Lis t. np v l ecaj XLIV. i l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt le.a 1 goid., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ioub?jani 3. marca 1886. Obseg: Ruski lan na prodaj. obrtna zbornica. (Dal.) Razglas. Nekaj opazek o reji bčk (Konoc.) Zemlje- in narodopisni obrazi. Naši dopisi Zemlja (Konec.) Novičar. Trgovinska in Gospodarske stvari. P a t e r s zemljo Rudeče - lisasti krompir 7 Ruski lan kraje za ednje-zgodnji in dobrega okusa. Kilo vsako po 4V« K in g t h je došel; kdor si ga je naročil, naj pride hitro po-nj v pisarno c. k. kmetijske družbe. — Cena mu je letos 16 gold. 27 kr. za hektoliter ali pa krompir. Kilo po 47 Earlies. Najzgodnejši namizni ki 1jj11. 1v11u pu ^ jv1 • Late rose (pozni rožnik). Ta sorta je zelo pežna in bogato obrodi. Kilo po Rib /2 kr gld. za stari mernik. v za vsako zemljo. Kilo po Drevje: Izvrstna domača pozna Q ki ta, dobra Visokodebelnate jablane in hruške po 30 do Razglas. Podpisani odbor daje gospodarjem ljubljanskim in ljubljanske okolice na znanje, da si zamorejo svoje žitočistilnem stroju 40 kraje. Visokodebelnati o r e h i kraje, naprej. metre visoki) od 20 Divji kostanji (visokodebelnati) od 20 kraje. žitno seme očistiti na družbinem naprej. (trier) ki jim je na pola desetih krajcarjev za hektoliter na vrtu c. tijske družbe na spodnjih Poljanah v Ljubljani. Oglase sprejema oskrbnik imenovanega vrta Lv or c. k. kmetijske družb Kupci naj se oglašajo pri oskrbniku poskuševal-proti odškodnini nega vrta c. k. kmetijske družbe na spodnjih Poljanah kme v Ljubljani. Glavni odbor c. kmetij ske družbe. G db Nekaj opazek reji bek. Na poskuševalneni vrtu c kmetijske družbe na Spisal baron Bibra (Konec.) spodnjih Poljanah v Ljubljani so na prodaj sledeča se mena in rastline: Krompir sledečih sort: Kako ravnati s sadikami. Dobre sadike so prvo zrno za dobre beke, zato jih je treba skrbno izbirati; te je rezati od najlepših Z b o r o v s k i k r o m p i r. Ta krompir je šteti med in najdaljših eno, dve- ali triletnih šibic. Enoletne najboljše krompirjeve sorte, zgodno zori, močno ob- sadike se neki najraje prijemajo in bolj ženo, kakoi odi je Kilo po 5 ki stnega okusa in celo letos ni nič gnjil. sadike od starejih šibic (vej). Early Oneida rovski. Kilo po 5 ki Enakih lastnosti kakoi zbo Šibe, ki zati meseca februarja in marca; hranijo naj se imajo rabiti za sadike, je najbolje rese na Zgodnj r krompir, zgodno dozoi ----— j v vsaki zemlji. Kilo po 4'/ hladnem. Predno jih sadiš, razreži šibice na 30 cen- k (Early Rose). Poznat dober timetrov dolge kosce in te kosce posadi v zemljo tako U J- . —--------------V -V vimvi/A V ™ o "VMVV 111 t\j IkUKJVJVj Vk^U/Vil T CiVjUlIJU UttlVV^ je izvrstnega okusa in rodi da moli ven največ po dvoje, troje očes k višku obr- kr c^v* liliji, ivnu rt/2 ivi. njenih. Sadi se brž, ko se zemlja otaja, meseca marca, S n o w 11 a k e. Zgodnji namizni krompir prve vrste, aprila in celo še maja v vrstah po vrvici zaznamova- Kilo po 47o ki Magnum bonu Srednje-zgodnji krompii ber za jed in močno obrodi. Kilo po 4'/ kr J do nih tako, da je med vrstami po 45 centimetrov prostora; sadike pa naj se stavijo ne^spod 20 in ne čez 30 centimetrov druga od druge. Ce je med sadikamf^^ ^ - ^ 4j o. - -- ^ - ♦-A - . i. • * K < iT* L; rs v r ■ * on j preveč praznega prostora, se naredi le grmovje, lepih šibkih in vejnatih šib pa ni. Vrste naj bodo kolikor mogoče nasajene od jugovzhoda proti severo-zapadu, da ugodno jutranje solnce more bolje obsejati bekovišče ob vrstah, vroče opoldansko solnce pa ne posuši preveč zemlje, ker daje vrsta vrsti, pa tudi zemlji s svojo goščo sence. Ob teh razmerah se potrebuje na hektar po 70.000 do 111.000 sadik, katerih 1000 stane po dobroti in starosti od 5 do 10 mark (2% do gld.). 