nastali ti skri- lavci tako, kakor so se porajale skladovite kamenine kasnej- ših vekov. Ali nešteti milijoni let, ki so potekli preko tvorb arhajskega veka, niso minoli brez sledov na njih. Brez od- mora delujoče kristalotvorne sile so jih presnovile povsem, jih premladile in jim nadele sedanji lesk in blesk. Arhajski ali pravek so pred več leti nazivali tudi azojski ali brezživljenjski. Ali izkazalo se je, da je ta pridevek pač prenagljen. Najbrž so vsaj v mlajšem, to je v predkambrij- skem oddelku praveka že bivala na zemlji organska bitja, toda razločnih okamenelih ostankov njihovih ni, bodisi da preprosti ustroj teh organizmov še ni imel trdnih ogrodij, ali pa — in to najbrže — je kasnejše kristalovanje in pre- snavljanje skladov uničilo njih sledove. Ne moremo si skoro misliti, da so ležišča ogljika v obliki grafita, ki se nahajajo med praveškimi plastmi, druzega izvora nego rastlinskega, in enako so nam skladi kristalastega apnika težko umljivi, če jih ne smatramo za kamenine živalskega izvora. Kajti ako so vsa kasnejša ležišča ogljika in apnika zapuščina organizmov — in o tem ni dvojbe — potem so najbrže — 72 — tudi enaka ležišča predkambrijskega ogljika in apnika delo rastlinskih in živalskih bitij. Saj nam kažejo v sedanjih morjih nastajajoči koraljniki, kako hitro se izgubi organski zlog. V globokejših notranjih oddelkih sedanjih koraljnikov je organski zlog že težko spoznati; čudovito delo malih graditeljev — koralj — je ondi že izpremenjeno v drobno- zrnat, pogostoma celo dolomitovan apnenik. Ležišča apnenca in grafita med plastmi biserno leske- čega gnajsa in sorodnih skrilavcev so prvi sledovi organskih bitij, in ti sledovi segajo nazaj v davno preteklost praveških milijonov let. Takrat so našle prirodne sile pot do življenja, ki je seveda vzniknilo v najpreprostejši obliki. A imelo je v sebi kal krepke bodočnosti. Z nepremagljivo silo se je odtlej vzdržalo, množilo, raznolikovalo in popolnjevalo! Že zgodaj se je življenje razcepilo in jelo razvijati v dveh smereh. Zasnovali sta se rastlinstvo in živalstvo. Na- daljnji razvoj je razdelil oboji debli v poglavitne razrastke in ti so se bujno cepili dalje na veje in vejice, neprestano brsteči z neomagujočo življensko silo. Živa bitja so najple- menitejši proizvod stvarnice prirode, in v skladih kamenin ohranjene ostaline živalij in rastlin so pravcate pismenke in besede na kamenenih listinah zemeljske zgodovine. Zatorej je primerno, da si predočimo vsaj poglavitne oddelke rastlinstva in živalstva in nekatere izmed njihovih pododdelkov. A. Živalstvo. a) Jednostanične živali: 1. P razi val i (protozoa). b) Mnogostanične živali: 2. Meh o ve i (coelenterata). Semkaj štejemo spužve, koraljne živali i. dr. 3. Črvi (vermes) s prištetimi mahovnimi koraljami (brvozoa) in ramonožci (brachiopoda). 4. Iglo kož ci (echinodermata). Poglavitne pododdelke tvorijo morski ježi (echinoidea), morske zvezde (asteroideaj in morske lilije (erinoidea). — 73 — 5. Mekužci (mollusca). Semkaj štejemo školjke (la- mellibranchiata), polže (gasteropoda) in glavonožce (cepha- lopoda). 6. Členarji (arthropoda), To so žuželke (insecta), stonoge (mvriapoda), pajkovci (arachnoidea) in raki (cru- stacea). 7. Vretenčarji ali h rbteni čarj i (vertebrata). Njih pododdelki so: ribe (pisces), dvoživke (amphibia), plazilci (reptilia), ptiči (aves) in sesalci (mammalia). B. Rastlinstvo. a) Brezcvetne rastline (crvptogamae): 1. Steljčnice (thallophvta). Ta oddelek obsega: alge (algae), glive (fungi) in lišaje (lichenes). 2. Mahovi (musci). 3. Praprotnice (pteridophvta). V tem oddelku so pododdelki: praproti, preslice in lisičjaki. b) Cvetne rastline (phanerogamae): 4. Oolosemenke (gvmnospermae) s storžnjaki (coniferae) in praprotastimi palmami (cvcadeae). 5. Kritosemenke (angiospermae). Pododdelka sta: jednokaličnice (trave, palme i. dr.) in dvokaličnice (semkaj gre večina sedaj gospodujočih rastlin). Izmed živalij imajo vretenčarji najčudovitejše ustrojeno truplo, najpreprostejše pa praživali. Mala kepica žive snovi, ki jo imenujejo biologi: protoplazma, tvori vso pražival. Priroda je znala združiti po mnogo takih preprostih, sla- botnih, živih jednot (stanic) in je tako ustvarila po soci- jalnem načelu jednote višje stopnje. To so mnogostanične živali. V teh složno in zatorej krepko nastopajočih združitvah stanic je priroda uveljavila še drugo načelo, ki vodi do čvrstega napredovanja, množi moči in širi delokrog. To je načelo delodelja. Izvršiti se da na različne načine. Celo na preprostem ustroju praživalij se da izvesti kolikor toliko. — 74 — Našteti poglavitni oddelki živalstva udejstvujejo ravno toliko različnih, temeljnih načrtov o ustroju živalskega trupla na podlagi vodilnih načel. V neštetih prenaredbah in premembah je znala čudesna priroda izvršiti in utelesiti te načrte in je ž njimi naselila vodovje, kopnine in ozračje. Najpopolnejša oblika živalskega ustroja je bila šele ustvarjena, ko je napredujoča organizacija zasnovala truplo živalij s hrbtenjačo. Čudoviti ustroj vretenčarjev pomenja zmagoslavje ustvarjajoče prirode. Od organizma ribjega telesa je hitelo življenje z orjaškimi koraki dalje in dalje in je prikipelo do strme višine, ko je zasnovalo truplo sesalcev. Tudi tu še ni omagala ustvarjajoča, vsemožna sila. Razcepil se je novi, najvišji poganjek na drevesu življenja v stotere veje in vejice. Sedaj šele so bili dani pogoji, da je mogel stopiti na zemljo gospodar in spoznavalec prirode — človek. Njegov prihod je bil vse zgodovine stvarstva najslovesnejši trenotek. V mnogoterosti rastlinskih oblik se nam kažejo ravno ista temeljna načela, ki so uspešno uveljavljena v razvoju živalstva. Ali ker rastline živijo bistveno drugače nego živali, zatorej imajo bistveno druge oblike in drug notranji ustroj. Sklepati moramo, da se je razvoj vseh šesterih panog nižjega živalstva zvršil že v praveku življenjetvornih dob. Kajti že v kambrijski tvorbi, to je v najstarejših skladih praveku sledečega starega veka se nahajajo okameneli za- stopniki vseh poglavitnih oddelkov brezhrbteničarjev. Razvili in razločili so se torej že v praveku. Vsi naslednji veki skupaj so rodili le jedno novo glavno panogo živalstva, pa najpopolnejšo: hrbteničarje. Nadaljnje izpopolnjevanje njih čudovitega ustroja do najvišje stopnje je bilo delo milijonov let starega, srednjega in novega veka skupaj. Ako to uva- žujemo, smemo slutiti, da je življenjetvorni mlajši oddelek praveka neizmerno dolga časovna doba. V Avstriji nahajamo kristalaste kamenine praveka na dveh širnih ozemljih: na Češkem in v Osrednjih Alpah. Na Češkem sta v blestečih skladih zastopana najbrže sta- rejši in mlajši oddelek praveka, v vzhodnih Alpah pa le mlajši. Tu so presnavljajoče in kristalotvorne sile posegle — 75 — tudi v usedline poznejših dob in so nekatere izmed njih iz- premenile v kristalaste skrilavce. Odrastek Osrednjih Alp je južnoštajersko gozdnato Pohorje. Ondi segajo kristalaste kamenine v bližnjo soseščino Savinjskih Alp. Skoro tik pred njih severno mejo, med Olševo (1929 m) in Peco (2083 m), pa se prostira dolga, ozka proga gnajsa od Obirskega na Koroškem tja do Spodnjega Razbora in Plešivca ob Veluni na Spodnjem Štajerskem. Na obeh robeh te komaj jeden kilometer široke, pa skoro 40 km dolge proge, sta prodrla granit in tonalit ob globoko skozi ze- meljsko skorjo segajoči prepoki in sta v zevajoči prepoki liki v precepu skrepenela. Vsled močnega pritiska so se kri- stalaste sestavine tonalitove vzporedile. Zatorej je ta kamenina podobna arhajskemu gnajsu. Ali v resnici je dosti mlajša in pa prodorinskega izvora. Tonalit tvori vrh Araš (1297 m) pri Bistri, nadalje Stakneli Vrh (1223 m) in Osekani Vrh (1175 m) na koroško - štajerski meji in še bolj proti vzhodu Tolsti Vrh (1184 m), Orlov Vrh (975 m) ter Bošikov Vrh (766 m) ter konča z nizkim Plešivcem (585 m) ob potoku Veluni. Na istinitem ozemlju Kamniških Alp samih ni pravih arhajskih kamenin. Brez dvojbe ležijo pod gorskim temeljem Kamniških Alp v neznani globočini. B. Stari vek. Po tistih deželah, kjer je vrsta skladov neprekinjena, sledijo nad arhajskimi skrilavci navadni nekristalasti glinavi skrilavci, pridružujejo se jim peščenjaki in Iabora in pored- koma apnik. V takih plasteh so ohranjeni najstarejši raz- ločni okameneli ostanki živalij in rastlin.*) To so prve čitljive pismenke in besede na starodavnih kamenitih listinah zemeljske zgodovine. Odslej še le čuti geolog trdna tla pod *) V novejšem Času so našli že tudi v skladih predkambrijske tvorbe nekaj malega okamenelih ostalin živalij iz nižjih oddelkov živalstva. — 76 — nogami. Kajti odslej šele more uspešnejše zasledovati za- poredni razvoj zemlje in njenih prebivalcev. S pojavom ne- dvojbenih svedokov življenja je začrtana meja med minolim temnim pravekom in začenjajočim se starim vekom zemelj- skega razvoja. Stari vek obsega skupino skladov, ki je več nego 24000 m debela, znači torej neizmerno število let. Bujno je tačas vrvelo organsko življenje, toda v tako čudnih oblikah, da nam pogled nanje ne zbuja prijaznega vtisa. Že v tej dolgi dobi se je napredovaje povsem izpremenilo. Rastlinstvo nastopa iz početka le z morskimi algami. To so rastline, ki nimajo niti pravih korenin, niti listov, niti pravega debla. In vendar je znala priroda izobraziti njih preprosti organizem v neštevilnih oblikah in jim je odkazala v svojem gospodarstvu važno ulogo. Šele v pre- mogovi in permski dobi so se pojavile višje ustrojene rastline. Pojavile so se s toliko življenjsko silo, da so ustvarile širne, goste gozdove. Takrat so tvorile gozdove orjaške preslice ali kalamiti (Calamites) ter drevesaste pra- proti in do 30 metrov visoki lisičjaki (sigilarije in lepido- dendri). To so zgolj rastline, ki se plodijo s trosi, torej še tako kakor preproste alge. V mlajših oddelkih starega veka so se pojavile že tudi rastline, ki se množijo s pravim semenom (semenske rastline). Prve izmed njih so bile še čisto podobne praprotim. Njih popolnejši nasledniki že nalikujejo našemu iglastemu drevju (coniferae). Po vsej zemlji pa še ni bilo niti jedne prave, popolne cvetke. Omenili smo že, da je drevo živalskega življenja pognalo še v praveku zemeljskega razvoja šestero pogla- vitnih poganjkov. V prvem oddelku starega veka, to je v kambrijski formaciji, se nahajajo namreč že okameneli sve- doki vseh šesterih nižjih poglavitnih razrastkov živalstva. Sedmi pa se je odcepil v starem veku, in sicer v silurski dobi. Takrat so nastopili hrbteničarji; seveda njih najnižje ustrojeni oddelek: ribe. Iz premogove dobe so nam znane že višje stoječe dvoživke (amfibiji) in nekateri plazilci (rep- — 77 — tiliji). Toda v starem veku še ni bilo živalij toliko živahnega notranjega življenja in presnavljanja, ki ustvarja toplo kri. Nobena ptica ni oživljala pokrajine, noben sesalec ni gojil svojih mladičev. Gospodovale so v starem geološkem veku vseskozi še nižje živali brez notranjega ogrodja, kajti bile so najbolj razprostranjene. Na ozemlju in v sosestvu Kamniških Alp imajo usedline starega veka precejšnji obseg. Nahajajo se na severni strani vmes med glavno progo, ki vrhuje v Storžiču, Grintavcu in Ojstrici, in pa med Karavankami, ki tvorijo v vzporedno nasproti stoječi vrsti vrhove Stola, Košute in Olševe. Med obema vrstama teh, večinoma nad 2000 m visokih mlajših apneniških in dolomitovih gorskih velikanov, se prostira skromnejši gorski pas paleozojskih kamenin.*) Gorovje, ki je zgrajeno iz njih, ne dosega nikjer one visočine. Odlikuje se pa v krajini z vseskozi gozdnatimi pobočji in večinoma zelenimi košenicami na vrhovih in grebenih. V kontrast stopajo dobrodejno le ponekod smelejše oblike. Namreč ondi, kjer so vložene v paleozojske, večinoma skrilave in peščene sklade apnenikove plasti. Kajti te segajo liki strme kleči iznad zelenih, mehko očrtanih pobočij. Gorska panoga staroveškega gradiva se začenja pri Jesenicah na Gorenjskem. Proti vzhodu se pas širi in ima največjo širino (7 km) med Košuto na severni in Kranjskim Storžičem ter Grintavcem (2558 m) na južni strani. Potem pa se oži bolj in bolj. Ob južnem vznožju Olševe meri le še 1 km in izgine pri Bistri v soseščini Velikega Travnika. Paleozojske usedline gradijo te-le vrhove in med njimi ležeče višine: Samušo (1164 m) nad Tržičem, nadalje Konj- šico (1664 m), Veliki vrh (1634 m), Pečevnik (1667 m), Stegovnik (1691 m), Virnikov Grintavec (1654 m), Pristov- nikov Storžič (1759 m), Pavličevo Steno (1653 m), Veliki Vrh (1624 m), Krištofovo Peč v dolini Bele, Pastirkov Vrh (1514 m) in gorski hrbet med Sv. Duhom in Št. Lenartom. Manj obsežno je paleozojsko ozemlje, ki je izobraženo na južni in jugovzhodni strani jedra Savinjskih Alp. Ondi *) Glej geološki zemljevid Savinjskih Alp ! — 78 — tvori srednjegorsko skupino Kranjskega Rebra (1435 m), Plešivca (1325 m) in Kasnega Vrha (1293 m). Preko Tro- bevskega Vrha (911 m) segajo skrilavci na južno stran Menine (1508 m) in se pojavljajo še enkrat na vzhodni strani te gore ob potoku Vološnici. Starejša geologa L i po Id in Rolle sta smatrala kri- stalaste skrilavce, ki ležijo na južni strani Kamniških Alp, za paleozojske. Teller je (1. 1896.) sicer opazil na njih znake, ki kažejo, da zlog teh kamenin ni več prvotni; vendar jih je pri- družil najmlajšim arhajskim skladom. Drug veščak dunajskega državnega geološkega zavoda, F. Ko s srna t, je preiskoval ozemlje, ki se prostira med Osrednjimi Julskimi Alpami in Dinarskim gorovjem (Krasom itd.). Opozoril je (1. 1906.), da so skrilavci ob Črni dolini po snovi in po položaju podobni onim, ki tvorijo ozemlje Gorenje Selške doline (pri Želez- nikih, Sorici, Selcah itd.), ob enem pa onim, ki gradijo ob severni meji Savinjskih Alp Jezerski Vrh (1216 m). Te je Teller spoznal za silurske in sicer na njihovih okamenelih živalskih ostalinah, torej brezdvojbeno. Zatorej so najbrže tudi skrilavci v sosestvu Črne doline kristalasto izpreme- njene usedline iste dobe paleozojskega veka. Tako sklepa imenovani veščak bržkone opravičeno. 3. Kambrijska tvorba. V paleozojskem gradivu Savinjskih Alp in njih bližnje okolice so zastopane vse formacije starega veka, le prve, najstarejše ni, ki se zove kambrijska. 4. Silurska tvorba. H krasoti slavnoznane Oornjejezerske kotline bistveno prispeva silursko in devonsko gorovje, ki jo okrožuje na severu in zapadu. Poglavitno gradivo v tem gorovju so kristalasti praskrilavci, ki jih je pritisk gorotvornih sil nabral v predrobne gube, in pa bolj ali manj drobljanski skrilavci, ki se blestijo od primešane sijude. Vmes so vložene debele plasti peščenca, kremenjakove labore in sprimka. To so — 79 — snovi, ki so nastale v plitvem vodovju davne silurske dobe nedaleč od obalij. Ponekod so tudi še vložene plasti kakor mleko belega, ali pa čisto črnega kremenjaka in črni grafi- tasti skrilavci. Izprehod od Kazine proti stari Gorenjejezerski cerkvi (949 m) in pa ob vznožju gorovja mimo Skubra in mimo v polukrogu razstavljenih domov posestnikov: Virnika, Robleka, Anka, Štularja, Jenka in Kospivnika, ter dalje po strmi cesti na Jezerski Vrh (1216 m) nas vodi ob večini naštetih kamenin.*) V tem okolišu moremo opaziti, da se tesno družijo nekristalasti, iz drobirja zloženi skrilavci s takjmi, v katerih je kristalovanje že tako uspešno započeto, da v skladovih blestijo biserne ploskvicedruga poleg druge.. Pobočje med Kazino in župno cerkvijo Sv. Ožbalta (903 m) je obraslo z iglatim drevjem. Iznad mahovitih tal mole večje in manjše apnikove skale ter povzdigujejo mič- nost tega malega »prirodnega parka«, ki je priljubljen gostom Kazine. Ko pa storimo le nekoliko korakov po cesti na severno stran proti Skubru, izprerneni se lice pobočja ma- homa. Površje je gladko, nijedne skale ni na niem. mehka trata ga odeva. Podlaga so mu namreč silurski kristalasto blesteči skrilavci in drobno zrnati peščenci iz starodavne silurske dobe. Oboji radi prhnijo in se vsled tega na po- vršju preminjajo v plodovito zemljo. Neravnote ali grbavine se tu ne morejo vzdržavati; perenje jih kmalu odpravi in zgladi ter ustvari mehke, enakomerne obrise, ki jih vidimo tu pred seboj. Nekoliko višje se začenja zopet gozd in se prostira v polukrogu po mehko oblikovanem pobočju, ki je izobra- ženo iz ravnoistega kamenenega gradiva. Med Roblekom in krasno ležečim Žarkovim posestvom pa se vzdiga iznad zelenih tal strm zid iz apnenca. Na južno stran sega skalni zid skoro do stare Gornjejezerske cerkve (949 m) in tvori tu vrh, ki je v specijalnem zemlje- vidu zaznamovan z višinskim številom 1125 m; na drugi strani pa se obrne orjaški skalni greben proti severovzhodu in je potegnjen preko širokega Jezerskega Vrha pri Rakežu *) Glej geološki zemljevid Jezerskega in njegove gorske okolice. — 80 — na nasprotno pobočje, ki se znižava v dolino potoka Bele. Med zdraviliščem (840 m) ob Beli in znano Krištofovo Pečino (909 m) prestopi siva apnenčeva proga dno doline in neha pri Plazniku pod Velikim Vrhom. Vsa dolžina tega orjaškega zidu meri skoro 10 kilometrov. Seveda se zid ne prostira zdržema, nego je prekinjen tu in tam in razdeljen na kose. Tak n^mljpn oddelek je ^skalnata kleč, ki moli pri Rakežu iznad visečih tal, pokritih s svežim zelenilom bujne gorske trate. Preprosto ljudstvo imenuje to kleč »prižnica*. Prirejena je za razgledišče. Lahko pristopno, čislano razgledišče je to. Z njega se nudi krasen pogled na prijazno Jezersko kotlino in na njeno veličastno, visoko- gorsko okvirje. Gradivo vsemu dolgemu, strmemu zidu je bolj ali manj kristajast, progast apnik silurske starosti. To dokazu- jejo okamenela ogrodja živalij iz te dobe. Geolog T e 11 e r jih je našel v njem nad Virnikom in Roblekom. Med njimi je značilna morska žival premorožec ali ortocerat (Or- thoceras) iz krdela mekužcev, in sicer iz daljnjega sorodstva sedaj še v Adriji živeče sipe (Sepia officinalis), nadalje školjka k a r d i o 1 a (Cardiola), potem iz krdela iglokožcev zastopniki oddelka krinoidov in še druge morske živali. Posebno značilna je množina najdenih ortoceratov. Nahajajo se namreč enaki na Češkem v skladih, ki so brez dvojbe pristna usedlina iz davnega silurskega morja. Usedlina, ki jih hrani na Jezerskem, je torej tudi iz silurske dobe. Silurski apnik na Jezerskem ima iznenaden kristalast in čudno pasast zlog. To je brez dvojbe učinek dolgotraj- nega pritiska gorotvornih sil, ki so delovale nanj, odkar je nastal. V Jezerskem Vrhu visijo silurske plasti tako kakor obe krili strehe na hiši. Geolog pravi: postavljene so v antiklinalo. Na severni strani sedla pri Rakežu so namreč naklonjene proti severozapadu, na južni pa proti jugovzhodu.*) Zatorej se pojavlja med plasti vložena skupina silurskega apnika tudi v južnem krilu antiklinale. Ondešnji skalnati *) Glej geološki zemljevid Jezerskega z njegovo gorsko okolico. — 81 — zid je iz početka vzporeden s prej omenjenim, toda ima skromnejše obtnere in ne vpliva toliko na krajinsko sliko. Začenja na Jezerskem Vrhu nekoliko pod »prižnico«, potone pod površje, a vznikne iznad tal zopet onstran ceste. Odtod se prostira proti gorenjemu toku potoka Bele, ga prekorači, a kmalu potem neha — vsaj na površju. Globoko pod kriloma na Jezerskem Vrhu se nahaja še jedna lega silurskega apnenika in sicer v Beli, tik nad kopališčem. Potok si je vanjo zarezal ozko sotesko in teče med strmimi skalami, ki se visoko vzpenjajo na obeh bre- govih. V sotesko priteče potok od jugovzhoda, pa se v njej obrne v istinitem pravem kotu proti severovzhodu.*) Apnenikova tesen sredi med skrilastim gorovjem je iznena- dila že prvega geologa, ki jo je posetil. To je bil A m i Bou e, ki je o tem poročal francoski geološki družbi 1. 1835. Silurska antiklinala Jezerskega Vrha se ne konča ob Beli, nego se nadaljuje proti vzhodu. Prihaja pa vedno bolj ozka in se liki klin zaošilja ter neha na severni strani sle- mena Bistre (1487 m) ob koroško-štajerski meji. Apnenčevi skladi spremljajo dosledno skrilavce. Še na južni strani cerkve Sv. Duha v Solčavski okolici moli del apnikovega zidu iznad površja, konečni oddelek pa pri kmetu Štiftarju ob poti, ki vodi iz Solčave preko Slemena v Črno na Ko- roškem. Pri Žibovtu (zapadno od Sv. Duha) je kristalasti apnenik lepe rudeče barve in na površju plastij posut z drobnimi luskami blesteče sljude. Ta kamen so krhali prej- šnja leta za ornamentalno uporabo v velikih lomih. (V Solčavi je zid ob stopnjicah, ki vodijo h glavnim vratom župne cerkve, obložen s pločami iz teh kamenolomov). Se neko zanimivo posebnost ima ta mramor. V njem se nahajajo okameneli ostanki ogrodja morskih lilij ali kri- noidov. Telo teh živalij se je zibalo mično kakor makov cvet na dolgem, prožnem steblu. Ta stebla so v prečnem prorezu okrogla ali pa peterokotna. V lomih pri Žibovtu pa so očitno sploščena. To je učinil siloviti gorotvorni pritisk. V velikem merilu se je pojavil v tem, da je stisnil *) Glej geološki zemljevid. 6 — 82 — na obsežnem prostoru v antiklinalo plasti, ki so se bile prvotno sesedle iz morja v vodoravnem položaju. V malem pa je ogromni pritisk vzporedil rudninske sestavine skladov in pa sploščil je vitka stebla krinoidov, kakor da so iz mehkega testa, dasi so iz trdega kamena. Ne le ob severni strani osrednje skupine Savinjskih Alp se nahaja gorovje, ki je zgrajeno iz kolikor toliko kri- stalastih skrilavcev, nego tudi ob južni, in sicer ob Črni dolini, nadalje v Kranjskem Rebru in pa v široki skupini Menine. Tamošnje skrilave kamenine so najbrže kristalasto premenjene usedline iz silurske dobe. Zatorej je tukaj mesto, da izpregovorimo o njih podrobnejše. Potnik, ki se bliža kranjsko-štajerski deželni meji na Crnilcu med Črno in Zadrečko dolino, uživa stopaje po vijugoviti cesti pogled na krasno, nenavadno sestavljeno krajino. Razlika v obrisih, ki mu jo nudi skupina Kranj- skega Rebra, naznanja, da se njeno gradivo razlikuje od severne in južne soseščine. Gorski hrbet, ki se vzpenja v vrsti vrhov: Lom (1184 m), Plešivec (1325 m), Kranjsko Rebro (1435 m) in Kasni Vrh (1293 m), iznenadja po vsem svojem značaju. Postavljen je med dve planoti: prva se prostira na južni strani Ojstrice, drugo pa tvori široki kraški hrbet Meninin. Položni, vzbokli in polni obronki Plešivca ob levi strani gornjega toka Črnega potoka tvorijo prav živo nasprotje strmemu, od vrha do tal razoranemu dolo- mitovemu rebru ob nasprotni strani Črnega potoka med Žago in Volovljekom (Kranjskim Rakom). Jasno je izraženo tudi v območju Drete nasprotje med strmo odkrhano pla- noto Menine in gorskimi stožci Plešivca in Kačjega Vrha (1435 m). Sličen kontrast opazi potnik, ki hodi ob gorenji Lučnici v dolini Podvolovljeku. Na severni strani Kasnega Vrha (1293 m) je prislonjena oblastna gorska skupina Ro- gatčeva (Veliki Rogatec 1557 m, Mali Rogatec 1226 m, Lepenatka 1422 m itd.). Ta je zopet drug oddelek gorovja, samostojen po vnanjem licu in notranjem zlogu. Povod samostojnosti, ki jo v krajinski sliki kaže skupina Kranjskega Rebra, iščemo in najdemo v različnosti kamenitega gradiva te skupine. Drobne plasti filita jo tvorijo — 83 — in debeli skladi, bogati živca in zelenkaste sljude, ali pa skladi zelenega kloritovega in rogovačinega skrilavca. Kjer prihaja filit na površje nepokrit, vidimo živo pestre golice zelenega, rudečkastega in vijoličastega skrilavca, vmes pa so tu in tam vložene temne grafitaste plasti. Take pestre kristalaste kamenine so značilno svojstvo Osrednjih Alp. Na tem kraju pa potnika silno iznenadijo. Čuti se, kakor da je mahoma premeščen iz ozemlja Apneniških Alp v Osrednje. Nepričakovani prizor so priredile orjaške goro- tvorne sile, ki so tu razčesnile zemeljsko skorjo globoko doli do kristalastih slojev, in premaknile kamenine tako iz- datno, da so ti stari skladi došli na površje v precejšnji množini. Od omenjenih temnih grafitastih plastij je brez dvojbe dobila Črna dolina ime. Od Črnilca segajo temni sloji precej daleč proti Stahovici. Nedaleč odtod so med njimi plasti živčevega skrilavca, ali izpremenjene so v zelenkasto- belo porcelanko (kaolin). Malo rudarsko podjetje izkorišča to redko prst. Na dnu Črne doline pod Sv. Primožem jo kopljejo in oddajejo tovarnam za papir. V Kranjskem Rebru in Mačkinem Kotu so skrilavi skladi povsem podobni gnajsu, ker so zmes živca, kremenca in sljude. Vmes so nekatere plasti posebno bogate kre- menca. Zaradi tega so jih v prejšnjih časih rabile spodnje- štajerske tovarne za steklo. 5. Devonska tvorba. Po sklepu silurske tvorbe se je začela devonska doba. Ta je zapustila zaloge apnika, ki je zgrajen od samih koralj. To izpričuje, da je nastal v morju. Sedaj mole skupine njegovih skladov liki mogočni grebeni iznad mehkejših si- lurskih plastij in tvorijo najvišje vrhove v paleozojski panogi gorovja, ki se prostira med Savinjskimi Alpami in Karavan- kami. Prvi izmed njih bodi imenovan Stegovnik (1691 m) *), oblastna, smelo oblikovana skalnata gmota z navpično, ne- *) Glej geološki zemljevid Savinjskih Alp. 6* — 84 - pristopno steno na vzhodni, in komaj pristopno strmino na zapadni strani.*) Proti severovzhodu se vrstijo vrhovi: Ruš (1614 m), Virnikov Orintovec (1654 m), Pristovnikov Storžič (1759 m) in Veliki Vrh (1626 m). Zapadni konec grebena Velikega Vrha je prerezala voda vrvečega gorskega potoka Bele (podobno kakor je prerezala apnikov pas nad zdraviliščem). Zatorej teče tu potok med visokima navpič- nima stenama. Strmino na vzhodnem bregu je ljudska govorica nazvala »Krištofova Peč« (909 m).**) Vsa vrsta naštetih vrhov od Stegovnika do Velikega Vrha meri v dolgosti 16 km. Prvotno je bil najbrže le jeden obsežen koraljnik. A v neštetih milijonih let, ki so potekli od nje- govega nastanka do danes, so se pojavili dogodki, ki so ga razcepili v dve nejednaki približno vzporedni panogi in vrhutega še obe razdelili na kose. Druga panoga je sicer nekoliko šibkejša od poglavitne, pa vendar se vidi že iz daljave, da moli na južni strani Pristovnikovega Storžiča še jeden koraljni greben iznad mehkih silurnih zelenic, in enako pred Virnikovim Grir.tavcem. Izmed manjših odlomkov pr- votnega devonskega koraljnika pa sta kleči pri Pastirku in pri Rapoldu (med Pristovnikovim Storžičem in Velikim Vrhom) še vendar krepki dovolj, da gospodujeta v krajinski sliki samostojno nad svojo bližnjo okolico. Te dve kleči sta vredjii. še posebnega zanimanja. Hranita namreč v sebi okamenelo ostalino bujnega življenja, ki je vrvelo v devon- skih koraljnikih. Ze ponovno so proučevali te znamenitosti domači in tujezemski strokovnjaki. Našli so raznih koralj, krinoidov, trilobitov, amonitov i. dr. Enake okamenice se nahajajo na Češkem v skrbno proučevanih devonskih skla- dih. Prav s tem je dokazana sodobnost koraljnikov ob Kokri in Beli in pa na Češkem. Napačna bi bila misel, da je življenje utripalo le ondi, kjer so se nam ohranili njega nedvojbeni svedoki. Marveč je vsa oblastna dvojna panoga koraljnih grebenov zgrajena *) Ondi je nadrobljena na meji med sibirskimi in devonskimi plastmi rabljiva ruda (oinober in tetraedrit) v toliki množini, da so jo kopali. **) Glej geološki zemljevid Jezerskega z njegovo gorsko okolico. — 85 — zgolj iz apnikovih ogrodij malih morskih stavbiteljev. Ka- sneje presnavljanje pa je izpremenilo prvotni zlog in mu prizaneslo le ponekod; tako v imenovanih dveh klečeh. Omenjeni devonski koraljniki igrajo v krajinski sliki gospodujočo ulogo. Uvrščeni so v notranji črtež gorske stavbe tako-le: Našteta dvojna panoga, segajoča od Stegov- nika do Velikega Vrha, je v severnem krilu že omenjene antiklinale; južno krilo devonskih grebenov pa se začenja na vzhodu s Pavličevo steno (1653 m) in sega zdržema do južnega pobočja Jezerskega Vrha. Kdor nastopi pot od Jezer- skega Vrha (1216 m) proti Golemu Vrhu (1787 m), koraka najprej preko silurskih skrilavcev, odetih z zeleno trato, in čez vanje vloženi silurski apnik.*) Potem pa prekorači vanje stisnjeni devonski koraljnik (na tem kraju malo očiten), še predno dovrši prvi kilometer pota na rahlo vzdigajoči se stezi. V dnu jezerske kotline okoli Sv. Andreja devonski koraljnik ni viden na površju. Pokriva ga brez dvojbe usedlina nekdanjega jezera. Nadaljevanje koraljnikovo pa se da zasledovati v strmem gozdnatem pobočju nad Skubrom v smeri proti cerkvi Sv. Ožbalta (903 m) in ondi izgine. 