ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 1 • 25—35 25 I v a M i k l - C u r k NOVEJŠA ARHEOLOŠKA ODKRITJA NA PTUJU Referat s 24. zborovanja zgodovinarjev v Ptuju od 28. do 30. septembra 1988. , . Moja naloga je prikazati arheološko raziskovanje Ptuja približno v mi­ nulem desetletju. To je prav primeren okvir. Ta čas so arheološke najdbe spet večkrat potrdile, da je Ptuj rés izredno obsežno in hkrati vsebinsko eno naj­ bolj kompleksnih, če že ne kàr najbolj kompleksno arheološko najdišče na Slovenskem. Hkrati pa se je prav na Ptuju v tem minulem desetletju v okviru varstva kulturne dediščine večkrat širša javnost prav živahno soočala s stroko. Ker sem konservator, naj se najprej pomudim pri teh prizadevanjih, pri uspe­ hih in neuspehih. Ključni problem faze, ko se je sodobni Ptuj začel veliko­ potezno širiti proti vzhodu, je bilo vprašanje možnosti zavarovalnih izkopavanj, denarja, in časa zanje. Kljubvraznim pretresom, ki j ub ( buldožerju v, temeljih, mislim da danes lahko zatrdimo, da smo vsi ta izpit ustrezno opravili. Ptuj je bil sposoben razmeroma hitro dati na voljo dovolj velike vsote finančnih sred­ stev, stroka pa'je bila tudi koš sestaviti dovolj učinkovite raziskovalske ekipe. Zlasti na eni, tisti, ki jo je postavil Zavod za varstvo naravne in kulturne de­ diščine Maribor na* teren, je potem več let slonela teža terenskih del. Manj uspešni smo bili v načrtovalski dimenziji varstva arheološke dedi­ ščine. To moram poudariti; ta dimenzija konservatorstva ni rešena tudi drugje in bó vselej aktualna. Zgolj omejiti domnevno arheološko zemljišče in pred­ videti zavarovalno izkopavanje za oblikovanje sodobnega naselja, ki ima bo­ gato, tudi staroveško stavbno zgodovino, namreč še zdaleč ni dovolj. Vnaprej bi morali poznati mnogo več potankosti, kot jih navadno poznamo. Tega »vna­ prej« pà ne more biti, če tekmujemo z gradbenimi stroji. Na projekt novih stavb ali zazidavò cele četrti ni moč prav nič več vplivati, ko je gradbišče že odprto. Tako na Ptuju danes stoji cela mestna četrt v Rabeljčji vasi (in mnogo drugih tudi drugod po'Sloveni j i), ki je povsem drugače oblikovana, kot bi jo bilo mogoče oblikovati z logičnim nadaljevanjem prastarega prostorsko-obli- kovanega izročila, da smo potankosti le dovolj zgodaj poznal i . . . V okviru varstva ptujske arheološke dediščine moramo nadalje govoriti o obsegu sprememb in o njihovi hitrosti. Gradbena dela in z njimi povezana zavarovalna izkopavanja so v zadnjem desetletju posegla malone na vse se­ stavne dele ptujskega arheološkega območja. Arheološke plasti so spremenjene kar nekako v petini svojega obsega, če štejemo obseg ostankov v začetku tega stoletja za celoto. To je dokaj, če se zavedamo, da bodo v prihodnosti znali boljše izkopavati in raziskovati, boljše vsekakor kot to znamo danes. Po drugi strani je pa tako zmanjševanje arheoloških plasti nujno, kadar želimo izvedeti kar največ o malone štirih tisočletjih stare zgodovine ptujskega okoliša, tja do zgodnjega srednjega veka. Rast starinoslovskih spoznanj more torej edina opravičiti odstranjevanje arheoloških plasti, pa naj že to odstranjevanje za­ hteva rast mesta ali dolgo načrtovan raziskovalni projekt, vseeno. Mislim, da smem zatrditi, da potek arheoloških analiz in objav v zadnjem desetletju ob­ ljublja, da bo to dogajanje ostalo v pravem ravnotežju, da bo naša stroka izpolnila tudi to obveznost, povrnila tudi ta dolg, ki ga še ima do dediščine iz preteklosti. Na rezultate nekaterih izkopavanj