4. Obdelovanje bek. i ilko mogoče, naj se po bekoviščih spušča voda ker to jim dobro de vzlasti junija, julija in avgusta meseca. Vodo odpeljavati ali sušiti jih po malih jarkih, iz katerih se moča odteka v velike jarke, je treba tam, kjer voda zastaja, da za poganjajoče mladike ni ponoči premrzlo. Na dobri zemlji rastejo beke tudi brez namakanja lepo, kaspiška in ona od Urale tudi na pusti, suhi ledini, ki drugače nič ne nese. Beki škodljivi so mrčesi: neke baže osa (Cynips saliris), vrbni žužek (Chrysomela vitellinae) in neka gosenica, ki se na nji nahaja. Taki mrčesi škodujejo posebno rudečkasti (salix purpurea) in uralski beki (salix ura-lensis); časi se utegne pripetiti ali pridejo taka leta, da je toliko tega mrčesa, da se z zadnjima vrstama bek zasajenemu bekovišču velika škoda godi. Vsako leto je zatorej treba otrebiti jarke in prostor med vrstami (rajdami) bek tri centimetre globoko prekopati, ker se na ta način zatare plevel, posebno „convolvulus sepium); prekopavanje je tudi razvoju sadikov zelo ugodno, zatorej se po njem doseže tudi več pridelka; kopati je najbolje začetkom junija potem, ko si beke obrezal. i potem še enkrat Vsakemu bekovišču pa škoduje toča. Obtolčene beke se pri zavijanji (pletenji) lomijo tam, kjer so za- dete ako imajo rane na vnanji (spodnji) strani. Za- torej so za rabo le za nekatere reči in pol manj vredne od celih, nepoškodovanih. 5. Povezovanje. Porezujejo se beke vsako leto z zakrivljenim, srpu podobnim nožem; pa tako, da so šibice ostro in ne podolgoma prav pri tleh in ob štoru (deblu) odre- zane. Šibice, ki se prodajajo ali rabijo s kožico vred se režejo od 15. novembra do 1. februarja, ker.so one ki se ne režejo takrat, kedar ima beka sok v sebi trdnejše od onih o sočenji prerezanih; šibice rabijo obeljene (olupljene), naj se režejo zadnji čas do > pa, ki se 15. aprila, kei deblo (štor) zgubi veliko moči poga- njanja, če se pozneje poreže. Vsekako pa se ne sme porezavati prej, ko je bekam vse listje odpadlo. Na novo zasajeno bekovišče se porezuje navadno še v Jk '7 drugem letu, vendar se je pri poskušnjah pokazalo, da porezavali, ne le več skupilo, temveč so tudi dalje vztrajale. se je z bek, katere so uže prvo leto 6. Koliko časa se vzdrži bekovišče. 7. Kako od beke spravljati v denar. Najbolje je, če beke sam porežeš, olupiš (obeliš) in v sitih (kolesih) prodaš več zaslužka. > ker tako ostane mnogo Belijo se pa šibice s posebnim, nalašč za to narejenim instrumentom, ščipnik ali stržnik imenovanim, skoz katerega se vlečejo; pri tem se skorjica (kožica) zmečka in se potem lahko z roko osmuka. Kožica naj se potem lepo posuši, kakor seno, in se poklada za pičo ovcam in kozam ali prodaja strojarjem in bar-varjem. Novejši čas zelo poprašujejo po taki posušeni bekini kožici, ker prekuhana ima le eno stopinjo manj čreslove moči, kakor hrastova skorija, in se z njo stroji sloveče rusko usnje. Cena temu blagu je 3 (17.2 do 2 gold) za 50 kil. marke Obeljene in dobro posušene šibice (posuše se ob gorkem vremenu uže v polu dne) se spravijo najbolje na temen kraj, da obdrže lepo svojo belo barvo; mokrote pa jih je treba varovati. Potem so bekine šibice godne za prodajo. Cent obeljenih (olupljenih) velja okoli 18 mark gld.). Če so blizo bekovišč ljudje, ki se pečajo s plete-, se šibice prodajajo tudi na deblu (štoru). Ven- pod tem pogojem, da jih lepo njem dar jih je prodajati porezujejo in od debla porežejo vse vejice, ne le samih istih, ki so jim za rabo; to mora biti zato, ker, kakor skušnje uče, stari les zadržuje rast novih vejic. Oves imenovan „Triumph oves z imenom „Triumph". Od tega ovsa pravijo Par let sem priporočajo po vseh kmetijskih listih IBVHBfeHlRtHIHH da čudovito obrodi, lepo visoko slamo nareti in lepo zrne da. Gosp Gabrijel Jelovšek, *lan kmetijske družbe na Vrhniki, naredil je lansko leto poskušnjo s tem ovseni ter je pridelal iz 2 mernikov 61 mernikov. Kakor nam omenjeni gospod poroča, pripravljen je on oddati nekaj tega ovsa za seme kmetovalcem, kateri se na-nj obrnejo. On prodaja mernik po 2V2 gold., koja cena nikakor ni visoka, če se pomisli, da semenske firme ponujajo ta oves po 50 kr. kilo. Zemlja. (Dalje.) 