6. Karbonska tvorba. Devonski dobi je sledila v zgodovini zemeljskega razvoja premogova ali karbonska tvorba. Po lagunah in plitvih jezerskih kotlinah te dobe je zelenelo ono bujno, čudno rastlinstvo, ki nam je ohranjeno zogljenelo v pre-^ mogovih ležiščih in je sedaj dragocen zaklad moderne kul-. ture. Na dnu širnih oceanov pa so se tačas porajali običajni skladi kakor prej in slej. Na staroživljenjskem (paleozojskem) ozemlju Kamniških Alp ni usedlin starejega oddelka premogove dohg. V mlaj- šem oddelku pa je valovalo ondod morje in je zapustilo obsežno skupino raznovrstnih usedlin. Spodnje sloje tvorijo kremenjaki in kremenjaknva lahora. peščenci in skrilavci. *) Glej geološki zemljevid Jezerskega z njegovo gorsko okolico in pa geološki prorez preko Jezerskega Vrha do Križa. — 86 — Dober kilometer dolg kos doline ob Beli severno od Kri- štofove Peči je zarezan v te plasti. V srednji skupini so slične kamenine, med nje pa so uloženi skladovi temnega f)pr'^j kj_je poln predrobnih hišic živalice iz oddelka pja- živalij. Strokovnjaki jo imenujejo fuzulina (Fusulina). Ta okamenica je značilna za karbonsko tvorbo. Nahaja se v morskih usedlinah mlajšega oddelka te dobe. Razprostrte so po Rusiji in Aziji, v Karnijskih Alpah in v Španiji. Morje, ki so v njem živele fuzuline, je bilo torej obsežno. Ohranil se je celo še ogljik, od .mehkih delov drobnega trupla fuzulin; dai je namreč kamenu črno barvo in tak vonj, kakoršnega ima kamena smola (asfalt). Štiri panoge takega temnega fuzulinovega apnika so vložene med mehkeje skri- lavce na vzhodnem pobočju Plesniškega Vrha (1397 m) pri posestvih Kristana in (že imenovanega) Rapolda, ter mole iznad okolice liki grebeni. V skrilavcih se nahajajo zogljeneli odtiski rastlin: Calamites, Annularia, Pecopteris, NeuropteTrs, Cordaites. Enake rastline so drugod — na Češkem, Angleškem i. dr. — nakopičene s sorodnim rast- linstvom vred v toliki množini, da tvorijo dragocena ležišča »črnega zlata« karbonske formacije. Premog je nastal nekako tako, kakor še dandanes nastaja šota v močvirjih (barjih), torej na kopnem. Češke 4ežele so v karbonski dobi molele iznad morja in so nudile pogojSr-da—se—4e—razkošatilo v močvirnirL_piiiuiJa_koflinah ¦bujno-castlinstvo. in dalo snov premogovim ležiščem. Na prostoru naših Alp se je takrat širilo morje. Vanje so pri- našale rekesnov, ki se je pcftem strdTTa v laboro, peščenjak in skrilavec. Vmes pa so tudi priplavljale slučajno odlomljene rastlinske dele, ki se nahajajo sedaj na plasteh peščenjaka in skrilavca v Plesniškem Vrhu. Nad njimi leži pri Kortah in sega od tamošnje župne cerkve na vzhodno stran skoro do Plaznikovega jarka tretja, najmlajša skupina karbonskih skladov. Tudi to so skladi apnenca s fuzulinami; le da je kamen večinoma svetle barve. Takov apnik gradi hrbet in vrh temnogozdate Konjšice (1664 m) in sicer v obliki širokega slemena, ki je položeno nad širen obok (antiklinalo) globokejših plastij karbonske — 87 — tvorbe. Od tod segajo skladi proti zapadu preko Tržiške Bistrice. Divje romantiška Dolžanova soteska je zarezana skozi jedro oboka, ki je ondi pjepočen_in_čudno porušen. Začetek in najbolj ozki kos soteske je globoko zasekan v strmo postavljene plasti temnega fuzulinovega apnika^ V skalnatih stenah ob potoku so plasti nabrane v male čudno zavite ostrokotne gube. Orjaški pritisk gorotvornih sil jih je na- gubal. Nad strmimi stenami pa so iz tega apnenca izklesane visoke, vitke, slikovite piramide in roglji.*) Te nenavadne oblike so mogle nastati zato, ker so ondi kamenine silno razkosane v razmerno male grude. Grude pa so strmo pokoncu postavljene. Preperevanje in zlasti razdevajoči vpliv izpodnebne padavine (dežnice) sta razširila presledke med plastmi (lezike), in tako so bile zasnovane slikovite piramide, ki najbolj budijo pozornost v tej krajini. Nova Bornova cesta je speljana skozi naguban fuzulinov apnenik v pro- doru in se potem s pomočjo dveh serpentin popne na višjo stopnjo. Kjer se cesta obrne po prvem ovinku nazaj proti jugu, in pa nad vzporednim kosom višje ride, ondi kipi navzgor mogočno skalovje, zgrajeno iz strmo stoječih plastij svetlo sivega, rudečkastega in rujavega apnika. V njem so se ohranili razun fuzulin še raznolični drugi sve- doki bujnega živalstva gornjekarbonskega morja. Višje ob cesti (proti žagi) tvorijo podlago apnencu oblastni, več nego meter debeli skladi kremenčeve labore. Bela je kakor mleko in lisasta od nadrobljenih kosov črnega kremenca. Tudi labora je usedlina karbonske tvorbe. Nad sotesko je slikovit slap Bistrice, ali prav za prav skakalec (kaskada).**) Trda labora je namreč zastavila potoku pot, in ga sili, da čez njo skoči kakor čez orjaški jez, da doseže nižji del struge pri soteski. Strmina, ki čez njo pada mogočno bučeče vodovje, je vsa založena z velikimi kosi odkrhane labore in od kosa do kosa preskakuje razpenjeni potok nizdol. *) Glej krajinski osnutek : Leva stran Bistriške doline pri Dolžanovi soteski, in pa sliko soteske. **) Glej fotografsko sliko tega skakalca. — 88 — Opisane poglavitne poteze dovoli opozarjajo strmečega gledalca, da ima pred seboj znamenito prirodno sliko. Gra- divo razne vrste in razne barve, na nenavaden način zloženo in zatorej čudno oblikovano izpričuje, da so se tu združile prirodne sile gorskega sveta na izvanredno skupno delo. Smelo izklesano kameneno podlago pa oživljajo troji čini- telji: rastlinstvo, ki zmagovito brsti celo na golih skalnatih strminah; mogočno bobneča Bistrica, ki s slapom premaga visoki jez iz Irde kremenčeve labore; in pa umetno izpeljana cesta, ki je znak človeške moči in človekovega gospodarstva nad prirodo. Ti troji činitelji poveličujejo sicer vsak po svoje, pa vendar v iznenadni vzajemnosti zlasti ob primerni solnčni svetlobi divjo slikovitost krajinskega prizorišča, ki je zasnovano tako izvirno, da nima tekmeca v našem alp- skem svetu. Na severni strani Bistrice je premogova tvorba izo- bražena v širokem jarkovitem pobočju enakomernega dol- gega grebena Košute, torej že v Karavankah. Tudi ondod so temni skrilavci—4fl-^peščend poglavitna snov skladov, med nje pa so vložene panoge apnenika. Izmed teh se dado nekatere zasledovati po več kilometrov daleč in mole nad površjem liki dolgi, do 50 in več metrov visoki skalnati grebeni. Tako na primer oni, ki tvori Črno Peč (1473 m) in sega do Plešivca (1800 m) pri Šenkovi planini pod Tolsto Košuto. Še na vzhodnem koncu paleozojske panoge, nad izvirom Bistre med Olševo in Travnikom, gospoduje trdLkarbonski_apnenik nad md^Mmi-skrilavci in tvori ondi vrhove v okolišu posestev Prosenca (vrh 1312 m po stari, 1303 m po novi meritvi), Hodeta (vrh 1202 oziroma 1196 m) in Kneza (vrh 1095 oziroma 1186 m v specijalnem zemljevidu). Kolikor smo doslej opisali usedlin karbonske tvorbe, nahajajo se vse v dolgi, do 5 kilometrov široki panogi ob severnem krilu antiklinale, ki tvori Jezerski Vrh in se pro- stira na jedni strani proti Stegovniku, na drugi proti Bistri. Ob južnem krilu antiklinale je morje gornjekarbonske dobe tudi zapustilo znatnih sledov. Toda kasneji dogodki so iz nekdanjega morskega dna napravili sedanje gorovje. Pri tem so se ondi razkosale gornjekarbonske usedline. Le — 89 — tu in tam nahajamo osamljene ostanke. Tako je vrh pri Spodnjem Jezerskem, ki je zaznamovan v specijalnem zem- ljevidu z visočinskim številom 944 m, zgrajen iz svetlo- barvenega fuzuHnskega__ajzmenca. Enaki skladi se nahajajo na južni strani Jezerskega Vrha nad silurskimi skrilavci. Tudi Murijeva planina južno od Oorenjega Jezerskega stoji na takih tleh. Jasnobarveni fuzulinov apnenec zaključuje karbonsko tvorbo. Nad njo leži permska formacija. Predno izpregovorimo o njej, nam je omeniti znameniti pojav gorotvornih sil, ki je v srednjem oddelku karbonske tvorbe korenito izpremenil lice sedanjega prostora Srednje Evrope. Gorotvorne sile v karbonski dobi. Že v silurski in devonski dobi so gorotvorne sile dvignile iznad morja velik del Alp (Zapadne Alpe in zapadni del Vzhodnih Alp) in ustvarile mogočno gorovje. Na prostoru Julskih Alp je tačas plulo morje in je zapustilo ondi usedline, ki jih vidimo na površju ob severnem in ob južnem vznožju teh Alp. V srednjem oddelku dolge karbonske dobe, ki je vla- dala neznano število stotisočev let, pa so gorotvorne sile, ki sicer nikdar ne mirujejo, vzkipele iz neznanega povoda na stopnjo izredne delavnosti. Vzdignile so obsežno go- rovje, ki se je razprostrlo od Francoske preko Nemčije proti vzhodu do Moravske. Današnje Osrednje gorovje na Francoskem, nadalje Vogezi in Črni Les, Harc in Turinjski Les, Rudno gorovje in Krkonoši itd. so se dvignili izpod morja in popeli do višin današnjih Alp. Od takratnega dav- nega nastanka do danes gloje zob časa na tem nekdaj po- nosnem gorovju in ga je znižal, da je sedaj le razkosano, skromno srednje in nizko gorovje. Pa te obmere ne na- znanjajo, da je tu hotela priroda pojaviti se le s skromno silo, nego izražajo visoko starost in razpadanje po davno zaključenem razvoju. V istem času so ogromne gorotvorne sile posegle tudi po prostoru današnjih Vzhodnjih Alp in so ondi za- jele usedline prejšnjih dob zemeljskega razvoja, kakor vihar — 90 — zajame mirno vodovje in je razburka v peneče valovanje. Enako so zavalovale vsled gorotvornega pritiska okorele kamenene plasti. Nevidne sile so stisnile izprva plitve vale v vedno višje in strmejše gube; te so sledile neizmernemu pritisku, prepočile tisočkrat, zgnetle in prerinile se, pa se popele bolj in bolj navzgor, dokler so dosegle alpske vi- šine. Silurske in devonske sklade vidimo najsilnejše nagu- bane na prostoru sedanjih Karnijskih Alp ter njih soseščine. Zatorej sklepamo, da je bila ondi v karbonski dobi najbrže osrednja skupina tedanjih Vzhodnih Alp z najvišjimi vrhovi in slemeni. Čudna usoda je zadela to, svoj čas brez dvojbe po- nosno gorovje. Vsa kamenena snov gorovij in suhe zemlje sploh je pokorna jekleni naredbi jorirode, da Jcroži v vednem ob- toku. Na dnu morij in oceanov se porajajo in vrhovatijo kamenene usedlinej gprotvorne sile jih dvignejo, da tvorijo trdnine in gorovja; takoj na to pa se začne razdiranje in rušenje: zrak in voda glojeta neprestano na gorskih po- bočjih in tekoča voda odplahuje ter odnaša razpadle ka- menine na dno morij in oceanov; tu se drobci zopet zbirajo zrno za zrnom in iznova zlagajo sklad na sklad, vrnivši se tja, odkoder jih je bila gorotvorna sila dvignila pred tisoč, stotisoč, pred jednim ali pred mnogo milijoni let. Zakon prirode veleva le, da snov kroži. Kako dolgo traja jeden obtok, to določajo nam neznane, nepreračunljive razmere. Določile so, da ima ponosno visoko gorovje, ki se je bilo dvignilo v srednjem oddelku dolge karbonske dobe, propasti in izginiti še v isti dobi, v nje poslednjem, tretjem oddelku. Prezanimiva je naloga zasledovati, ali so se vršili ti čudni, veliki dogodki karbonske dobe na ozemlju Savinjskih Alp in kako? Ako so posegle gorotvorne sile v srednjem oddelku karbonske- dobe tudi čez ozemlje Savinjskih Alp in preko sosednjega prostora sedanjih Karavank, ohranili so se vidni sledovi njih orjaškega delovanja bržkone tako, kakor so se — !U — ohranili drugod. Kje jih utegnemo zaslediti? — Tam, kjer se sedaj dvigajo visoki vrhovi teh dveh gorovij iznad ši- rokega podstavka, tam ne vidimo silurskih in devonskih skladov. Na njih namreč leži in jih zakriva prav ta široki gorski čok, ki je nastal šele kasneje, večinoma v srednjem veku zemeljske zgodovine. Zatorej tudi ne moremo videti, kaj se je godilo s silurskimi in devonskimi usedlinami na onem prostoru v srednjekarbonskem času. Toda vmes med glavnima panogama obeh gorovij je nameščen precej širok gorski pas, ki ga ne pokrivajo ne usedline srednjega, ne novega veka. Ondod tvorijo silurski in devonski skladi precej površja in tudi usedlin iz najmlajšega oddelka kar- bonske dobe je ondod dovolj. Ondi nam je torej pristopno prizorišče dogodkov karbonskega časa. Dejanske razmere, ki jih tam najdemo zasledujoči svoj namen, so te-le: IJsedlio—i> spodjijega, to je najstarejšega in pa iz srednjega oddelka premogove tvorbe ondod ni. To kaže, da je prenehalo porajanje kamenin po sklepu de- vonske dobe. Devonsko morje je torej odteklo, namestu njega je zavladala suha zemlja. To se je moglo zgoditi le na ta način, da so gorotvorne sile dvignile morsko dno. Nele to, njih ogromni pritisk je razkosal uporne kamenene plasti in kose nagubal, da so se temena gub dvignile v gorske višave. Sledove tega gorovja vidimo na primer v Pristovnikovem Storžiču.*) Devonski koraljni apnik tvori njegov vrh, ki zaključuje strmo steno na južni strani. Ob vznožju te strmine se prostira zelena trata na silurskih skrilavcih. Pod njo pa moli iznad površja skalnat greben, ki je zgrajen zopet od skladov devonskega apnika. Oba oddelka apnikovih skladov tičita med silurskimi skrilavci tako kakor vezana knjiga v platnicah. Ta izvanredni položaj je mogel nastati le tako, da so gorotvorne sile zganile devonske sklade z njjh silursko podlago vred v gube_. Pojavil pa se je pritisk z največjo jakostjo, kajti gube so stis- njene tajni +pr H^jpjn pncphpn značaj krajini, ki je zgrajena \y njih. V srednjem veku pa sta_apjnik in podobni mu dolomit poglavitna kamenena snov. Skupna debelost mezozojskih kamenin (okroglih 3000 m) je osemkrat manjša od debelosti staroveških (24000 m). Iz tega smemo sklepati, da je trajalo njih sesedanje primerno dosti manj časa, absolutno pa vendar neizmerno število let. Srednji vek organskega zemeljskega razvoja se deli v tri dobe: trijadno, jursko in kredno. 8. Trijadna tvorba. Trijadna formacija ima ime odtod, ker se dado razlo- čevati v njej na Nemškem trije oddelki: pestri peščenjak, nad njimjškoljkoviti apnenik in nad tem zopet lapor in peščenjak. Prvi in tretji oddelek sta usedlini plitvega morja ali pa proizvod širne puščave (tako kakor rudeči permski peščenec), srednji oddelek pa je brez dvojbe zapuščina globokejšega morja. Docela drugače je razvita trijadna tvorba v Alpah, zlasti v Vzhodnjh. Na mestu pestrega peščenca leži werfenski skrilavec, ki blesti od primešane sljude. Skoljkoviti apniK~je v Alpah dosti obilnejši nego na Nemškem. V tretjem ali 7* — 100 — gornjem oddelku te tvorbe pa sta poglavitni usedlini apnik ip dolomij in sicer v toliki množini, da je skupina njunih, plasfij debela nad tisoč, metrov. Ta oblastna skupina kaže sama zopet več pododdelkov, ki so usedlina sedaj gloho- kejšega, sedaj plitvejšega morja in torej svedočijor da se je zazibalo morsko dno vtretiem oddelku trijadne tvorbe ponovno navzdol in navzgor v veličastnem tempu zemeljske zgodovine. Trijadni apnik in dolomit sta zgradila poglavitni del Severnih in Južnih Apniških Alp; iz teh dveh kamenin so izdelane strme stene, smeli vitki vrhovi, rogljata slemena in mnogovrstne druge oblike, ki tvorijo lepoto in veličastvo Julskih Alp, Južnotirolskih Dolomitov in enako vse višje pogorje Severnih Apniških Alp. Ves ta jasnobarveni, v orjaški množini nagromadeni apnik in dolomit je projzvod toplega, srednjeglobokega morja, ki je valovalo zlasti v srednjem in mlajšem oddelku trijadne dobe na širnem prostoru Vzhodnih Alp in Južne Evrope, — nalično povekšanemu današnjemu Sredozemsj>oJXgjxcL-nAk i ..cul d, ej P.k. Iz eocenskega časa ni usedlin v Kamniških Alpah, ki so bile suha zemlja še izza kredne dobe. Pripravljala pa so se premikanja, ki so zopet razširila oblast morju. V oligocenskem oddelku je namreč morje zopet pridrlo. Na- pravilo si je zaliv, ki je segel od Ogrske strani do Menine in Raduhe. Zapustilo je usedlin pribrežnega značaja (glej stran 41), namreč laboro, peščen lapor in pa apnik z nu- muliti, nuliporami, školjkami, morskimi ježi itd. Na pogled so nam le ob robu zaliva na nekaterih krajih, n. pr. pri Oornjemgradu pri Stangrobu in Novi Štifti ob severnem vznožju Menine v nadmorski višini 500 do 600 m. Nahajajo se nadalje pri Podvolovljeku v višini 650 m, pri Gorenjem Špehu na pobočju Velikega Rogatca so razprostrti v višini 1163 m (glej podobo 23) in tvorijo dolgo, ozko panogo ob vzhodnem vnožju Raduhe celo v višini 1449 m. — 154 — Drug tak zaliv je segel pr_eJio_Motnika in Kamnika v Savsko dolino do Škofjeloke in Jesenic in celcTdo Bohinja. Plastj temne gomole iz oligocenskega časa_spremijaio ob- nožje skupine Kranjskega Storžiča še pri Tržiču in Begu- njah. Ondi tvorijo viseča pobočja, obrasla ob cesti med tema dvema krajema krasnemu parku podobno s trato in skupinami dreves. Celo male naselbine (Brezje sv. Neže, Veterne) stojijo na tej gomoli, ki daje plodno zemljo za polja. Ponekod (n. pr. pri Begunjah) so v gomolo nadrob- ljeni mali (do 6 mm dolgi), igličasti, blesteči goloti (kristali) iz sadre. Njih snov je bila raztopljena v oligocenskem morju (saj ima vsaka morska voda v sebi raztopljenih raznih soli], med temi tudi žveplenokislo apno, to je sadrovino). Ko je pa ginevajoče morje oligocenskega časa izpuhtevalo v pri- brežnih plitvinah, kristalovala je dotlej raztopljena sadrova snov in zgradila nešteto množico predrobnih kristalov, ki še sedaj ležijo v tedanji usedlini. Kronološka vrsta zahteva, da ležijo tercijarne usedline nad najmlajšimi plastmi trijadne dobe (ker ni jurskih in krednih usedlin, glej str. 143 in 145), torej nad dachstein- skim ali sploh nad gornjetrijadnim apnikom. Toda namestu na vrhu Menine vidimo numulitne skladove ob njenem vnožju, in kar še bolj iznenadja, ondi se dotikajo spodnje- trijadnih werfenskih plastij. Ob Raduhi pa se dotikajo školj- kovitega apnika in pri Podvolovljeku (sv. Antonu) celo si- lurskih slojev. Ta čudni položaj je mogel nikniti jedino le na ta način, da se je ona skupina trijadnih kamenin, ki se je prvotno prostirala med Menino in Raduho, odtrgala vsled delovanja gorotvornih sil ter zdrknila v globočino. V vdr- tino — imenujmo jo Mozirsko vdrtino — je na to pridrlo morje od Ogrske nižave, kajti položaj tercijarnih usedlin izpričuje, da se je vdor razprostrl pro'i vzhodu do tamo- šnjega morja. Ko se je pogrezala velikanska kamenena gruda med Menino in Raduho, se je razkosala in jeden njen kos se je zagozdil ter se ubranil preglobokemu po- nikanju. Ta kos se je kasneje zopet dvignil in tvori se- danje gorovje Velikega Rogatca ter z njim združenega — 155 — Kranjskega Rebra (glej stran 125 in podobo 23). Ob enem se je ta obsežna gruda prečesnila v severno polovico, to je veliki Rogatec, in pa južno, io je Kranjsko Rebro. Prva je globlje potonila, druga pa je zaostala zaklinjena med Menino in Poljansko planoto toliko višje, da se silurski skladi Kranjske Rebri dotikajo dosti mlajših trijadnih pla- stij Velikega Rogatca. Ko je oligocensko morje pridrlo od vzhoda, je zadelo vsled teh premeščenj pri Gornjemgradu ob werfenske sklade in jih je oblilo, pri Podvolovljeku pa je priplulo ob silurske plasti in poleg Raduhe ob školj- koviti apnik. Ta velikanska razkosavanja in premikanja so bila za- snovana kakor drugod v Alpah v eocenskem oddelku ter- cijarne dobe in v početku oligocena. Ampak zvršena še niso bila takrat v današnjem obsegu. Sedaj mogočni pred- nji stražar Savinjskih Alp, Veliki Rogatec, takrat še ni bil dvignjen, nego še v srednjem oligocenu je pljuskalo na njegovem prostoru valovje morskega zaliva in odlagalo usedline. Mal ostanek se jih je ohranil pri Gornjem Spehu. Se le kasnejša gorotvorna premikanja so dvignila ogromno gmoto Rogatčevo na sedanjo višino. Vršila pa so se ob črtah, ki so bile že zarisane poprej. Gotovo je, da je bilo jedro Kamniških Alp dvignjeno iznad morja že pred sred- njim oddelkom oligocenskega časa in je tvorilo gorovje, dalje da je bila že potegnjena črta Žaga-Podvolovljek-Lo- gar-gorenji del Črnega jarka med Raduho in Velikim Travnikom (1637 m) — konečno, da sta bili takrat že od- ločeni gorski gmoti Menine in pa Rogatčeve skupine, in sicer bodisi po prelomih, bodisi po sinklinalah, to se pravi gorotvorne sile so ali že prelomile kamenine, ali jih pa še le usločile. Bržkone je bila Menina že tudi odrezana na južni strani ob Nevljici in enako je prelom ob črti Št. Urška gora - Zalog - Begunje že odločil Kamniške Alpe od Trigla- vove skupine. Zanimiv dogodek nam je zabeležen v oligocenski la- bori, ki se nahaja ob vznožju Velikega Rogatca nasproti Gornjemugradu med Lamprečnikom in Ostermanom pod miocenskimi plastmi (glej podobo 23). Višje gori na po- — 156 — bočju te gore se prostira kmetija Gorenjega Špeha v viso- čini 1163 m na enaki labori (glej taisto podobo 23). Njene pestre plasti z živorudečim sljudastim lepilom nam zgovorno pripovedujejo zgodovino svojega rojstva in tedanjih sodob- nih dogodkov. — Ko morje prodira proti suhi zemlji in jo preplavlja, se namreč zaganjajo valovi ob obalo in krušijo kose kamenja od nje. V zagonu valov se kosi obrusijo, ogladijo in zaokrožijo. Ne daleč od obali, kjer moč valov popušča, obležijo. Sčasoma se sprimejo in naredi se labora (glej str. 41). Omenjena labora ob Velikem Rogatcu torej znači prihod in prodiranje oligocen- skega morja čez prej suho zemljo. (Prav isto velja o labori, ki je iz nje Kamenitnik pri Skofjiloki). Prezanimivo je nahajališče usedlin taistega morja v dolini Kamniške Bistrice. Oligocenski skladi so ondi raz- galjeni kaj lepo skoro tik pod znamenitim prirodnim mo- stom čez Predoselj.*) Bistrica si je zarezala tam v gor- njetrijadni apnenec 20 m globok in le približno 5 m širok jarek z navpičnimi stenami in ga še sedaj poglablja dan za dnevom, leto za letom, počasi pa vztrajno. Kajti padajoča kapljica vrta in sčasoma navrta trdi kamen (»gutta cavat lapidern . . .«), tekoča voda pa reže in zareže vanj ozko, globoko strugo. Ta jarek zovejo Veliki Predoselj. Stene pa niso ravne, nego razčlenjene so in sicer v soglasju z divjostjo krajinske podobe. Sumno vodovje je nam- reč izglodalo vanje gladke dolbine in še sedaj nadaljuje to delo, ko nebrzdani tok zaganja vodovje z desne obale po- ševno proti levi ter odtod zopet proti desni in ga tako vodi v neumorni menjavi po kljukovitem potu. Na vsakem kraju pa, kjer silni potokov stržen naravnost udarja ob skalo in pa neprenehoma, zagloje vanjo vboklo dolbino. Med dolbino in dolbino iste strani struge ostane skalnat pomol, podoben kulisi gledališkega odra, in strugo oži. Za- torej je struga izmenoma preščenjena in razširjena liki črevo. — Na tistem kraju, kjer je grozeči, mračni jarek posebno *) Glej fotografske slike in geološki načrt Predoslja ter njegove okolice. — 157 — ozek, se je zagozdila velika skala visoko nad bobnečo Bi- strico med gorenje robove navpičnih jarkovih sten. Ta skala je dobroznani »prirodni most-. (Glej sliko!) Preko njega vodi pot. Na njegovi južni strani je desna obala izglodana v precejšnjem polukrogu tako, da je ondi struga kotlinasto razširjena. Izpehano vodovje se tu razprostre zložno kakor za oddih v malem, mičnem jezercu. (Glej sliko!). Polukrožni kos obale je sicer strm, ni pa skalovit kakor nasprotni, levi. Mehko mahovje in zalo narezljane praproti ga pokri- vajo in se tu bujno razvijajo v vlažnem zraku pod senco temnoiglatega smerečja. Vmes brstijo na redko cvetlice in z belim, rumenim ter rudečim cvetjem oživljajo somračno kotlinico. Nad navpično nasprotno steno se prostira rahlo vejevje deteljnolistega nagnoja (Cvtisus alpinus) in drugega listnatega grmičja in nad vodovjem se samoljubno zibljejo bagreni cveti alpskega sipka (Rosa alpina) v živem nasprotju z bledimi stenami, ki dajejo grmu oporo. Ob izhodu iz jezera se struga naglo stesni, ker stoji ondi kamenena (apnikova) kleč, brž potem pa se struga mahoma zniža in sicer za globoko stopnjo. Vodovje mladostno čile Bistrice se zbere na robu jezera v tesnem izhodu in pogumno preskoči stopnico z mogočno bobnečim slapom, se zopet zbere ob vznožju stopnice v globokem tolmunu ter raz- penjeno odhiti naprej proti jugu po znižani strugi. (Glej podobo). Strmeč zatopi potnik svoj pogled v živahno prizorišče in premišlja, s kakimi sredstvi je umetnica priroda ustvarila vso to bogato menjavo. Umeje se samo po sebi, da so posebnosti v geološki zgradbi kraja prvi pogoj, da se je mogla izobraziti ta mična krajina. Kamenine same nam sporočajo po svojem bistvu in položaju, kako je prihajala • poteza za potezo, dokler je bila dovršena vsa sedanja slika. Naznanjajo nam tole vrsto dogodkov. Od mogočnega izvirka pri turistovski hiši nadalje do Predoseljskega slapa teče mlada Bistrica po gornjetri- jadnem apniku, ki gradi tu sklep doline in ponosne vrhove, ki ga obkrožujejo. Saj tu smo v osrčju osrednje in glavne skupine Kamniških Alp. Od slapa nizdol pa je Bistričina — 158 — struga dva kilometra na daleč zarezana v mehko opoko, ki jo je tu zapustilo oligocensko morje. Ako je čila Bistrica mogla vrezati v trdi apnenec nad slapom 20 m globok jarek — tem globlje se je v istem času zajedla v mehko opoko. Zatorej je umevno, da je njena struga v opoki do- kaj nižja nego v apnencu. Na strmi meji med obema ka- meninama mora torej čvrsti gorski potok drzno preskočiti visočinsko razliko s slapom. V čisto enakem položaju je gorski potok, ki prihaja iz sosedne Bele doline ter se izliva v Bistrico 1 km pod Predosljem. Tudi Beli potok teče po apnikovih tleh in je zarezal vanje globok, ozek jarek — celo globljega nego Bistrica, ker izvira 15 m višje in ima močnejši, torej hitrejše zarezavajoč padec. Skoro tik pod mostom (572 m), ki je čezenj položen na potu od Kopišča proti Predoslju, apnik neha in začne se oligocenska opoka. Staro dno doline je na meji med obema kameninama strmo odrezano in Beli potok doseže Bistrico še le, ko preskoči s slapičem stopnico v svoji strugi. Znana stvar je, da se slapovi ne držijo trajno na svojem mestu, nego pomikajo se polagoma navzgor, vsaki proti izvirišču svojega vodovja. Ko namreč bobneče slapovo vodovje pade z višje stopnje na nižjo in tu trešči na dno, odbije se kakor žoga, pa seveda na vse strani. Del vodovja se pri tem razprši spredaj na tisoče kapljic, to vsaj najprej opazi oko motrilčevo. Mogočen oddelek pa pljuskne zadaj kakor v vrtincu navzgor in krepko oplakne skalnato steno, ki čez njo pada slap.