čakamo že dokaj dolgo, pre­ dolgo tudi v skladu z mednarodnimi normami in še prav posebej predolgo za našo vedoželjnost. saj prve objavljene omembe obljubljajo resnično vznemir- 26 I- MIKL - CURK: NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V PTUJU ljive podatke. Toda dejstvo, da so se vsi, ki so na Ptuju v zadnjem desetletju kopali, redno oglašali vsaj z letnimi poročili, opravičuje našo trditev, da bo stroka izpolnila obveznosti, ki jih še ima v zvezi z opravljenimi zavarovalnimi izkopavanji. Pri tem moramo seveda ponovno opozoriti na dejstvo, da letno po­ ročilo v Varstvu spomenikov ne more nadomestiti celostne in analitične ob­ jave. Ko govorimo o obsegu v zadnjem času prekopanih arheoloških plasti na Ptuju, misli ne morem skleniti, ne da bi se ne dotaknila še enkrat načrtovalske dimenzije varstva arheološke dediščine. Kakorkoli danes vestno raziskujemo, moramo stremeti vendarle tudi za tem, da vsaj nekaj originalne arheološke plasti ohranimo neprekopane kot trajen dokument in to na kritičnih in naj­ dalj poseljenih strženih naselbine. Konservatorji take dele imenujemo kontrolni blok in reči moram, da smo na Gradu v zadnjem času odpovedali. Zaradi sa­ nacije žitnice, ki je brez dvoma pomembna in uporabna stavba," je bilo treba odstraniti ogromno zemeljske plasti. To se je seveda zgodilo s pomočjo arhe­ ološkega izkopavanja. Zal pa ob njem nismo znali sproti organizirati delovnih razprav o podatkih stratigrafie za pozno antiko in "zgodnji srednji vek. Òb komisijskih srečanjih je bilo več govora predvsem o stratigrafsko dobro spo­ znavnih prazgodovinskih sledovih. Z dobrim preudarkom bi bilo pa moč žit- nico prav gotovo sanirati tudi drugače. Na nadaljno sanacijo grajskih stavb, pa tudi na stavbnozgodovinske raziskave gradu, dominikanskega samostana ali na preureditve v jedru Spodnje Hajdine in vojašnice na Vičavi se je v pri­ hodnje treba še vse drugače pripraviti. Arheološka dediščina se ne' obnavlja sama po sebi in v raziskovalskem delu prihodnjih desetletij se rie bodo zado­ voljili z našimi današnjimi, še tako lucidnimi spoznanji. Dokument ohranja trajno veljavo. V času, ki o njem govorimo, so bila mesta izkopavanja, če sledimo najdi­ ščem od zahoda proti vzhodu, daleč ob koncu velikega zahodnega grobišča pri gramoznicah na Zgornji Hajdini (JEVREMOV 1974 b), v osrednjem delu tega zahodnega grobišča (SUBIC 1974, JEVREMOV 1977), »Vićus Fortunae« na Spodnji Hajdini (SUBIC 1974, TOMANlC - JEVREMOV 1974, JEVREMOV 1977, TUSEK 1986 d), v rezidenčni četrti med sedanjo Hajdino in Ptujem (SUBIC Ш 4 , STRMCNIK - GULIC 1977., JEVREMOV 1977, 1979, 1981 in 1983, TUSEK 1982, 1985 d, 1987 in 1988), začetek in zgodnji del južnega grobišča na sedanjem Zgornjem Bregu (SUBIC 1974, STRMCNIK - GULIC 1977, MIKL-CURK 1979, TUSEK 1985 d, 1987 in 1988) ter južni del tega grobišča (TUSEK 1987). Na se­ vernem dravskem bregu so večja dela potekala na Vičavi (SUBIC 1974, JEVRE­ MOV 1977,-TUSEK 1997 in 1982) v proštijski cerkvi'(TOMANlC - JEVREMOV 1974), v Prešernovi ulici v starem rriestnem jedru (TUŠEK'1985 d), na gradu in njegovem vzhodnem vznožju (TUSEK 1981, 1987 in 1988), na Panorami; gradu sosedni vzpetini (TUSEK 1985 d, 1986 b in 1988) ter v poslovni in stanovanjski rimski četrti z grobišči ob glavni cesti na vzhod v sedanji Rabeljčji vasi (TO­ MANlC - JEVREMOV 1977, JEVREMOV 1977, 1979 in 1981, STRMCNIK - GU­ LIC 1977, 1983 in 1984, TUŠEK 1982, 1983, 1984, 1985 d in a, 1986 a, b, d, 1987 in 1988, KUJUNDŽIC 1981 in 1982, GABRlCEVlC 