4. Svojstva zemlje z ozirom na njeno lego in krajevne razmere. Rodovitnost in spos ,bnost zemlje za kmetijstvo pa nisti odvisni samo od zemljine sostave, ampak tudi od bližnje okolice, lege, oblike in od spodnje zemljine plasti. Bližnja okolica nj v, ako je vsa pogojzdena, na- naredi mrzel in vlažen zrak, ki dostikrat zapreči vspešno kmetovanje. Nekaj gojzda je sic-r vedno do- bro v bližini imeti < na 1 del gozda 3 dele obdelane zemlje), preveč izsekani gojzdi pa naredijo škodljive Zasajeno bekovišče se vzdrži najmanj 20 let tako, vetrove, točo in povodnji Ker primerna množica goz- da je od njega dobiček. Zato pa je treba skrbnega dov dobrodejno vpliva na kmetijstvo, moramo vedno obdelovanja, posebuo ugodnega gnojenja, ki se ravna misliti na njih obrambo, ne glede ua njih važnost o po kemični vsebnosti gnoja in posameznih bek (žvep- narodno-gospodarskem oziru. leno kisli kali, magnezija, razkrojen peruvski guano, koščena moka, tudi gnoj iz hlevov); isto tako se mora njih nagnenje včasih za leto dni pustiti obrezovanje, če bekovišče je le^a, ako j*-zemljišč^ kake 3—5° nagneno. Karjezem- boleha ali peša, ker tako ravnanje drevju prav dobro ljišče če/, 15° nagneno, ni več za kmetijstvo ugodno. Lega njiv, travnikov, senožet itd. z ozirom na od vodoravne lege, je različna. Ugodna de. Vse to pomore toliko, da se utegne bekovišže zdržati tudi 30 let na dobiček lastnika. Od geognifi<*ne l-g^e zemljišča odvisna je povprečna letna toplota in množica dežja. 6? Oblika zemljišča ima na rodovitnost velik vpliv. III. Vrtovi. Vrtna zemlja je navadno najbolja Od nje je odvisna razdelitev zemljišča, namer razorov, in najrodovitnejša zemlja. odvodenje in vpliv solnčnih žarkov. Gričasta zemlja za kmetijstvo vedno manj ugodna kakor ravna. IV. zemljah, vendar Spodnja in zgornja zemlji na plast. Zem- najdebelejšo zgornjo plastjo. Sadovnjaki narede se sicer na različnih se priporoča za-nje izbrati zemljo z ljina plast, ki leži na vrhu obdelanega zemljišča, zove se zgo rnja plast. Ta plast ima v sebi veliko več sprstenelih organskih snovi, zato je temneja od plasti, V. Vinogradova vrednost ne oceni se le po sostavi zemlje, ampak tudi po njegovi legi in rodo ki pod njo leži. Navadno računa se zgornji plati vitnosti. toliko zemlje, kolikor globoko zemljišče obdelujem. Pod zgornjo plastjo leži spodnja plast. Spodnja plast prvotnih zemelj obstoji iz strtega skalovja in grušča, iz katerega je zgornja plast nastala. Spodnja plast naplavi j ene ZLemlje je navadno drugače sestave, kot nje zgornja plast, sicer pa zamore biti pri taki zemlji več različnih spodnjih plasti, predno se pride na trdo skalovje. VI. G o j zdi imajo najrazličnejše zemlje, navadno imajo pa slabo in kamnitno zemljo. Kako ravnati s semenskim krompirjem. Debelost zgornje plasti, katera se vsled obdelo- od različnih pogojev Množina pridelka in dobrota krompirja odvisni ste vanja in razkrojevanja vedno spreminja, vpliva kaj Od pi brazde, ki jo na njivi napravimo noter do spravljenja krompirja v klet ali močno na zemljino sposobnost, različne rastline stvar- kam drugam, treba nam je paziti na vsako malenkost, jati. Na plitvi zgornji plasti, ki je komaj 15 cm. de- ako hočemo biti zadovoljni s pridelanim krompirjem bela, vspevajo le rastline, ki svoje korenine plitvo, to Najvažnejše opravilo, za katero se pa naši kmetovalci malo ali pa nič ne zmenijo, je izbira pi je, bolj na površji razprostirajo. Na zemlji, koje zgornja plast je nad 25 cm. debela, zamorejo pa uže vspevati in pa pravilno ravnanje s semenskim krompirjem rastline z globokimi koreninami Kolikor debeleja je zgornja plast, toliko boljša in sigurnejša je za dobo sorte Če semenskega krompirja ne kupimo, ampak tacega vspevanje rastlin, ker ima taka plast več redilnih snovi v sebi in suša tako hitro ne more rastlinam škodovati. koj ho ki naj hočemo pridelati doma, izberimo si na njivi, čemo s krompirjem obsaditi, poseben prostoi je določen za pridelovanje semenskega krompirja. Ta prostor naj bode tako velik, da se da na njem pride Zemlj 5. Razredovanje zemlje. ie vrste določili smo z ozirom na njeno so editi jo pa zamoremo z ozirom na njeno lati dvakrat toliko krompirja kakor pa ga bodemo stav gospodarsko vrednost ali za seme rabili. Ta kos njive obdelajmo posebno skrbno, najbolje je, če je uže dovolj gnojen, ker sveži gnoj ne služi nič kaj dobro krompirju. Namesto svežega ži lno vrednost, valskega gnoja zamoremo z dobrim vspeliom rabiti Cenilec mora pri določevanji gospodarske vrednosti mešanec (kompost), kosteno moko, pepel sploh taka zemlje v poštev jemati dejanske izkušnje, zraven tega pa mora imeti potrebna kemijska in fizikalna znanja. On mora oceniti krajevno kakor geografično lego zem Ijiš zemlje in enaka umetna gnojila. Za seme izberimo