*) Neumorno oplakovanje steno izpodgloje, njen gornji del dobi preveso in se odkrhne ob razpoklinah, ki so jih zadale kameninam gorotvorne sile. Za odkrhnjeni kos je potem slap pomaknjen nazaj in to umikanje se vrši neprestano, čeprav počasi. Predoseljski slap v tem gotovo ni izjema. Ne motimo se, ako si mislimo, da je pred sto- letji bobnel tam, kjer se apnik Bistričine struge stika z opoko. Sa^Je prav meja med trdo in mehko kamenino bila povod, da se je izobrazil. Ali od tedaj do sedanjosti se je *) Glej podobico v levem kotu geološkega načrta Predoslja in nje- gove okolice. — 159 — umaknil že za 80—90 m dolgi kos med ono mejno črto in svojim sedanjim mestom ob izhodu iz ponovno ome- njenega jezerca. Umikaje se, je izklesal globoki, tesni jarek, ki ga zovejo Mali Predoselj. V njem odhiteva sedaj strmo- glavljeno vodovje, razpenjeno in razpršeno v bele biserne kapljice. Mejna črta, ki loči apnik od opoke, teče od mostiča, ki je položen čez Belo (572 m) proti prirodnemu mostu čez Predoselj (573 m) in prekorači Bistrico tam, kjer je slap bil nameščen izprva. Odtod se črta nadaljuje skoro vzporedno z Bistričino strugo ob zapadni strani »prirod- nega mosta«. Ob tem kosu črte je bila izprva le primeroma drobna stena iz apnika. Lehkotno jo je Bistrica izpodjedla in podrla. Zadolbla je namreč vanjo najprej črevaste dolbine, nekoliko dolbin se je združilo v jedno samo uspešno prodira- jočo — in slednjič je bil apnikov zapah podrt in odstranjen. Bistričino vodovje je na to oblilo na tem kraju mehko ter- cijarno opoko naravnost. Oglodovalo jo je in izlahka je razširilo strugo v polukrogu. Tako se je izobrazila sedanja mična kotlina. (Podobno delo je začela Bistrica tik nad prirodnim mostom, ali odnehala je ne dovršivši ga, prejkone ker je med tem zvršila večjo kotlino pod prirodnim mo- stom in je pospešeni odtok vodovja oslabil delavno silo nad tem mostom). (Glej geološki načrt Predoslja!) Raztolmačili smo si, kako je priroda napravila slap in jezerce in pa globoko, tesno deber — tri znakovite sesta- vine slikovitega prizora pri Predoslju. Četrti člen je »pri- rodni most«. Skala, ki je položena preko Bistričinega te- snega jarka se menda ni utrgala z bližnjih gorskih strmin ter prikotalila v dolino in se slednjič zajezila na sedanjem kraju. Verjetnejše je, da jo je ondi namestila ledniška doba. Zatorej izpregovorimo o njej še enkrat kasneje, ko bo raz- prava o tem znamenitem oddelku zemeljske zgodovine. Od Predoslja se prostirajo .pligocenski skladi ob Bi- strici nizdol in segajo zdržema na desni strani do potoka Korošice, na levi pa je še Kraljev hrib (594 m) zgrajen iz njih. Majhni, osamljeni oddelki teh skladov se nahajajo precej visoko nad dnom doline. Na južnem pobočju Kope — 160 — (1178 m) kakih 250 m nad Kopiščem je tak ostanek, ki je posebno zanimiv zato, ker delajo tam znani čistilni prah iz glinavega laporja, ki je orujavel od železovega oksida. Še bolj Pa nas iznenadja drug ostanek oligocenskih plastij, ki se nahaja v Dolskem jarku-med Konjšico (1562) in- Rej- nikom v visočini 1350 m; to je skoro 800 m nad prisojno ravnico, kjer stoji lovska hiša, imenovana Kopišče (562 m), na skladih iste starosti, in se prostira prijazna trata pred hišo tudi na njih. Sedaj nastane vprašanje, od kod vemo, da so ome- njeni skladi ob Bistriški dolini in nad njo iz oli^nrenskep-a Lasa! Odgovor je lehak. Hranijo namreč v sebi okamenela ogrodja rastlin in živalij, ki značijo to dobo za gotovo« To so nulipore. numulili—tagflavr^tneškoljk^koralje,^ morski ježi, ribje luske itd., ki so nagomiljene v oligocenskih pla- steh ob Bistrici. Te ostaline nudijo naši domišljiji-~dovolj opor, da si moremo v duhu predočiti sliko nekdanjega življenja na tem kraju. V mirnem zavetju toplega morskega zaliva so se prostirale bujno rastoče ah?eT ki jih nazivljemo nulipore ali Iitotamnije. Odtegujoče morju nevidno raztopljeni apnik so ustvarjale z njim trdno kameneno ogrodje svojim debelcem in vejam. Zeleno vrhnje vejevje teh družno ra- stočih alg je pokrivalo morsko dno na široko in tvorilo prostrane podvodne trate. V njih gošči so mirijade predrob- nih numulitov in sorodnih praživalij imele ugodno zave- tišče. Nad njimi so švigale urne ribice. Tu pa tam se je po zelenem grmičju počasno pomikal na stoterih drobnih nožicah debel morski jež, ves z bodicami ponataknjen. Mnogotere školjke in polži so bolj z barvami in oblikami svojih hišic nego s svojim počasnim gibanjem oživljale sliko pestrega morskega življenja. Vmes med nuliporami so se ustanovile po vrzelih in skalnih pomolih toploto ljubeče, živo barvane koralje in se razmnožile v širnih naselbinah. Vse to življenje je sanjalo in se prenavljalo na tisoče let, dokler so ga zaustavile in ugasnile gorotvorne sile, ki so mu ugrabile poglavitni pogoj: toplo, mehko morsko valovje. Ohranila so se le neiztrohna ogrodja v usedlini izgi- nolega oligocenskega morja in so nam sedaj neizbrisne - 161 — pismenke na razmerno drobnem snopiču kamenenih listin. ki nam pripovedujejo malo epizodo iz velike zgodovine stvarjenja. Pri Predoslju začenjajo oligocenske usedline z apnikom, ki je poln nnlipor in nnmnlitrm Njegove plasti slonijo na tisti tjlpčir ki stoji ob desni obali Bistrice med slapovim pragom in kotlinasto širino mičnega jezera. Plasti _muamlir tovega apnika ne, ležijo " pn,r>tri""i vodoravnem .položaju. kajti gorotvnrne silp gr» jih gtrmn npgr|j|p Nad njimi (proti zapadu) leži precejšnja skupina skrilavega laporja (opoke), ki tvori polukrožno, strmo, s trato, mahom in smerečjem obraslo obalo ob jezercu podobni širini Bistričini. Opoka je prvotno sive barve; ko pa preperi, porujavi od primeša- nega železa. Ob jezercu pri Predoslju hrani opoka v sphi razen ribjih lusk prpr.ej zogljpnplih rastlinskih stebel in listov. To kaže, da je opoka pribrežna usedlina. V najvišjih plasteh nad Kopiščem pa so v opoki hišice takih školjk in polžev, ki živijo v pol morski, pol sladki vodi. Ob koncu oligocen- skega časa se je torej morje umikalo in pritoki sladke vode so ga nadomeščali. Na krajih, kjer je bilo prej morje, so se nastanila močvirja in jezera. Na njih dnu so se nagroma- dili zogljeneli ostanki tedanjega rastlinja, ki jih nahajamo v ležiščih oligocenskega premoga nad Dobrno, pri Sotovskem (Sotskem) ob potoku Hudini in po drugih krajih Spodnjega Štajerja, pa enako tudi na Gorenjem Kranjskem pri Medvo- dah, Sicer so ta ležišča vsa izven alpskega sveta, vendar je primerno, da jih tu omenimo, ker nam popolnjujejo sliko o razmerah v tedanjem gorovju. Med zoglienelimi ostalinami oligocenskega rastlinja, nas iznenadjajo raznovrstna drevesa, ki izpričujejo soglasno, da"~]eTakrat vladalo po naših krajih vroče, tropsko pod- nebje, kajti take rastline zahtevajo enakomerno letno toplino nad 20° C. V morskem zalivu, ki je segal od Ogrske preko Mozirja in Gornjegagrada in enako v sosednjem za- livu, ki se je prostrl mimo Motnika na Gorenjsko, so bujno brstile živemu cvetju podobne koralje, — nekako tako kakor sedaj v Perzijskem in Rudečem morju — po obalah pa so ll — 162 — med tropskimi smokovci (Ficus) rasle palme (n. pr. Sabal major) in so prostirale svoje orjaške liste, podobne velikim pahljačam, nad bujnim, čudnim rastjem, ki jim je stkalo zeleno preprogo okoli vznožja. V gozdovih so se košatih lavorji (Laurus) in drevesaste mirte (Mvrtus), cimetovci (Cinnamomum polvmorphum) in kafrovci (Cinnamomum camphora) so širili močne dišave. Po deblih in grmih so ple- zale in se stezale fazne lijane ('Smilax. Asterocalyx itd.) in so popolnjevale sliko tropske bujnosti. ^"vdovi so hili vedno zeleni, nikdar ni mraz zaustavil neprestanega brstenja in cvetenja v rajskih obmorskih nižinah, ki so se prostirale takrat po Štajerskem, Kranjskem in drugod ob vznožju dvigajočih se Alp. Čudno pa je to, da so ponekod (n. pr. pri Sotovskem nad Vojnjkom) pomešani med zogljenele liste, veje in cvete tropske flore drohci rastlin iz zmernep-a pasa, namreč: ja- vorji, plaff)"", vhf.. bresti, jelše, breze itd. Najbrže so ta drevesa rasla v hladnejšem bližnjem gorovju. Ob povodnjih pa so potoki in reke priplavile njih odlomke (bodisi, da jih je odtrgal vihar, bodisi, da so naravnim potom odpadli) ji jezera p" ^ntnv^kpm ; ondi jih je pokrila grez, v njej so zo- gljeneli in se ohranili. Zanimivi so nam zlasti zategadel, ker nekako potrjujejo dejstvo, ki smo ga spoznali že iz položaja kamenin, namreč, da je kamenena gorska gmota Savinjskih Alp bila dvignjena iznad morja že_p_red nliga. censkim časom in je tvorila suho zemljo. Od oligocenskih tisočletij naprej se odteka vodovje Savinjskih Alp proti vzhodu. Zveza na južno stran preko Krasa proti Sredozemskemu morju je bila takrat že pretr- gana, med tem ko je južno morje še v gorenji kredni dobi segalo do vznožja teh Alp (glej str. 145.). Sklep oligocenskega časa je ob enem zaključek sfa- rejšega oddelka tercijarne dobe. Sledil mu je nje mlajši oddelek. Tudi v tem se dasta ločiti dva pododdelka: mio- censki in pliocenski pododdelek. V zgodovini gorotvornega premikanja, ki je iz veči- noma morskih usedlin napravilo sedanje veličastno visoko gorovje srednjeevropskih Alp, ki se dviga več tisoč metrov — 163 — iznad morja v ledene, z večnim snegom pokrite višine, je začetek miocenskega časa najvažnejši. Dasi gorotvorne sile delujejo vsled svojega bistva ne- prestano, pojavile so se v dolgih dobah zemeljskega raz- voja vendar sedaj pa sedaj posebno čvrsto. Na prostoru sedanjih Alp so se vršila orjaška nagubavanja in razkosa- vanja, dviganja in pogrezanja v karbonski dobi, potem tik pred gornjim oddelkom kredne dobe in tretjikrat ponovno v tercijarni dobi. V starejšem oddelku tercijarne tvorbe, v eocenu, torej še pred oligocenom so gorotvorne sile na novo razkosale ogromno gmoto kamenin Savinjskih Alp in jo razdelile v orjaške grude, ki so jih potem usločale navzgor in navzdol, vzdigovale in pogrezale. Nekatere izmed obsežnih grud so upadle tako globoko, da je preko njih poseglo oligocensko morje. Komaj pa je njegovo vodovje izločilo usedlin nekaj sto metrov na debelo, že so nastopili novi veliki dogodki v kamenenem svodu Alpskega ozemlja in daleč na okoli. Vsled premikanj v tem ozemlju se je oligocensko morje zopet umaknilo, njegove usedline pa niso ostale v prvotnem mirnem položaju. V začetku miocenskega časa so namreč, podzemeljske sile zopet nenavadno vzkipele in začele so v Alpah nagu- bavati, razkosavati, dvigati in pogrezati trdo kameneno gmoto, prerivati gube in grude drugo čez drugo, jih gnesti in drobiti vztrajno in izdatno tako dolgo, da so vzrasli vrhovi razburkanega kamenenega valovja še nad višine, ki jih sedaj občudujemo. To silno premikanje je Alpam dalo orjaško visočino; ob jednem pa je združilo vse njih od- delke, ki so se dotlej razvijali ločeno, v sedanjo veličastno celoto. V zgodovini, ki opisuje dviganje Alp, je čas ob obratu med oligocenom in miocenom najimenitnejša doba. Ne smemo si pa misliti, da se je to odločujoče in v člo- veških očeh neizmerno ogromno delo zvršilo mahoma ali pa z nekako silovito revolucijo. Gorotvorne sile delujejo polagoma in s primeroma malimi učinki: gruda se ob grudi vsakikrat, ko je pritisk dovolj narasel, le neznatno zgane; mali zgibi pa, če se vztrajno ponavljajo in prištevajo drug 11* - 161 — k drugemu, narastejo konečno na ogromno skupno vsoto. Ako zcvemo označeno dobo poglavitno dobo vzdigavanja gorske gmote, mislimo si najprimerneje, da so takrat goro- 'tvorne sile delovale z izredno vztrajnostjo in morda tudi nenavadno hitro. Dolgost te dobe je po merilu neizmernih vekov zemeljske zgodovine le malo znatna; ako jo pa me- rimo z dolgostjo človeškega življenja, je brez dvojbe zelo obsežna. In vselej, ko se je tu ali tam zvršil zgib v kame- nenih grudah — bodisi ob starih razpokah, ali pa ko je nastala vsled pritiska nova razpoka, ali pa se je mahoma nekoliko stisnila in dvignila skalnata guba — zatrepetala je orjaška kamenena gmota, kakor zatrepeče voda, ko vr- žemo kamen na mirno gladino jezera, in nastal je — ze- meljski potres.*) Ako se je gorotvorno gibanje res vršilo nenavadno krepko, tedaj so ob začetku in sklepu miocenskega časa silni in pogostni potresi bobneli po ozemlju sedanjih Alp; šumeli so vsled njih gozdovi, trgale so se skale po strminah, kameneni skladi so prepokavali na vse kraje, vznemirjale so se živali — toda noben človek še ni bil priča, ko so ti silni dogodki pripravljali sedanji krasni alpski svet. Izmed izprememb, ki so se zvršile v tem znamenitem času na ozemlju Kamniških Alp, omenimo najprvo te-le. *) Tako so veščaki zadnjih štirih desetletij skoro soglasno tolmačili bistvo > grudovnih« potresov. V novejšem času pa so se med njimi poja- vili pojedini glasovi, ki zagovarjajo nekoliko drugo mnenje. Prof. B r an o o (1. 1902) sodi, da veliki »grudovni« potresi niso zgolj posledica premikanja grud zemeljske skorje, temveč delo v podzemeljskih jarinih (glej stran 148) zajete, raztaljene vulkanske snovi. Ta skuša sedaj pa sedaj prodreti na po- vršje, bodisi skozi razpoke med grudami zemeljsko skorje, pa tudi drugod. Kedar pa butnejo v zaroti delujoče sile močno navzgor, zatrepeče zemeljski svod in kakor bi trenil, prešine grozotno valovanje mirno ravan in veli- častno gorovje daleč na okoli. V smislu tega tolmačenja smatra prof. Gorjanovid (1. 1907) Zagrebške potrese, ki so jih doslej smatrali za grudovne, pravzaprav za vulkanske; ampak v tamošnjih na grude raz- kosanih tleh se pojavljajo kakor pravi grudovni potresi. Gorjanovič sodi. da to mnenje bolje tolmači nekatere posebnosti, namreč, da se po- tresi pogostoma vračajo na istem kraju prišedši iz istega središča in zga- nejo isto ozemlje. — Ido — Mozirska vdrtina, ki je nastala med Menino in Raduho ter je odtod segala proti vzhodu, je privabila oligocensko morje, a proti koncu oligocena je bila zopet zapolnjena in dvig- njena iznad morja. Nad gornjeoligocenskimi sladkovodnimi usedlinami pa ležijo morske usedline miocenske dobe. Iz tega sklepamo, da se je vdrtina ponovila za časa glavnega gorotvornega premikanja ob obratu med oligocenom in miocenom — sicer bi ne bilo zopet moglo prihrumeti morje vanjo. Zatorej ležijo miocenski skladi na že premaknjenih oligocenskih. Kako izdatno je bilo premeščanje, nam doka- zuje to, da so oligocenski skladi pri Gornjprno-rarju " "=yj- morski višini 434 rrmigd Raduho in. Velikim Travnikom pa v visočini 1449 m! V okolišu Kamniške Bistrice so razkosani v večje in manjše grude, ki ležijo raztresene med visočinskima številoma 550 m in 1350 m. Pri Predoslju vidimo oligocenske plasti premaknjene iz njih prvotne leže in strmo nagnjene. Umeje se, da oligocenski skladi niso bili razčesnjeni in kosi razmaknjeni za 800 do 1000 m navpično sami zase, nego s svojo podlago vred! To pod- lago tvorijo večinoma mogočni sloji trijadnega apnika. Delo gorotvornih sil je v tem zgledu izredno jasno in nazorno! Redkokedaj imamo priliko, da vidimo, kako učinkuje prelom orjaške kamenene gmote nanjo samo in sicer tam, kjer mora biti uspeh na višku, to ie ob lomni ploskyi_ali prelomim. Tak uzoren zgled se nam nudi tik pri Tržiču, tam kjer se je odkrhnilo dno sedanje Savske doline od skupine Kranjskega Storžiča, ko je ob črti Begunje-Preddvor- Stranje prepočil trdni zemeljski svod enako, kakor prepoči zidan obok, ako se mu udira temelj na eni strani. Qruda ob severni strani prepoke ali preloma je vzniknila in se popela do alpskih višav Storžičevih, g/uda ob južni strani pa je potonila še globoko pod dno sedanje Savske doline med Radovljico in Kranjem in je sedaj pokrita z debelo skladanico kasnejših, mlajših plastij. Meja med obema gru- dama, to je lomna črta, gre mimo Tržiča med kolodvorom in sosednjo vasjo Pristavo. Ondi je tik ob cesti in ob pre- lomim razgaljen beli gornjetrijadni dolomit v velikem gru- šelomu. V njem krhajo grušec za nasipavanje ceste. To — 166 — delo se vrši kaj lahko, kajti snežnobeli kamen je le na videz celoten, v resnici pa je tu ob prelomini ves pretresen in prerušen. Ko se je namreč odkrhnila Savska gruda, se je prej celotni kameneni svod ob lomini razčesnil, kakor se prečesne deska, ki jo prekoljemo ali razplatimo s silo po dolgem. Ne napravi se le jedna lomina, nego več njih druga poleg druge. Enako je prerojilo ogromno kameneno gmoto ob lomini precej na široko nešteto veliko pokotin ter jo ¦— gotovo ob glasnih, mogočnih pokih — porazkalalo na male ščepe in ivere. Ko je potem Savska gruda drsela nizdol ob Storžičevi, je bil ta drobir v položaju kakor žitna zrna med mlinskima kamenoma. Med drsenjem ogromne, težke grude so se kosci ugladili in izlikali, da se sedaj blestijo in zrcalijo liki porcelanovina. Površje jim je tuintam ravno, v ve- čini pa ima drso tik poleg drse nekako tako, kakor izvožena cesta v klancu, ko so coklje težkih voz pozarezale vanjo uglobljene, gladke drse prav na gosto. Iz takih koscev je ves na videz celotni kamen v grušelomu nad Pristavo. Če le udarimo obenj s kladivom, pa razpade na čudno obli- kovane in nadričkane ivere. Na nasprotni strani Bistrice je ob cesti blizu razvaline starega grada grušelom, ki daje enako, vseskozi prerušeno kamenje. Uglajeni in obdrsani, lečasto oblikovani kosci belega dolomita so nam s to obliko in s tem površjem svedoki delovanja prirode, ko je ustvar- jala Savsko dolino, torej temeljno potezo v licu krasne Dprenjske. Ob prelom poleg Pristave pri . Tržiču—se-,naslanjajo plasti iz gornjega oddelka oligocenskega časa. S tem je naznanjeno, da je prelom bil zvršen že pred tem časom. Izmed prelomov, ki so omejili in razkosali gorsko gmoto Kamniških Alp;-je bržkone večina bila začrtana že pred sklepom oligocena. Drugi so nastali ob početku mio- censkega časa, ko so gorotvorne sile bile na vrhuncu svoje delavnosti. Nekteri so se pridružili morda še kasneje. Vendar je najprimernejše, da navedemo poglavitne na tem kraju. Nekatere lomne črte teko od zapada proti vzhodu, torej vzporedno z dolžinsko smerjo Julskih Alp in Karavank, druge jih križajo povprek. — 167 — Izmed podolžnih prelomin omenjamo te-le: 1. Begunje — Zalog — Št. Urška gora — Gorenje Stranje — Gorenji Tuhinj — Motnik; 2. Možjanica (Možanka) — Stahovica — Črna dolina — Tirošek — Gornjigrad — Kokarje; 3. Potok Črnjevka — Presedljaj — Planinšek — Mlački vrh; 4. Korošica — Kocbekova koča; 5. Ravna planina — Orlovec — Plesnikova planina; 6. Podbrežnik — Solčava; 7. Jezersko — Pavličeva Stena — Strejčeva Peč — Bistra; 8. Stegovnik — Ankova planina — Krištofova Peč — Pasterkov vrh — Bistra; 9. Deševno — Dolinar — Medvodje. Izmed poprečnih lomnih črt omenimo te-le: 1. Dolenja Jezerska Kotina (Kočna); 2. Gorenja Jezerska Kotina (Kočna); 3. Belska Kotina (Kočna); 4. Murijeva planina — začetek Suhega dola — Roble- kov jarek; 5. Predaselj — Stranje; 6. Žaga — Kranjski Rak — Podvolovljek — Logar nad Lučami — gorenji Črni jarek — Bistra. Oh večini prelomin so se kasneje izobra- zi 1 p d n 1 i n p. To delo so zvršili piirodni činitelji, ki jih premotrimo posebej. Tako si imamo tolmačiti iznenadno dejstvo, da se doline strinjajo tolikrat s prelomi. Vse ob- sežno ozemlje Savinjskih Alp delijo dQMm2_^_oddelke_-tako, kakor pota v vrtujočjjo grgdfl od grede. Ker se je ogromna kamenena snov prelamljala ob približno premih črtah, zatorej so tudi doline preme. Savinjske Alpe vsled tega ne kažejo zasnove, kakoršno ima angleški park, ki ga značijo nepra- vilno zasukane in zapletene poti, nego so bolj kakor vrt, ki se v njem križajo preme poti. Poleg imenovanih lomnih črt je nastal v začetku mio- censke dobe prelom, ki pričenja med Smrekovcem (1377 m) — 168 — in Belanskim vrhom (1035 m) in sega v premi črti preko Šoštanja, Velenja in Vojnjka, ima torej smer vzporedno s podolžno osjo Jadranskega morja. Ob njem se je Mozirska vdrtina zopej^ poglobila in miocensko moij-e-ie vdrlo vanjo. Globoko v zemljo segajoča razpoka je ob enem odprla pot raztaljeni lavi, ki je prikipela na več krajih iz globočine na površje in je tu skrepenela. Gorska skupina Smrekovca (1377 m), Kamenenega vrha (1695 m) in Travnika (1637 m) je nagomiljena od nje. Pa tudi v Rogatcu, na raznih krajih v skupini Menine in na več mestih Savinjske doline izven Alp (pri Vojniku itd.) vidimo skrepenelo prodorino te dobe. Iz enake prodorinske snovi so zgrajene vulkanske gore na severnem Ogrskem in v južnoamerikanskih Andah. Od teh je dobila ta pro- dorina ime »andezit«. Razven lave je izmetal Savinjski vulkan miocenske dobe neizmerno veliko vulkanskega pepela in peska. Ti rahli izmečki so popadli v bližnje miocensko morje, polegli ondi na dnu in strjeni v zelen, g ro h napolnjujejo Mozirsko vdrtino, torej ves širni prostor med Raduho in Boskovcem, Travnikom in Menino, Boskovcem in Dobrovljem, in segajo še dalje na vzhod proti Celju na zapad pa skoro do Radov- ljice na Gorenjskem (glej str. 172.). Iz tega groha so vrhovi: Altarna peč (1628 m), Mlački vrh (1119 m), Vranji vrh (1372 m) in pa griči pri Radmirju, Rečici ter Mozirju. Med grahovimi plastmi ležijo laporaste in peščene plasti z oka- menicami morskih živalij, ki značijo miocensko doha^. in nam naznanjajo1__da je nastala vsa nhse/na <;kMpJj15_g3nr- skih in vulkanskih usedlin v tej dobi. Vulkanski groh Mozirske vdrTine rad sprhni na po- vršju in da rodovitno zemljo. Zatorej je krajina, ki je zgra- jena iz njega, jarkovito srednje gorovje in gričevje z zao- kroženimi hrbti in vrhovi. Vsa krajina je obsejana s kmet- skimi domovi, ki jih vežejo samotne gorske poti. Marljivo obdelana polja in širne trate se prostirajo po pobočjih, v jarkih ropočejo ob gorskih potokih kolesa preprostih mli- nov, strmine in višine pa pokrivajo senčni gozdovi. Nizki holmi na vzhodu gojijo vinsko trto in so že daleč izven - 169 — alpskega sveta. Pa celo v obližju Raduhe, Ostrega vrha, Rogatca in Menine ima miocensko srednje gorovje, čeprav njegovi vrhovi presegajo še pogostoma višino 1000 m, povsem svoj posebni krajinski značaj, ki tvori čvrsto na- sprotje pravemu alpskemu svetu. Potnik, ki se bliža Lučam, prišedši od Igle ob Savinji navzdol, zapazi menjavo v značaju krajine, kakor hitro zapusti pri Logarjevi skali alpski svet in zazre voljne oblike miocenskega gorovja. Z vrha Raduhe ali katerega drugega primernega gorskega razgledišča se tem bolje uveljavlja povšečno nasprotje to- stran in onstran omenjenih lomnih črt (Žaga-Črni jarek itd.), ki tvorijo ostro zarisano mejo med alpskim in izvenalpskim svetom, in pa ob enem mejo med kameninami srednjega in novega veka. Ob njej se stikata dve krajini, ki sta raz- lični po vsej svoji vnanjosti, ker se razlikujeta po kamene- nem gradivu in po njegovi geološki zgodovini. Najužni in zapadni stranLKajnnilkih Alp ni prisojena miocenskim kameninam tako vplivna uloga v krajinski sliki kakor na vzhodu ob Savinji. Prostiraio se ob južnem vznožju Menine, nadalje med Kamnikom in Cerkljami in od Preddvora do Begunj spremljajo — četudi ne zdržema — podanke Storžičeve visokogorske skupine. Njih navzočnost izpričuje, da se je nligncpnski mojsk' 7ailv tudi na Savski stranjo zopet-vdrLin poglobil v miocenski Hnbj. Usedline te dobe tvorijo sedaj le_sk_romno gričevje, ki v krajinski sliki posreduje prehod med Gorenjsko ravnino in visokogorskim alpskim svetom. Najširši prostor zavzemajo miocenski holmi na zapadni strani Kamnika. Tu se prostirajo okoli Tunjic (407 m) med Stranjem, Poženikom in Tabrom (307 m). Na vzhodno stran se nadaljujejo v ozki panogi preko Mekin ob Nevljici in preko Motnika so združeni s sodobnim gri- čevjem Spodnještajerskim. Mični miocenski holmi se sicer ne odlikujejo s po- sebnostmi, vendar so bistven člen v velelepi krajinski sliki, ki jo nudi Kamniška okolica. V mislih nam je pogled proti Kamniškim Alpam, ki se razgrne pred nami, ko se bližamo Kamniku prihajajoči od Mengša. (Glej sliko!) — 170 — Široka ravan, gosto naseljena, vsa razpredeljena na rodovitna polja ter premrežena s cestami in kulturnimi na- pravami tvori ospredje polno življenja, ki se bujno razvija na prijazni, ravni ploskvi. Iznad nje se dvigajo valovite črte miocenskega gričevja z dvostolpo Tunjiško cerkvijo v sredi. Za njim se vrstijo dokaj višje, srednjevisoke gore z razteg- njenimi robatimi grebeni in topimi vrhovi, vse porasle s senčnimi gozdi ali pa sočnimi tratami, dasi tu in tam že gleda sivo apnikovo skalovje (v Košutni, v Krvavcu) ali pa bel dolomitov grušec s strmejših brežin (v Kamniškem ali Kamelskem vrhu, v Krvavcu). V daljnem ozadju pa ki- pijo v nebotične višine v veličastni vrsti vitki vrhovi pravih skalnatih Alp. Njih blesteča, srebrnobela barva, ki se ob mraku umakne rožastemu žaru, jih loči v znakovitem na- sprotju od ospredja in osredja. Nad vso krasno sliko se razpenja v neizmernem svodu modrina neba, lije mehko svetlobo na vso mnogoliko podobo in jo spaja v celoto. Željno oko motri zamaknjeno to bogastvo oblik in barv in svetlobnih učinkov, pa se kar ne nagleda te velike, svečane in krasne krajinske slike. V vsej zgradbi vlada čudovit ri- tem, kajti vrhovi kipijo drug za drugim, vsaki v svoji zna- čilni obliki, čim bolj proti ozadju, tem višje in višje, in ob enem se menjajo barve stopnja za stopnjo, oblike pa pre- hajajo od mehkih, voljnih, z živim zelenjem še bolj omilje- nih ..obrisov do golih, trdih in smelih črt alpskih vrhov v daljnem ozadju. Videti je, kakor da prošinja skrbno pre- mišljena arhitektonska ideja vso ogromno zgradbo. Take v enotnem slogu zasnovane, v velikem merilu izvršene krajine štejemo med najlepše, kar jih je proizvedla mojstrska umet- nost ustvarjajoče prirode. V posebnih čislih je tudi pogled iz Kamnika proti Alpam, ki imajo priimek po tem zelo prikupnem, krasno ležečem, slovenskem mestecu. Razgled od nekoliko vzvišene ploščadi, ki stoji Žalska cerkev na nji, je nepopisno lep. V rajskomilem ospredju je tu prisojena miocenskim holmom odločevalna uloga. Prišedši iz gorovja, je Bistrica že toliko močna, da je v holme zarezala precej široko dolino in jih razdelila na dve krili: Tunjiško in Nevljiško. Ravnemu po- — 171 — dolju je Bistrica določila značaj s svojim obilnim bobnečim vodovjem: vlagoljubne jelše in jeseni so se naselile ob njeni strugi, sočne trate jo spremljajo. Privabila je tudi člo- veka in mu nudi svojo neizčrpno delavno moč. Zatorej je gosto naseljeno podolje slika polna življenja in vrvenja. Iznad obeh stranij pa se dviga valovito površje miocenskih holmov in tvori zlasti nad Mekinami čarobno milo in v solnčnem siju ljubko smehljajočo se stopnjo, povprečno 100 do 150 m visoko. Za njo se vzpenja druga višja stop- nja, ki se vzpenja za 300 m navzgor; zgrajena je iz trijad- nega apnika in košat gozd ji zakriva strma pobočja ter okorne, trde obrise. V nasprotju s tem zapadnim razrastkom Menine se tem bolje uveljavljajo nežnost in miloba volj- nega osredja in živahnost ospredja. Snov miocenskih holmov, ki jo zakrivajo trate, polja in gozdi, je nekoliko la_bpra, večinoma pa glinast pesek, rahel peščenjak, gomola, apnenec z nuliporami itd. in se s tem znači, da je pribrežna usedlina. V kamenolomu, ki je v severozapadni okolici mesta Kamnika ob potu v Tunjice, so ti skladi razgaljeni in hranijo obilno ostankov morskega živalstva. Ob potoku Dobljici na prisolnčnem vznožju Šenturške gore je rajni župnik S. Robič marljivo nabiral okamenele svedoke mnogolikega živalstva miocen- skega morja. Med njegovimi usedlinami smo imenovali lajipro. Njene zanimivosti si ogledamo prav zložno pri Podgorju v bližnji soseščini Kamnika. V plasteh rjastorumenega, drob- nozrnategajpeska ležijo ondi zaokroženi kosi-proda v obi- Tici. Iznenadjeni spoznamo med njimi precej dosti obrušenih odlomkov porfirja in pjegovepa 7plenega groha. Enake vali še dandanes čila Bistrica v svoji strugi mimo Kamnika proti Savi. V gorskem oddelku Bistričinega toka, pod Poljanskim Robom tiči namreč precejšnji čok porfirja in groha v tri- jadnem apjiiku__in_dolomitu. Prikipel je Mz zemeljske notrine na sedanje mesto morda ob prelomu, ki drži od Predoslja proti Stranjam. Bistričina struga je skoro 2 km na dolgo zarezana v to prodorino. S strmih pobočij se odkrhavajo odlomki od nje, padejo v vodo in čvrsti gorski potok jih - 172 - potegne s seboj, jih obrusi in vali dalje. Podoba, je, da je vršila to delo že prednica sedanje Bistrice v miocenski dobi, le da je gorski potok odlagal takrat prod naravnost v morje, ki se je prostiralo v Gorenjskem zalivu poleg Motnika, Kamnika in Tržiča tik pred vznožjem takrat še razmerno mladih Alp. Potemtakem bi bila Bistriška dolina zasnovana že v davno minolih tisočletjih miocenskega časa. Zatorej nam je umevno, da je zadolbena v ogromno gorsko gmoto globoko in notri do osrčja širokega podstavka Grintavca, najvišjega vrha Kamniških Alp. V gričevju, ki spremlja južne podanke skupine Kranj- skega Storžiča tja do Žirovnice, se nahajajo med plastmi sljudaste gomole (ali skrilave gline) skladi sivozelenega, grahovega peščenca. Na Gorenjskem vidimo po vaseh pod- boje ob vratih inoknih prav pogostoma izklesane iz tega lepega kamena. Lomijo ga v samotni stranski dolini potoka Piračice pri Radovljici. Ondi je naložen v debelih, strmo nagnjenih skladih. Porodrl se je v miocenskem času takrat, ko so na vzhodni, štajerski strani Kamniških Alp prodirale iz zemeljske notrine velike množine žareče lave in ogromne množine zelenega groha. Od ondod so bržkone vetrovi ali pa morske struje zanesle najdrobnejši groh celo v Savsko dolino na Gorenjskem in ga razprostrle na morskem dnu. Odtlej se je strdil, da tvori sedaj čvrst, lep kamen. Proti koncu miocenske dobe se je morje Savinjskega in Gorenjskega zaliva umikalo in je slednjič popolnoma za- pustilo oba prostora. Miocensko morje je bilo zadnje morje, ki je oblivalo obnožje Savinjskih Alp. Gorotvorne sile pa se celo po njegovi dobi še niso pomirile. Kjerkoli namreč nahajamo miocenske sklade v okrožju teh Alp, nikjer niso več v prvotnem vodoravnem položaju, nego premaknjeni so. Na Gorenjskem (ob južnem vznožju Menine, Šenturške gore itd.) je bilo delovanje pod- zemeljskih sil koj potem, ko je miocensko morje odteklo, še tako čvrsto, da so njegove usedline vsled stranskega pritiska zganjene v obliko velikanskega žleba ali korita — ali po strokovnem nazivanju v sinklinalo — in je severno — 173 — krilo sinklinale s trijadnimi skladi vred, ki so podlaga mio- censkim, prevrženo na južno stran tako, da ležijo plasti narobe: mlajši pod starejšimi!