1979, KOROŠEC 1979, CURK - GULIC - TUŠEK 1982). Ta izkopavanja so se s presledki širila prav do vzhod­ nega in južnega roba grobišča (JEVREMOV 1979, 1981, TUSEK 1988), posegla pa tudi po dolini Grajene pod obronke Mestnega vrha (TUSEK 1982, 1984, 1988) in k cerkvi sv. Ožbalta (TOMANlC - JEVREMOV 1974). Na mestnem prostoru velja omeniti še starejša izkopavanja v Turnišču (JEVREMOV 1974) in izkopa­ vanje srednjeveškega mestnega obzidja ob Grajeni in sedanji Trstenjakovi ulici (TUSEK 1979). Na osnovi teh del se danes arheološki Ptuj kaže v primeri z vedenjem pred desetletji precej drugače. 2e v poznem neolitiku in eneolitiku je bil prostor ob ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 27 SI. 1 — eneolitik. Slike od 1—7 prikazujejo razvoj naselbine v stari zgodovini (senčene so strnjeno pozidane površine, z dvojno črto pa označene glavne rimske ceste in ulice, posebni znaki označujejo grobove in grobišča, x pa posebno značilne objekte). SI. 2 .— obdobje kulture žarnih grobišč. izlivu Grajene v Dravo izrazito naseljen. Omenjajo (STRMCNIK - GULIC 1985), da materialna kultura kaže nekaj izjemnosti napram vsem ostalim najdbam na Slovenskem. Meni pa se zdi zelo pomembno dejstvo, da so naselbinski sle­ dovi razporejeni po vzhodnem bregu Grajene. To kaže, da je bil stržen nase­ litve ptujskega prostora poleg Drave in zavarovanega broda čeznjo tudi spod­ nji tok Grajene in njen izliv v Dravo. Ta voda odpira pot na sever, ki smo jo pod vplivom rimske itinerarske ceste in poznejše železnice kar spregledali. Pa 28 I. MIKL - CURK : NOVA. ARHEOLOŠKA ODKRITJA V PTUJU vendar je moral biti teritorij Slovenskih goric za Ptuj vedno spet nadvse pomemben. Novo vrednotenje bronastodobnih in železnodobnih najdb je še v teku a ze zdaj nosilci tega dela zatrjujejo (tudi TER2AN 1988), da gre za vrsto poseb­ nosti, ki bodo pojasnile nastanek in razvoj železnodobnih kultur pri nas še vse bolje kot dosedaj. Vsekakor pa moremo ugotoviti, da je bil neposredni ptujski prostor ob koncu bronaste dobe v času kulture žarnih grobišč gosto poseljen bkupine stavb so sledile vodotokom in rečnim terasam ali izrazitim terenskim grebenom v aluvijalnih naplavinah, in to na severnem in južnem dravskem bregu. Nova izkopavanja tudi niso ovrgla stare ugotovitve (KOROŠEC J 1951) da je bila na Gradu že tedaj osrednja aglomeracija. Razprava A. in J. Sašel Deserta regna pastorum (SASEL 1980) pa bi nam mogla pomagati, ko skušamo razumeti nenadni upad tega živahnega življenjskega utripa v starejši železni dobi, 3 — mlajša železna doba. Zdi pa se, da se je v precejšnji meri poznobronastodobna struktura pose­ litve v mlajši železni dobi spet obnovila. Latenske elemente namreč srečujemo vedno spet na krajih, kjer so tudi poznobronastodobni. Analiza napisov (ŠA- SEL 1980) kaže, da med rimskimi imeni mimo keltske ni druge prazgodovin­ ske tradicije. Vprašanja kontinuitete na ta način spet vznemirljivo stopajo v ospredje. Naselbina na ožjem ptujskem prostoru (ali skupina naselbin, vseeno) je bila dolga obdobja obsežna, pomembna, povezana na daleč. Dolga pa so bila tudi obdobja zamiranja, zatišja. Vedno nas spet zanimajo vzroki takega zami­ ranja, pa tudi dolžina obdobij zatišja. Zlasti v prazgodovinskih časih gre očitno za stoletja, stoletja, ki jih v nestrokovnih razlagah tako zlahka preskočijo, ka­ kor da se mi danes še spominjamo Primoža Trubarja iz živega ljudskega izro­ čila . . . Po drugi strani pa je duhovno izročilo in tvarno izročilo nekaterih živ­ ljenju