uže v jeseni pri kopanji krompirja najlepše gomolje, najmanje srednje velikosti, ki morajo biti skoz in skoz zdrave pliv bližnjega gorovja, kakor nastanek dotičn Nič manj ne vpliva na gospodarsko vrednost Semenski krompi shraniti Kake amo čez zimo posebno dobro do štiri dni pred saditvijo izre- zemlje nje zgornja in spodnja plast, teža, vonja, barva astline, ki na nje rastejo, sila, ki je potrebna za ob i žemo vsakemu krompirju 2 vsa druga očesa vun. Vsled tega združi se pri 3 najlepših očes ka delovanj in celo obljudenost kraja, v katerem zem lenj vsa sila v ostala očesa in krompir rodi lepše ljišče leži. Vse te stvari in razmere mora cenilec pre- večjejn zgodnej darjati, če hoče prav presoditi gospodarsko vrednost eče gomolje kakega zemljišča ali celega posestva. Pred vsem mora cenilec razdeliti na njeno porabo III t grad in VI. gozd » Polj IV. zemljo travnik z Krompir sadimo v vrste. Vrste naj bodo 60 cm. ena od druge in ravno tako tudi krompir v vrsti eden Posamezne gomolje treba je tu v om od druzega 60 cm II. do vnj a k i m p . vi zemljo vložiti, da očesa molja krije gledajo, ne pa da jih go-Drugače je pa ta krompir, ki ima. Polj Vrednost polja odvisna je v prvi vrsti za seme biti, ravno tako obdelovati, kakor vsak drugi krompir. Iz pridelanega semenskega krompirja, kate od dohodka/ki ga daje. Dohodek določiti priporočajo učenjaki na dva načina. Eni (Pabst Block Schon leitner) določijo vrednost z i auou j j^iuv^iv ^ u ------ om na ves (bruto) do- prej vsako leto rega bode več, kakor ga potrebujemo, izberemo zopet za drugoletno sadenje le najlepše gomolje in tako na- hodek njive ne oziraje se na stroške, drugi (Thaer i v prvem letu bo kmetovalec videl veliko ko Koppe FlottoAV, Schiibler) pa z om na sostavo nst tacega ravnanja zemlje in nje zmožnost kmetijske rastline vspešno stvarjati. Ce tudi slabo ali dobro obdelovanje in pravilno kolobarjenje močno vpliva na rodovitnost zemlje, ozirati se bode vendar moral cenilec na zemljino pri-rodno zmožnost rastline stvarjati in zadostovala mu bode pri cenjenji sledeča od Pabsta sestavljena tabela. ječ Konečno moramo tudi omenjati, da posamezne krompirjem te ne ločimo v godnje in pozne ampak tudi v take, ki dajo velik ali pa majhen pri gniiiejo in v take delek, dalje v take, ki bolj ali manj____ katerim spomladanski mraz več ali pa manj škoduje Znano tudi da krompirjeve sorte ne občutijo v enaki meri vpliva zemlje in vremena, manj znano je Pabst razredi polje tako njive s pšenič C 111 O 1J U , ICf pa, v*l* - -----------— * „ Vsako teh ze- teku let zgubijo svoje dobre lastnosti. Iz tega vzroka da dobre, recimo, izvrstne krompirjeve sorte v menovo ? v in melj razdeli se v seno zemljo razredi Travniki (senožeti) in pašnjak o az priporočamo našim kmetovalcem dobre sorte za izbirati in seme večkrat premenjati seme reditvi teh govorimo pri dotičnih razpravah o travni kih in pašnjakih. Gotovo bi imelo dobre nasledke, ko bi hoteli ne kateri naši gospodarji se ravnati po gori navedenih I I BJr 68 nasvetih, kajti prepričani smo, da bi se kmalo tudi pri nas udomačilo tako pridelovanje semenskega krompirja. o letnem zaslužku 300 gold. 15 gold.; od teh plačal spodar, zavarovanec pa 2 5% zavarovalnine s go- 3» Va r to je to je o gold. , 10 gold.; po sedanji mnogostrani navadi plačeval bi zava- rovanec v podporno blagajnico od letnega Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) Sicer je pa ločenje zavarovanja za slučaj bolezni služka 300 gold. 27 o 6 gold. za- kr. in 10% od teh 6 goid. gospodar 60 tedaj skup od zavarovanja proti nezgodam, s preskrbljevanjem v iznašala bi zavarovalnina starosti ali ne, tudi zaradi tega neugodno, ker se v slu- čaji nevsmrtne nezgode . 6 gold. 60 kr. Po izrecilu c. kr. vladnega svetnika Julija Kaana za zavarovanje proti nezgodam o letnem zaslužku 300 crold. V/2% ali 4 gold. prav redkokrat da določiti, 50 kr., iu bi plačeval zavarovanec i dolžnost izplačevanja odškodnine podporni blagaj- kraje., gospodar pa je niči za bolne ali pa zavarovanju proti nezgodam. se pa vsa zavarovanja združila, take težkoče niti ne pojavljale. 