*) Miocenskemu oddelku je sledil pliocenski, ki je četrti in najmlajši odstavek tercijarne dobe. Pliocenski čas je zapustil le sladkovodne usedline, pa tudi le izven obsega Savinjskih Alp, dasi tik njihovih mej, namreč v kotlini Soštanjsko-Velenjski. Ondi je stalo plio- ppnskn jp7prn. Na njegovem dnu leži zagrebeno tedanje bujno rastje v ležišču rujavega premoga (sedaj last pl. Lapp-a). Pliocenske usedline so ondi nad 300 m debele, plasti sa- mega premoga v njih pa do HOmetrov! Ta števila iz- pričujejo, da je pliocensko jezero pri Velenju bivalo neiz- merno število let! Iz pliocenskega časa je v okrožju Savinjskih Alp še nekaj naplavin tekoče voje (labora, pesek itd.), namreč gri- čevje med Bočno in Podbrežami (naplavine nekdanje Drpfpl in holmi med Vranskim, Oomilskim in Mozirjem ob južnem in vzhodnem obnožju Menine. jNa kranjski strani pa se nahajajo še enaki ostanki ob vznožju gorovja pri Tupaličah, pri Olševku in Preddvoru. Te_napjavine ne hranijo v sebi okamenic. ne živalskih, ne rastlinskih. Zatorej ni z goto- vostjo določena njih geološka starost. Morebiti jih smemo smatrati že za usedlino diluvijalne dobe. Ob zaključku tercijarnega časa je bila raz- delitev vodovja in trdnine v Evropi v obče ista, ki je dandanes. Tudi navpična izobrazba suhe zem 1 j e je b ila v poglavitnih potezah po- dobna sedanii. Podnebje je bilo nekoliko gorkejše od današnjega. Gorska gmota Kamniških Alp je bila dvignjena iznad morja kolikor toliko že pred srednjim oddelkom oligocen- skega časa. Nadaljno in poglavitno gorotvorno dviganje in premikanje se je vršilo ob obratu *) Glej: Prorez od črnega vrha pri Gorenjem Tuhinju preko Me- nine do Gornjega grada (podoba št. 22) in pa: Prorez od Gorenjske rav- nine čez Tunjiško gričevje preko Senturške gore. — 174 — med oligocenom in miocenom in je nehalo še le po sklepu miocenskega časa. V pliocenu izpodzemeljske sile niso več znatno motile miru v veličastni visokogorski zgradbi. Dve vprašanji stojita sedaj pred nami: Ali so Kam- niške Alpe prišle iz orjaških rok izpodzemelj- skih sil v svojih sedanjih oblikah, v svoji se- danji krasoti? Ali so se vršile katerekoli i z p r e- membe na kameneni snovi v neizmerno dolgi dobi, odkar je bila zapustila svojo prvotno pod- morsko domovino in jo zamenila z novo v zračnih višavah in v blestečem solnčnem siju? Priroda nam nudi na ta vprašanja jasne odgovore in nam razkrije vplivno torišče nadzemeljskih sil, ki so jim bile Alpe izročene, kakor hitro je njih kamenena snov bila dvignjena od podze- meljskih sil nad gladino morja, kjer je bila nastala. Ako bi gradile izključno le izpodzemeljske moči, bile bi Savinjske Alpe velikanskiskamenen čok ali hlod, prepočen ob prelominah, v visočini še presegajoč ponosni vrh Orintavčev, sicer pa neizobražen. Primerjati bi ga mogli neobdelanemu kamenu, ki stoji kipar pred njim, da bi z dletom in kladivom izklesal iz njega členovit kip. Tako je tudi priroda imela izklesati iz surovega hloda, ki so ga bile pri- pravile gorotvorne podzemeljske sile, raznolike doline in še bolj mnogolike vrhove in grebene, ki čudovito razvrščeni in oblikovani sestav- ljajo mojstrskemu kipu podobni, v velikem slogu harmonsko izobraženi alpski svet. Jeden zgled naj nam pokaže, kako ogromne množine trdega ka- mena je bilo treba najprvo odklesati, potem pa s poti spraviti. Da se je zarezala krasna Kokrska dolina med Kol- čino in Storžičem od izvirkov do Tupalič, je bilo treba pokrušiti in odvesti iz surovega gorskega čoka več nego 30.000 milijonov kubičnih metrov kamenja! Če pa hočemo zaslediti sile, ki jih je uporabljala pri- roda v davni minolosti, da je ž njimi zvršila vse velikansko delo, ne zadenemo na težko rešljive uganjke. To delo se — 175 — namreč še dandanes nadaljuje, sicer večinoma tiho, pa vztrajno, čestokrat pa tudi očito in hrupno. Le zavedamo se navadno ne učinkov, ki dozorevajo iz njega polagoma. Kar sta kiparju dleto in kladivo, to sta p r i r o d i preperevanje in težnost; tekoča voda oaodnaša ivere in jih prlln?; J7Ypn gorskega sveta. Priroda je torej (če hočemo tako govoriti) modro uvidela, da zahteva izdelovanje gorskega površja z dolinami in višinami troje opravil in je izbrala primerno silo za vsako izmed njih. Strmenje se loti preprosto mislečega človeka, ko vidi, da priroda postopa tehniško pravilno kakor mo- derni inženjer, ki ima pred seboj določeni smoter in si delo razdeli po umnem načrtu, da doseže mojsterski uspeh. Povsem drugo in sicer umnejše stališče pa je to, ki pravi, da so sedanje oblike gora in dolin nastale zato, ker so prirodne sile na naši zemlji take, da so vsled njih brez smotra strinjajočega se dela zarezale v surovi viskogorski čok globoke doline ter pustile med njimi mnogolike višine. Ako bi na zemlji ne bilo le jedne izmed imenovanih sil (Dreperey3n.JP! ""^^ +pfri"c*\ ne bilo bi na njej divnega alpskega sveta. Prvo delo v preminjanju in prenavljanju oblik na ze- meljskem površju opravlja preperevanje. yročina in mraz, zrak, voda in rastljnstvo prijemljejo kamenine brez izjeme. Nobena izmed njih ni dovolj trda, da bi se upirala tem činiteljem trajno. Vsako porušijo polagoma in jo zmrvijo prodiraje od površja navznoter. Ta pojav zovemo prepere- vanje ali prhnenje. Njegovi hipni učinki so sicer malen- kostni, ali če narastajo tisoče in tisoče let, se popnejo do uspehov, ki so v gospodarstvu prirode velikega pomena. Solnčni žarki v poletnih dneh prav izdatno razgrejejo golo skalovje. Mrzel dež pade na njegovo površje in ga naglo ohladi. Vsled tega se naredijo na njem drobne, ko- maj vidne razpoke. Ta dogodek se zopet in zopet ponovi; pokotine se pomnožijo, poglobijo in razširijo ter polagoma starejo kamenino, čeprav je kakorkoli trda. Spomladi in jeseni pogostoma dežuje po dnevi. Dež- nica zaide v drobne razpoke skalovja, ki jih je povzročila — 176 — na površju menjava solnčnih žarkov in hlada, v vsej snovi skozi in skozi pa gorotvorne sile (glej stran 60) — po noči pa zmrzne v njih. Pri tem se raztegne in razganja z veliko silo kamenine kakor klin, ki ga kdo zabija v hlod. Po dnevi se led raztali, v naslednji noči pa zopet zmrzne ter razširi razpoke, ki se tako globijo in gostijo dan za dnevom. Konečno je skala na površju izpremenjena v sku- pek robatih drobcev, ki je pripravljen, da včasih ob prav neznatnem povodu razpade. Od nekaterih sten v Alpah se ruši kamenje, ko ga solnce razgreje »samo od sebe« ali če gredo ljudje mimo, ali živali, tako pogostoma, da je zaradi tega nevarno hoditi pod njimi. Odkrušeni gramoz se nabira ob pnriankijh hrežin in strmin in njegove zaloge so značilno svojstvo gorskih krajin. Na ta način deluje mehansko perenje najbolj v viso- kem gorovju. Ondi ne varuje tal rastlinska odeja, toplina pa koleba več mesecev v letu dan za dnevom ob toplome- rovi ničli. Sicer pa ne smemo prezreti, da zmrzal ni mogla imeti v toplem tercijarnem podnebju tolikega delokroga kakor dandanes. Mehansko razpadanje kamenin pripravlja pota kejnij- skemu preperevanju. Pri tem je poglavitni činitelj voda, ki pada izpod neba v dežju in snegu, ponikne v tla in odteče ondi v prepokah kamenin. Voda raztopi na tem potu ne- koliko kamenene snovi in jo odnese s seboj. Na ta način se razpoke širijo. Ako je kamenina zmes raznih snovij (n. pr. peščenec), odnaša voda najhitreje one snovi, ki se laglje topijo; ostanek je vsled tega luknjičast in zrahljan tako, da podleže tem laglje nadaljnim napadom mehanskega in kemijskega preperevanja. S pomočjo ogljikove kisline voda raztopi apnenec. Zatorej vidimo v apnikovem gorovju povsod posledice njenega dela. Najdrobnejše prepoke v apniku se razširijo polagoma, in površje apniškega pobočja potem premrežajo očite reže na vse kraje. Izpodnebna pa- davina hitro ponikne v njih. Ko se voda v njih odtaka in in ob njih raztaplja apnikovo snov, razširi nekatere izmed njih, da nastanejo podzemeljske votlin e_Jn p o d z e- — 177 - meljski vodotoki. Takih votlin je na ozemlju Savinjskih Alp nekoliko v okolici znamenite Igle, nekoliko v Košutini itd. Kjer se križa na položnem apnikovem površju po več razpok, ondi se križališče bolj in bolj razširi, ker ga obliva in odtaplja voda z več stranij. Tako se nareja lijasta globel, ki jo zovemo kraški dolec ali vrlarn, ker so taki dolci (vrtače) značilno svojstvo kraškega sveta. Vse polno jih je izglodala voda na planoti Dolge njive, okoli Velike Planine, na divje razorani Dleskovški planoti, ki se prostira na južni strani Ojstrice, dalje na širokem hrbtu Menine in na Dobrovlju. Dežnica in snežnica odteka z apnikovega površja ob črtah, ki so odtoku najugodnejše. Ob njih raztopi ne- koliko apnenca. Kasneje krene voda vsakikrat tem laglje in gotoveje po istih črtah in jih vselej nekoliko poglobi. Širno, skalnato površje je potem pokrito z vzporednimi žlebiči bolj ali manj na gosto. Tako izgloieni žlebiči in take kad|inje ?narijn južnp stene Štruce, nadalje poleg lijastih dolcev na globoko prepočenih tleh z gruščem in skalami preplovljene »Pode«, ki se prostirajo med Grintav- cem, Skuto in Turško goro, in so najbolj divja krajina v višinah Kamniških Alp. — Pogostoma vidimo ono žlebičje tudi-na Dleskovški planoti, ki je polna kopastih holmov iz belega apnika. Njih široka temena so ali gole, gladke pleše, ali so obrasla s temnozelenim rušjem. Njih bolj ali manj viseča pobočja pa so ugodna pojavu žlebičja. In res so polna vzporednih, dolgih žlebičev, ki teko proti vznožju liki gubice na drobno nagubani obleki in tvorijo mično nasprotje širokemu temenu. Kjer so pa zarezani bolj glo- boko in se križajo z naglodanimi razpokami apnenca, tam se nam površje ne zdi več prijetno olepšano, nego divje načepirjeno. V južni okolici Kocbekove koče pod Ojstrico se te raznovrstnosti v vseh stopnjah nudijo očem na po- gled (glej sliko). Najbolj izrazite kraške oblike ustvarja preperevanje na jasnobarvenem apnencu, kakoršen je gornjetrijadni klgčnj apjik Savinjskih _Alp (glej str. 134). Sicer pa tudi ta ni po- polnoma čist, nego ima v sebi kak odstotek glinave in že- lezoj^L-primesi. Ko voda odvede apneno snov, ostane primes 12 — 178 — na mestu, ker je neraztopna. Ako je zlasti glinava primes obilnejša, tedaj apnik ni čiste, bele barve in je rahlejši. Potem ga zovemo lapor. Ta prepereva hitrejše in za seboj popušča tem več rahle, ilovnate snovi. V večini kamenin je kolikor toliko železa kemijsko spojenega. Zrak in voda neprestano rušita njegove spojine, in skušata sestaviti ali skrojiti železov vodeni oksidi__to_je železno rjo, ki potem ostane, ker je zelo stanovitna spojina, zatorej imajo- marsikatere kamenine na površju in ob po- kotinah rjavo skorjo, ki se bolj in bolj debeli in prodira navznoter. Ob enem odnaša voda raztopljive snovi. Kame- nina je čimdalje rahlejša in polagoma povsem razpade, ker jo rušijo ob enem mehanski vplivi preperevanja. Na ta na- čin se mrvijo ne le raznobarveni apnenci, lapor, peščenci in skrilavci, ki bivajo v Savinjskih Alpah ter njih so- seščini, ampak celo čvrsti, kakor jeklo trdi porfir izpremeni prvotno sivozeleno barvo, porjavi in naposled je pokrit s skorjo prstene snovi. Sorodni andezit zapada enaki usodi. Se jeden činitelj je, ki podpira prepere^ajUA Komaj so prve razpoke potegnile na goli skali neznatne črte, že se pripravlja rastlinstvo, da si pribori njeno površje in jo naseli. Najprvo pošlje nevidne glivice in komaj znatne alge, potem skromne Ijšaje nanjo. Njih drobne koreninice posežejo v tesne razpoke, razjedajo kamenino ob njih s svojim kislim sokom in polagoma razširijo razpoke. Za li- šaji se naselijo mahovi in nadaljujejo započeto delo ter ob jednem pripravljajo tla cvetnim rastlinam. Korenine dreves posegajo v razpoke kamenin kakor s klini in njih snov raztapljajo v dosti večji množini ter jo srebajo v se. Ko rastline zamro, začenjajo se njih ostanki kemijsko izpremi- njati in se prekrojijo v razne temnobarvane snovi, ki razjedajo kamenine nadalje. Ti organski proizvodi, primešani zmrv- ljenemu in kemijsko pretvorjenemu kamenju skupno z njim tvorijo rodovitno prst, ki je podlaga tratam, gozdom in njivam. Brez preperevanja bi torej ne bilo rastlinske odeje, ki diči alpski svet s svojimi oblikami in barvami še bolje kakor izvenalpski. Kajti na kvišku stremečih ploskvah gorovja so - 179 — nasprotja med živim zelenjem in kamenenim gorskim gra- divom bolje izpostavljeni pogledu, nego na ravnem in v gričevju. Raznovrstni so činitelji preperevanja. Vsi pa delujejo v tem smislu, da krušijo in odklesavajo kameneno gorsko gradivo in pokrijejo površje njegovo z iveri vseh velikostij od drobnega prašnega in peščenega zrna do robatega pramozovpp-a kosa, do pod nogami zveneče ščepe in do debelega balvana. Tekoča voda pa ima nalogo, da odkrušeno snov od- vede. Seveda odplahne najprej lahki drobir. Ko je vsled tega skalnata podlaga zopet razgaljena, začne na njej iz- nova delovati perenje in tako se vrši oblikovanje (modelo- vanje) gorovja neprestano, čeprav le počasi. Vsaki deževni dan nam nudi priliko, da se prepričamo o delovanju tekoče vode. Deževne kapljice padajo na žejno zemljo; prve posr- kajo suha tla, poznejše pa zaostajajo na površju in se zbirajo v drobnih vodenih žilicah, ter v njih odhite. po gorskem po- bočju navzdol. Vsak odtok vzame seboj, kolikor more, rahle zemlje, peščenih zrnec in kamenčkov, ki jih je pripravilo pe- renje. Spotoma se vodotoki združujejo, moč jim raste, od- valiti morejo s seboj več in debelejšega prstenega in ka- menenega drobirja. Močnejši nalivi ga premaknejo še več in če traja deževje nekaj dnij, narastejo hudourniki, privalijo obilno vodovja iz gorskih jarkov v nižavo in prineso s seboj neverjetne množine grušča in celo težke kamenene klade ali Jhalvane. Včasih se premakne ob taki priliki velika, mnogoletna zaloga grušča; ko jo je vodovje prepojilo in opolzilo, pridrvi s hudournikom z gorskega pobočja in v nižavi zasuje trate in polja, opustoši človeške naselbine in izpremeni dolinsko dno v puščavo. Ob hudih nalivih se včasih porušijo obsežna gorska pobočja in zdrčijo niz dol. Preperevanje pripravlja tak dogodek že dolgo poprej, in naliv je le povod, da se usad sproži. Kdor je kedaj posetil naše Alpe, je opazil dostikrat že iz daljave bele drče,_ki izvirajo visoko v pečeh in so potegnjene krepko doli čez gozdovita pobočja do dolin- 12* — 180 — skega dna. Te drče so zaloge neizmernih množin drobnega, debelega in najdebelejšega grušča. Navzdol se združujejo tako, kakor se potoki zlagajo v skupen odtok in v dolini vidimo res tudi združeno skupno grižo. Zglede teh razmer nam nudi sklep Logarske doline (glej sliko), sklep doline Bistriške Bele idr. Vse kaže, da kameneni drobir drč in dolinske griže ni stalen, nego se pomika nizdol. Nevešč motrilec strmi in se zaman ozira po sili, ki utegne prema- kniti te ogromne množine kamenenih okruškov. Kdor pa je doživel v območju drč le enkrat nevihto z nalivom, temu je stvar pojasnjena. Ob nalivu pribučijo po drčah vodotoki, in kjer je bil še pred pol ure suh jarek ali je curljal le skromen potoček, tam drvi sedaj divji hudournik in vali s seboj brez odmora z nevzdržno silo neverjetno obilico meli, gramoza in velikih skalnatih klad nizdol. Ko pa voda odteče, obležijo v strugi okruški, ki jih ni več zmogla in tvorijo po rnnkih belf^ drče, v dolini pa Uma. griže. Tu čakajo, da jih prvi naliv zopet premakne. Med tem ko tekoča voda odplahuje pripravljeno perelinp in jo odnaša ter pri tem razgalja kameneno gorsko gradivo, da je na novo izročeno perevanju, izvršuje še drug posel, in z njim izdeluje jedno izmed temeljnih potez gorskega površja. Tekoča voda namreč odrgava svojo strugo, jo fjlohi in širi, in tako i z d o 1 h, a v a Hplinp- in sicer na dvojen način: mehansko in kemijsko. Vse delo tekoče vode nazivljejo strokovnjaki s tujo besedo: erozija; po naše bi rekli: i_zjpi r a n j e. Ko odteka voda oB" dežju po visečih tleh v drobnih vodotokih, izgrebe ali izdolbe si vsaki izmed njih plitev žlebiček. Proti vznožju pobočja se žlebiči združujejo kakor veje proti deblu. Ob vsakem dežju se nekoliko poglobijo in razširijo. Pri tem poslu služijo tekoči vodi za orodje kosci in kosi kamenja, ki jih je odplahnila z drugo perelino vred in vzela s seboj. Ta drobir struži, globi in širi strugo, ko ga voda vali preko nje s silo, ki je tem večja, čim bolj struga visi in čim več vode deluje v njej. Ume se, da voda uspešneje dolbe v mehkem pesku, v glini, v skrilavcu in peščencu, nego v trdem apnencu, porfirju in andezitu. - 181 — Dolbina se navzdol bolj in bolj globi in širi, navzgor pa se zarezava višje in višje in ob enem se steka v njo več in več stranskih vodotokov, ki sami tudi na enak način dolbejo svojo podlago. Nabirališče vodovja se vekša, in vsaj v glavnem koritu postane odtok trajen. Kjer se je to delo začelo, se nadaljuje brez prestanka, in njegov uspeh je: potok ali reka s stranskimi pritoki in pa dolina s stranskimi doli. Ako zarezava obilen vodotok svojo strugo v trden apnenec, se napravi globok, ozek jarek z navpičnimi ste- nami, ker voda dolbe mehansko navzdol, strani struge pa le kemijsko ogloje in ogladi. Tako tesno deber si je izdolbla Bistrica pri Predoslju. Kjer se pa dolina globi in obenem brežine izdatno krušijo vsled perevanja, primerna množina dežja pa odpla- huje odkrušeni drobir uspešno sproti, ondi se napravi pravilna dolina z visečimi brežinami. V početnem oddelku vodotoka se ustanovi najmoč- nejši strmec, voda dere z največjo hitrostjo; s seboj vali obilno grušča in zatorej najuspešnejše zarezuje v svojo podlago. To je gorenji tok reke ali pntnka. Spotoma se robati kosi grušča pbtarejo med seboj in ob strugi ter se obrusijo, ogladijo in zaokrožijo. Izpremenijo se v prod. Ko reka pridere iz gorenjega oddelka svojega pota, zmanjša se ji strmec in ne more več s seboj valiti debelejših kosov kamenja. Zatorej jih popusti in posuje svojo strugo s pro- dom. V tretji, spodnji oddelek svojega_Joka prinese voda le droben prod in najdrobnejši mei. "Reka se pred izlivom v morje razširi, splitvi, hitrost se ji še bolj umanjša, in polagoma padeta na dno drobni prod in pa mel, ki je dotlej povzročil, da je bila voda kalna. Solnčna toplota dvigne vodo iz morja v nevidni ob- liki pare. V višavi naredi hlad iz nje oblake. Veter pripodi temne plasti oblakov nad kopno, in iz njih prirosi voda zopet na suho zemljo ter začne iznova svoje mnogotero delo. Njegov uspeh je različen na raznih kameninah. Ne- katere preperijo lahko in hitro, druge počasi in težko, ne- — 182 — katere propuščajo vodo kakor goba, druge ne. Na kame- nini, ki lahko peri, vode pa ne propušča (lapor, skrilavec, glina) se ne morejo dolgo držati robovi in vogli. Perenje jih hitro nadrobi, voda pa drobce odplahne. Take^ kamenine imaio zatorej zmerno viseča pobočja^ voljno zaokrožene hrb te in vrhove, in nu d i j o obe nem ugodno podlago rastlinstvu. Naj trdih kameninah, ki težko preperijo, se laglje ob drže strma pobočja, robati grebeni in vitki vrhovi. Take oblike kaže pogostoma apnenec, ako je močno prepočen, da izpodnebna voda hitro izgine v pre- pokah in zatorej nima prilike, da bi odplahovala in stru- žila površje. Potemtakem perevanje močno odločuje ob- like in obrise gorovja in obenem ustvarja raz- lično podlago rastlinstvu, skratka mogočno vpliva na lice gorovja. Ako sta v istem pobočju dve različno prhljivi kamejriinjjjtedaj zapazi smotrivo oko_kmalu mejo med obema, ker površje prve in druge kamenine vsled različnega perenja ne visi enako, je različno oblikovano in jrga različno rastlinsko odejo. Razlika v podnebju je le eden povod, da so v Alpah višine gole in skalnate, pobočja in vznožje pa v krepkem nasprotju odeta v zelenje. Drugi važni činitelj, ki ustvarja nasprotja v krajinski sliki, je različno perevanje kame- nin. Prhljivi skladi so ustvarili v kotlini Korošici prijazno nam sredL-diyje kamenene puščave: enaki skladi so podlaga prostrani trati okoli Velike in Male Planine; mehka opoka je podstava ravnemu, rodovitnemu polju Šenturjkp gr»rP fj^ strmih brežin gornjetrijadnega appenra Slična nasprotja smo imeli priliko opaziti ponovno, ko smo opisovali geo- loške tvorbe Kamniških Alp. Prav zato, ker se v Alpah pridružuje velikim visočinskim razlikam še bogata menjava neenako prhljivih kamenin, se namnožijo nasprotja oblik in barv, ki so osnovni ton v akordu alpske krajine. Razno- vrstnost v položaju skladov je zopet drug vir menjavi v oblikah. Vodoravni skladi določijo gorovju druge obrise, kakor viseči, ali strmi, ali celo pokončni. Površje skladov pereva drugače nego njih odkrhani obkrajki. To jasno kaže - 183 — razlika v severnem in južnem pobočju vrha Kranjskega Storžiča, enako v skupini Orintavca in Ojstrice. Ne le v velikem, tudi v malem merilu ustvarja perenje znakovite in v nenavadnih oknKšrinah včasih prav iVnfppHnp nfr|ilfe Omenili smo že, kako je perenje izstružilo iz strmo stoječih skladov apnenca ob Tržiški Bistrici nad Bornovim prodorom slikovite skal- nate piramide. (Glej stran 87.) Pri znameniti Igli (glej sliko) ob Savinji pod Solčavo ležijo apnpnrpyi skladi—uotktravno in vendar je perenje iz njih izluščijo navpičen skalnat__ste- ber. Ondi so navpične razpoke, ki delijo kamenino v__ste- braste_j po naše bi menda rekli »dolinski ogradec«, ako ne sprejmemo preprostega ljudskega izraza: kot, kotanja (kot- nja, kočna). V ledenih višavah Alp in drugih gorovij se vrstijo pogostoma v pobočjih pod grebeni in vrhovi enake globeli z ravnim dnom, ki ga oklepajo ob straneh in ob ozadju v polukrogu stoječe strme stene, zarezane v gorski čok; spredaj je globel odprta visoko nad dolino. Vsaka taka globel je pravcat, samostojen dolinski cirk ali ogradec. Na njegovem dnu leži trajen sneg ali mal lednik in naznanja, da je globel enakega nastanka kakor veliki amfiteatralni sklepi koritastih ledniških dolin. Razni narodi nazivljajo te značilne globeli vsaki po svoje. Alpski Nemci imenujejo tak samostojen cirk »Kar« (das Kar, množina die Kare). V naslednjem razmotrivanju ga bomo nazivali »okrešelj« (ro- dilnik okrešlja).*) O Iednikih imamo še omeniti, da priteče sredi izpod sprednje groblje potok, ki odvaja vodo stajanega ledu. Tu neha delokrog ledu, a takoj začne neumorno torišče tekoče vode. Že pod lednikom pograbi potok sipo in drobnejši grušč talne groblje ter vali po strugi naprej. Ko pa stopi *) Povod temu nazivanju je razložen na strani 210. Dr. H. Tarna rabi za nemški Kar ljudski izraz »krnica« (glej Planinski Vestnik 1907 str. 136). — 200 — izpred lednika, zadene ob sprednjo grobljo, zareže vanjo in od nje odnese, kolikor more; kasneje pa odloži v prod izpremenjeni grušč na drugem kraju. Ako se še enkrat ozremo na izpremembe kamenenega površja, ki se vršijo v območju lednikov, uvidimo brez težave, da so vzporedne z delom, ki se vrši v območju tekoče vode. Različni pa so izdelki. Perenje kamenin vsled zmrzali v njihovih razpokah ustvarja smele, strme, robovite oblike; lednik odnaša okruške od najmanjših do največjih; ob enem skoblja svojo strugo, jo zravnuje, poglablja in širi in ustvarja značilne Jtoritaste doline; slednjič odloži okruške ter jih izroči tekoči vodi. Sklep ledniške doline je amfiteatralen, nad takimi dolinami so nameščeni okrešlji (krnice) visoko v pobočjih. Učinki sedanjih lednikov so malenkostni nasproti ogromnim izdelkom njih diluvijalnih prednikov. To je umevno, kajti nekdanji Iedniki glavnih dolin so bili po 1000 do 2000 m debela ledena plast, ki se je liki grozna reka pomikala dalje in delovala mnogo tisoč let. Strokov- njaki sodijo, da je ledena doba trajala 200.000 ali morda celo 500.000 let! (Glej str. 194). Savinjske Alpe nimajo dandanes nobenega lednika, ker celo njih najvišji vrhovi ne dosegajo ločnice trajnega snega, ki biva v visočini 2700 m. In vendar ima ta alpska skupina oblike poledenelih Alp: gole skalnate rog- ljate grebepp, vitke yrhnvq in strme, divje razorane stene. Tudi je v njih dovolj značilnih ledniških dolin, v precej premi črti izdelanih s širokim dnom in strmima pobočjema (n. pr. Logarska dolina, Gorenja in Dolenja Jezerska Kotina itd.) Poleg tega Savinjske Alpe že dolgo slovijo zaradi svojih velekrasnih amfiteatralnih dolinskih sklepov in imajo dovoljno število značilnih okrešijev. Že ta važna dejstva ovajajo soglasno, da je tu gospodovala ledniška doba in sicer tako, da je globoko posegla v bistvo krajine od vrhov do vznožja ter ji vtisnila svoj pečat. Neizpodbitno pa jo izpričujejo ledniške groblje z značilnimi oglajenimi in opra- skanimi okruški, ki so se ohranili v dolinah Kamniških Alp do današnjega dne. — 201 — Ko je po sklepu tercijarne dobe prihajalo osornejše podnebje, legla je na vrhove tedanjih Savinjskih Alp, ki so imele še srednjegorski in kraški značaj, trajna snežena odeja. Iz početka je zasegla le vrhove, polagoma se je pomikala nižje in nižje in pokrila večji in večji prostor. Na obodu sneženega plašča koleba toplina najpogostejše ob ničli, ondi deluje torej zmrzal najjakše in izklesuje visokogorsko alpsko površje. Ko se je pomikala meja trajnega snega ob gorovju s počasnimi tisočletnimi koraki nizdol, so spotoma izgi- njale prejšnje oblike srednjegorske in kraške tako, kakor pada trava pod mahljeji kosca, ki se pomika po travniku naprej korak za korakom; na njih mestu pa so nastajale in prira- ščale oblike skalnatega alpskega sveta. Ko je potem zopet prihajalo toplejše podnebje, se je začela ločnica trajnega snega umikati nazaj v višavo — in zopet je obdelovalo ledeno dleto pas za pasom kakor po premišljenem načrtu. Beli gornjetrijadni apnik pa je ona, odlična kamenena snov, ki je bolj nego katerakoli druga sposobna, da ledeno dleto izobrazi na njej visokogorsko površje v smelLin. slogu dosledni izdelavi. Saj je umljivo, da je ledeno dleto drugače izklesavalo skladoviti, krhki apnik nego neskladoviti žilavi granit, ali pa skrilavi gnajs. Vsled tega imajo apnikove Alpe svoje oblike in svoj v velikem merilu zasnovani ter dosledno izvedeni slog — granitove in gnajsove pa so zopet po svoje izdelane. Pri- roda je postopala kakor kipar, ki izbere za umotvor vselej tako gradivo (les, kamen, železo itd.), ki je po svojem zlogu in trdnosti sposobno, da vsprejme in vzdrži oblike bodo- čega umetniškega izdelka. Pravila estetike ne dopuščajo na njem priveskov in pomolov, ki budijo v motrilcu vtis, da odpadejo zdaj pa zdaj, ker se upirajo trdnosti in notranjemu zlogu gradiva. Oko prizna le onemu izdelku lepoto in so- glasje, ki nima takih, kazečih obrisov. Slogovita je umetnina tedaj, kedar oblika v_ysem ustreza__zahtpvam j^viToh^fo (statike) vj^radivu. V Alpah so v obče že odpadlislučajnf pomoli, roglji, nastavki in stebriči, ki jih gradivo ne vzdrži; ostali so pa tisti, ki so v soglasju s skupnostjo kamene- nega gradiva in torej ne motijo enotnosti oblik. Ledeno — 202 — dleto je vršilo svoje delo v dveh ali celo več počasnih navalih in enoliko umikih ledene dobe. Zatorej je umevno, da je izdelek uspel v onem ogromnem in enotnem slogu, ki daje alpskemu svetu veličastvenost v obmerah in pa čudovito ubranost ter doslednost v oblikah. Kako soglasno kipijo v dovršeni alpski zgradbi, na primer v Kokrski Kol- čini, v Skuti itd., iznad ogromnega podstavka vse črte navzgor v višavo, dokler konča vsa konstrukcija v ponosnem, vitkem vrhu! Orjaška gorska gmota ni okorna nego raz- členjena, saj so zarezane vanjo doline in jarki. Med njimi stojijo mogočni oporni stebri, ki se vsi stekajo proti vrhu, da ga čvrsto poneso v višavo. Njim zopet dajejo primerno razpostavljeni manjši stranski stebri oporno moč, in jo do- bivajo od še manjših stebričev. Kvišku strmeče črte se po- navljajo na stranicah stebrovja in vrhovne piramide v dosledni cizelaciji, robovi pa končajo z neštevilninii stol- piči, roglji in nastavki. Čudovito soglasje vlada vse poteze, ki so jih začrtali isti prirodni činitelji na istem gradivu in čisto naravno je, da so iz skladovitega, ne pretrdega, neko- liko krhkega apnika in sorodnega mu dolomita nastale gorske zgradbe, ki kažejo tako razdelitev snovi in tako razporedbo črt, kakoršna znači veličastni gotski slog. (Glej stran 37 in pa strani 134 — 136). Sledove ledniške dobe v Kamniških Alpah je prouče- val R. Lucerna. Našel je znakov v njih, ki izpričujejo, da je tedaj posegla ločnica trajnega snega v tej skupini doli do višine 1500 m. Gorovje, kolikor ga je pod to viso- činsko črto, je ohranilo navadni srednjegorski značaj na tleh, ki ne propuščajo vode, kraški značaj pa na podlagi, ki jo propušča, to je na vsevprek prepočenem apniku. Vzoren zgled prve oblike nam kaže skupina Kranjske Rebri (1435 m), drugo pa predočujeta izrazito Poljanska planota okoli Velike Planine (1547 m) in pa široki hrbet Menine (1508 in). Stopnjo med 1500 m in 2000 m je izpremenila ledena doba le nekoliko. Dleskovška planota, ki se prostira na jugovzhodu Ojstrice (Dedec 2023 m, Črni vrh 1934 m, Dleskovec 1971 m in Molička planina 1700 do 1800 m), je prehodna stopnja in kaže združeno tercijarno kraško z — 203 — vrtačami in pa diluvijalno alpsko lice z ledniškimi grbinami.