Likvidnosf denornih zavodov Hrbtenico našega gospodarstva tvorijo naši denarni zavodi, naše hranilnice in posojilnice. Ta hrbtenica vedno bolj ohromeva. Denarni zavodi so deloma umrli, deloma umirajo. Ni bilo treba, da je prišlo tako daleč. Ako bi bili ob izbruhu krize na vladi možje, ki imajo smisel za ljudsko dobrobit in pošteno voljo, bi se bil razvoj zlega preprečil ali vsaj omejil. Z nekaj milijoni dinarjev, ki bi jih bili v prvi stiski dobili denarni zavodi, bi bili izpolnili svoje poslovne dolžnosti do vlagateljev in tako ohranili njihovo zaupanje. Na vladi pa so takrat bili JNS koristolovci, ki so imeli smisel samo za sebe, ne pa za ljudsko stisko in potrebo. Tako se je zlo tako razmnožilo in povečalo, da mu je težko najti leka. Danes pa ista JNS, ki je to zlo povzroČila, po svojih listih in po tako zvanih gospodarskih zborovanjih, kamor goni svoje nekdanje pristaše, to zlo ne samo razkazuje, marveč predstavlja v taki luči, kakor da bi drugi nosili krivdo radi teh žalostnih razmer, ne pa JNS. Na gospodarskih zborovanjih se danes z vso silo napada centralizem. Kdo ga pa ima na vesti, ako ne bivša demokratska in bivša kmetijska stranka? Ti gospodje so glasovali za vidovdansko ustavo, ki je uzakonila v naši državi' najstrožji centralizem. Za časa JNS-diktatorskih režimov se je ta centralizem še bolj utrdil in stopnjeval. Gospodje, ki so na čelu raznim gospodarskim organizacijam in zdaj tako grmijo zoper gospodarski centralizem, naj ne pozabijo, da so kot člani bivše demokratske in bivše kmetijske stranke, od- nosno kot volilci JNS kandidatov ta centralizem pomagali graditi in vzdrževati. Takrat so ga proglašali za nekako trdnjavo, sedaj pa ga smatrajo za nekako ječo našega gospodarstva. Prišla je uvidevnost, pa prišla je žal prepozno. Težka je rešitev, ko voda že teče v grlo. Sedanja vlada se trudi na vso moč, da bi odpravila in popravila grehe prejšnjih diktatorskih vlad. Dala je možnost svobodne kritike gospodarskih razmer in političnih prilik. Prej je vsaka taka kritika zamrla pod nagobčnikom, ki ga je diktatura potisnila ljudstvu na usta. Storila je še mnogo več. Sedaj se resno trudi z vprašanjera likvidnosti naših denarnih zavodov. 0 tem so se vršili razgovori na Bledu, ko je tamkaj bival o velikonočnih praznikih ministrski predsednik dr. Stojadinovič. Ti razgovori se nadaljujejo v Beogradu. Iskreno želimo, da bi se vladi posrečilo najti potrebna sredstva za rešitev naših denarnih zavodov. Likvidnost teh zavodov je namreč prvi pogoj za oživljenje gospodarskega življenja in za odpravo gospodarske krize.