4 ali o 4 1 ali ali gold o gold. 37V« kr. 12 V« Ako se Po primeru se plačevalo torej za zavarovanje proti boleznim in nezgodam zavarovalnin vsega skupaj Izvestno se more tudi reči, da bi osnova po državi gospodar pa 3.97 11.10 gold., in sicer bi plačeval zavarovanec 7.12V* gl., ^AnnA^n« ^ Q H7 I ' 1 ri 12 gold. prirejenega zavarovalnega urada ne bila prav nič te- Razvidno je iz teh dveh primerov, da imel za žavna, ako bi državni zavarovalni urad, oziroma pokra- varovanec po navzočem nasvetu za vse tri zavarovalne jinski zavarovalni uradi vsprejeli tudi opravljanje zava- stroke le 2.87 '/a gold. več na leto plačevati iu gospodar rovanja za slučaj bolezni, ker bi se po upravni udele- 1.021/; žitvi delavcev in gospodarjev mnogo uprostila ter bi bila cenejša. gold. Za tako obširno delovanje, kakor bi ga ime dr- žavne zavarovanje, je prosta in točna razvrstitev opravil nepogojno potrebna. Neizbežno potrebna je tedaj tudi tesna in natančna razvrstitev zavarovalnine s stalnimi postavki, ki bili toliko viši, kolikor veči bila ne Pomislilo naj bi se torej na vse koristi predlaganega vesoljnega zavarovanja, t. j. zavarovanja za slučaj bolezni, nezgod in nezmožnosti za prislužek vsled onemoglosti, tudi zaradi starosti, in ni sumneti, da bi vsi prizadeti tako male prestroške prav radi prevzeli, saj bi imeli upanje do mnogo večih dobrot. Vrhu tega je pa tudi v prid ustanovi, da se glavni oni sami varščina; naposled bi bilo potrebno tudi zavarovanje po del uplačila odloči zavarovancem, Ker so določeni mezdi, oziroma po mezdnih razredih. Sicer ni- uživalci in ker jim je tudi moralna dolžnost, paziti na mamo zanesljivega merila, po katerem bi se mogli do- to, da se zavarovalnine točno vplačujejo in da se njim ločiti taki dostavki; toda resnd. in trdna volja, naj bi pripadajoče odškodnine pošteno ter vestno izplačujejo, se pričelo s takim ljudomiliin delom, našla bi za za- kajti v tako obsežui ustauovi je ravno poglavito sode- časno naredbo dovolj opore v sestavljenih statistikah lovanje uživalcev najboljše poroštvo za pošteno poslo- nemske države, avstrijske rudarske obrti, avstrijskega vanje zavarovalnega društva proti nezgodam in več druzih in nje živetnost. podlagi teh bi se dalo vsaj podpornih blagajnic in na približno pravo zadeti. Glede uplačevanja zavarovalnine misli najudanejše podpisana trgovinska in obrtna zbornica, naj bi za to veljala pravila, kakoršna so propisana zadružnim bla-gajnicam za bolne in naj bi uplačevali zavarovalnino po { delavci; to pa zato, ker mora (Dalje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. 7 gospodarji in po <2 23. > ako po naj- nepogojno blagodejno uplivati na delavca večem sam za-se skrbi, in ker se gospodarjem ne morejo nalagati pretežka bremena. Zavarovalnine bi uplačevali gospodarji ter bi bili tudi za to poroki. uplačevanjem Na čem so pisali starodavni narodi. Iz prvega so ije zap vse, kar se jim je znamenitega prigodilo. na trpežne stvari, ki se ne po kvarijo kmal na ua zbrušeu kamen na gladke i 3 zavarovaluine ter z upravno stene, na svinčene in medene plošče, na dobro žgano udeležitvijo store gospodarji dovolj in zagotovljajo s tem in zbrušeno opeko na les. Podrtine babilonske so tudi nekako nravno ter gmotno poroštvo, skrbeti zato, posute s takimi napisi. Babilonci namreč niso imeli da se bode vse ukrenilo, bolezni in nezgode, upravni kar utegnilo zmanjševati kamenj polaganje, toraj so pisali na opeko tem pa se zmanjšali tudi take peke je tudi knjiž rskega vladarj _____ stroški iu dosegli ugodnejši postavki zavaro- Sardanapala, ki jo je našel Anglež Layard v podrtinah valnin. Niti najboljše primerjauje med „dolžnostjo po- giavnega mesta asirskega. Kolika je bila ta knjižnica, roštva" in ;;zavarovanjem pruti nezgodam" bi ne moglo moremo razvideti iz tega, da v britanskem muzeju imajo imeti boljšega vspeha in je tedaj razdelitev doneskov do 8000 napisov a vedenci trdij > da jih v Ninivi po navzočem predlogu tudi naj pravičnejša in najumniša. še do 20.000 zakopanih Utegnil bi kdo pomišljati na razdelitev zavarovaluin po Va za gospodarja in po <2 /3 za zavarovanca ter ugo- Asirci so pa imeli tudi dovelj mramorja, ter so na mramorne plošče zapisovali znamenite dogodbe. Asirski varjati, da bi se delavec s tem preveč obremenjeval. vladarji so dali cele stene o laditi nje zapisati Take ugovore preprečiti, na) se navede