*) Tako tudi Dolga njiva (2039 in) na južni strani Grintavca (2558 m). Bivšo najvišjo planoto, ki se je prostirala v vi- sočinski stopnji nad 2000 m, pa je ledena doba povsem izpremenila in iz nje izobrazila ponosno vrsto pravih vi- sokogorskih vrhov in grebenov, ki tvorijo glavno sleme Kamniških Alp (Grintavec, Skuta, Brana, Planjava, Oj- strica idr.). Ko je priroda klesala z ledenim dletom visokogorsko površje, so odletavali kameneni iveri po strminah navzdol in se zbirali na lednikih, ki so prirasli izpod ločnice traj- nega snega in se od tod valili v doline doli do visočine 600 m. Lednik, ki je prodiral od severnih strmin Planjave po Logarski dolini, je odložil svojo sprednjo grobljo na koncu doline pri Podbrežniku. Bil je torej dolg 10 km.**) Manjši ledniki so polnili dolino Belske Kolčine in Jezere, Robanov Kot, Dol pri Pečovniku pod Ostrim Vrhom, gorenjo dolino Lučenske Bele (6 km) in sosednje jarke. Raduha je imela mal lednik na severnem pobočju; segel je do Grohatove planine in je bil komaj 1 km dolg. Na južni strani Ojstrice in Grintavca so se zbirali ledniki iz Bistriške Bele, Repovega kota, izpod Kamniškega sedla, iz Prose- škega jarka in Crnjevkinega jarka. Stekali so se v dolino Kamniške Bistrice in tu je pridrla ledena reka do Kopišča (562 m). Bistriški lednik je bil približno 8 km dolg in je pokrival prostor okoli 2500 ha. V vseh teh slučajih izpri- čujejo ledniške groblje navzočnost in obsežnost nekdanjih lednikov. V Proseškem jarku n. pr. leži groblja v okolišu velike skale, ki jo zovejo »Žagana Peč«.***) Ta peč je 9 m visoka, 13 m široka in 15 m dolga, ter je člen groblje. V orjaški skali stojijo lezike (ločnine med plastjo in plastjo) navpično. Ob jedni izmed lezik se je skala načesnila, tako da je precep širok 20 cm. Podoba je, kakor da je skala *) Glej sliko: Pobočje Ornega vrha pri Kocbekovi koči. **) Glej zemljevid: Osrednja skupina Kamniških Alp v ledeni dobi. Ta zemljevid je s privoljenjem avtorjevim posnet po zemljevidu, ki ga je dodal R. Lucerna svoji razpravi, omenjeni na strani 5. ***) Glej sliko Žagana Peč. — 204 — ondi žagana. Odtod je dobila v domišljiji naroda ime. Mi- sliti si moremo le, da je lednik prinesel to orjaško skalo na sedanje mesto. Ako bi se bila v padcu prikotalila, bila bi se pač razletela. Turistovska hiša pri izvirku Bistrice, in lovska hiša kneza Windischgraetza stojita na ledniškem produ. Z gozdom obraslo, široko ravno dno Bistriške do- line je od turistovske hiše do Kopišča zastavljeno z Iedni- škimi grobljami *) in razstresenimi skalami ter skalnimi skupinami. Znamenit je bil ledniški pojav v območju Kokre. V Suhodolnikovem jarku je ležal 7 km dolg lednik. Manjši je segal od Dolgenjive v Roblekov jarek (4 km) in od Ko- krske Kolčine je prihajal lednik v Struškem jarku v dolino (3 km). Najznamenitejši je bil 11 km dolgi lednik, ki je imel korenine v Gorenji in Dolenji Jezerski Kotini. Na koncu Gorenje Kotine je lednik zapustil groblje pri Štularju in Jenku, pa tudi ob severnerh vznožju Skubrovega vrha, potem se je zasuknil ter prodiral v ožini mimo Skubra proti Kazini. Tu se mu je pridružil lednik iz Spodnje Ko- tine, ki je odložil nad 20 m visoko nakopičene groblje pri Makeku in pri Mlinarju ter segel preko Kazine do cerkve Sv. Ožbalta. Na vzhodni in južni strani Kazine ležijo tu pa tam po sočnih tratah slikovite, z drevjem porasle skalnate skupine in velike pojedine skale. To so ostanki lednikove groblje. Jezernica jih ni mogla odnesti; odvedla je le drob- nejši ledniški grušč, ki je nekdaj zapolnjeval prostor med njimi. Na nasprotni strani ceste pri Kazini se prostira mičen »prirodni park«. Iznad njegovih mahovitih tal se dvigajo med resnimi smrekami precejšnje, po več kubičnih metrov obsegajoče skale iz enakega apnenca. Na eni izmed njih stoji veliko sv. razpelo. Iz njih je zgrajen tudi grič, ki stojita na njem cerkev (903 m) in župnišče. Te skale ležijo na podlagi silurskih skrilavcev, torej na zanje tujih tleh, (blodne skale glej str. 197.) in njih snov kaže, da jih je na sedanje mesto prinesel lednik s strmih sten Kolčine onstran doline. Ko sta se lednika obeh Kotin združila pri Kazini (886 m), *) Glej geološki prorez preko Bistrice tik nad Predaseljskim slapom. - 205 — je prodiral skupni lednik proti Spodnjemu Jezeru (748 m) in dalje v dolini ter nehal pri Podlogu v višini 722 m. Na tem potu leži ogromna množina ledniškega kamenenega razvala vseh velikostij od drobnega grušča do velikih skal. Od Sv. Andreja do Kazine teče potok Jezernica precej leno (padec 1%)> ker s*a dolini obeh Kotin in Skubrova ožina skoro enako visoko zasuti z gruščem. Od Kazine (struga 884 m) naprej pa si utira pot po strmi, z imenovanim raz- valom zastavljeni brežini (proti točki 827 m) in ves razpe- njen ter glasno bučeč preskakuje od skale do skale v ne- pravilni tesni strugi, da premaga na kratkem potu visočin- sko razliko več nego 60 m. Cesta je izdelana preko te bre- žine v skrbno začrtanih vijugah in večkrat krepko zareže v grobljo, da si umanjša strmec. Stopajoči po cesti vidimo, da so v groblji velikanski balvani jasnobarvanega apnenca, vmes pa je drobneji grušč. Smrpkp, rnprpsnip-vffap in razno- vrstne alpske rastline, med njimi celo sleč (Rhododendron) so se naselile na perevajočem drobirju. V umetnih koritih je napeljana voda Jezernice na žage, ki izkoriščajo njeno moč. Zatorej nudi brežina prezanimivo krajinsko sliko. Divjo grobljo oživlja šum skakajočega gorskega potoka, glasnejše pa oznanjajo temne smreke in pestre cvetke zmago življenja nad razvalinami, in na povsem drug način izpričujejo isto kulturne preuredbe človekove. Sicer pa je razval sam na sebi le dokaz o velikosti prirodinega dela. Mnogoštevilne orjaške skale, ki mole iz groblje, so prav tako kakor obilna kamenena drobnjav med njimi le iveri, ki so odletavali, ko je priroda izklesavala in oblikovala strme severne stene in vrhove Kokrske Kolčine, Grintavca in Skute ter med njimi ležeče grebene. Med tem ko je ledeno dleto vršilo to ogromno delo tisočletja dolgo v višini in so ledniki odnašali odpadke iz- pod njega, skobljal je led ob enem dno in pobočja svoje struge in izdelal polagoma dolino Gorenje in dolino Spodnje Jezerske Kotine. Obe sta koritasti, globoko in skoro v premi črti zarezani ter imata velikanski polukrožni sklep. Vsi ti znaki soglasno izpričujejo, da sta obe dolini izdelek lednikov ledene dobe. — 206 — Na enak način je lednik izstružil mnogosiavljeni Lo- garski dolini po vsej dolgosti enako širino, enako globino, enako strmi pobočji, premo smer in v sklepu oblastni am- fiteatralni ogradec (glej str. 199.). V krasni dolini vladajo v velikem merilu v preprostih potezah izvršene oblike ter ji dajejo znake preprostosti in veličave ob enem. (Glej str. 138—141). Slog in merilo sta lednikovo delo. Enakega izvora in zatorej sorodne po značaju so Belska Kotina, Robanov Kot, Matkov Kot, dolina Lučenske Bele nad Podpečnikom in dolina Kamniške Bistrice nad Kopiščem s svojimi stranskimi jarki. Ogromen polukrožni sklep (ogradec, circus) imajo poleg Logarske doline in Jezerskih Kotin še Belska Kotina in pa ledniški jarki pri Suhodolniku, pri Robleku, ob Čr- njevki in Proseku in dolina Bistriške Bele. V Robanovem in v Matkovem Kotu se pobočji koritaste globine v sklepu drzno nadaljujeta naravnost v strmine Ojstrice oziroma Mrzle gore. Zelo pravilna sta polukrožna sklepa Belske Kotine in Črnjevke. Drugod pa je neenakomerno perenje in rušenje kamenin bolj ali manj pohabilo pravilno obliko. V Gorenji Jezerski Kotini je posegel divji, gruščevit jarek z Dolgega hrbta nizdol in je prerezal polukrožni sklep ledniške struge v dve polovici. Na robu leve polovice stoji Češka koča, na robu desne pa mala pastirska koča (»Na vodinah«). — V Dolenji Jezerski Kotini nasprotno štrli mogočen skalnat steber iznad dolinskega sklepa. — V ozadju Logarske do- line je jarek prišedši s Kotličev*) prekinil navpično obstenje sklepa lednikove struge; desni oddelek sklepa se širi pod Kamniškim sedlom in Planjavo, levi pa tvori strmino pod Okrešljem. V gornji rob tega oddelka je zarezala mlada Savinja brž potem, ko so se združili njeni mični izvirki, svojo ozko strugo prav tam, kjer je položena brv čez njo tik nad slavljenim slapom.**) Od tod se vrže vodovje 120 rn globoko čez navpično sklepno steno v sloki paraboli, raz- *) Glej sliko Pogled iz Rjavice doline na Logarski Okrešelj«. **) Glej sliko tega slapa. — 2u7 — pršeno v bele, bisernate kaplje. — Robanov in Matkov Kot sta v gorenjem koncu tako ozka, da je z višine doli segajoč jarek razril ves polukrožni sklep tesnega korita, in ga po- vsem porušil. — Oruščevite drče (glej stran 180) so raz- orale tudi zaključek lednikove struge v dolini Bistriške Bele. S Kamniškega sedla se razločno vidi na desnem in na levem pobočju Logarske doline gorenji rob nekdanje lednikove struge. Pobočje je prelomljeno: pod robom je strmo in skalnato, nad njim pa viseče in gozdato. Na sli- čen način je v krajinski sliki označen rob ledniške struge ob Bistrici*), v Kotinah, v Robanovem Kotu**). Ledniške doline je vse najprvo izdolbla tekoča voda že v tercijarnem času. Diluvijalna doba jih je našla nare- jene. Ledniki so legli vanje in jih po svoje temeljito pre- obrazili. Zatorej ima začetni del Savinjske doline od amfi- teatralnega sklepa do konečne groblje pri Podbrežniku koritasto obliko pravih ledniških dolin, od Podbrežnika proti Solčavi in dalje pa ima klinast poprečni prorez, ki znači od tekoče vode izdolbene doline. Kdor prihaja od Kamniškega sedla in se bliža turi- stovski hiši pri izvirku Bistrice, vidi razločno pred seboj koritasti ledniški oddelek Bistriške doline. Plitvo dno in strmi pobočji segajo do Kopišča. Od tod naprej proti Sta- hovici visita pobočji naravnost proti strugi in svedočita, da je dolina izdelek tekoče vode. V soglasju z obliko doline je razdelitev ledniških grobelj na njenem nekdanjem dnu. Kupi drobnejšega ledniškega grušča in večje pojedine skale in skalnate skupine mole iznad mahovitih, z iglatim gozdom poraslih tal ob senčnatem potu, ki vodi od turistovske hiše (pri Uršiču) ob levem bregu Bistrice proti jugu. Prirodni most pri Predoslju (glej njegovo sliko) je bržkone skala, ki jo je lednik prinesel na svojem hrbtu na sedanje mesto. To mnenje podpira ledniška groblja zložena z drobnejšega grušča, ki leži skoro tik »prirodnega mosta« na desnem *) Glej sliko »Kamnik in njegovo alpsko ozadje<. **) Glej sliko »Robanov Kot<. — 20S — bregu nad jezercu podobno širino (glej str. 204.). Slične groblje in skale nahajamo do Kopišča, ampak dalje proti jugu ne več. Pri Kopišču je torej dolenji konec Bistriškega lednika in od njega preobražene doline. Globini Gorenje in Dolenje Jezerske Kotine se ne nadaljujeta naravnost v Kokrsko dolino, nego zadeneta ob izhodu na obronke Virnikovega Grintavca, ki so iz meh- kega silurskega skrilavca. Lednika sta se ob teh obronkih zajezila in sta zadolbla v mehko kamenino dobro vidne globeli. Lednik Spodnje Kotine je izdolbel le malo globel in vanjo odložil svojo sprednjo grobljo. Omenili smo že, da stojita na njej župniščefn cerkev Sv. Ožbalta (glej str. 204.). Lednik Gorenje Kotine je dosegel dosti večji uspeh. Razširil si je strugo do Jenka~irT5tularja in posegel predse do Anka in Robleka. Pri Jenku in Štularju še ležijo ostanki ledniške groblje, ki jih pokriva sedaj zelena trata. Prav znakovito je izobražena groblja, ki je spremljala levi rob lednikov in sedaj tvori grič poln opraskanega ledniškega proda ob severnem vznožju Skubrovega vrha. Se bolje očita je groblja, ki tvori mični, s trato obrasli holm med Jezer- nico in Virnikom (glej podobe št. 19, 21 in 9). Uspeh raz- širjanja in dolbenja na vse strani je ta, da je lednik priredil prostorno kotlino. Nad njenim središčem stoji dandanes cerkev Sv. Andreja. Takrat pa, ko so toplejši vetrovi jeli naznanjati konec ledniške dobe, se je zbralo v tej kotlini vodovje tajajočega se lednika in ustanovilo .se je v njej tiho gorsko jezero. Ko je lednik bolj in bolj gineval in se umikal v višavo, izlival se je njegov odtok v jezero. Rastoče vodovje jezera si je iskalo izhoda skozi ožino pri Skubnr Groblja Spodnjejezerskega lednika pa ga je zaustavljala. Še le ko si je utrlo vodovje pot skozi grobljo, se je začelo jezero prazniti in je povsem odteklo. Ostal je le sedanji potok Jezernica, naslednik nekdanjih ledniških odtokov. Je- zero je zapustilo na svojem dnu mehko, ilovnato usedlino. Na njej uspevajo sedaj bujne, sočno zelene trate okoli Sv. Andreja. Še Valvazor govori o trajnem jezeru na temi kraju. Po večdnevnem deževju celo še dandanes izstop vodovje v nižini med Skubrom in Sv. Andrejem, preplavi — 209 — travnike in cesto ter nižino izpremeni v jezero, ki spominja na minole čase. Krajevno ime »Jezersko« je resnično ute- meljeno v geološki zgodovini te krajine. Slično Jezerskima lednikoma je lednik Robanovega Kota na svojem koncu pri Rogovilcu in Belšaku prodrl preko glavne doline in se je uprl ob vznožje Raduhe. Iz- dolbel je vanje polukrožno globino s strmimi stenami in je odložil na tem kraju ob Savinji širno, visoko grobljo, polno velikih skal. Iznenadna krajina se razgrne, ko stopimo na Okrešelj. Za nami in pod nami je koritasta Logarska d"1'"3- Nad slapom Savinje smo prekoračili gornji rob navpičnih sten, ki tvorijo njpn pnlpkrnžni sklpp Iznad tega roba pa se ne dvigajo pobočja naravnost proti vrhovom, ki stojijo v veli- častnem polukrogu pred nami: Mrzla gora (2202 m) na severu, Križ (2429 m) na zapadu, Brana (2253 m) na jugu. Nasprotno, tla se zravnajo in proti koči na Okrešlju sto- pamo po položnem površju, ki je odeto s sočno, mehko trato in naseljeno s skupinami temnih smrek, pomešanih z živozelenimi macesni, s precej košatimi bukvami in bujnim jelševjem. Sredi prijazne jase stoji skromna pastirska koča (1380 m). Na desni, na levi in v ozadju se dvigajo v po- lukrogu strmo iznad tal gole, srebrnosive stene imenovanih alpskih velikanov gori do njih ostrozarisanih vrhov. Od spredaj pa nam doni na ušesa zamolklo bučanje slapa Sa- vinje. Ko stojimo na jasi, smo sredi visokogorske krajine, ki je popolna jednota zase, slikovito označena s čvrstimi nasprotji barv in oblik.*) Temeljne poteze položnega, širo- kega dna in v polukrogu se dvigajočih sten naznanjajo, da je Okrešelj struga nekdanjega lednika. Se zgovornejše to izpričuje do 20 m visoka in 200 m dolga ledniška groblja, ki spremlja vzhodni rob Okrešljevega dna, pričenši pred oblastnim skalnatim pomolom, ki ima priimek »Kopa«. Na drugem koncu, ledniške groblje se ponosno dviga odlična zgradba imenitnega turistovskega zavetišča, ki je dobilo *) Ulej sliko: »Pogled na Okrešelj iz Kjaviee doline«. U — 210 — ime Frischaufov dom*) na čast velezaslužnemu razkri- telju lepote Savinjskih Alp. Spomin na ledniško dobo vzbuja tudi trdnjavskemu stolpu podobna Kopa, ker je njeno sprednje navpično obstenje zaokroženo od lednika. Na do- linskem dnu so poraztresene pojedine večje skale, ki jih je odložil najbrže lednik. Zelo velik, z rušjem porasel skalnat balvan leži za imenovano pastirsko kočo in jo varuje pla- zov. Sicer pa je dno Okrešlja pokrito z drobnejšim ledni- škim gruščem, ki je na površju že toliko preperel in spr- stenel, da nudi rastlinstvu ugodno podlago. Pod njeno odejo se zbira dežnica in snežnica v tisočerih vrzelih med okruški, se sproti čisti in polagoma odteka po visečem dnu lednikove struge. Blizu najnižje točke njenega vnanjega roba pa privre Savinja bistra izmed mahovitega kamenja v šestih živahnih virih na dan. Ti se brž združijo, da tvorijo čil gorski potok, ki hiti proti robu Okrešljevega dna in se tu vrže čez navpično steno v bobnečem slapu v Logarsko dolino. Ako se ozremo na Okrešelj s Kamniškega sedla, se nam zdi, da vidimo pred seboj velikanski stol-naslonjač: zeleno ravno dno je podobno sedišču, strmo, amfiteatralno obstenje pa slonilu. Globine po uzorcu Okrešlja so značilno svojstvo oledenelih višav v Alpah. V Savinjskih Alpah jih je pre- cejšnje število. Porazdeljeni so ob nekdanji ločnici trajnega snega (1500 m) in nad njo ter so vseskozi zapuščina led- niške dobe. Nazivati jih hočemo po njih uzorcu: okrešljaste globine, ali kratko okrešlje. Visokemu gorovju dajejo prav poseben značaj. Čeprav so v bistvu enaki, razlikujejo se v podrobnostih. Največji je Okrešelj nad Logarsko dolino. Imenujmo ga Logarski okrešelj. V Gorenji Jezerski Kotini je okrešelj, ki ima majhno dno (»Ravni«), a obsežne, visoke stene. Na njegovem z ledniško grobljo pokritem dnu stoji ponosna Češka koča (glej podobo št. 11), važno turistovsko izhodišče in oporišče neumorno delujoče češke podružnice Slovenskega planinskega društva. Zatorej je najpripravnejše *) Glej sliko Frischaufov dom. — 211 — nazvati ta okrešelj »Češki okrešelj«. Širše dno ima sosedni okrešelj »na Vodinah«. Uzorno izobražen je okrešelj, ime- novan Dolec (»Dolški okrešelj«), ki je na široko izgreben visoko gori med gospodujočima vrhovoma Kokrske Kolčine (2539 m) in Grintavca (2558 m). Odprt je proti jugu in je zatorej od te strani že iz daljave viden*) (n. pr. iz Ljubljane). Na njegovem dnu se združujejo z vseh stranij se stekajoče odljudne, ogromne griže, ki jih prekinjajo orjaški balvani, ali pa divje kraške vrtače. Stene na desni in levi so na- vpične in od leda gladko izbrušene, zaključek pa tvorijo stene in čeri Dolške škrbine. Drug okrešelj se raztega na jugovzhodu Orintavčevega vrha ob Malem Grintavcu. To so »Spodnji Podi«.*) Ako hočemo, da ima ta znakovita zemljepisna oblika značilno ime, bi smeli namestu običaj- nega ljudskega naziva uvesti priimek »Kamniški okrešelj«. Njegovo dolgo, ozko dno je divje razorano ter ima ob- enem ledniške in kraške znake. Nadalje so še okrešlji : v Dolenji Jezerski Kotini na vsaki strani skalnatega od ledu izbrušenega stebra eden; od Grebena sega ozek okrešelj proti Dolgi njivi, na Bistriški strani je širok okrešelj, ki ga zovejo »Kaleč«; ozek, jarkast okrešelj vidimo na južni strani Skute; Križ (2429 m) ga ima na vzhodni strani; Ojstrica ima ogromen okrešelj na severu (nad Klemenšekovo pla- nino) in jugu (kotlina Korošica), okrešlji obkrožujejo sklep Belske Kotine. Manj razločno so izobražene okrešljaste dolbine na Dleskovški planoti, ki je dokaj nižja od sedaj omenjenih višav. Tem pogostejše so na njej zaokrožene ledniške grbine (glej str. 203). Glavno sleme Kamniških Alp je na severni in na južni strani zastavljeno z okrešlji zlasti v Grintačevem oddelku. Od obeh stranij se bliža izklesavanje strmih okrešljevih sten slemenski črti, ki je vsled tega ostrorobata in rogljata. Pi- ramidastemu vrhu Grintavčevemu so določali obliko okrešlji, ki so ga naklesavali s treh stranij, namreč: Dolec, Kamniški okrešelj (Spodnji Podi) in Češki okrešelj (Ravni). Na enak način je izklesan oblastni vrh Kokrske Kolčine in stično *) Glej panoramsko sliko št. 16. 14* — 212 — tudi troroba piramida Križa (2429 m), mejnika treh kronovin. Ojstrici je oblikoval vrh na severni strani znameniti, široki okrešelj nad Klemenškovo planino, na vzhodni je zarezavala dolina Robanovega Kota, na jugu pa je prelomina med Korošico in Kocbekovo kočo odkazala delo zmrzli in te- koči vodi. Na četrti strani se je zveza z glavnim slemenom porušila le za toliko, da je vitki, klinasti vrh dobil samo- stojnost. Kakor Ojstrica tako so tudi Planjava, Mrzla gora in Greben le z ene strani priostreni od ledniških okrešljev. Posebno obliko ima Brana. Njen vrh je mala planota, ki visi proti jugu in je menda ostanek onih planot, ki so v predledniški dobi določale značaj višavam v Kamniških Alpah. Vredno je pripomniti, kako je položaj skladov vplival na oblikovanje visokega gorovja v času lednikov. Prirodna površina skladov se kolikor toliko ustavlja zmrzali. Pobočja, ki so vodoravna, ali le malo visijo in so vzporedna s plastmi, se s časom vendarle pokrijejo z odkrušenim ka- menjem (n. pr. planota Brane, površje Malega Grintavca). Kruševina potem varuje kamenino pod seboj vpliva solnca in zmrzali. Po bolj visečih brežinah pa prihaja delovanju zmrzali še druga sila na pomoč, to je težnost. Kakor hitro se kamen odkruši, zdrkne vsled svoje teže po pobočju navzdol ter se padaje zdrobi v manjše kosove. Tisti kraj, pa, kjer se je bil odkrhnil, je takoj izročen perevanju, ki zatorej hitro napreduje. Čim dalje se to delo vrši, tem str- mejše je pobočje. Najugodnejše pa so združeni pogoji ru- šenja po brežinah, kjer zro konci skladov iz njih, kakor robovi listov vezane knjige, kjer so obrezani. Ondi nasta- nejo strme in navpične, divje razorane stene. V glavnem slemenu Kamniških Alp visijo skladi proti jugu, njih odkrhnjeni konci zro proti severu. Zatorej je lednisko krušenje na severni strani napredovalo mnogo laglje in hitreje nego na južni. Vsled tega ležijo dna se- vernih okrešljev globlje, njih strme stene so višje in ob- sežnejše nego na južni strani. V Češkem okrešlju (v Rav- nih) segajo okrešljeve stene doli do višine Češke koče (1543 m), v Logarskem okrešlju se prostira dno celo v — 2!3 — višini 1380 m. Na južni strani glavnega slemena pa so okrešlji drugače oblikovani. Podaljšani so koritasto v smeri, v kteri visijo skladi, zato pa niso tako globoko vdolbeni. Perenje je todi posegalo bolj nazaj proti slemenu nego v globokost. Dno Dolca med Kolčino in Orintavcem zatorej leži v višini 2000 m, dno Kamniškega okrešlja (Spodnji Podi) se pa drži še više. Čeprav je zarezovanje ledniških dolin in okrešljev soglasno segalo bolj in bolj proti glavnemu slemenu z južne strani, ohranila se mu je vendar ponosna visočina, ker je gorska gmota v temelju silno široka. Daljava med sklepom Dolenje Jezerske Kotine in sklepom lednikove struge Kamniške Bistrice (pod Brano) meri 6 km. Oba sklepa imata vznožje v približnji visočini 1000 m. Nad ta široki temelj se vzpenja vrh Orintavca le l'/2 km visoko. Njegova visočina je le četrti del širokosti temelja ondi, kjer je temelj najbolj ozek. Daljava med Bistriško in Logarsko dolino je približno 3'/2 km. Ako so prirodne sile obliko- vale razvodje med tema dvema dolinama na enak način kakor med Bistrico in Jezerskima Kotinama, tedaj so po- odkrhale toliko kamenenega gradiva, da se je razvodje znižalo tudi na četrtino od 3 7a km. To bi bilo 850—900 m. In res ima razvodje v Kamniškem sedlu višino 884 m nad visočinsko črto 1000 m. Tako si imamo tolmačiti nastanek širokega in nizkega Kamniškega sedla (1884 m), ki je važen prehod in v krajinski sliki daleč vidna, zelo značilna poteza.*) Trebalo je pokrušiti ogromno množino apnika, da se je znižalo sleme med Brano in Planjavo do sedanjega sedla med njima. Precej kruševine je odložil lednik, ki je deloval na južni strani sedla v Sedelski dolini ležeč, še predno je stopil v Bistriško dolino pri Uršiču. Nagromadeno vidimo obilno množino te kruševine v Jermanovem Robu (995 m) tristo metrov na visoko. Preko tega Roba drži prvi kos pota, ki se vije od turistovske hiše pri Uršiču na Kamniško sedlo. Ondi nakopičeni, strjeni grušč (sprimek) je seveda le majhen del ogromne množine odkruškov, ki so prihajali *) Glej panoramsko sliko št. J (j. — 214 — na tem kraju iz gorovja. Večino je odpravila bodisi zmrzla, bodisi tekoča voda po Bistriški dolini navzven. V neštetih vrzelih in vrzelicah sprimkovih se nabira voda-dežnica in snežnica s sosednjih višav. Nabere se je mogočna množina iz Jennanovega Roba in Dedca. Odtok sledi lezikam preti jugu nagnjenih skladov, je torej obrnjen proti jugu. Kmalu pa zadene na wengenske sklade *), ki držijo od Presedljaja preko Uršiča v jarek Črnjevke in od- toku zagradijo pot kolikor toliko. Tam, kjer je zarezana v zajezo globoka škrba — to je pri Uršiču — tam je vo- dovje na mah oproščeno ovire in zatorej čvrsto privre na dan v veliki množini prav po vzorcu kraških veleizvirkov (izvirek Vipave, Ljubljanice itd.) Tik gorske stene si je iz- dolblo v nagomiljenem ledniškem grušču mično kotlinico. Smaragdnozeleno vodovje se v njej nabere in tvori malo jezerce, ali bolje rečeno živahno brbotajoč mičen tolmun, predno odhiti dalje proti jugu. To je mnogoobiskovani iz- virek Kamniške Bistrice**) — pristen biser v osrčju Kamni- ških Alp. Množina odkrušenega gorskega gradiva, ki je šla v ledniški dobi iz vsega prostranega ozemlja Kamniških Alp, presega gotovo neštetokrat ono, ki jo še vidimo nagomi- Ijeno v Jermanovem Robu. Domišljiji, ki si hoče to pred- očititi, priskočimo na pomoč, ako se ozremo na neizmerno množino obrušenega in oglajenega grušča, ki je Kokra ž njim nasula v diluvijalni dobi širno ravan med Tupaličami, Kranjem in Vranščico! Istočasno so pa tudi Kamniška in Tržiška Bistrica, Savinja in Bela neprestano sprejemale grušč vseh svojih gorskih pritokov, ga odnašale izven gorovja in nekoliko odložile po nižavah, ki se prostirajo ob nje- govem vznožju, drugo pa oddajale Savi in Dravi na pot proti daljnemu morju. V dolgotrajni ledniški dobi so ledniki ponovno (dva- krat, morebiti celo štirikrat) navalili z gorovja v doline, v '"') Glej geološki prorez št. 24 in pa geološki zemljevid. **) Glej sliko št. 12. — 215 — toplejših meddobjih pa so se zopet skrčili in umaknili na- zaj v višavo in so slednjič iz Savinjskih Alp popolnoma izginili. V oddelkih Alp, ki imajo vrhove nad 2700 m vi- soke, so se obdržali do današnjega dne. Ko so se ledniki umikali s Savinjskih Alp po zadnjem višku ledene dobe, so se med potom nekolikokrat ustavili. Pri tej priliki so zapustili one male ledniške groblje, ki nas iznenadjajo n. pr. pri Sv. Andreju, pri Makeku (940 m), pri Logarjevi pla- nini (910 m), pri Češki koči (1540 m), pri Frischaufovem domu (1400 m), pri Vodotočniku (1800 m), v Gornjih Rav- nih (1820 m), na Savinjskem sedlu (2000 m), v Dolcu (2060 m), na Podeh (2200 m) in drugod v alpskem pasu. Ob vsakem meddobju je deroča moč dolinskega vo- dovja zarezala v prej naloženi prod širok jarek, ob sledečem navalu pa vanj zopet naložila proda, če tudi ne do višine starejše naplavine. Tako so nastali znani odstavki »gredine« ali »police« (terase), ki so zasekane v sicer izravnano napla- vino alpskih rek in njih večjih pritokov. Enako so zarezali dolinski vodotoki ob sklepu ledniške dobe v svojo naplavino. Zatorej vidimo Kokro pri Kranju v globokem jarku, ki je vdolben v strjeni starejši prod. Že v gorovju spremljajo Kokro police gori do Spodnjega Je- zerskega. Tudi Kamniška Bistrica je zarezala v prejšnje, diluvijalno dno svoje struge. Ko je pri tem zadela v skal- nato podlago, je izdolbla v njej tesno, globoko strugo, ki jo občudujemo pri Predoslju. Primerno so poglobili tudi drugi vodotoki svoje struge pogostoma prav na široko (Sava v Gorenjski, Savinja v Celjski kotlini) in nasule vanje belega proda, ki jih sedaj obroblja. Tako se je usta- novil sedanji položaj. V gorskih vodotokih so se med tem zasnovali s 1 a- p o v i — nov mičen nakit alpskega sveta. Ta pojav nam pojasni najbolje, pogled v Logarsko dolino, ki je z njimi kakor z drugimi prirodnimi lepotami bogato opremljena. Ustanovljena je bila Logarska dolina že v tercijarni dobi. Ko je potem nastopilo osorno podnebje, je legel vanjo lednik in jo preobrazil. Zatorej ima kakor druge takrat po- ledenele doline v povprečnem prorezu spodaj koritasto — 216 — obliko ledniških dolin, zgoraj pa klinasti obris od vode izdolbenih dolin (glej stran 199 in stran 207). Iz snežišč gorenjega visečega pobočja in pa okrešljev izvirajo vodo- toki in hitijo nizdol. V trenotku pa, ko dosežejo gornji rob strmega ali celo navpičnega obstenja koritastega dol- njega oddelka doline, jim je struga izpodmaknjena, in vo- dovju ne ostane drugega, nego da se vrže čez strmino, tvorivši slap. Tako sta nastala v Logarski dolini šumna slapova pri Piskerniku in za Plesnikom in pa sloveči slap Savinje pod Okrešljem, enako v dolini Bistriške Bele slap, imenovan »Orglice« (glej sliko št. 13). Sedaj tudi umemo, zakaj je nastop iz ledniških dolin v gorovje v prvem oddelku zelo strm in težaven, potem pa zložnejši. Ko je ponehal diluvijalni mraz in se je uveljavilo da- našnje podnebje, je izginil mamut, severne živali in rastline so pa izmrle, ali pa so se preselile v severne dežele in v alpske višave. Alp^jvo obdelano, je rabil ob začetku aluvijalne sedanjosti že gladko obdelano kamenje. Ko pa je spoznal človek boljše snovi za orodje in orožje, ki so mu bistvena pomoč v boju za obstanek, so si sledile primeroma hitro dobe bakrenega, bronenega in železnega orodja. Železo je pripomoglo člo- veku do kulturnega viška današnjih dnij. V tisočletjih aluvijalnega časa, ki ima najodličnejši znak v kulturnem napredovanju človekovem, je ostalo lice Kamniških Alp v bistvu neizpremenjeno. Poteze, ki jih je začrtala ledena doba, mu določajo vnanjost še sedaj. Opomnili smo že, da je vrh najimenitnejši del gore ki prvi obrne pozornost nase in določuje celotni vtisk. T