potrebnih dejavnosti izredno trdoživo (tudi PETRU 1978). Prepričana sem, da bodo nadaljnja raziskovanja razvozlala uganko o Ptuju v časih med pozno bronasto in mlajšo železno dobo. S pomočjo nekaj novih najdb na južnem dravskem bregu smo se prepri­ čali, da poznamo nekaj arheološke plasti tudi iz najbolj zgodnjega rimskega casa ob začetku principata (MIKL-CURK 1987 c). Verjetno pa še vedno ne ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 1 29 moremo spremeniti prepričanja, da je dravski tok sledove tabora uničil. Kar vem, neobjavljeni, le omenjeni leseni sledovi v dravskih prodovih iz bližine sodobnega termalnega kopališča niso datirani (JEVREMOV 1978 b). Prva de­ setletja rimske dominacije nam za zdaj označujejo predvsem izdelki manu- faktur srednje in severne Italije, ki so se kot v sodobnih kolonialnih imperijih (prim. GROENWALD V. WATERINGE W. 1980) razvile zelo hitro, preplavile s svojimi izdelki (tudi) srednjo Evropo, nato pa ob koncu prvega stoletja prav tako hitro usahnile. Razprostranjenost grobov, ki so nedvomno iz 1. stoletja pa tudi iz zgod­ njega 1. stoletja, priča, da je' bila stavbna struktura zgodnjerimskega mesta že Si. 4 — zgodnje 1. stoletje n. št: kaj kmalu dokaj razprostranjena, razčlenjena pa tudi po pomenu: en del ce­ lote sta bila tabor in canabae, drugi del pa civilna naselbina z bogato tradicijo (prim, tudi MIKL-CURK, TUŠEK 1988 ter MIKL-CURK 1989). Namembnost teh posameznih delov nam .omogočajo razlagati napisi in uporabni predmeti, grobni pridatki pa moč staroselskega elementa (prim. MIKL-CURK 1984). Po­ samični deli mesta so potem rastli, kot kažejo smeri zidov, po svoji logiki: prej obcestne strukture so se razširile pozneje v prostor po ne povsem enotni in- sulni zasnovi. V flavijskem času ob koncu 1. stoletja se je mesto razširilo tudi ob cesti na vzhod (tudi KUJUND2IĆ 1982) in tedaj se je začela verjetno večati tudi njegova vloga v neposrednem gospodarskem življenju province. Novo raz­ iskovanje ni primaknilo kaj bistvenega k razumevanju sprememb v življenju mesta v zgodnjem 2. stoletju, ko je legija zapustila Poetoviono. Poseben pre­ obrat v mestnem življenju pa so brez dvoma pomenile markomanske vojske. Materialna kultura druge polovice drugega stoletja kaže izredno mnogo seve­ rozahodnih vplivov. Zdi se, da je vojaščina pomenila pri vsej škodi, ki jo voj­ ska povzroči, tudi velik izziv za gospodarstvo mesta in okolice (MIKL-CURK 1987 a). Mogoče je ta razvoj privel do vrhunca vpliva tudi družino Valerijev, po Alföldyju (ALFÖLDY 1965) ekonomskih veljakov po rodu iz širšega panon­ skega prostora; ti pa bi se mogli, če sodimo po legi grobišča na Panorami in Vurbergu, uspešno sorodstveno povezati s staro, domačo poetovijsko nobiliteto (MIKL - CURK 1989). Zavidljiv obseg in kapaciteto trgovine ali vsaj transporta na velike razdalje kažejo datelji in fige v grobovih (KUJUNDZlC 1982). 30 I. M I K L - C U R K : NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V PTUJU / • SI. 5 — 2. in 3. stoletje. Sredina tretjega stoletja je bila za mesto zelo usodna. Stavbni tlorisi na južnem bregu in tudi ulična mreža so bili povsem na novo orientirani po (spre­ menjenem) dravskem bregu. Podoba te gradbene faze dopušča že bolj zanes­ ljivo rekonstrukcijo videza nekaterih stavb, drobne najdbe z novih izkopavanj pa nam poleg napisov v tretjem mitreju kažejo insule na sedanjem Zgornjem Bregu kot sedež cesarskih uradnikov in štab večjih ali manjših vojaških enot, ki jih je mesto potrebovalo ali