tu primer, junaška svoja dela in znamenitejše dogodbe. Tako so delali nekaj časa tudi Perziianci. Zgodovinopisec Jožef. Flavij pripoveduje o dveh iz katerega se razvidi: a) koliko imata uplačevati go spodar in zavarovanec po navzočem predlogu za vse tri zavarovalne st oke, in kolik o pa za dve zava- stebrih, eden bil kamena, eden opeke, na ka rovalni stroki, to je za zavarovanje proti nezgodi in za tera so deca Setova zaznamenovala svoje iznajdb zavarovanje v bolezni. Po navzočnem predlogu bilo plačevati zavaro vancu obrtnega pravilnega nevarnostnega razreda zvezdarska opazovanja. Porfinj tudi omenja nekih stebrov na Kreti, sedaj Kandiji, na katerih so bili zabeleženi običaji in žrtve Karibantov. Dela Hesioda, zna- 0» nega grškega pisatelja, bila so iz prvega napisana na tudi on začel snovati knjižnico svinec, ter shranjena in čuvaua v tempeljnu, ki je bil Ptolomeju, ter je zabranil izvoz To pa bilo pt) volj posvečen boginjam znanosti in umetnosti v Beociji. De- se je bal papirja iz Egipta. Menda da setere zapovedi božje, kakor znamo, bile so zapisane Evmen se proslavil bi mu ne potamnela slava na dve kamnitni tabli. In zakoni Solonovi so bili zapisani na lesene tablice. kaj je če ta sedaj počel 9 tudi Ker Lesene tablice so upotrebljevali za pisanje vzlasti posrečilo el dobivati papirja, nastojal je nadomestiti ga s primerno ustrojenimi kožami ovčjimi, kar se mu je tudi take kože še dandanes nazivajo latinski dolgo starodavni Rimci. Te tablice so bile naposled uže „pergamena", in mi velimo pergamen. Od takrat pa do jako tenke, bile so pobeljene, ali pa z voskom prevle- izumljenja tiskarstva so izdelovali pergamen in tržili ž čene. Prve tablice so nazivali „albumu, to je belo, in njim na debelo, kajti egipetski papir je bil preslab pisali so po njih s kistom ali čopičem. Še dandanes važne izprave. Kar je bilo znamenitejšega, tisto se nazivamo neke knjige »album*, kakor znano. Druge spisovalo na pergamen tablice so upotrebljevali za vsakdanjo uporabo, in so po njih pisali, to je črtali z železnim šiljkom, in pisanje Iz prvega so pergamen prirejali na dva načina je za pisanje po se je tudi lahko popravilo ali spremeniio, kedar je bilo Pergamen prve vrste so zvijali s popisano Stranj kaj napečno zapisanega. Kedar ni bilo več potreba tega znotraj, ter je sestojal to strani, in za pisanje po obeh straneh. » na Ko pisanja, ogreli so vosek na ognju in pogladili ga mnogo potov iz več kosov » in deska ali tablica je bila obnovljena; temu se je reklo konec je bila namreč popisana pola, prilepili so drugo na v tabula rasa". Egipetci so pisali iz prvega na gladke stene v obče, pisalo se je naprej, ali pa so naposled vse popisane pol po vrsti prilepili eno drug to se skup zvito nazivalo zvitek. Jujj čitaj sv. pismo se potem vzlasti radi na stene premnogih svojih tempelj- dandanes iz takih zvitkov. Pergamen druge vrste KI nov, ki so vsi bili popisani, slaveč dela bogov in kraljev egipetskih. Tempelj je bil Egipetcem odprta knjiga ali letopis, v katerem so čitali povest domovine svoje. Pozneje so pisali na pokrove grobnic ali rakev, krste mumij, pa tudi na razno posoaje. prišle je bil popisan na obeh straneh, pa je bil sešit prav na tako, kot so naše knjige Kedar so Rimci začeli so ga kupovati . ti Grki zvedeli za papir v Egiptu ni pisati Ali prvega je Za lesenimi tablicami so druge priprave bil zelo drag, ena pola je veljala do dva goldinarja naše veljave, in to j bilo v onem času prav velik skorja lipova, javorjeva, jelševa, a vzlasti brezova, kj pozneje mu je cena šla tako, da se je v Rimu se daje lepo zvijati. Stari spomeniki Hindov so spisani dobival po grošu ena pola. Rim so z oljnatimi bojami na brezovo skorjo. V izhodni Indiji in po drugih, vročih krajih so egipetski papir kako zbolj Pisanj • • pa se )im tojali, da ni spone; darjalo tako na drugo stran upotrebljevali, odkar pomnijo, in upotrebljujejo še dandanes tu in tam, perje nekih palm. To perje lepo obero, da niso mogli samo po eni strani. Pa tudi zložiti ga niso mogli kakor mi svojega, ker bi njo pisati, pisali so toraj na papir izrežejo iž njega one kosove, ki nimajo žil, posuše in se bil prelomil, toraj seda -volumen". ga i v zvitke, od todi be namažejo z oljem, da so