erlprjn Hletn je prav vrhove in vrhnje dele naših Alp bi- stveno in značilno preobrazilo. Izdelalo je visoki alpski svet v čisti plastiki golega kipa, tako da prihajajo smelo kvišku stremeče oblike v veljavo nezakrite od rastlinske odeje, v čvrstih, ostrih obrisih. Čudovita realistika jasno in resnično kaže načrt in zvršitev ogromne zgradbe: iz tisočerih skla- dov belega kamena, je zgrajen glavni gorski čok in njega oporni stebri, nanj so se~postavTjeni mnogoiiki stolpiči in rogljatTnadzidki iz iste snovi. Gola kamenina tvori po svetli barvi in trdih oblikah krepko nasprotje zelenemu, voljno oblikovanemu predgorju in vpričo tega nasprotja je vtisk alpskih visočin popolnejši. Jasni, skoro čisto beli. apnenec daje strmim stenam in vitkim vrhovom odlične? sposobnost, da sprejemajo Tn odsevajo vse barvene__razljkf, ki jih jim pošilja žarno solrtce (glej str. 136). Ledena doba — 218 — je izobrazila alpske višine tako, da so poseben svet zase ne le po svoji vnanjosti. Ta bajni svet si je vzgojil svoje posebne oblike živalstva in rastlinstva, in še solnce ga od- likuje, ko ga ob zori prej pozdravi nego drugo zemljo, ob zatonu pa se od njega nazadnje poslovi. Pogled od spodaj in zunaj nas more seveda le eno- stransko poučiti o slogu in veličavi alpske zgradbe. Šele od zgoraj se nam razgrne celotni pogled, ki obsega vrhove in dole, vnanjost in notranjost gorovja in obenem bližnjo in daljno soseščino. Stopimo torej v jasne višave in mo- trimo ogromno gorsko stavbo z gospodujočega vrha po- nosnega Grintavca! Veseli zmage po naporni hoji, in veseli svobode, ki prepiove našo zavest, zapazimo najprej čez vse iznenadno posebnost svojega stališča: s tesnega prostora na vrhu teko vse črte in ploskve strmo navzdol in vsa krajinska podoba se razvija nam pred očmi na preseneten način, ki na mah objame in podneti vse naše zanimanje. V svečanem miru zro na nas molčeči, skalnati vrhovi z njih ogromnih podstavkov. Rezki, rogljati grebeni jih spajajo. Divje, široke kotline in planote so postavljene pred nje. Daleč proti vzhodu se vrstijo smelo izklesani vrhovi tja do vitke Ojstrice, ki se vzpenja na skrajnem koncu drzno v višavo. V. ogromno gorsko gmoto so globoko doli do njenih temeljev zarezane doline na vse strani. Čvrsta nasprotja oblik in barve ločijo gole, življenju sovražne visočine od živega zelenila nižin, prijaznih človeškim koristim. V vseh potezah vidi vešče oko znake velikih prirodnih sil, ki so v neizmernih vekih zemeljskega razvoja ustvarile krasno ka- menino v ogromni množini in jo krepko plastiško ter slo- govito oblikovale v velikem slogu. Cim dalje stojimo na gospodujočem vrhu, tem bolj se zavedamo, da zre na nas velika, bogata in svobodna priroda. V čustvu pa se ne da ločiti veličastvo od lepote. Oboje vpliva na gledalca s to- liko silo, da tudi oni, ki komaj sluti, kako veliko delo je priroda izvršila, prizna Savinjskim Alpam veličastvo in kra- soto obenem. Tem mogočnim vtiskom se pridružuje ne- popisna moč, ki jo ima pogled z alpskega vrha v daljavo, v brezmejno razširjeno obzorje. Tej osrečujoči moči se oko — 219 — radostno uda. Najrajše in najpozornejše pa se pomudi v bližavi, kjer se okrog in okrog prostirajo v laskavi milini in neskončni mnogovrstnosti tla slovenske domovine. Kac meneni skladovi, ki tvorijo na južni strani Kamniških Alp zeleno pregrnjeno gričevje in srednie_goiqyje Litijskoin^se nepregledno vrstijo dalje na Dolenjsko — isti skladovi so v Kamniških Alpah visoko povzdignjeni v ohlipne alpske višave, ki jim dajejo močjjmur veličastva — na vzhodu pa, kjer se prostirajo spodnještajerske vinske gorice, so prav tisti mogočni skladi pogreznjeni v globočino in pori- vajo globoko pod površjem, pokriti od rahlih. mla|ših. usedlin. Nasprotno pa se še dosti mogočnejše dvigajo v višavo na zapadu v osrednji skupini Julskih Alp, kjer kra- ljuje veličastni Triglav s svojim spremstvom. Se oblastnejše kaže priroda svoje tvorne sile v Osrednjih Alpah, kjer kipijo v nebotične višave z večnim snegom pokriti gorski velikani, dvigajoči se na ogromnih temeljih. Veličastno gorovje se nam zdi nepremenljivo, večno. Ali to je le navidezno. Prirodne sile se niso nikdar ustavile in se ne bodo. Sedanjost ni zaključek, to tudi ni bil po prejšnjih dobah nikdar. Podzemeljske sile se javljajo še v večjidel rahlih potresih, ki ne zapuščajo trajnih prememb. Njih delo se poočiti še le potem, ko se nevidno majhni učinki namnožijo v dolgih tisočletjih. Vnanje sile pa delu- jejo v gorskem svetu živahnejše nego izven njega in na- daljujejo izklesavanje in preobraževanje površja. Ako stojimo v Kamniku ali v Lučah na mostu in zremo v bistro vodovje, ki valovi dalje v neizčrpni množini, se nam zdi, da vedno tistj prod pokriva dno struge. V vsaki povodnji premeni. Ko naraste množina vode, naraste ji obenem moč. Bučeče vodovje vali ob po- vodnji ves čas prod in pesek_ in drobno grez s seboj in poleg teh še nevidno kemijsko raztopljenih kamenenih sno- vij. Glasno rožljajo kameni v strugi, ko jih valovje vali naprej z nevzdržno silo. Neizčrpne zaloge kamenenih okruš- kov prinašajo stranski jarki v glavno strugo, in le ostanek ki ga upadajoča reka posle povodnji ni več mogla odvesti najSrejj_obleži v strugi, čakaje, da ob prihodnji priliki na- — 220 — daljuje svojo pot. V kotlinastih širinah podolja upade hitrost reke toliko, da prod trajno zaostane. Zatorej ležijo neiz- merne množine zaostalega proda ob Savinji med Celjem in Braslovčami. Do 5 km na široko je ondi že v kratkem aluvijalnem času nasula Savinja z gorovja prinesenega proda, ki ji zastavlja pot in jo sili, da si utira po njem strugo v ovinkih. Leto na leto odnesejo vodotoki iz Kamniških Alp množino kamenenih okruškov. ki je po človeškem merilu ogromna, v primeri z orjaško gorsko gmoto pa vendar le malenkostna. Mehansko in kemijsko perenje sicer nepre- stano kruši in kleše na gorskih pobočjih ter oddaje kru- ševino dežnici in snežnici, da jo odplahne in odpravi v vodotoke. Površje gorovja se zatorej vedno preobrazuje. Do znatnih izprememb pa naraste podrobno delo prirode, ki razpolaga s časom brezmejno, še le v mnogih tisočletjih. Izmed doslej v aluvijalni dobi dozorel i hiz^rememb omenjamo nastajanje lehnjaka, kamenene plazove in pa zaloge grušča (griže). Kjer je toliko apnika kakor v Kamniških Alpah, ni čudo, da se ob studencih in potokih seseda lehnjak. To je Iuknjičav apnenec, ki na zraku otrdne. da je celo dober zazidanje. Vodne rastline, zlasti mahovi, izločajo v studen- čnici raztopljeni apnik, ki se oprime njihovih listov in ste- belc, da naposled zadušijo v kamenenem oklepu. Zlasti ob Gorenji Kokri med Virnikom in Močnikom se nahaja tak- aluvijalni lehnjak. Snov dobiva ondi od sosednjih devonskih klečij. V strmih stenah visokega gorovja deluje mehansko in kemijsko perenje brez prestanka. Vsled tega se odločijo včasih velike množine skalovja hkratu. V Logarski dolini so se dne 28. junija 1877. 1. odtrgale od Planinščice ali Rjavice velikanske skale in zgrmele nizdol. Na podanku so — tako pripoveduje Fr. Kocbek — pokopale ves ma- cesnov gozd; precej velike skale so se prikotalile celo do poti sredi doline. Vzdignilo se je toliko prahu, da se je zazdela dolina kakor v megli. Za tem so se še večkrat skale krhale z groznim hrumom, da so bili ljudje v soseščini — 221 — štiri tedne v strahu. Kruševing je narasla tako, da tvori že od Piskernika vidno belo grižo ob vznožju Planinščice. Kakor v ledeni dobi, tako razganja zmrzal še sedaj kamenine vsako leto, le dosti manj časa. Odkrušeno ka- menje se padaje raThij^ jp nahira__ob—p©daakjj__biežjn. PirnhljpJ-porajvjhatpora ornSra alj grjže vidimo V visokem gO- rovju tako pngostoma. da jih štejemo med značilna svoj- stva alpskega sveta. Ogromne griže spre""1']3]" slasti "trmp severne stene glavnega slemena Savinjskih Alp.*) Vidimo jih ob strminah Ojstričinega okrešlja, v velikem obsegu so zastavljene s sesutino stene Kamniškega sedla, Turške gore, Rinke in Križa v Logarskem okrešlju **), obilne zaloge grušča so.nabrane v Ravnih na severni strani Grintavca, dalje ob severnih in vzhodnih stenah Kokrske Kolčine, ob višinah Grebena, na Podeh, ob južnih podankih Planjave in Ojstrice, dalje v severnih strminah Kranjskega Storžiča in celo nizke Rodinjske in Brezniške Peči imajo pobočja na Savski strani skoro vsa zasuta z robatim, belim »melom«. Ravne, mirne_črte_ griž v alpskih višavah so dobrodejno nasprotje divjim strminam njih okolice. Starejše groblje so se že odele z rastlinskim zelenjem in tedaj je nasprotje tem bolje izraženo. Turistom so zaloge grušča nepriiglne^-ker je hpja po njih težavna_in utrudljiva. Sicer pa je marsika- tera višina prav zato pristopna, ker je obilica grušča na- stavila svoje poševno površje pred navpično steno-(n. pr. na potu s Kamniškega sedla na Logarski okrešelj). Namestu nekdanjih lednikov odnašajo sedaj včasih sneženi plazovi po več grušča izven gorovja v nižavo, in pa hudourniki (bujice). Velike zaloge odkrušenega razvala pa vendar so- glasno izpričujejo, da se vrši preobrazovanje površja v skalnatih višavah hitreje, nego morejo prenosna sredstva, ki so prirodi sedaj na razpolago, odnesti odpadle iveri. Obilno grušča se je nasulo na južnem vznožju Kranj- skega Storžiča in Krvavca. Vas~t>vorje pri Cerkljah je se- *) Glej zemljevid »Razvrstitev rastja v osrednji skupini Savinj- skih Alp«. **) Glej sliko »Pogled na Logarski okrešelj«. — '222 — zidana na tak gruščev stožec, enako Trata in Olševek, na desni strani Kokre pa vasi Mače, Bašelj, Trstenik, Srednja vas nad Goricami itd. Na teh krajih izvira grušč rudjrijad- nega dolomita in apnika. ki sta na vse strani prepočena in se rada melinita. Pa tudi skrilavci in peščenjaki silurske, karbonske in permske tvorbe dajejo obilno grušča, ker so mehkejši in se zatorej ne morejo toliko upirati perevanju. Griže, ki nastajajo na teh kameninah, niso tako očitne ka- kor bele dolomitove; tembolj so z druzega stališča vredne pozornosti. Ker imajo pj^cej^iine_y^Lbj, vsjkajo obilno vode; vsa nad prepojeno plastjo ležeča snov pa ob prvi priliki — zlasti posle obilnega deževja — zdrči po pobočju navzdol. Taki usadi so nevarnost in nesreča zemljiščem, cestam in potom/Melišče te vrste leži na primer ob levem bregu Bele in sega preko Kristanove kmetije navzdol do žage ob Beli. Dolgo je 1700 m in široko 150 m. Enako prodira grušč karbonskih plastij od Velikega Vrha (1634 m) proti Komendski planini ob izviru Kokre. Delovanje geološke sedanjosti zaključuje nepregledno vrsto pojavov in dogodkov. V neizmerno dolgih dobah od davnega praveka nadalje se je gradila snov našemu alp- skemu svetu večinoma na dnu morja; ^jrlš.kf ivpr.ri-zpprHjcVo sile so nagromadeno snov dvignile, razkosale in različno premestile in se naposled kolikor toliko pomirile. Nastopile so sile, ki delujejo na zemeljskem površju in so izklesale iz ogromnega, surovega gorskega čoka neskončno mnogo- liko gorovje in dolovje tako, da se oblike vnanjega površja ujemajo z notranjim zlogom gorskega gradiva le v najpogla- vitnejših potezah. Slednjič je posegla priroda po nenavad- nem, čudnem sredstvu in je s pomočjo ledu izklesala kra- soto skalnatih višav. Skoro vsi ti dogodki so se vršili brez človeških prič; kamenje samo, ki je gradivo gora in dolin, pa nam zgovorno pripoveduje svojo zgodovino in razodeva davne dogodke, ki so veličastnemu gorovju določevali snov in oblike, notranjo zgradbo in vnanje lice. — 223 — Rastlinska odeja Kamniških ali Savinj- skih Alp.*) Temeljne poteze v licu krajine določujejo kamenine s svojimi obrisi in barvami. V drugi vrsti so- delujejo potoki in reke, jezera in studenci. Prav izdatno pa vpliva na izobrazbo krajinske slike — rastlinstvo. Spojene v velike družbe preplavljajo rastline krajino s svojimi oblikami in barvami. Vsled tega so ji v resnici pestra odeja, ki je stkana neizmerno mnogovrstno. Njena temeljna barva je blagodejno zelenilo v neštetih osenah. Vanjo je vpleten nakit cvetja v blesteči krasoti najrazno- vrstnejših barv in oblik, izobraženih v brezmejni iznajdlji- vosti. Krepki stasi dreves in nežna bitja zelij bogatijo ospredje, pa še v ozadju krajine vplivajo njih obširne družbe: gozdi in trate na črte in osene krajinske slike. Ker so rastline živa bitja, živ nakit krajine, so zavisne od činiteljev, ki jim omogočujejo, lajšajo in obtežujejo živ- ljenje. To so svetloba in toplota, potem vlaga in kakovost tal, ki jim dajejo hrano in podlago, pa tudi prijatelji iz vrst rastlinstva in živalstva, ki jih podpirajo v borbi za življenje, in zoperniki, ki jih v njej ovirajo. Vsi ti činitelji se menja- vajo ne le od krajine do krajine, nego valujejo celo na istem mestu, ko se vrstijo letni časi. Poleg tega je sedanja razdelitev rastlinja v Alpah tesno spojena z razvojem rastlinstva v prejšnjih geoloških dobah. Ob prehodu iz tople tercijarne dobe v ledeno dobo in iz te v sedanjost se je rastlinska odeja v marsičem presno- vala; kajti le tiste rastline so se ohranile, ki so imele do- *) 0 stvareh, ki prihajajo v poštev v tem odstavku, pouCujejo : W ar m ing, Lehrbuoh der okologisehen Pflanzengeographie, Berlin 1902 (Prevod iz švedšoine). — Sohimper. Pflanzengeographie auf phvsiolo- gischer Grundlage. Jena 1898. — Kerner, Das Pflanzenleben. Wien 18?8. — Schrotter, Das Pflanzenleben der Alpen, Zurich 190S. — Posebej pa obravnava našo snov in tvori temelj naši razpravi: A. pl. Hayek, Vorarbeiten zu einer pflanzengeographisohen Karte von Osterreioh IV. Die Sanutaler Alpen.- Abhandlungen der Zool-Botan. Gcsellschaft in Wien. Mit 14 Abbildungen und einer Karte in Farbendruck. Jena, Fischer. 1907. Zemljevid je tako pouCen, da smo priredili s privoljenjem avtorjevim po- snetek, ki ga najde čitatelj med prilogami. Naš posnetek je pomanjšan, pa tudi v vsebini in obliki skromnejše prirejen nego izvirnik. — 224 — volj življenske sile, da so se preobrazile in prilagodile pre- menjenim razmeram, in pa že priličene priseljenke. Ko smo spoznali temeljite izpremembe, ki jih je izvršila ledena doba na kamenenem gradivu Savinjskih Alp, nam je dana prilika, da poizkusimo prepoznati še rastlinsko odejo ki je dobila sedanji kroj in sedanji vpliv na vnanjost gorskega sveta tudi v tem znamenitem oddelku geološkega razvoja. Ako se napravimo na pot bodisi s kranjske ali pa s štajerske strani, da posetimo Savinjske Alpe, se nam pred očmi rastlinski nakit ponovno temeljito izpremeni. Gorovja so otoki hladnega in osornega podnebja, okoli njih se širijo toplejše nižave, ravnine in gričevje. Pot od nižin do alpskih vrhov nas torej vodi preko pasov podnebja, ki objemajo gorska pobočja vzporedno drug nad drugim. Vsaki izmed njih ima posebno rastje, ki se je prila- godilo v njem vladajočim vplivom. Nad pasom obdelanega sveta, ki obkrožuje gorovje, se širi gozdni pas, ki objema spodnji oddelek gorovja, nad njim pa vlada brezdrevesni alpski pas do najvišjih vrhov. Bližajoči se vznožju Kamniških Alp stopamo v ravnini in v gričevju v pasu obdelanega sveta v torišču kulturnega dela človekovega. Gozdovi tvorijo tu le otoke med širnimi poljanami, ki gojijo s plugom obdelana polja. Na njih zori zlatoklasno žito, vmes vrlo uspeva razna ze- lenjava. Prebivalstvo je naseljeno po mestih in vaseh, po- redkoma v malih zaselkih ali samotnih domovih. Plemenito sadno drevje diči naselbine. Po širnih travnikih raste bujna, visoka trava in vmes obilica pestrega cvetja, ki se menja od meseca do meseca. Zeleno preprogo prepleta na tisoče belih veternic, marjetic, ivanjščic in raznih kobulnic, rumenih trobentic, zlatic, regratov, rudeče detelje, modrih zvončic in vijoličaste kadulje, dokler zaključi lilasti jesenski podlesek pestro menjavo travniških cvetlic. Mahoma se izpremeni značaj rastlinske odeje in ž njo človeškega poslovanja ondi, kjer se Savinjske Alpe nepo- sredno dvignejo iznad ravnine, ki leži pred njimi. To je, ko prestopimo z gorenjskih poljan pri Kranju v Kokrsko dolino za Tupaličami v nadmorski višini 459 m. Odtod so — 225 — gorska pobočja skoro vsa porasla z gozdovi, ki jih objemajo visoko gori povprečno do višine 1600 m ter tvorijo zna- čilen gozdni pas in sicer enako v osrednji skupini Kamniških Alp*), kakor tudi v njih stranskih skupinah in v Alpah sploh po vsem njihovem obsegu. Gozd je najkrepkejši pojav rastlinskega življenja. Vsako pojedino drevo je ogromna vsota umno urejenega življen- skega dela. V njem se složno strinja delo tisočerih listov, vej, korenin in cvetov. Drevo, ki raste na samem, poraz- stavi v čili, neovirani moči svoje veje in vejice, ki nosijo zeleni svod listov. Na videz samovoljno se obračajo veje in njih odrastki na vse strani in vendar vzbuja njih svo- bodnost v nas blagodejen vtisk. Kajti poleg nje očitno vlada stremljenje po enakomerni razdelitvi teže okoli skupnega težišča in tako se razodeva skrivnostna vez, ki spaja vse v celotni, košati, daleč doli ob deblu segajoči vrh. Ako so pa drevesa združena v gozd, razvije vsako med njimi le gornji del vrha popolnejše, žrtvuje torej nekoliko svoje osebnosti, da se povzdigne moč celotne družbe. Velika socijalna misel nam tako priveje iz gozda. Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka — veli narodni pregovor. Gozd je ogromno prizorišče neprestano snujočega življenja. Poleg svežega, mladega drevesnega naraščaja, sočnih zelij in lično narezljanih praprotij stojijo v polni moči velikani in zro na stoletja, ki so zaznamovana v njih orjaških deblih s podrobnim letoštetjem. Tuintam je onemoglega orjaka podrl vihar, ali že kliče trohnenje njegovo mrtvo snov k vstajenju in novo življenje klije iz mehke odeje nežnih mahov, ki pokrivajo njegov grob. Svetloba in mrak, šelest večernega vetra in bučeči vihar, praznični molk in glasno trkanje detla, mehka tla in z zelenjem preraslo skalovje, bister potoček in tih studenec, vijugasta steza in iznenadna jasa in tisočeri drugi vtiski se nudijo v gozdu ter so ne- izčrpen vir snovanju ljudske domišljije, pa tudi ustvarjajoča pobuda pesnikom in slikarjem. Gozdarja, ki se vedno bavi *) Glej vastjepisni zemljevid. 15 — 226 — v gozdu, čeprav išče v njem le koristi, gozd trajno nadahne z ljubeznijo do prirode. Južna pobočja Savinjskih Alp — v Osrednji skupini od Olševka do Žage v Črni dolini (glej rastjepisni zemlje- vid) in pobočja doline Kamniške Bistrice ter njenih stranskih dolov — pokrivajo krasni bukovi gozdovi, ki tudi drugod po Alpah dajejo prednost prisojnim in zavetnim legam. V njih so ponekod — zlasti v sklepu Bistriške doline prastara, visoka drevesa z več nego meter debelim deblom. Imenitni bukovi gozdovi stojijo tudi v sklepih severnih dolin: v Robanovem Kotu, v Logarski dolini, v Matkovem Kotu, v Belski in v obeh Jezerskih Kotinah. Bukev je najlepše listnato drevo naših gozdov. Star bukov gozd je orjaško stebrovje, prekrito z zelenim, živim obokom — pravo prirodno svetišče. Sočnozeleni listi bu- kovih vrhov, tresoči se v lahnem vetriču, se strinjajo v gosto streho. Pod njo vlada hladna, vlažna senca v mirnem somraku, ki ga le tu pa tam prekine val solnčnih žarkov. Ako ima dolina Kamniške Bistrice toliko posetnikov iz mestnih krogov, gotovo je to med drugim uspeh vabilne moči njenega neizmernega bukovega gozdovja. Ko stopamo ob Bistrici po kolovozni poti, nam odkrijejo prijazne vrzeli sedaj pa sedaj med drevjem pogled na gosto obraslo na- sprotno pobočje, da vidimo valovje zaokroženih vrhov bu- kovja in vmes tu pa tam sivo apnikovo pečevje. Nekolikrat se pogled razširi in razgrne se očarujoča, iz krasnih barv zložena velika slika: potnika pozdravijo beli vrhovi glav- nega alpskega slemena, Grintavec, Skuta, Brana in Greben, dvigajoči se iznad širnega zelenega ospredja visoko pod čisto modrino nebesnega oboka. Košati bukovi vrhovi prestrezajo svetlobo tem bolje, čim tesneje se strinjajo. Zatorej se pod njimi ne more raz- viti kaj prida drugega rastja. Debela plast počasi trohnečega, velega listja, ki zašumi pod korakom, pokriva tla bukovega gozda. Krasen pogled pa nudi bukov gozd v prvi spomladi. Kratke tedne, ko se bukovi listi šele vzbujajo in razvijajo iz popkov, uporabijo mnogotere sočne zeli in pa tiste skromne rastline, ki prezimujejo v zemlji s pomočjo čebulic — 227 — ali pa korenik, da hitro ozelenijo, brž razprejo cvetje in dovršijo svoje vsakoletno življensko delo, še predno po- vezne gozd nadnje košato, njim neljubo senco. Takrat vi- dimo bukov gozd v krasnem, pestrem pomladnem nakitu. Množica belih zvončkov pririje iz zimskega spanja, rumeni jegliči se polastijo tal v gostih družbah, dvolisti čebulček (Scilla bifolia) razprostre svoje jasnomodre cvete, na bolj rediini zemlji se prikaže pljučnik (Pulmonaria officinaiis), vmes skromno brstijo razne vijolice, modre zvezdice jeter- nika (Anemone Hepatica), nasajene na dolge peclje, hrepe- nijo proti svetlobi, in še razne cvetke se javljajo druga za drugo. Kmalu pa ozeleni bukov gozd in ljubki nakit pri- talnega cvetja v njem izgine. Vztrajajo le še nekatere zeli, ki so se hostni senci skromno prilagodile in se počutijo prav v njej najbolje, n. pr. zajčja deteljica (Oxalis aceto- sella), dišeča perla (Asperula odorata) in druge. Širne pro- store mehkih tal pokrijejo zelene blazine nežnih mahov, po gladkih, vedno mladih bukovih deblih se pa naselijo mrkli lišaji. Nekaj živahnih, vmes celo ognjenih barv pričarajo v gozdni mrak le še gobe, ki ostanejo, ko že jesenski veter siplje orumenele. liste z bukovih vrhov. Na vzhodnih, vetru bolj izpostavljenih pobočjih osred- skupine Savinjskih Alp se prostirajo namestu bukovih s m reko vi gozd i. Že iz daljave se znači smrekov gozd s temnozeleno barvo in z vitkimi, stožastimi vrhovi. Po strmih pobočjih je tak gozd precej rahel. Zatorej se naseli v njem poleg mladega naraščaja dokaj grmovja in pritalnega rastja, tako da je izkoriščena svetloba v raznih višinskih plasteh nekako kakor stavbeni prostor velike hiše v pri- tličju in nadstropjih. Mehke blazine mahov pokrivajo tla, nad nje sega gosto vresje (Erica carnea), ki pokrije spo- mladi ves priborjeni prostor z mičnim rudečim cvetjem. Po rodovitnejših prostorih zavlada borovničje (Vaccinium Mvrtillus) in pa brusničje (Vaccinium vitis idaea), ki s svo- jimi rudečimi jagodami, biestečimi izmed vedno zelenega listja, oživlja večje prostore. Tu in tam pomoli gizdav zlati klobuk (Lilium Martagon) svoj lilasti cvet iznad nizkega grmičja. Z njim tekmuje krasna orlica (Aquilegia nigricans) 15* — 228 — in lahkotno ziblje svoje cvete, ki so v smelo fantastnem pa vendar lepem kroju izdelani, imajoči petero v gotskem slogu zasnovanih ostrog. Poleg nje samevajo razne orhideje, je- senski svišč (Gentiana asclepiadea), rumena kadulja (Salvia asclepiadea), mične, blede astrancije (Astrantia carniolica, A. major) in mnoge druge cvetlice. Višje nadstropje je biva- lišče raznega grmovja. Tu rastejo gorski sipek (Rosa pen- dulina = alpina), glog, moka (Sorbus Aria) in brinje. Po grmovju se vspenja modrocvetna gorska srebot (Clematis alpina), ker hrepeni po svetlobi. S smrekovih vej visijo zlasti v višjem pasu gozda bledi bradovci (Usnea barbata). Med smreke so nameščeni mecesni, jelke, javorji, bolj v nižini pa borovci vekšajo mnogoličnost družbe. Mecesnu ugajajo zlasti skrilava tla. Na severnih po- bočjih tvori celo samostojne gozdove. Mecesen ima rahel, prosojen vrh s sočnozelenimi šopki nežnih igel na mično razraslih vejah. Zatorej tvori svetle gaje (v Dolenji Jezerski Kotini, v Matkovem Kotu itd.) brez grmičja in tla v njih se odenejo s precej gosto trato, da so kakor travnik. Severno stran Savinjskih Alp, pa tudi pobočja Ko- krske doline, zastirajo širni mešani gozdi. Smreke, me- cesni in bukve so njih glavne sestavine. Cemprin (Pinus Cembra) je že izginil iz njih, in tisa je sedaj le še redkost (v Suhem dolu, nad Solčavo). V višjih oddelkih brežin je bukvi podnebje že preosorno. Tem vztrajnejše je igličevje, ki zatorej tvori v teh gozdovih ozek gorenji pas. Mešani gozd naših Alp je domovje najraznoličnejšega rastlinskega življenja. Odpadlo uvelo listje ne pokriva tal tako na gosto kakor v bukovem gozdu. Zatorej hitreje strohni in tvori izdatno plast rodovitne, črne prsti. Vrhovi dreves se ne strinjajo tako na gosto kakor v bukovem gozdu in vsled tega pripuščajo več svetlobe do tal. Ob teh ugodnostih se razvije v mešanih gozdovih ne le sencoljubno rastje bu- kovih gozdov, nego tudi mnogotero rastje iglatih gozdov, in v obilni črni prsti uspeva še mnogokaj drugih rastlin. Od vlažnih tal gori do svetlih visokih vrhov drevesnih orjakov se razvrsti bujna rast po vseh nadstropjih v pestri — 229 — gnječi. Po strminah in težje pristopnih krajih, ki jih še ni dosegla sekira, stoje pravi pragozdi. Neizmerni zakladi lesa se doslej malo izkoriščajo. Le ponekod je gozd popolnoma izsekan. (Glej rastjepisni zemljevid). V takih posekah se praznega prostora brž polasti krasno cvetoči vrbovec (Chamaenerium angustifo- lium) in druge cvetne rastline. Vendar v borbi za življenske pogoje kmalu zmaga gozdno drevje in poseka zaraste, ako mladega drevesnega naraščaja ne zaduši gozdarju neljuba siva jelša (Alnus incana), ki trajno zagospodari, ako je zmagala. Pogostoma porabi človek poseko v višini za pašnik, v nižjih oddelkih gorovja pa za lastni dom in skromno polje ter prostrano senožet. V gozdnem pasu je človek naseljen po dolinah v vaseh, malih zaselkih in samotnih kmetijah, in sicer go- stejše v predgorju, zlasti na ugodni geološki podlagi (Šent- urška gora, Štefanja vas itd. glej str. 117 in 118). Po od- daljenih gorskih brežinah, zlasti na prisojnih, so le še mali zaselki in raztreseni kmetski domovi. Tako v gorenji Ko- krski in Savinjski dolini ter njih stranskih oddelkih. V oko- lišu Solčave, v Logarski dolini, v Matkovem Kotu so za- selki nameščeni v nadmorski višini povprečno 850 m. Okoli hiše in gospodarskih poslopij je človek odvzel gozdu pro- stor ter ga je izpremenil v polje in senožet. Polje rodi v ondišnjem hladnem podnebju večinoma le jaro žito (rž, oves, pšenico). Najvišje ležeče kmetije imajo Matko (1200 m), Planinšek nad Lučami (1087 m), Štajerski Rak (1050 m) in Rekar v dolini Lomščice nad Tržičem (1020 m). V višini nad 800 m daje poljedelstvo le pičel pridelek. Prebivalstvu kaže bolje, da se bavi z živinorejo in izkori- ščanjem gozdov. Največjo vrednost imajo senožeti po do- linah. Krasnejših travnikov pa ni po vsem ozemlju Savinj- skih Alp, nego so v širni kotlini Oornjejezerski na prostoru nekdanjega jezerišča. Meseca junija stojijo te dolinske trate na višku svojega življenskega razvoja. Med gosto vzrasio, bujno, visoko travo, ki jo veščak uvršča v razna plemena, vidimo vse polno mnogoterega pestrega cvetja: — 230 — rumeno zlatico (Rannuculus acer), rudečo lučico (Melan- dryum rubrum), razne orhideje, obilico detelj iTrifolium pratense, T. repens, Lotus corniculatus itd.), ivanjščico (Chry- santhemum leucanthemum) in posebno značilni vijoličasti repušec (Phvteuma Halleri). Po prvi košnji se razvije na tisoče rastlin navadne smetlike (Euphrasia Rostkoviana), ki ni priljubljena živinorejcu, oko pa razveseli s čudovito lepo barvanimi, malimi cveti. Poznejši, poletni lišp teh senožetij tvorijo: kadulja (Salvia pratensis), razne kobulnice, med njimi dežen (Heracleum Sphondvlium), razne osatnice (Cirsium palustre, C. oleraceum) in druge. Po drugi košnji se po- kaže podlesek (Colchicum autumnale), znanilec jeseni in zimskega počitka. Dosti manje vrednosti so gorski pašniki, ki se prostirajo v gozdnem pasu na mestu iztrebljenega gozda. Ampak potrebni so. Dolinski travniki namreč ne proizvajajo toliko krme, da bi je bilo dovolj za vse leto. Zatorej je treba iskati nadomestila v višavi, v gorskih senožetih in pašnikih, ki jih zovejo »planine«. Visoko ležeči pašniki seveda nudijo hrane živini le v poletju. Zatorej se preselijo pastirji z živino v poletnih mesecih na planine. Ondi stojijo pastirske koče in hlevi ter staje za živino. Tu se razvije planšarstvo. Po širnih pašnikih se živina prosto giblje v čistem gorskem zraku in uživa izborno krmo gorskih trav in zelij. Zatorej izvrstno uspeva in daje poobiljeno korist. Pastirji — mladi in stari — živijo z jedino skrbjo za ži- vino, ki jim je poverjena od vse vasi ali občine. Preprosta koča, preprosto nomadsko življenje, skupna last, skupno delo in vzajemna pomoč v boju s protivnimi prirodnimi silami, nesebična gostoljubnost in bivanje v gorskem svetu ki širi očesu obzorje, budi smisel za prirodo in krepi truplo — vsi ti činitelji so ustvarili slavljeno poezijo planšarstva. V