gostilo (MIKL-CURK 1979). Dva površno ana­ lizirana lončarska obrata iz vzhodnega dela mesta in iz tega časa omogočata nekaj domnev o gospodarskem življenju v mestu (CURK - GULlC - TUSEK 1982), isto pa tudi analiza novčnega obtoka (KOS 1986). Podrobnejša analiza za zdaj le omenjenega (TUSEK 1986 d) reliefa z orientalskimi motivi (kamela!), ki je bil najden v južnem grobišču, bo brez dvoma zanimivo dopolnila vedenje o pisanosti likovnega izraza prebivalcev Poetovione. Mesto je, sodeč po stavbnih óstalinah, cvetelo še daleč v 4. stoletje, česar prej zaradi skromnosti maloštevilnih ohranjenih marmornih elementov iz časa prve tetrarhije in zaradi grobov iz istega časa na robu enega od starih mestnih strženov pri dominikanskem samostanu ni bilo mogoče zagovarjati. Zdaj pa vidimo, da je bilo tako* prepletanje stavb in grobov ob robovih pozidanih pro­ storov nekaj običajnega tudi v drugih časih in nikakor ni nujno, da označuje takoj kritične ali katastrofalne čase. Najdbe nam še vedno izrazito profilirajo predvsem kulturno podobo mesta v širše razumljeni pozni antiki. Mitrični spo­ meniki se množe (TUŠEK 1988) in uvrščajo Ptuj med provincialna mesta, ki so imela največ tovrstnih svetišč, hkrati pa našo deželo med regije, kjer se je ta kult zelo dolgo zadržal, saj so npr. mesta ob germanskem limesu barbarski vdori v tretjem stoletju že močno prizadeli in spremenili mitreje v ruševine, v Ptuju pa so tretjega na Zgornjem Bregu in četrtega pod Gradom tedaj šele zgradili. Silno pomembno odkritje zadnjih let je arheološka potrditev dolgo domnevane, v petdesetih letih močno poškodovane mestne starokršćanske ba­ zilike na Panorami (TUSEK 1985 d). Tako vidimo tudi to plat delovanja učen­ cev Viktorina iz Poetovione (o Viktorinu prim. BRATOŽ 1984). Sicer pa se nam zdi arhitektura pozne antike tudi v Poetovioni tesno povezana s filozof­ skimi strujanji svojega časa in mnogih kriznih obdobij: po eni strani veliko- poteznost in bogata pompozriost skušata doseči hitre, prav zastrašujoče učinke ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 . 1 31 SI. 6 — poznorimski čas. SI. 7 — zgodnji srednji vek na gledalca, po drugi strani pa neambiciozna priprava prostora in materialov kaže, da je vsako dejanje le kratkega veka in nestalno (Dnm,,tudi'CURK, TU- SEK 1987). Nekropole oziroma grobovi poznega 4. stoletja in zgodnjih let 5. stoletja so po mestu tako številni in tako razporejeni po celotnem teritoriju, da je Poetovio res še tja do Atilovih časov ostajala tudi kot naselbinska aglo­ meracija dovolj obsežna, pa četudi morda že spet kot v zgodnji antiki razde­ ljena na skupino enot, ki je od njih vsaka spet živela bolj ali manj svoje živ­ ljenje. Ta naša domneva se ne ujema povsem z videnjem S. Ciglenečkega (CI- G L E N E C K I 1987), da sta že v 4. stoletju vzpetini v mestu prevzeli izključno vlogo pribežališča v nevarnosti in utrdbe. Pač sta bili tudi to. a mnogo več: 32 I, MIKL - CURK: NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V PTUJU S V - x - ;c^ 4?