gibki. Tako prirejeni koso vi so potem kakor jako tenke in gladke lesene tablice, in pišejo na-nje, prav za prav Črtajo z ostrim šiljkom. Ce Oi radi, da pisanje bolje vdarja v oči, tedaj v načrtane besede napuste nekega črnila. Pišejo pa po takih listih zavržena pisanja tudi s črnilom iu s čopičem. Po nekaterih evropskih zopet porablj Tudi pergamen so jako uporabljali Rime Grki ali ker se je s časom tako podražil, da ga vsak pot niti za visoko ceno bilo dobiti, tedaj brisali stara knjižnicah in muzejih shranjujejo po cele knjige, ki so spisane na listji palmovem. Gotingenu se je 1839. in tako so dobili pergamen, ki je bil srednjem veku vzlasti so veliko per- gamena, navadno klasike poganske, tako prirediU in ua novo popisali. Bistroumnim možem pa se je posrečilo, povrniti prvotno pisanje takemu dvakrat popisanemu leta nahajala ena cela biblija na 5376 listih, kakor či- .u tamo v neki knjigi istega leta izdani. Na otoku Cej- pergamenu; taki rokopisi se nazivajo „palimpsesti Ionu še dandanes upotrebljujejo za pisma perje od palme „taliput" nazivane; taKe liste potem lepo zvijejo v zvi- teK, iu razpošiljajo po pošti. Ali vse to ui dovelj spremo, tenko in lehko, vzlasti tako veliko starodavnega blaga na dan spravilo. Egipetski papir so zamenili v enajstem stoletju tekmecu se ni mogel upirati egi bombaževi tem petski papir. Zato ga Zato so uže v tudi v samem Egiptu kedar kdo želi spisovati veliko knjigo. starodavuem času premišljevali, kako da nadomeste vse papi še takrat Al lj< zmanjkale s časom povsodi, ne smemo misliti, da je ta bil Posta te stvari za pisanje, in res so ta nadomestek na daleč nazaj h Kitajcem so iz prvega njegov sega de- na papirju, iu to morda uže 2000 let pred rojstvom Krist. Kakor pripoveduje pismena ostalina egipetska, upotreb- ščice od bambusa. Kitajci trdij w j Ijevaii so Egipetci uže ondaj vlakno od rastline „papn Tsailin iz vlak kakih sto let pred rojstvom Kr neke murve, ki dand kitajski minister . izdeloval papir lici nazivajo bota za pisanje. Egiptu ob i a rastlina raste še dandanes po gorenjem „Broussonetia papyrife Morda so uže Kitaj Nilu, po močarinah, pa tudi drugod ob je- mešavali bombaževi tega ne vemo. Gotovo prida v zerih afrikansKih. Iz te rastline so izdelovaili tako na- šestem stoletju po Kr. se je največ papirj izdelovalo v .živani patir egipetski, po katerem je dobil ime tudi Samark i i m • - J '______f _____ ^ v današnji Buhariji ki j Dil a takrat na ia naš papir, 150 strani obsegajoča knjiga znanega zgodovi- kot 51 krajcarskih knjižic razprodanih, na 55 in se je tedaj pomnožilo za je omeniti g. župnika Dr Krajcanko knjižico njih število je narastlo . Pred vsem nam iz Vidma, ki je sam kupil pod carja A. Dimitza. Knjiga naslanja se, kolikor smo jo v Ostale štiri knjižice smo dobili 326 (sedmi slučaj) glici pregledali, na enako večjo knjigo pisateljevo bo gotovo dobro došla vsim, ki se zanimajo za zgodo vino naše domovine 14 dob darstva Rimlj Knjiga deli zgodovino kranjsko v št. 228 od četrtič) 54. pod pod št. 42 od > 53. pod 415. od iz Ljublj 407 52. pod Prva doba obsega starodavne čase do gospo- marljivim nabiralcem od (v petič) in 55 Lepo hvalo vsem zavednim in zadnja doba sega do leta 1813., vrh tega pa omenja pisatelj tudi najvažnejše dogodbe do 1883. med temi: kmetijske družbe, del za osuš Kakor je razvidno iz izkaza . , y „ , ki je bil objavljen v sobotni številki „Slov. Naroda", je doslej nabranih že in izdatna -----r------------v, ; čim večji vspeh, tem večje, tem splošnejše zanimanje, tem hitreje vanje močvirja ljubljanskega deželnega muzeja in v svota zvezi s temi! nadvojvoda J grofa Fr. Hohenwarta. ba dalj barona Z Schmidburg uad 1100 forintov, za ta kratek čas omenlj Naša misel si pridobiva vedno več tal odkupa zemljiških služnosti, vredjenja zemljiškega tudi naraščanje nabrane svote davka, zg dovinskega društva in s tem v zvezi: dr Ulepiča Klu dr. Costa Hladnika, Freverja. Glede o življenj > omenja Hicingerja dalj šč na Kratko ,,Novic" in „Slovenske Matice" in s Novičar iz domačih in tujih dežel. t tem Fr. Metel kot dr. Pr e š in dr. J Dunaja Tudi naš cesarski dvo letošnjem predpustu svoje ženitovanje: minul bila in je namreč poroka nadvojvoda K imel je v o nedeljo Štefana njegove