srednjeevropskih Alpah se v obče prostirajo prave prirodne visokogorske trate še le nad gornjo mejo go- zdov. Ondi je pravo domovje planin in planšarstva. Še le nad pasom alpskih trat vlada malo obraslo ali celo golo skalovje vrhov in robov. V Kamniških Alpah je položaj nekoliko drugačen. Tu se večinoma že tik iznad gornje — 231 — ločnice gozdnega pasa dvigajo skalne strmine. Le malokje, tako na Poljanski planoti, na Dolgi njivi in na Krvavcu se prostirajo širne alpske trate za govejo živino, skalne livade alpskega pasa so le še za ovčjo pašo uporabne. Vsled tega neugodnega položaja je planšarstva v Savinjskih Alpah razmeroma malo. Planine ležijo skoro vse še v gozdnem pasu v višavi 1000 — 1500 m. (Štularjeva planina 1300 m, Murijeva planina 1200 m, Jenkova planina 1493 m, Icmani- kova planina 1515 m, Belšekova planina 1169 m, Ravni nad Lučami 1493 m, Jezero 1664 m, Vodole 1568 m, Pod- vežakova planina 1528 m, Grohatova planina na Raduhi 1456 m, Velika planina in Mala planina 1500 m, Osredek na Kamniškem vrhu 1091 m, v pravem alpskem pasu ležijo Molička planina 1774 m in Polšekova planina 1698 m). Pašniki so torej večjidel le na prostoru iztrebljenega gozda in niso posebno obsežni (glej rastjepisni zemljevid). Pašniki na posekah so pa navadno slabi. Prejšnje grmičje in drevje si izkuša svoj prvotni prostor zopet pridobiti, in prebo- hotno se razraščajo po teh pašnikih cipresasti mleček (Euphorbia ciparissias), škrobotec (Alectorolophus) in osat; to so rastline, ki jih živina ne mara. Drugačna rastlinska družba je zbrana po gorskih tratah (glej rastjepisni zemljevid), ki pokrivajo strma po- bočja do gornje meje drevesne rasti in še čez. Merodajne so tu razne trave, zlasti modrika (Sesleria varia), v višjih legah že alpska bilnica (Festuca calva); vmes cvete rumeni ranjek (Anthvllis affinis), rudeča grebenuša (Polvgala amara) in poleg škrobotca (Alectorolophus angustifolius) redilni mlečec (Leontodon autumnalis) in druge zeli. Take gorske trate pokrivajo južno pobočje Kamniškega vrha, zapadne brežine Poljanskega roba in večje prostore v Krvavčevi skupini, nekoliko manjše pa pod vrhom Lucijana in nad Rožnim vrhom pri Solčavi. Prav posebno rastje se je ustanovilo na planinskih pašnikih tik okoli staj ondi, kjer živina leži čez noč in tla obilno gnoji. Tu odstopijo trave in na njih mestu se raz- vijejo visoke in nizke bujne rastline s sočnimi, širokimi, senčnimi listi. Tako planinska kislica (Rumex alpinus), - 232 — omamno strupene preobjede (Aconitum dolomiticum, Aco- nitum rostratum) in hribska resa (Alchimilla). V višjih legah n. pr. okoli Kocbekove koče prevladuje preobjeda. Vso to družbo rastlin zovemo s t a j s k o r a s t j e. Že površni motrilec zapazi, da gozd neha v Alpah vserod v neki višini, nad njo pa se prostira brezdrevesni visokogorski ali pravi alpski pas. Gorenja meja gozda*) je znakovita poteza v rastlinski odeji naših Alp, obenem pa tudi v licu krajine. Košati gozdovi zakrivajo kolikor toliko oblike kamenenega gorskega gradiva, ko se nad njim prostirajo; svetloba in senca se nad morjem dre- vesnih vrhov prelivata polagoma. V brezdrevesnem alpskem pasu pa se bolj in bolj uveljavljajo obrisi kamenene pod- lage, ki celo gola zagospoduje, svetloba in senca se me- njavata čvrsto, ustanovi se krepka realistika in sicer v na- sprotjih barv in oblik, kakoršnih nismo vajeni v gozdnem pasu. Svobodna se razvije vsa krasota alpskega sveta, ki smo jo poizkusili označiti na str. 134—138. Povod, da drevesna rast neha v višini, je pred vsem osorno podnebje. Dolga zima, sneženo breme, pogostni viharji in kratko, hladno poletje branijo soglasno, da drevo ne more vršiti svojega življenskega dela. Premagano obne- more. Gozdna meja ni ostro zarisana črta, nego je 100—200 m širok pas. V njem vidimo vse stopnje v trdem boju oma- gujočega drevesnega življenja. Najprej se gozd zrahlja, po- tem razpade v skupine dreves, še višje stojijo le pojedina drevesa krepkega debla, a razčesanega vrha; še višje se vzdržijo le pohabljenci bolj in bolj grmaste rasti (glej sliko štev. 11). Tik nad drevesno mejo v spodnjem oddelku alpskega pasa so širni prostori naseljeni z nizkim grmičjem posebnih rastlinskih vrst, ki so se znale tako urediti, da so kos osornostim podnebja. V tem smislu sta se čudovito prila- *) Gorenjo drevesno mejo kaže slika št. 8. V ospredju se vidi mešan gozd. sestavljen iz smrek, mecesnov in bukev; ozadje je v ob močju brezdrevesnega alpskega pasa. — 238 — godila pritlikavi bor, ruš ali košutnik (Pinus Mughus) *) in pa sleč, le-ta v dveh oblikah: dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum) in pa pritlikavi sleč (Rhodothamnus Chamaecistus). V Kamniških ali Savinjskih Alpah se prostirajo nad gornjo mejo gozdov bujni, neprehodni, pritlikavi pragozdovi gospodujočega rušja, zlasti na Dleskovški planoti, na Dolgi njivi, Košutni in Krvavcu. Skalnata pobočja Babe, Mrzle gore, Dedca, Krofičke in sosednjih gora so na vseh po- molih in policah naseljena z večjimi in manjšimi otoki ru- ševja. Njegova žalobna, temnozelena barva tvori ostro nasprotje belim skalnatim stenam, ki so mu okolica. Žilavo rušje je naselilo tudi odsojne sklepe severnih in severozapadnih dolin, v gorovju pa se polasti neizbirčno vesin, strmalij in krmolov gori do višine 2000—2100 m. Celo na gibljivem grušču se zna zasidrati in poseže z njim doli do nadmorske višine 1200 m. V njegovi družbi kaj radi bivajo pritlikavi brin (Juniperus nana), pritlikavi skorš (Sorbus Chamaemespilus), sleč (Rhododendron hir- sutum), bela čemerika (Veratrum album), orlicolisti talin (Thalictrum aquilegiaefolium) in precejšnje število alpskih cvetlic, ki blagodejno oživljajo mrklo zelenilo rušja. Poleg rušja tvori sleč (Rhododendron) tuintam goste samostojne naselbine. (Glej rastjepisni zemljevid). V višini poseže do 2100 m, navzdol pa se pomakne celo do višine 900 m. Cvetoče slečje je krasota vseh krasot alpske flore. Daleč tja žari nasičeno rudečilo bujno nagnječenih cvetov in obsežna pobočja se blestijo v njih bagru. Plemenito slečevo cvetje mogočno povzdigne poezijo alpskega sveta, ko združuje čilost svojega alpskega izvora z južno ognje- vitostjo. Vzhičeno zažari oko, ko ga zagleda, in nikdo ne zamudi prilike, da si ga natrga, hoteč ž njim najzgovornejše sporočiti svojcem v dolini ali v daljnem mestu, da je uži- val sijaj in čar, svobodo in zmagoslavje alpskega sveta in da se vrača na vsakdanje delo okrepčan z veličastnimi vtiski. *) Slika št. 11 kaže ruš, v levem spodnjem kotu. Glej besedilo k tej sliki! — 234 — V družbi dlakavega sleča biva pogostoma nežno grmičje sorodnega pritlikavega sleča (Rhodothamnus Chamaecistus). Ima sicer večje in krasne rožaste cvete, pa vendar v veljavi ne doseže svojega imenitnejšega sorodnika. V soseščini blesti tu pa tam npr. na Logarskem okrešlju gosto cvetje mičnega, še nežnejšega golega volčina (Daphne striata), ki v obliki posnema dlakavi sleč, pa ob enem sladko duhti kakor priljubljena lipovka (Svringa) naših vrtov. Pas slečja in rušja je obenem terišče precejšnjega šte- vila v pestrih barvah cvetočih alpskih rastlin, ki se tu naj- bujnejše razvijejo ali celo izključno bivajo ondi (Dianthus Sternbergii, Aconitum dolomiticum, razne vrste iz rodov Saxifraga, Soldanella, Pedicularis, Potentilla, Primula, nadalje Saussurea pvgmaea, Aster alpinus in druge.) Iz golega belega grušča prirastejo zlatorumeni cveti alpskega maka (Papaver Kerneri), da se strmeči vprašamo, kako si pač mična rastlina ustvari iz kamenene puščave snovi za veliki, duhteči cvet?! Poleg maka se prerije istotako iz robatega grušča alpska madronščica (Linaria alpina) in nastavi na koncu stebelc skupino prelestnih, izvirno prikro- jenih, z ostrogo olepšanih cvetov, ki imajo sredi svoje mo- drine pomarančasto-rumeno liso. Njeno živahno, pa vendar umerjeno barveno nasprotje je izboren kažipot čebelam, da najdejo vhod do željenega medu. Na pustem grušču se zna zmagovito naseliti tudi velesa ali srebrni koren (Dryas octopetala) in ga pokrije s temnozelenimi blazinami ter z velikimi, belimi cveti. Neizmerno bogastvo alpske flore pa se nam kaže šele na alpskih pašnikih in tratah. V Osrednji skupini Savinjskih Alp so oboje razvite najbujnejše na Poljanski planoti, na Košutni in Krvavcu, na Dleskovški planoti in na južnih obronkih Kamniškega sedla. Na rodovitnih, položnih tleh Poljanske planote (glej stran 116) se prostira po velikem obsegu tik nad gozdno mejo izborni mlečev pašnik. Privabil je kar dve na- selbini pastirjev (Velika in Mala planina), ki so postavili nad 100 koč. Poglavitna rastlina je tu mleč (Leontodon da- nubialis in L. autumnalis). Živina rada posmuče njegove — 235 — sočne liste, ki so ji redilna hrana, dočim pusti stebelca in rumeno cvetje na njih. Vmes brstijo med gosto travo razne detelje (Lotus corniculatus, Trifolium pratense) in druge, pestro cvetoče rastline (Alchimilla, Euphrasia, Gvmnadenia rubra idr.) V višjih legah, nekako od višine 1700 m pa do 2000 m se razvijajo alpske trate v ožjem pomenu besede v vsej svoji krasoti. One so najmnogovrstnejša in ob času cvetja najbolj pestra, najbolj občudovana rastlinska družba alpskega pasa. Nizke, v gostih rušah rastoče travnate rast- line (Phleum alpinum, Poa alpina, Festuca fallax, Carex firma idr.) tvorijo osnovno tkanino širne zelene preproge. Vanjo so v bogati obilici vpletene v živih barvah cvetoče alpske rastline in sicer ali posamezno, ali pa združene v nizke, goste blazinaste ruše. Med temi zagledamo kaj kmalu sma- ragdnozelene blazinice brezstebelne lepnice (Silene acaulis), ki so potrošene z neštetimi rožastorudečimi zvezdicami; kamenje ljubijo raznoliki kreči (Saxifraga); tik iznad tal pri- dviguje pritlikava vrbica (Salix retusa) svoje vejice, okrašene z. rudečimi ali rumenimi mačicami; razni petoprstniki (Po- tentilla Clusiana, P. aurea) nastavijo bele ali nasičeno ru- mene cvete; precejšnje prostore prepreza velesa ali srebrni koren (Dryas octopetala) in jih nakiti z velikimi belimi cveti, v veliki množini se prikažejo mični rudeči klinčiči (Dianthus Sternbergii) in modrocvetoči svedrci (Gentiana), ljubke in mile trobentice (Primula Auricula, P. Wulfeniana idr.) in njim podobni, le dosti manjši, srčkani oklepi (Androsace villosa). Vmes rastejo priljubljene dišeče murke (Nigritella rubra), bele in rumene zlatice (Ranunculus Traunfellneri idr.), alpski rmani (Achillea atrata, A. Clavennae), jasno vijoličasta gorska detelja (Oxytropis Jacquini), zanimiva žužkojeda alpska mast- nica (Pinguicula alpina), alpska ločika (Homogvne alpina, H. discolor), razne rumene škrzolice (Hieracium villosum i. dr.), bodičasti osat (Cirsium spinosissimum), ki ima v čudoviti ornamentiki rezane liste, slavljena planika in mnoge druge cvetne rastline. Naseljevalna sila rastlinstva je v alpskem pasu tolika, da mnoge rastline prestopijo s trat na male pomole in — 236 — težko pristopne, tesne police strmih sten in tvorijo ondi ozke zelene panoge, ki ugodno in očesu blagodejno preki- njajo mrtvo skalovje. Na takih krajih se pojavi med trav- nato rušo in drugimi skalnimi rastlinami tudi sloveča pla- nika, pečnica ali očnica (Leontopodium alpinum). Njene snežnobele, velike zvezde so nekam po tuje, pa vendar lepo prikrojene in nimajo tekmeca v vsej alpski flori. To in pa težka pristopnost njenega bivališča na strmem skalovju je povod, da je planika menda najbolj zaželjena izmed vseh alpskih cvetlic. Nekatere cvetnice se naselijo na skalovju, kjerkoli se je nabralo na njem količkaj redilne zemlje. Zatorej se nam zdi, da raste mična Zois-ova zvončica (Campanula Zoisii) naravnost iz skale; enako, da imajo raznovrstni kreči (Saxi- fraga incrustata, S. squarrosa i. dr.) svoje v šopke tesno združene pritalne liste podobno malim gnezdecem tik na skalo prilepljene. V tej skalni družbi nahajamo še razne druge cvetlice (Potentilla Clusiana, Veronica lutea, Aehillea Clavennae i. dr.). V gornjem oddelku alpskega pasa prekinjajo skalne stene, snežišča in griže bolj in bolj zeleno preprogo alpskih trat. Vrzeli v njih se javljajo čim višje pridemo, tem pogo- stejše. Redilne prsti je manj in manj, mrtva kamenina za- čenja prevladovati, rastline sklenjenih trat zaostajajo. Le še žilavi šaš (Carex firma) tvori tu in tam večje brezsočne, bodeče blazine. Zato pa nastopajo s svežo življensko silo druge, nove oblike pritlikavih rastlinic. Tako preide alpska trata v pas skalovja in skalnih livad, ki sega do najvišjih vrhov (2100—2450 m). Cvetne rastline se vzdr- žujejo le še v razpokah in globelicah hrapavega skalovja in so ondi v resnici ganljive priče nepremagljive sile živ- ljenja. Pogumno se spustijo v neprestan trd boj z osor- nostimi podnebja. Sneg in vihar, žgoče solnce in mrzel dež, posipajoče se kamenje in divje plohe jim pretijo v brez- končni, iznenadni menjavi. In vendar vztrajajo ter oživljajo mrtvi kamen s svežim zelenjem in krasnim, žarnim cvetjem. Z neizmerno radostjo zazre oko te pogumne predstraže — 237 — rastlinstva, ki jim ni nobena stena prestrma, nobena rez previharna, in nas zmagovito pozdravljajo z vseh kotičkov in pokotin hrapavega skalovja. Ondod še najdemo osam- ljene blazinice že imenovanega šaša (Carex firma) in ne- katerih skromnih trav (Sesleria sphaerocephala, Festuca alpina), do najvišjih vrhov pa še tudi pridejo nizke, rahle blazinice belo cvetočega vejicatega peskovca (Arenaria ciliata), nadalje mični lilasti žmikelj (Petrocallis pvrenaica), redki nasprotno- listi kreč (Saxifraga oppositifolia) (le na Grintavcu), z ro- žastimi in vijoličastimi cveti, redki svederci: Oendiana tri- glavensis in O. Froelichii, pritlikavi potočnici podobni, krasni Eritrichium triglavense in še nekatere druge cvetnice. Celo redka Potentilla nitida se najde včasih na Grintavcu; njene goste, belo blesteče blazinice se tesno oklenejo skale in jo pokrijejo z rožasto nadahnjenimi cvetovi. Izmed najvišjih vrhov ima Grintavec na južnem pobočju še dokaj rastja, skoro brez njega pa je vitka vrhnja piramida osorne, sa- motne Kokrske Kolčine. V obče zaostane večina cvetnih rastlin 150—100 m pod najvišjimi vrhovi. Navpične, bele, do tisoč metrov visoke severne stene glavnega slemena Kamniških Alp so skoro popolnoma brez zelenja, enako strmine visoko ležečih okrešljev, n. pr. gruščevitega in od- ljudnega, širokega Dolca med Grintavcem in Kolčino in pa divje razorani Gornji Podi. Po teh ogromnih skalnih stenah in širnih kamenitih puščavah so siromašni lišaji, ki tvorijo na površju kamenin malo znatne bele in sive, vmes tudi modre lise, edini sledovi ugašajočega rastlinskega življenja. Nemo uživa oko to veličastno sliko visokogorske, življenju sovražne samotnosti; z naslado pa se obrača na- zaj po čarobnem območju čudovite alpske flore. Pozorni motritelj je neizmerno iznenadjen, ko prestopi mejo enako- merne gozdne rasti in višje v gorovje korakajoč na mah zapazi okoli sebe obilico rastlin v pestrem cvetju. Pa to ni morda le oslabljeno rastje nižav in ravnin, omagajoče v neugodnih razmerah gorskega podnebja! Nasprotno ! Raz- novrstnost alpske flore presega ono ravninske flore, še bolj pa ono gozdnega pasa. Mnoge alpske rastline so prave domačinke v Alpah; pa tudi te niso siromašne vnanjosti. — 238 - Alpsko rastje je vseskozi čilo in krepko — je plemenit nakit, da se radi ponašamo s šopkom natrganih alpskih cvetlic! Kar nas posebno iznenadja, je to, da so alpske rastline kljubu veliki raznovrstnosti vendarle skoro vse istega kroja. Pritlikave rasti so, listi in veje se držijo nizko pri tleh; na malo trupelce pa so nastavljeni razmerno veliki cveti v nasičenih barvah, ali pa kar skupine cvetov, lično združenih v priroden šopek. Z enotnim krojem vplivajo širne družbe alpskih rastlin enotno, ubrano in slogovito na lice alpske krajine. Se le v višjem oddelku alpskega pasa naletimo na oblike, ki budijo vtisk prav skrčenih razmer, pa tudi tu razodeva še popolnoma pravilni cvet sveži po- gum in v živih barvah vriskajoče zmagoslavje alpske flore po zmagoviti borbi zoper osornosti podnebja in skopost tal. Enaka borba je tisti činitelj, ki je zenačila kroj alpskemu rastju; rastline so primorane, v bran postaviti se z enakimi ukrenitbami. Preuredile so svcj vnanji in notranji ustroj z mojstrsko tehniko, da se prilagodijo trpkim življenskim pogojem svojega bivališča. Drevje je res najkrepkejši pojav rastlinskega življenja, toda noben rastlinski organizem ne zahteva toliko za vzdr- ževanje svojega življenja, kolikor drevo. Tla in podnebje alpskega pasa tolikim zahtevam ne moreta ugoditi, zatorej neha drevesna rast ob meji tega pasa. Na njegovo mesto stopi najprej grmičasto rušje. Ruš je boru podoben, ampak da se izogne nevarno- stim, ki jim je izpostavljeno kvišku rastoče drevo, raste v širino. Kratko, grčavo deblo poganja zgolj križem po tleh plezajoče, semtertje zvite veje, ki se dvignejo šele proti koncu kvišku, da svetlobi izpostavijo trde, temnozelene igličaste liste. Ce debela snežena odeja potisne veje doli do tal, nič ne de; saj so iz tako prožnega lesa, da jih ne stare težko breme; ko jim ga pomlad odvzame, se zopet dvignejo neoškodovani. Pod seboj si napravi rušev grm toplo odejo od odpadlih igel, viharjem pa soglasno klju- bujejo pritlikavi stas, prožnost vej in družna rast. Zadovolja se s počasno rastjo in ima temu primerne zahteve. Zatorej — 239 — odoleva neprijaznostim svojega bivaliča nad drevesno mejo in celo izborno uspeva. Premnoge izmed alpskih rastlin imajo blazinasto rast. Globoko v tesno skalno zev segajoča korenina požene kratka stebelca na vse strani; stebelca se še razcepijo in tako se naredi gosta blazinica podobna polutki. Njeno po- vršje tvorijo konci vej s šopkom vedno zelenih listov. Za- mrli starejši listi pokrivajo vejice tja do središča blazine. Večkrat se združi po več blazinic, potem tvorijo malo rušo. Slednjič se odpre na kratkih pecljih obilica živobarvenih cvetov, da imamo pred seboj mičen vrtec na skalnem po- vršju (Silene acaulis i. dr.). Človeku se milo stori, ko vidi, kako si je znala rastlina z umnim razpolaganjem prigospo- dariti pristno in bogato svatovsko obleko. Zoper surovo silo viharja varuje rastlino pritlikava rast in pa dolga, raz- cepljena korenina, ki jo je čvrsto zasidrala v podlagi. Zoper pesek, ki ga pripodi veter s seboj, varuje gladko površje blazinice in pa čvrsti ustroj golih ali pa v gosto dlako oblečenih listov. Blazinica čepi tik nad svojo trohico prsti, da je veter ne razpiha, ne razsuši in ne razmrazi. Gosta gnječa vejic v blazini in pa zamrlih listov na njih skupno služi kakor goba, ki se ob dežju željno napije in potem oživljajočo vodo drži skopo v zalogi. Ves notranji ustroj listov je pa tudi po tem, da z vodo varčijo kar najbolje. V alpskem pasu se zbudi rastje iz zimskega spanja v višini 1400—1500 m šele proti koncu maja, v višini 2000 m stoprv ob početku julija. Sredi septembra pa že zopet zimski sneg pregrne višave. Rastlinstvo mora torej življen- sko delo vsega leta zvršiti v kvečjem treh ali štirih mesecih. Na srečo so ob času alpske pomladi dnevi dolgi in noči kratke. Zatorej se rastje, kakor hitro se je probudilo, izne- nadno hitro razvije. V vseh lističih, vejicah in koreninicah se zgane ter nevidno giblje živa snov in se žuri, da opravi svojo nalogo. In ta ni mala. Saj ima alpska rastlina isti življenski smoter kakor njene srečnejše sestre v nižavi. Ko namreč življenja vesela, alpska rastlinica doraste in stoji dovršena v vseh svojih delih na svojih tleh, ko čuti v sebi dovolj moči ne le, da — 240 — se sama vzdrži v trdem boju za obstanek, nego ima tudi dovolj imetja naloženega v steblu, v koreninah in listih, hoče ž njim kakor skrbna rastlinska mati ustvariti nov čvrst zarod, ki ostane, ako bi njo ugonobile od vseh stranij pre- teče nevarnosti. Skratka: dospevši na višek svojega bitja, omisli si alpska tako kakor dolinska rastlina v nežnem, pestrem cvetju svatovsko obleko. V njem zasnuje ona drobna, ži- votvorna zrneca, ki jih imenujemo semena. Ta se ob svojem času odločijo od svoje rastlinske matere in so usposobljena, da iz njih vzklije novi zarod. Enoletne rastline bi vsega tega obširnega dela ne zmogle v kratkem alpskem poletju. Zatorej se uredijo alpske rastline tako, da morejo s skromnimi sredstvi prezimovati: imajo namreč večinoma podzemeljsko deblo, to je koreniko in pa vedno zelene liste. Cvetne brste ali popke zasnuje rastlina vse že v poletju. Skrbno zavarovani potem prezi- mijo. Ko sneg skopni, se cvetje hitro razvije s pomočjo hranilnih snovij, ki so založene v koreniki in v listih. Sedaj še le lanski listi odpadejo in novi nastanejo. Znano dejstvo je, da je toplotni in svetlobni učinek solnčnih žarkov v [višavi večji, nego v nižini. Kajti skozi ozračje prodirajoči žarki oddajejo spotoma svetlobo in to- ploto ter pridejo oslabljeni do nižinskih [tal. Uspeh jakih solnčnih žarkov v alpskih višavah pa je, da se barve cvetju razvijejo bolj nasičene, in da je cvetje na pritlikavih steblih iznenadno veliko. Z obojim pa je usposobljeno, da tem uspešnejše vabi čebele in druge v višini itako redke žu- želke, da prenašajo cvetni prah (pelod) od cveta do cveta in s tem omogocujejo, da zasnovana semenska zrna morejo zoreti in se z njimi doseže življenski smoter. Treba je le še skrbeti, da pridejo semena na ugodna tla, kjer morejo vzkliti in se dalje razviti. V ta namen upo- rablja večina alpskih rastlin — veter. Pač jim je veter nemil sovražnik, kedar naraste do viharne sile, sicer pa se da izborno izkoristiti za prenašalca semenskih zrn. Rast- linska mati zatorej ustvari mala, lahka zrnca (slečevo seme n. pr. tehta )5 J) 158 „ 18 „ s slapiči stopnice namesto s slapičem stopnico 161 „ 24 „ Soteski (Sotski) „ Sotskem (Sotovskem) 162 „ 14 „ Soteski namesto Sotovskem 16* — 244 — Xa strani 162 v vrsti 21 čitaj Soteski namesto Sotovskem „ „ 169 pristavi k vrsti 16 besede: glej sliko 51 „ „ 169 v vrsti 38 čitaj: glej sliko št. 25 ! „ „ 177 „ 33 „ „ „ „ 40! „ » 180 „ 5 „ „ , „ 42! 183 „ 7 „ „ „ » 50! „ „ 185 „ 22 izčrtaj besedi: glej sliko 192 „ 26 Citaj 12 namesto 10 ,. „ 211 „ 30 „ GrintavCevem namesto Grintačevem „ , 236 .. 18 Achillea namesto Aehillea „ „ 237 „ 10 ,, Gentiana namesto Gendiana S — Ub — I. Kazalo vsebine. Stran Uvod in predgovor............... 1 I. Zemljepisni oris Kamniških ali Savinjskih Alp 11 II. Kakšno je gradivo Kamniških ali Savinjskih Alp? . 25 A. Uvod............•..... 25 B. Razdelitev kamenin v poglavitne skupine . • 26 C. Kratek podrobni opis kamenin....... 28 I. Prodorine............... 28 II. Usedline.............. 30 III. Kristalasti skrilavci........... 34 III. Kako so nastale kamenine Kamniških ali Savinjskih Alp?.................... 36 IV. Ali je gradivo Kamniških ali Savinjskih Alp v prvotnem položaju, ali je premeščeno? — Kako se je dvignilo gorovje?.............. 50 V. Iz katerih dob zemeljske zgodovine je gradivo Kam- niških Alp? V katerih dobah so se pojavile go- rotvorne sile? Katere sile so konečno izobrazile gorovje in doline ter jim dale današnje lice? Uvod.................. 62 A. Pravek................ 71 1. Lovrenška tvorba. — 2. Predkambrijska tvorba............... 71 B. Stari vek................ 75 3. Kambrijska tvorba .......... 78 4. Silurska tvorba........... 78 5. Devonska tvorba.......... 83 6. Karbonska tvorba.......... 85 Gorotvorne sile v karbonski dobi ... 89 7. Permska tvorba............ 93 C. Srednji vek............... 97 8. Trijadna doba............ 99 a) Werfenski skladi.......... 102 b) Školjkoviti apnik in dolomit..... 107 — 24(3 — Stran c) Wengenski skladi .........114 Prodorine iz vvengenskega časa . . .119 d) Kasijanski skladi..........122 e) Rabeljski skladi..........129 f) Dachsteinski apnik in dachsteinski ali glavni dolomit...........130 9. Jurska tvorba.............143 10. Kredna tvorba............145 D. Novi vek...............146 11. Tercijarna tvorba...........153 Eocenski in oligocenski oddelek .... 153 Miocenski oddelek..........162 Pliocenski oddelek..........173 Pristavek. Novi nazori o zgradbi Alp . 190 12. Kvartarna tvorba........ . . 192 Diluvijalni oddelek..........193 Aluvijalni oddelek...........217 Rastlinska odeja Kamniških ali Savinjskih Alp................223 - 247 - II. Kazalo podob. A. Krajinske podobe (po fotografijah). Štev. 1. Tržič na Gorenjskem in njegovo gorsko ozadje . . 1 2. Dolžanova soteska nad Tržičem......... 2 3. Skalnate piramide nad Dolžanovo sotesko..... 3 4. Skakalec Tržiške Bistrice nad Dolžanovo sotesko . 4 5. Dolina Lomščice pri Lomu s Storžičem v ozadju . 5 6. Celarjev vrh ob Kokri pri Polšnarju....... 6 7. Porfir pri Dolgem mostu v Gorenji Kokri . . . . 7 8. Dolenja Jezerska Kotina (Kočna) in Kokrska Kolčina (Kočna)...................8 9. Pogled od Skubra v kotlino nekdanjega jezera pri Sv. Andreju na Zg. Jezerskem.........9 10. Češka koča in njeno ozadje na vzhodni strani ... 10 11. Češka koča in njeno ozadje na zapadni strani ... 11 12. Sklep doline Kamniške Bistrice.........12 13. Slap Orglice v dolini Bistriške Bele.......13 14. Zapadna stena Konja z nagubanimi skladi gornjetri- jadnega apnika...............14 15. Pogled na Ojstrico od Kneza..........15 16. Pogled z Mokrice na osrednjo skupino Kamniških ali Savinjskih Alp..............16 17. Kamnik....................25 18. Prirodni most čez Kamniško Bistrico nad Predosijem 26 19. Slap Kamniške Bistrice v Predoslju........27 20. Žagana peč v jarku Proseku — blodni balvan iz ledniške dobe............... 28 21. Pogled na Grintavec z Velikih Podov.......29 22. S pota od Češke koče na Grintavec ......30 23. S Kremžarjeve poti na Kokrsko Kolčino.....31 24. Turška gora s Kamniškega sedla.........32 25. Turški žleb.................33 26. V Turškem žlebu................34 — 248 — Štev. 27. Turistovska koča na Kamniškem sedlu in Planjava . 35 28. Pogled s Kamniškega.sedla mimo Planjave na Ojstrico 36 29. Pogled na Ojstrico s pota iz Logarske doline na Škarje...................37 30. Pogled s Škarij na Planjavo in proti Grintavcu . . 38 31. Kocbekova koča................39 32. Črni vrh pri Kocbekovi koči. Ledniške grbine in kraške vrtače................40 33. Robanov Kot................ 41 34. Sklep Logarske doline in Logarski okrešelj. Pogled z Rjavice doline...............42 35. Frischaufov dom na Logarskem okrešlju.....43 36. Slap Savinje v sklepu Logarske doline......44 37. Logarska dolina pri Plesniku z Ojstrico in Planjavo v ozadju..................45 38. Vhod v Logarsko dolino............46 39. Izvirek Savinje v Logarski dolini (drugi izvirek Savinje) 47 40. Savinja nad Iglo................48 41. Solčava............. . . • ... 49 42. Igla..................... 50 43. Luče................... 51 B. Geološke podobe. a) Geološki krajinski načrt. 1. Pogled na levo pobočje Bistriške doline pri Dolža- novi soteski.................18 b) Geološki prorezi (profili). 1. Prorez Bistriške doline pri Tržiču.......17 2. Prorez od Pristovnikovega Storžiča do Križa . 20 3. Prorez od Žarka čez Skubrov vrh do vrha Grintav- čevega..................21 4. Prorez od Črnega vrha pri Gorenjem Tuhinju preko Menine do Gornjega grada..........22 5. Prorez čez Veliki Rogatec............23 6. Prorez od Črne doline pri Žagi preko Ojstrice do Savinje pri Sclčavi............ 24 — 249 — Štev. 7. Prorez od Križa čez Tunjice in Šenturško goro . . 55 8. Prorez čez Predoselj nad slapom ........54 9. Prorez čez presihajoči studenec pod Iglo in njegov mehanizem................52 c) Geološki zemljevidni načrti in zemljevidi. 1. Jezersko in njegova okolica..........19 2. Predoselj z okolico..............53 3. Osrednja skupina Kamniških ali Savinjskih Alp v ledniški dobi................56 4. Geološki zemljevid Kamniških ali Savinjskih A!p v barvah.............. ... 57 C. Rastjepisni zemljevid. 1. Razvrstitev rastja v osrednji skupini Savinjskih Alp . 58 — 250 — III. Kazalo krajevnih imen. Altarna peč 168. Apno 118. Araš 75. Arničev vrh 126. Baba 233. Bašelj 222. Begunje 154. Begunjščica 143, 188. Bela, kopališče 80, 81. Bela peč 110. Belska Kotina (Kočna) 186, 203, 206, 211, 226. Belšak 209. Belšakova planina 231. Bistriška Bela 158, 159, 180, 203, 206. Bistriška planina 103. Bočna 173. Bornov grad (Puterhof) 110. Boskovec 100, 111. Bošikov vrh 75. Brana 141, 203, 212, 226. Braslovče 220. Brežniške peči 100, 221. Bukovec 103. Celar 120. fieška koča 206, 210, 215. Češki okrešelj 211, 212. Čreta 119. Črna dolina 52, 82, 83, 105, 131, 226. Črna peč 88. Črnilec 82. Črni vrh na Dleskovški planoti 202. Črni vrh pri Gor. Tuhinju 112. Črnjevka 116, 203, 206. Davovšek (Davšek) 105, 106. Dedec 55, 202, 233. Dleskovec 202. Dleskovška planota 177,202, 211, 233, 234. Dobje 109. Dobrča 95, 100, 103. Dobrovlje 131, 177. Dol nad Kopiščem 160. Dol pri Pečovniku 203. Dolec (Dolški okrešelj) 211. 