^ ,гФ ir ч „ , i 1980, Skeletni grob z Bloka B III in ; materialna kultura tega obdobja, Arheološki vestnik 31, 38 ss.; 1981, Sistematske raziskave na turnirskem prostoru leta 1979, Arheološki vestnik 32, 25 ss.; 1985, Orožje iz slovanskih grobov na ptujskem gradu, Ptujski zbornik 5, 431 s.; 1986 skupno z J. Korošec ml., Kameni torzo iz Poetovia, Zbornik B. Babic, Prilep, 271 ss. KOS P., 1986, Denarni obtok na prostoru JV Alp, Situla 24, Ljubljana. KUJUNDZlC Z., 1978 prelim, poročila1 Varstvo spomenikov 22, 303, skupno z M. Gabri- čević, 307; 1981 prelim, poročila Varstvo spomenikov 23, 254 s. ; 1982, Poetovijske nekropole, Katalogi in monografije 20, Ljubljana. MIKL-CURK L, 1984, Pridatki v rimskih nekropolah Slovenije kot vir za spoznanje antičnega človeka, Živa antika 34, 245 ss.; 1984 b, Sledovi rimskega zemljemerstva na Dravskem polju?, Arheološki vestnik 34, 353 ss.; . • 1983, Several Novelties from Roman Ptuj,' Archaeol. Jugoslavia 20-2Ì, 108ss.; 1979, Poetovio v 3. stoletju, Časopis za zgod. narOđop. NV 15, 37 ss.; 1985 a, Arheologija zadnjih desetletij o posebnostih r. Ptuja, Ptujski zbornik 5, 399 ss. ; ч- 1985 b, Pridatki v grobovih zahodne nekropole v Ptuju kot morebitni odraz soci­ alne strukture, Materiali S AD J 20, 169 ss.; 1987 c, Rimska lončena posoda na Slovenskem, Ljubljana; nl986, Arheološki drobec in polharstvo na Slovenskem, Zbornik B. Babic, Prilep, 277 ss.; 1987 a, Les guerres contre les Marcomanns et les trouvailles céramiques, Revue archéologique de l'est et du centre est 38 (147-148), 241 ss. ; n 1987 b.Bying and Selling Pottery, Acta RCRF 25-26, 403 ss.; 1989, Prostorska ureditev poet. grobišč, Arheološki vestnik (tisk) ; 1982 skupno z M. Strmčnik - Gulič in I. Tuškom, Zur TS Produktion in Poetovio, Studien zur r. Keramik, Kataloge Präh. Staats. München BH 1, 61 ss. ; 1985 skupno z I. Tuškom, O središču Poetovione, Arheološki vestnik 36, 285 ss.; 1987 skupno z I. Tuškom, Stavbna podoba p. a. Poet. simpozij, Ohrid. PETRU P., 1978, Kontinuiteta in diskontinuiteta naselitve v prehodnih obdobjih iz kasne antike v zgodnji srednji vek, Zgodovinski časopis 32, 222 ss. SLABE M:, 1985, Naselbinska kultura 5. in 6. stoletja v jv. predalpskem prostoru, Zgodovinski časopis 39, 185 ss. STRMČNIK - GULIC, 1980, Zarno grobišče iz Rabeljnje vasi, Situla 20/21, 61 ss.; 1985, Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju, Ptujski zbornik 5, 377 ss.; 1977 prelim, poročila Varstvo spomenikov 21, 217, 247; 1983 prelim, poročila Varstvo spomenikov 25, 193; 1984 prelim, poročila Varstvo spomenikov 26, 199; 1974 prelim, poročila Varstvo spomenikov 17-19, 208; 1982 skupno z I. Tuškom in I. Curk — glej MIKL - CURK. S A S E L A. in J., 1980, Deserta regna pastorum, Situla 20-21, 421 ss. SUBIC Z., 1974 prelim, poročila Varstvo spomenikov 17-19, 142, 143, 155, 208, 211, 216. TERZAN L. B., 1988, Železna doba na Štajerskem, doktorska disertacija. TOMANIC - JEVREMOV M., 1976, Die Beziehungen zu der Köttlacher und Bijelo Brdo Kultur auf der Burg v. Ptuj, Balcanoslavica 4; 1985, Poselitev Ptuja in okolice v prazgodovini, Ptujski zbornik 5, 387 ss.; 1974 prelim, poročila Varstvo spomenikov 17-19, 164, 109 s, 184; 1977 prelim, poročila Varstvo spomenikov 21, 247. TUSEK I., 1981, Zaščitno izkopavanje na tur. prostoru, Arheološki vestnik 31, 13 ss.; 1985 a, Rimska apnenica v Rabeljčji vasi v Ptuju, Arheološki vestnik 35, 225 ss.; 34 L MIKL - CURK: NOVA ARHEOLOŠKA ODKRITJA V PTUJU 1986 a, Fornace per calce Technologia 6, Rivista di archeologia 10, 86 s. ; 1985 b, Zlati nakitni predmeti v r. grobovih na Ptuju, Ptujski zbornik 5, 405ss.; 1986 b, Novi rimski reliefni kamni in napisi iz Ptuja, Arheološki vestnik 37, 343 ss. ; . - 1985 c, Spodnja Hajdina, Arheološki pregled 26, 113; 1986 c, Zgornji Breg, Arheološki pregled 27, 91 ss. ; 1979 prelim, poročila Varstvo spomenikov 22, 332 ss. ; 1982 prelim, poročila Varstvo spomenikov 24, 175, 177; 1983 prelim, poročila Varstvo spomenikov 25, 222; 1984 prelim, poročila Varstvo spomenikov 26, 238, 240, 241, 247—251 ; 1985 d prelim, poročila Varstvo spomenikov 27, 239 ss.; 1986 d prelim, poročila Varstvo spomenikov 28, 269—275; 1987 prelim, poročila Varstvo spomenikov 29, 262—267; 1988 prelim, poročila Varstvo spomenikov 30, 245 ss., 272; 1982 skupno z I. Curk in M. Gulič — glej MIKL - CURK; 1986 in 1987 skupno z I. Curk — glej MIKL - CURK. Z u s a m m e n f a s s u n g NEUERE ARCHÄOLOGISCHE ENTDECKUNGEN IN PTUJ Iva Miki - Curk •= ' Ptuj hat sich in der Zeit, der mein Bericht gewidmet ist, merklich vergrößert. Angesichts dessen wurdenpräventive archäologische Ausgrabungen nötig. Die Stadt hatte dafür genügend finanzielle Mittel zur Verfügung gestellt, dem Fach war es aber auch, trotz gewisser Hindernisse, gelungen, wirksame Forschungsteams.zusammenzu­ stellen. Natürlich genügt es in einer Siedlung mit so reicher Bautradition nicht, das vermutete archäologische Gelände abzustecken und Ausgrabungen vorzunehmen. In Ptuj und auch anderswo in Slowenien stehen noch allzuviele Gebäude, die man hätte anders gestalten können, wäre die archäologische Struktur auf ihrem Bauge­ lände genug bekannt gewesen. Man muß sich zunehmend darum bemühen, in Zu­ kunft auch diesen Mangel auf archäologischen Fundorten zu beheben. Ausgrabungen der letzten zehn bis fünfzehn Jahre sind auch noch nicht in genügendem Maße ver­ öffentlicht worden. Abhilfe schaffen die aktuellen Jahresberichte, und auch einige Veröffentlichungen weisen darauf hin, daß sich das Fach seiner Verantwortung ge­ genüber den abgeschlossenen Forschungsarbeiten bewußt ist. Der Bericht macht noch auf ein ungelöstes Problem aufmerksam: Infolge des außergewöhnlichen dokumenta­ rischen Wertes einiger stratigraphischer Gebilde der am längsten besiedelten Stadt­ kerne müßten wenigstens einige dieser archäologischen Komplexe von Umgrabungen verschont bleiben, um in der Zukunft Kontrollen zu ermöglichen. Doch aus For­ schungseifer und anderen Gründen wird das nur zu oft außer Acht gelassen. Deshalb verweist der folgende Beitrag darauf, daß sowohl die weitere Erforschung der Bau­ ten auf dem Schloßberg und deren Sanierung, als auch die Umgestaltung im Orts­ kern von Sp. Hajdina oder auf dem Gebiet der Kaserne in Vičava eine überaus sorg­ fältige Vorbereitung erfordern. Aufgrund einer Übersicht der Fundorte folgt im Beitrag die Feststellung, in Ptuj habe es im unteren Teil des Grajenatals bereits im späteren Neolithikum und Äneo- lithikum eine größere Siedlung gegeben, und diese Tatsache habe auf die Bedeutung dieses Tals in lokalem Verkehr hingewiesen. Als jene Zeitabschnitte, in denen die Siedlung oder Siedlungsgruppe im engeren Raum von Ptuj Fortschritte machte, kön­ nen die Zeit der Urnenfelder in der späten Bronzezeit und die jüngere Eisenzeit genannt werden. Als Ursache für den Stillstand und Rückgang in der Zwischenzeit können auch Veränderungen in der natürlichen Umgebung oder Krankheiten von Menschen und Tieren angenommen werden. Eine Analyse der Gräber aus der ältesten römischen Zeit zeigt, daß Poetovio schon damals ein beträchtlich gegliedertes Gebilde war. Später breitete sich die zu­ nächst eher nur die Straße säumende Struktur im Raum, nach einem nicht völlig ein­ heitlichen Insulennetz, aus. Ende des 1. Jahrhunderts wird die Stadt wohl begonnen haben, einen sehr starken Einfluß auf das wirtschaftliche Leben der Umgebung aus­ zuüben, in der früher wenigstens ihr italisches Militärelement einen Fremdkörper darstellte. Sehr