213, 215, 237. Dolga njiva 132, 177, 203, 231, 233. Dolgi most 121. Dolžanova soteska 44, 87. Dreta 186. Dvorje pri Cerkljah 221. Frischaufov dom 210, 215. Fuchs 103. — 251 — Golarjeva peč 112. Goli vrh 85. Gomilsko 173. Gorenji Tuhinj 118, 121, 123. Gornjigrad 123, 153. Greben, Kalški, 102, 211, 212, 221, 226. Grintavec 46, 47, 101, 131, 203, 205, 218, 226, 237. Grmada 119. Grohatova planina 203, 231. Hlev 132, 133. Huda peč 107, 108, 113. Icmanikova planina 56, 107, 112, 139, 231. Igla 111, 177, 183. Izvirek Kamniške Bistrice 214. Izvirek Savinje na Okrešlju 210. Jagošče (Jagodišče) 118. Javornik 95. Jenko 204, 208. Jenkova planina 231. Jermanov rob 213. Jezera 203. Jezero 231. Jezernica 188,. 205. Jezerska Kotina (Kočna)141, 226. Jezerski vrh 59, 79, 85. Jezersko, Spodnje 44. Kaleč 111. Kamen (Kameneni vrh)' 168. Kamnik [154, 169-172, 219. Kamniški vrh 105. Kamniško sedlo 141, 203, 213, 221, 234. Kamnjek nad Tržičem 108. Kasni vrh 78, 82. Kazino 79, 204, 205. Kamniška Bistrica 185, 186, 187, 203, 206, 207, 226. Kamniški okrešelj 211, 213. Kamniški vrh 231. Klemenčevo 105. Knebovšek 126. Knezova planina 107. Kocbekova koča 55, 115, 177. Kočenski potok 102, 108. Kokovnica 109. Kokra 21, 184, 187. Kokrska dolina 96, 142. Kokrska Kolčina (Kočna) 103, 136, 202, 205, 221. Kokrsko sedlo 56, 105. Konj 55. Konjščica 44, 77, 86 Kopa na Okrešlju 209. Kopišče 204, 208. Kcrošica 55, 115, 182. Korte 86. Košutna 132, 233, 234. Kotliči 206. Kozji vrh 103. Kraljev hrib 159. Kranjska reber 78, 82, 202. Kranjski Storžič 100, 103, 111, 131, 221. — 252 — Kristan 86, 222. Kriška koča 105. Krištofova peč 77, 80, 84. Križ 141, 211, 212, 221. Krofička 56, 141, 233. Krvavec 131, 233, 234. Krvin 103. Kuhinjek 105, 123. Letuš 185. Logarjeva planina 215. Logarska dolina 104, 112, 138—141, 180,200,203, 206, 207, 215, 226, 229. Lom 82. Lomšcica 94, 103, 188. Lucijan 231. Luče 169, 219. Lučenska Bela 55, 111, 186. 203, 206. lače 222. Mačkin kot 83. Makek 204, 215. Mala Planina 53, 117, 231, 234. Malinček 104. Mali vrh nad Sp. Jezerskim 96. Matko 229. Matkov Kot 104, 112, 203, 206, 207, 226, 228, 229. Mecesnovec 95, 110. Medvode 161. Mekine 169. Menina 82, 100, 105 123, 131, 177, 202. Mlački vrh 168. Mlinar 204. Molička peč 55. Molička planina 202, 231. Mošnjik 116. Motni k 154, 169. Mozirje 168, 173, 185. Mozirska vdrtina 165, L68. Možjanica (Možanka) 117. Mrzla gora 141, 212, 233. Murijeva planina 44, 89, 231. Na Vodinah 206, 211. Obirsko 75. Ojstrica 47, 55, 101, 131, 141, 203, 211,212, 221. Okrešelj logarski 209 212, 234. Olševek 222. Orglice 216. Orlovec (Vrlovec) 112, 139. Orlov vrh 75. Osekani vrh 75. Osredek 231. Ovčji stan na Menini 123, 129. Pastirk 84. Pastirkov vrh 77. Pavličeva stena 77, 85. Pečevnik 77. Piračica 172. Pirmanec 95. Piskernik 139, 140, 216. Planinščica (Rijavica) 220. Planinšek 116, 229. — 253 — Planjava 132, 140, 203, 212, 221. Pleča 100. Plesnik 140, 216. Plesniški vrh 86. Plešivec 75, 78, 82, 88. Počivalnik 94. Podbrežnik 203. Podi 132, 177, 211, 213, 215, 221, 237. Podlog 205. Podvežakova planina 231. Podvolovljek 105, 153, 154. Poljanska planota 202, 231, 234. Poljanski rob 53, 111, 231. Poljšekova planina 231. Polšnar 120. Poženik 169. Predoselj 156—161, 181, 207. Presedljaj (Sedlica) 55, 116. Prihova 112, 185. Prirodni most, glej Predoselj. Pristovnikov Storžič 77, 84, 91, 92, 183. Prižnica pri Rakežu 83, 183. Prosek 203, 206. Radmirje 168. Radovljica 168. Raduha 131, 153, 203. Rak, štajerski 229. Rakež 80. Rapold 84. 86. Razbor, spodnji 75. Ravne 118. Ravni (Češki okrešelj) 210, 212, 215, 221. Ravni nad Lučami 231. Rečica 168. Rekar 229. Repov Kot 203. Resenik 55. Rinka 151, 221. Robanova planina 107. Robanov Kot, 112, 141, 203, 206, 226. Roblek pod Dolgo njivo 204, 206. Roblek na Zg. Jezerskem 79, 80, 208. Rodinjske peči 221. Rogatec 100, 105, 111, 124—129, 155. Rogovilec 209. Rožni vrh 57, 104, 112, 231. Ruš 84. Samuša 77, 95. Sava (Savska dolina) 165, 215. Savinja 188, 189, 207, 215. Savinjsko sedlo 215. Sidraž 118. Skornov vrh 111. Skubrov vrh 97, 103, 104, 122, 204. Skuta 202, 203, 205, 211,226. Slap Savinje v Logarski do- lini 206, 216. Slevec 105. Slovenji gradeč 145. Smrekovec 168. — 254 — Solčava 44, 104, 112, 228, 229. Soteska ob Hudini 161, 162. Soteska pod Mozirjem 112. Spodnja (Dolenja) Jezerska Kotina(Kočna) 186,200, 204, 205, 206, 207, 208, 211, 228. Srednja vas 222. Srnji vrh 122. Stahovica 207. Stakneli vrh 75. Stegovnik 77, 83, 85, 92. Stiska vas 118. Storžič, kranjski 47, 131. Storžičev potok 102. Stranje 169. Strelčeva peč 107, 112. Strelovec 56, 140, 141. Struški jarek 204. Suhi dol 228. Suhodolnik 108, 204, 206. Sv. Ambrož 131. Sv. Andrej 205, 208, 215. Sv. Duh 77, 81. Sv. Katarina 94, 103, 108. Sv. Lenart 131. Sv. Martin 119. Sv. Ožbalt 79, 204, 208. Šent Lenart 77. Šenturška gora 117, 171, 182. Škarje 183. Šoštanj 173. Špeglarica 116. Špeh 127, 129, 153, 156. Štefanja vas 118. Štiftar 81. Štular 204, 208. Štularjeva planina 231. Tabor 169. Tešova gora 119. Tolsti vrh 75. Tolstovršnik 104. Trata 222. Travnik 168. Trobevski vrh 78. Trstenik 222. Tržič 108, 121, 154, 165 166. Tržiška Bistrica 44, 87, 93, "109, 185, 188. Tunjice 50, 169. Turška gora 221. Dgovske peči 126. Uršič (turistovska hiša) 116, 204. Velenje 173. Velika Planina 53, 116, 177, 182, 202, 231, 234. Veliki vrh (1546 m) 112. Veliki vrh (1634 m Koroški) 77, 84, 92, 222. Virnik 80, 220. Virnikov Grintavec 77,84,92. Vodole 231. Vodotočnik 215. Vranji vrh 168. Vransko 173. — 255 — Vdovec (Orlovec) 112, 139. Vršiči 55. Završnica 188. Zeleni vrh 104. Zgornja (Gorenja) Jezerska Kotina (Kočna) 186, 200, 204, 205, 206, 207, 208. Zgornje Jezersko 79, 229, glej tudi: Jenko, Makek, Roblek, Sv. Andrej, Sv. Ožbalt, Štular, Virnik. Znojile 121. Žagana peč 203. Žark 79. Žibovt 81. 4^ PRILOGE: GEOLOŠKI MRCRTI Ih PROREZI, GEOLOŠKI ZEMLJEVID Ih KRRJIhSKE PODOBE. KRAJINSKE PODOBE ŠT. 1—16 JE TISKAL DRflGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI. NAČRT Itf PROREZE ŠT. 17 24 JE TISKAL P. SflBRŠČEK V GORICI. 1. Tržič na Gorenjskem in njegovo gorsko ozadje. Po svoji cvetoči obrti sloveči trg Tržič stoji didi, kjer je Bistrica, prišedši od severne strani izpred Mecesnovca, prodrla glavno sleme Kamniških Alp. V okolici Tržiča sta najbližnja vrhova v tem slemenu: Kranjski Storžič (2132 m) na vzhodni in Dobrča (1636 m) na zapadni strani. Storžičeva skupina neha tik Tržiča s Križko goro (1482 m), Dobrčina pa z Dobjem (984 m). Poglavitna snov Križke gore je blesteče bel do- lomit iz gornjega oddelka trijadne dobe. Vidimo ga razga- ljenega v meleh in v kamenolomih nad vasjo Bistrico in nad Pristavo. Pod tem dolomitom ležijo plasti opoke in peščenca iz srednjega oddelka trijadne dobe (glej str. 108). Te plasti spremljajo severno vznožje Križke gore, prekora- čijo Bistrico v Tržiču in gredo odtod v dolino Moščenika. Tvorijo torej tudi tla, ki stoji na njih velika večina hiš trga Tržiča. Mehka opoka tvori voljno oblikovana, s sočno trato porasla pobočja, ki so krasota bližnje okolice Tržiške. Slika kaže mično, položno trato na tej opoki ob južnem obronku Kamnjeka na severozapadni (levi) strani Gassnerjeve vile. Vila pa stoji že na naplavini Bistrice in Moščenika iz diluvi- jalne dobe- Skladovi opoke visijo precej strmo proti jugu. Pod njimi ležijo enako naklonjeni skladi dolomita in štrlijo v vrhu Kamnjeka kvišku do višine 871 m. Južno dolomi- tovo pobočje Kamnjekovo je poraslo večinoma z gozdom; vzhodno pobočje, ki ga je odrezala Bistrica, je strmo in skal- nato — to kaže slika prav očitno. Ta dolomit je iz sred- njega oddelka trijadne dobe. Pod njim ležijo pri izlivu Lomsčice werfenski skladi, pod temi pa na desni strani Lomsčice permski skladi (glej str. 95) in tvorijo južno pobočje Konjščice. Na njih se prostira palje samotne kmetije, ki se vidi v sliki visoko za župno cerkvijo Tržiško. Široki hrbet Konjščice je zgrajen iz apnenca karbonske dobe (glej str. 86). V daljnem ozadju vidimo v sliki greben Košute (2093 m) iz belega dolomita gornje trijadne dobe. Kamnjek- (871 m) Košuta (2003 m) Hrbet Konjšcice (1664 m) 1. Tržič na Gorenjskem in njegovo gorsko ozadje. (Po fotografiji F. Pavlina.) 2. Dolžanova soteska nad Tržičem. Na tem kraju je zastavila Bistrici pot mogočna skupina skoro navpično po- stavljenih skladov temnosivega apnika iz karbonske dobe (glej stran 87). Vanje je zarezal čvrsti gorski potok ozko, globoko dolino. Zareza je tako tesna, da ni prostora za cesto poleg šumečega potoka. Iznad struge se dvigajo na obeh straneh navpične skalne stene. Še vodovje si mora naporno utirati pot, ker je struga na gosto založena z obsežnimi kosi apnenca, ki so se utrgali od sten in pa z zaokroženimi kosi kremenčeve labore, ki jih je privalila Bistrica od bližnjega skakalca. (Glej sliko skakalca št. 4). V stene na levi (vzhodni) brežini je izvrtan precej dolg predor, in skozenj je nadelana cesta, ki vodi od Tržiča ob Bistrici navzgor. V prodorovo stransko steno so izklesana večja in manjša okna, ki spuščajo svetlobo y prodor. Cesta se nadaljuje, ko zapusti prodor, na nasipu, ki je zavarovan z opornim zidom (ob levem robu slike). Strme skalne stene se skončujejo v višavi v slikovite stebre, čudne roglje in vitke piramide (glej sliko dveh izmed njih, št. 3), ki najbolj budijo pozornost v tem nenavadnem krajinskem prizorišču. Čeprav stremijo črte v strmi skalnati zgradbi ubrano navzgor, vendar je našlo pogumno prodirajoče rastlinstvo dovolj pomolov, globelic in razpoklin, da pojavi v stoterih oblikah svojo vedro življensko moč: skromne travnate rušice, skupine grmovja in celo drevesa oživljajo in dičijo mrtvo ska- lovje. Še na najbolj izpostavljenjh točkah vztrajajo žilave smereke, dasi svedoči njih pohabljeni vrh in zakrivljeno deblo, kako težka je ondi njih borba za življenje. 2. Dolžanova soteska nad Tržičem, (Po fot. F. Pavlina.) (Pogled s severne strani). 3. Skalnate piramide nad Dolzanovo sotesko. Glej stran 87. (Po fot. F. Pavlina.) 4. Skakalec (kaskada) Tržiške Bistrice nad Dol- žanovo sotesko. Pri žagi nad znamenito Dolžanovo sojesko doseže Tržiška Bistrica, prihajajoča od severne strani, mogočne plasti kremenčeve Iabore iz karbonske dobe (glej stran 87). Teh trdih skladov ni mogel premagati čili gorski potok tako/ kakor je zmagal druge, mehkeje kamenine, ko je zarezal vanje dolino in svojo strugo. Trdi skladovi zastavljajo po- toku pot liki mogočen jez. Bistrica je primorana preskočiti oviro v šumni kaskadi, da nadaljuje potem svojo pot v nižjem oddelku doline, ki je zgrajen iz manje upornih ka- menin (glej str. 87, 93, 103 in 108). Na jezovi strmini ležijo v divjem neredu oblastni kosi trde Iabore, ki jih je perenje pokrhalo od izprva celotnega kamenenega jeza. V sliki zavzemajo ospredje in sredino. Bistrica jim ne odoleva izlahka ne s svojimi kemijskimi, ne s svojimi mehanskimi sredstvi. Enolike kosove mehkejih ka- menin bi bila deroča voda že pospravila. Na teh trdih, or- jaških skalah pa gloje le z malim uspehom in jim zaokrožuje robove in vogle ter jih tako manjša, ko preskakuje razpe- njena in bobneča od kosa do kosa noč in dan, leto za letom. Rastlinstvo je s svojo skromno, pa zmagovito močjo preraslo trdo laboro v desnem in v levem obrežju in nemo zre bujni smrekov in mecesnov gozd na šumno delo vo- dovja, ki neumorno skuša premagati mogočno oviro. — Izza smerek na levi strani slike se svetlika poslopje žage. 4. Skakalec (kaskada) Tržiške Bistrice nad Dolžanovo sotesko. (Po fot. F Pavlina.) 5. Dolina Lomščice pri Lomu s Kranjskim Storžičem v ozadju. V tej dolini je ležal v diluvijalni ledniski dobi Storžičev lednik. Ta ji je izstružil široko dno in strmo po- bočje na obeh straneh, pa tudi široki polukrožni sklep z močno razoranimi severnimi stenami Kranjskega Storžiča. Dno doline je na debelo nasuto z ledniškim gruščem in ima neravno površje. Nanje so naloženi počrezni zasipi in široki holmi iz enakega grušča. To so ledniške gomile ali ledniške groblje. Lomščica je zarezala svojo strugo globoko v ledniski grušč, najgloblje pred izlivom v Bistrico. Vas Lom in pa cerkev sv. Katarine, ki jo vidimo v sliki v ospredju, stoji na ledniškem grušču, ki je sedaj že ves zeleno obrasel in nudi podlago poljem in kosenicam. Na istem stoji tudi župnišče poleg cerkve. Na levo od župnišča vidimo v sliki dva gozd- nata holma, ta sta ledniski gomili. Med njima teče Lomščica. ••- Južno pobočje doline (na desnem robu slike) tvori goz- dovita Križka gora. Njeno vznožje spremlja skalnat greben tistega dolomita, ki vrhuje v Kamnjeku (871 m) za Tržičem. Popolnoma drug značaj ima severno pobočje doline ob Lomščici. Visi proti jugu in je zgrajeno iz permskega peščenca. Širni, prijazni kmetski domovi so nastanjeni na njem. Visoko nad njimi pa se širi temen gozd na raztegnjenem hrbtu Konjščice. — Potemtakem nudi dolina ob Lomščici polno krajinskih mnogoličnostij in prijetnih kontrastov v oblikah in barvah površja, v rastlinski odeji in v pojavili človeškega dela in čustvovanja. Zatorej se ta samotna, gorska dolinica vsakemu, ki jo poseti, neizmerno omili. Storžič (2132 m) 5. Dolina Lomščice pri Lomu s Kranjskim Storžičem v ozadju. (Po fot. F. Pavlina.) 6. Celarjev vrh (886 m) ob Kokri pri Polšnarju. Krajina iz porfirja. (Po fot. F. Pavlina.) Glej stran 120. Porfir pri Dolgem mostu v Gorenji Kokri. Glej str. 121. (Po fot. F. Pavlina.) 8 Dolenja Jezerska Kotina (Kočna) in Kokrska Kol- ičina (Kočna 2539 m). Iznad temnozelenega ospredja se vzdiguje ogromna, jasna zgradba ponosne Kolčine (Kočne), ki je za prvakom Grintovcem najvišji vrh v Kamniških Alpah. Široki podstavek in daleč navzven segajoča opdrna stebra (Skubrov vrh in Mali vrh) vekšajo ugled neizmerni, visokogorski stavbi. Od vseh stranij kipijo črte navzgor v višavo, dokler konča konstrukcija v smelem pirdmidastem vrhu (2539 m)* Tako je stavba zvršena čudovito v arhitek- tonsko doslednem slogu. (Glej stran 136). Strmo ostenje je divje razorano, z ostrimi klečmi zastavljeno, z zasneženimi in z melino zasutimi žlebovi premreženo. Tako si zabra- njuje ponosna Kolčina pristop. -- Kako ji plamenijo jasne stene in plosko čelo, ako žarno solnce obliva mogočno stavbo z belo, ali rožasto, ali temno bagreno svetlobo! Po- vsem izpremenjen je značaj slike, ko sive megle prhutajo okoli mrklih skal, ali ko črni nevihtni oblaki zagrinjajo ogromno zgradbo. Zopet drugače nam jo predočuje bela mesečina, ki obseva blede stene z grozotno svetlobo pod temno modrino zvezdatega neba! — Dolina v ospredju slike ima široko dno, strma pobočja in strm, polukrožen sklep. Zatorej nam pogled vanjo odkrije nenavadno obsežen visokogorski prizor. Njeno dno je nasuto z gruščem in iz- nad njega molijo večinoma z gozdom obrasli griči, ki jih vidimo v sliki spredaj in ob desni strani. To so ledniške gomile, — to so kupi iverov, ki so odletavali, ko je priroda izklesavala v diluvijalni dobi z ledenim dletom strme stene in oblikovala orjaški vrh v ozadju doline in ga izdelala tako čudovito, da dehti iz njega veličastvo in poezija. * Najvišji vrh Kolčine je v podobi nekoliko prenizek. Med fotografiranjem je ležala lahka megla nad njim. Retušer je odstranil meglo iz podobe, ni pa spopolnil vrha. Dolgi lirbet (2454 ni) Griiilavcc (2558 m) Kočna (2539 m) 8. Dolenja Jezerska Kotina (Kočna) in Kokrska Kolčina (Kočna). (Po fot. F. Pavlina.) 9. Pogled od Skubra v kotlino nekdanjega jezera pri sv. Andreju (906 m) na Gorenjem Jezerskem. Dno nekdanjega jezera goji sedaj bujno trato, da je ni enake na vsem širnem prostoru Savinjskih Alp. Prostrano ravnoto pre- kinjajo tu pa tam ledniške gomile, ki nas spominjajo na osornost minole ledene dobe. V sliki vidimo za poštnim poslopjem širok stožast holm. Pokriva ga zelena, s cvetkami pretkana ruša- Iz te odeje zro tuintam skalnate klade belega kamena, ki se nahaja enak v stenah Dolgega Hrbta nad Češko kočo. Edino lednik jih je mogel na svojem hrbtu prinesti na njih sedanje mesto. Stožasti grič je toraj led- niška gomila. — Iz povsem drugačnega gradiva je Pristov- nikov Storžič, ki tvori v sliki imenitno ozadje. Pobočje mu je zgrajeno iz starodavnih silurskih skrilavcev, ki se ble- stijo od kristalnih lusk biserne sljude (glej str. 80). Senčnat gozd pokriva pobočje, le na Jezerskem vrhu in poleg njega se prostira gorska trata. Iznad nje moli poleg sedla skal- nata skupina obrasla z grmovjem in drevjem. To je krasno razgledišče „Prižnica" (glej str. 80). Oblastni vrh Pristov- nikovega Storžiča ni iz mehkega skrilavca. Zgrajen je iz koraljnega apnika devonske dobe (glej str. 48). Smelo je izklesan in oblikovan kakor skalnata krona. Skoro tik pod vrhom se pojavlja koraljni devonski apnik še enkrat, po- doben mogočnemu skalnatemu grebenu. Pojav gorotvornih sil v davno minoli dobi je ustvaril ta čudni položaj (glej stran 91 in pa prorez št. 20.) 0. Pogled od Skubra v kotlino nekdanjega jezera pri Sv. Andreju (906 m) na Gorenjem Jezerskem, na Pristovnikov Storžič (1759 m) in na sedlo Jezerski vrh (1216 m). (Po fot. F. Pavlina.) 10. in 11. Češka koča (1543 m) ter njeno ozadje na vzhodni in na zapadni strani. V orjaškem polukrožnem sklepu Gorenje Jezerske Kotine (Kočne) stoji pod vrhom Grintavca na Spodnjih Ravnih ponosna Češka koča, naj- lepše izmed turistovskih zavetišč daleč na okoli. Ravnoto je izskobljal v ledniški dobi lednik, ki je visel z višjih skalnih sten in je tiščal z vso svojo težo navzdol. Češka koča stoji prav ob robu ravnote na ledniški groblji, ki je zaostala, ko je gorkejse solnce stajalo ledeni oklep. V groblji vidimo na sliki večje skalne balvane in drobnejši grušč, vrzeli pa za- polnjuje rujava glina, ki je zaostanek po preperelem apniku. Koča stoji tik trajnega snežišča na meji drevesne rasti, ki je začrtana na tem odsojnem kraju posebno nizko. Samotna smereka poleg koče je ena izmed zadnjih straž drevesja. V težki borbi zoper osornosti podnebja junaško vstraja, če- prav so ji snežni viharji nemilo raztrgali vitki vrh. Namestu drevja uspeva po melovitih pobočjih na zapadni strani koče in po ravnici okoli nje pritlikavo borovje ali ruševje, ki ume vrlo izmikati se pritisku snega in plazov s svojim niz- kim, prožnim vejevjem. Temno zelenilo in gosta rast pritli- kovine je rezko nasprotje belemu, življenju sovražnemu ka- menju. Strmo skalovje na vzhodu je golo in očitno naloženo v debelih, za 50° proti jugu nagnjenih skladih krasnega, belega, koraljnega in diplopornega apnika, ki se je nago- milil v gornjem oddelku trijadne dobe gori do veličastnega vrha Grintavčevega. 10. Češka koča (1543 m) in njeno ozadje na vzhodni strani. (Po fot. F. Pavlina.) 11. Češka koča (,1543 ni) in njeno ozadje na zapadni strani. (Po fot. F. Pavlina.) 12. Sklep doline Kamniške Bistrice. Od Predaslja naprej prostira temen gozd hladno senco nad potjo. Ma- homa neha gozd, pogled se odpre, šumno vrvenje vodovja iznenadi potnika. Pred njim je mogočni izvirek Bistrice, ki prikipi z živahnim valovjem izmed mahovitih skal, napolni mično jezerce v kotlini, ki si jo je izgreblo vodovje samo in odhiti pod mostičem (v sliki na levem robu) v potokovo strugo proti jugu. Za jezercem (v naši sliki ga je, žal, izde- lovalec klišeja preveč odstrigel) zeleni na položnih tleh bujna trata na mestu iztrebljenega gozda, izza ostalih posa- meznih dreves pa prijazno vabi priljubljeno turistovsko za- vetišče. Izza drevesne skupine na desni strani slike se svetlika lična kapelica. — V nedavni geološki minolosti je nudila sedaj tolikanj mična dolina docela drug prizor. Mo- gočen leden oklep je zabranjeval vsakršno življenje, ali pri- pravljal je sedanjo lepoto. Lednik je izstružil strma pobočja, ki jih vidimo v sliki na desni in na levi, in izskobljal pod seboj široko dno ter ga nasul z gruščem, ki sedaj goji trato in gozd. Na svojem hrbtu pa je prinesel večje skalne klade, ki so obležale na mestu, ko je toplejše solnce raz- talilo ledeni oklep. Gorski velikani, ki jih vidimo v ozadju nad polukrožnim sklepom doline so vztrajno proizvajali obilico ledu in ga odrivali v dolino. Te enakomerne, nepri- jazne razmere so minile in milejše podnebje je izobrazilo sedanje blagodejno nasprotje med zeleno, prostorno dolino in pa bledimi strminami ter visokimi alpskimi vrhovi. Kokrsko sedlo (1791 m) Grintavec (2558 m) Skuta (2532 m) 12. Sklep doline Kamniške Bistrice. (Po fot. F. Pavlina.) 13. Slap »Orglice" v dolini Bistriške Bele. (Po fot. F. Pavlina.) 14. Zapadna stena Konja (1803 m) pri Sedlici (1610 m) z nagubanimi skladi gornjetrijadnega apnika. (Po fot. F. Pavlina.) Glej str. 55. 15. Pogled na Ojstrico od Kneza. V ospredju je Knezovo posestvo na skoljkovitem apnencu, ki na površju prepereva in daje rodovitno prst. Na desno od poslopij vidimo v strmejšem pobočju izmed drevja gole konce skla- dov tega apnenca, viseče proti jugu. Nad školjkovitim apnencem leži (enako na južno stran viseč) koraljni apnenec gornjega oddelka trijadne dobe. Iz tega apnenca so zgra- jene alpske višine Ojstrice, Krofičke itd. Ojstrica (2349 m) Krofička (2086 m) 15. Pogled na Ojstrico od Kneza. (Slika je last Zvezne tiskarne v Celju.) Dolga njiva 2039 m Kalški greben 2223 m Kokrsko sedlo 1791 m Kočna 2539 m Dolec Grintavec 2558 ni Podi Mlinarsko sedlo Dolgi hrbet 2454 m Podi Štruca 2464 m Skuta 2532 m Križ 2429'm Štajerska Rinka 2256 m Turški žleb Turška gora 2187 m Kotliči Brana 2253 m Kamniško sedlo 1884 m Planjava 2399 m Škarje 2135 m Ojstrica 2349 ni Korošica 180S m Dedec 2023 m Veliki vrh 2113 m 16. Pogled z Mokrice (1852 m) na osrednjo skupino Kamniških ali Savinjskih Alp. (Merilo v glavnem slemenu približno 1 : 30000). Po fotografiji F. Pavlina. Bistriška dolina Skalno stene Počivalnik Dolina Lomšcice 1*1*1 Dolinarjn pri Dolžanovi pri Sv. Katarini 726 m soteski Trijadna tvorba Karbonska tvorba Permska tvorba Trijadna tvorba 17. Prorez Bistriške doline pri Tržiču. Merilo 1 : 25.000. Narisal F. Teller. — c so sljudasti glinavi skrilavci in peščenci gornjega oddelka karbonske tvorbe. — /"so vanje vložene plasti apnik^ s fuzulinami. — K je kremenčeva labora gornjekarbonske tvorbe. — s so vanjo vložene plaitt skrilavca. — cK je gornje karbonski apnik s tuzulinami. — pc je pester apnik permokarbonski. — a je pester apnikov sprimek. — u1 je pestra apnikova labora z vloženim rudečim skrilavcem. — pt je pestra kremenčeva labora. — p., je rudeč skrilavec in peščenec (brežina pri Počivalniku!) — pn je siv in bel peščenec in enaka labora. — pd je dolomit. — a, «,, pu p.2, plH pd so usedline permske dobe. — w sn werfenski skladi. — dd1 je dolomitovan školikoviti apnik. — m \e temen, pločast in skrilav školikoviti appik, — ms so skrilasti in peščeni skladi iz dobe školjkovitega apajj-a. — y je porfir. — me ie pestra labora ""školjkovitega aonika. — td ie dolomifgorniega oddelka trijadne dobe. — r je diluvijalni in aluvijalni grušč. —- l—V so prelomi. Štočki (klišeji) za podobe št. 17, IS in 23 so last državnega geološkega zavoda. Njega ravnateljstvo jih je drage volje prepustilo za uporabo. Mecesnovee 1355 m Kokovnica 1038 ju 18. Pogled na levo pobočje Bistriške doline pri Dolžanovi soteski. Načrtal (brez ozira na cesto) F. Teller. — Stališče: višina nad žago na desni strani Bistrice. Kameneno gradivo v načrtanem levem pobočju so usedline iz karbonske dobe in sicer: Pc je rudpčkflstnsiv ruaec 111 ruiav apnik s konca kar- bonske done, ki znaci ze prehod k sledeči pgnngkj Hnhi Ta apnik se sme torej imenovati permokarbonska usedliita. Iz niega ie mogočna skalna gmota, ki tvori visoko, strmo steno nad vijugami ceste. — C je temnosiv apnik, ki hrani v sebi hišice živali! iz družine fuzulin. Iz tega apnika so izklesane v najožjem "delu soteske shko- vite SKainate piramide in vanj je izvrtan cestni prodor. — Sje sljudast skrilavec jn peščenec. — K je bela, črno lisasta kremenčeva labora. —¦ Ob črti, ki je označena s številk°o7//(glej isto številko v prorezu št. 17) so skladovi prelomljeni. Skupina skladov C in Pc je skoro navpik postavljena in celo prekopicnjena ter porinjena ob prelomini /// čez skladove K in S. 19. Jezersko in njegova gorska okolica. Načrt geološkega zemljevida. Merilo 1: 75.000. Poglavitno na podlagi Tellerjevega in Lacemovega zemljevida narisal F. Seidl. — « Je aluvijajna naplavina. — Ig so ledniške groblje in ledniški grušč iz dihivijalne dobe. — Li\e gornjetrijadni koraljni in riiplopnrni apnik ju do- lomit. — wgm so v/engenski skladi. — .'i je porfir. — š1 je školjkoviti apnik. — š, je isti, dolomitovan. — w so werfenski skladi. — px je skrilavec in peščenec, p., je dolomit, oboje iz permske dobe. — K je skrilavec in peščenec, K apnik, oboje iz karbonske dobe. — d je apnik iz devonske dobe. — s, je skrilavec in peščenec, s., je apnik iz silurske dobe. 19. Jezersko in njegova gorska okolica. Ta načrt geološkega zemljevida kaže: prvič geološke tvorbe (forma- cije), ki so izobražene na upodobljenem ozemlju, in njih poglavitne oddelke, drugič pa prostor, ki ga pokriva vsaka izmed njih, in sicer tako, kakor da ni rastlinske in prstene odeje; to se pravi, naznanja dotične kamenine tudi ondod, kjer so pokrite s trato in gozdom. Geološke tvorbe in njih oddelki, oziroma prostor, ki ga pokrivajo, so označeni v našem načrtu z različnimi črtkami, mrežkami in pikami. Tretjič in slednjič naznanja načrt še položaj skladov. Zna- menja |—, _j_, —| namreč kažejo, da skladi visijo v prvem shlčaiu proti vzhodu, v drugem proti severu, v trptjpm prpti zapadu itd. Najstarejša tvorba na očrtanem ozemlju je silurska. Prostira se na precej široki panogi, ki začenja ob gorenji Kokri in sega odtod proti severovzhodu do potoka Bele ter ga še prekorači. Poglavitne kamenine v njej so skrilavec in peščenec Sj in pa apnik s2 (glej stran 78). Devonska tvorba d je izobražena iz koraljnega apnika, ki se prostira v treh razkosanih panogah (glej stran 83). Premogova tvorba pokriva v severozapadnem voglu zemljevida okolico vasi Korte (glej stran 86). Manjše grude karbonske tvorbe so raztresene v okolici Jezerskega. Permske usedline spremljajo karbonske (glej str. 96). Nad permskimi ležijo usedline trijadne tvorbe in sicer po vrsti vverfenski skladi w, školjkoviti apnik š, vvengenski skladi wg in gornjetrijadni klečni apnik in dolomit gt (glej proreza 20 in 21). V Skubrovem vrhu tiči precejšnja gmota porfirja iz wengenske dobe. Neznatna žila ga je tudi nad Fuchsom v pobočju Kolčine. V dolinah ležijo ledniške groblje in ledniški grušec iz diluvijalne dobe Ig in slednjič najmlajša naplavina in grušec a iz aluvijalne sedanjosti. Baba 2123 m 20. Prorez od Pristovnikovega Storžiča preko Jezerskega vrha, Golega vrha in Babe do Križa. Merilo 1 : 50.000 m. Narisal F. Seidl. — s, je skrilavec in peščenec. s., je apnik, oboje iz silurske dobe. — d je koraljni apnik iz devonske dobe (glej stran 91). — K je labora, peščenec in skrilavec, k„ je apnik, oboje iz karbonske dobe. — px je skrilavec in peščenec, p« je dolomit, oboje iz permske dobe. — w so werfenski skladi. — Sx je školjkoviti apnik, š., je isti dolomitovan. — tk je koraljni in diploporni apnik in dolomit iz gornjega oddelka trijadne dobe. — — ff je prelom. — mn je dno doline Gorenje Jezerske Kotine (Kočne), nad njenim sklepom so Spodnje Ravni s Češko kočo in Gornje Ravni. — Pikčaste črte kažejo zvezo skladov po prvotni zasnovi, ako si mislimo sklade nagubane. Enako opravičeno je drugo mnenje, namreč, da so skladi prekrlinjeni v dva oddelka in da je jaki pojav gorotvornih sil porinil severni oddelek (t. j. vrh Pristovnikovega Storžiča) čez južnega. Kolikor je bilo nekedaj gorske gmote nad Pristovnikovim Storžičem in nad Jezerskim vrhom, to je porušilo perenje in voda je odplahnila perelino. Pristoviiikov Jezerski vrli Storžic 1759 in 1-216 m Z"leni vrli Kil!) m Ooit vrli 1787 m Jenkova planina 1493 m Češka koča 1543 ni Križ 2429 m Skubrnv vrli Orin1:i\ cc Žnrk 134!) m *:j5S in 21. Prorez od gorskega pobočja pri Žarku preko Gorenje Jezerske kotline čez Skubrov vrh in dalje do vrha Grintavčevega. Merilo 1 : 50.000. Narisal F. Seidl. s, je skrilavec i peščenec, &, je apnik iz silurske dobe. — d je apnik iz devonske dobe. — p je dolomit iz permske dobe. — w so vverfenski skladi. š, je školikoviti apnik. š., je isti do- lomitovan. — w