umfangreiches Material aus den nördlichen, an Donau und Rhein lie­ genden Produktionsgebieten im späten zweiten Jahrhundert weist auf die große Be­ deutung der Abwanderungen anläßlich der Markomannenkriege hin. Die Mitte des dritten Jahrhunderts war für die Stadt verhängnisvoll, müssen doch Naturkatastro- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 1 35 phen sie öfter heimgesucht haben. Die Bauten auf dem südlichen Flußufer wurden nach dem veränderten Drauufer neu ausgerichtet. Die Stadt war, wie einzelnen Grä­ bern und Gräberfeldern zu entnehmen ist, bis mindestens ans Ende des 4. Jahrhun­ derts über eine große Fläche ausgebreitet. Einsicht in das spätantike Kulturleben in Poetovio gewährt die Entdeckung noch eines, insgesamt also des fünften Mithräums und die archäologische Bestätigung der Lage einer schon lange vermuteten altchrist­ lichen Basilika auf der heutigen Panoramahöhe. Zum Schluß stellen wir fest, daß auch die vormagyarische altslawische Zeit durch neue Entdeckungen als eine logische Fortsetzung der alten Bautradition er­ scheint, obwohl man heutzutage nicht mehr mit der Existenz eines unmittelbar erhal­ tenen Bauorganismus aus jener Zeit rechnen kann. ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Na upravi Zgodovinskega časopisa (YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611, i n t 210) lahko naročite naslednje zvezke knjižne zbirke ZC: . ' " . ' " 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Ljubljana 1980, 44 strani. — 6000 din • "' - ' ' • ' . Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodo­ vinskega društva za Slovenijo (2. marca, 1979) ob štiridesetletnici izida knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vpra­ šanja«. Gradivo je izšlo kot separatni odtis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 4/1979. , . 2. Franc Sebjanič: Šolnik in domoljub Adam Farkaš (1730—1786). Ljub­ ljana 1982, 24 strani. — 4000 din Razprava o doslej skoraj nepoznanem zaslužnem prekmurskem " prote­ stantskem učenjaku in rektorju šopronskega liceja je izšla kot separatna publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, št. 1-2/1981. 3. Zgodovina denarstva in bančništva na •lovenskem. Posvetovanje ob štiridesetletnici Denarnega zavoda Slovenije, Ljubljana, 11. in 12. decem­ bra 1984. Ljubljana 1987, 134 strani. — 18.8M din Zbornik objavlja 15 razprav o denarstvu, bančništvu, zaslužkih, cenah in življenjskih stroških na Slovenskem od antike do obdobja po drugi sve­ tovni vojni. Večina razprav je bila objavljenih v »Zgodovinskem časo­ pisu« od številke 3/1984 do 4/1986; novo je v zborniku med drugim tudi slikovno gradivo. 4. Dušan Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku.' Ljubljana 1987, 76 strani. — 12.000 din Razprava o srednjeveški zgodovini Bele krajine (politične, upravne, cer­ kvene razmere, plemstvo, gospostva, mesta, agrarna kolonizacija). Sepa­ ratna publikacija — ponatis iz »Zgodovinskega časopisa«, š t 2 in 3/1987. 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politična orientacija celjskega nemštva 1861—1907. Ljubljana 1988, 88 strani. — 12.000 din Na podlagi nemških virov je avtor prikazal postopen prehod celjskih Nemcev od liberalne, v nacionalnem ozira manj napadalne politike do narodnostnega radikalizma, vsenemštva, antisemitizma in poudarjanja superiornosti arijske rase, ki so prevladali v desetletju pred 1. svetovno vojno. Za člane slovenskih zgodovinskih in muzejskih društev ter za študente veljajo običajni popusti.