neveste nadvojvodice Marij e Terezij Zdravje cesar dolf Centralni obiskal sicer bolj pa oger mu pripoveduj naznanja pretužno Andrej odbornik, blagajnik in tajniški adjunkt c. k. kmetijske družbe voverci praznovali ustavoverstvo edki hudih boleči da je Usta- kolikor časih za 251etnico februarske ustave ča kranjske, posestnik oskrbnik itd bivši knezoško rojen Logaci Herbst šel je v imenu nemško-avrtrijskega kluba s ti ta t starčeku Schmerlingu, očetu one enostranske stara strankarja memogrede sporni- novembi 1805 mučni boj kratki prejemši mai zakramente umirajo spodu zaspal V4 na 5 zjutraj, mirno ustave, drug dru besede: nemško in nj nečnc mladi ponavljala sta utralizem. sta se zavolj lepšega tudi še »liberalizma" in ko sta si začela tožiti o slabih časih, o nehvaležni itd Enako pesem društvu dunajskih volilce vljal Telo predragega pokojnega bode marca cesti prenešeno popoludne blagoslovljeno potem petek Poljanski . Krištofu Schuierl tudi Plener v je po eni strani slavil po drugi pa se tolažil z upanjem, da se danja vlada tudi ne ostane na vekomaj na krmilu budgetnem svoje stare roge odseku kazal Lienbacher zopet Priporočamo ranjcega spomin nosti kazal fl c* Ljublj marca 1886 omenljivejši, e£a sicer nravičua tivca: Doma6, v Ljublj Pobiranje doneskov za zgradbo »Narodnega skega Kal t Gornjeavstrjjca viteza Hayd nemška kunserva i a in pa Zauimi Jb zadnjih časov in iz zgodovine našega nabi žnejši dogodek da je /e ta kegljačka zaveza „Edinost" ves čisti dohodek težiti težk vršila sp! zadevajočem osnovo črne so bile tudi razprave v vojnem odseku razpra plesne veselice . arija jo.je priredila v soboto 20 feb voj brem ojske, katera o postavnem načrtu zelo ob ima se Poslanci obračali so se zoper t. 1. v čitalniških prostorih na korist „Norodnemu Domu", naklonila naši družbi ter znesku 110 for. 89 kr. pridodala iz svojega še toliko, da je kupila za celo svoto 120 forintov desetkrajcarsko knjižico pod štev. LXXXl. oj str os ti postave, brambovski minister grof Welsersheimb pa si je prizadeval dokazati da nima. kateri Nemška je pridevalo Javno mneuje postava onih ojstrin Pruski dežel zbor sprejel je postavo To je tedaj prva v polni svoti prodana desetkrajca v zvezi severnega in izhodnega morja s kanalom; obšir nejša razprava nastala je samo o vprašanji, jeli naj se / vladi tudi kasneje kot samo v prvem letu prepusti pra- Laška. vica, vožnino določiti potom naredbe. Krog Verone se prikazuje še tu in tam zbornici pruski pa je Kleist stavil glede ponemčevanja gosposki kolera, enako tudi v Chiogiji pri Benetkah. Na avstrijsko-laški meji se je tihotapstvo tako raz- Poznanske prav tak predlog, kakor poprej v zbornici širilo, da so uže nastale krvave biUe med tihotapci in poslancev Aschenbach. da zbornica namreč izreče pri- med financarji. Fnančne straže morale so se izdatno pravljenost svojo, podpirati vlado v tem, kar bi vpe- pomnožiti in to enako ocl avstrijske kakor od laške Ijala v obrambo nemštva v izhodnih pruskih deželah. strani. To kaže. kako za gotovo je vrejenja akcija Bisinarkova proti Poljski. budgetni razpravi laškega državnega zbora na Temu prazgodovinskemu početju tev- penja opozicija vse žile , da bi spodkopala sedanjo ve tonov nasproti pa je veličastno in izgledno, odločno in čino in vlado. Predlaganih možato nasprotovanje nemškega, pod vodstvom Windhorstovem. katoliškega središča redov. je sedaj uže 36 dnevnih Opozicija sega po vsakakih sredstvih razbiti ve- čino in vreči vlado. Vladi prijazne poslance prizadevajo Francoska vendar-le snuje vsled pritiska javnega si strašiti z nezaslišanim žuganjem in tako se je enemu razstavo za izmed vladi prijaznih poslancev pisalo, da se bode raz- mnenja francosk leto 1889. v spomin stoletnice prve francoske republike, glasil imenik njegovih upnikov, ako bi glasoval za vlado. v vnanjih državah imajo nalog one Cavalotti pisal je poslancu Oliva odprto pisanje, v ka-vlade, pri katerih zastopajo Francosko povodom naznanila, naprositi, da pozovejo dotične deželane, vdeležiti Depretisa. Občudujem Tvoj pogum in Te bom poveli terem je rečeno: „TiJsi edini, vreden, potegniti se za se razstave. Dekazeville odpovedali so sedaj uže skoraj čaval, ravno pišem knjigo o »nesramnosti" delavci delo zahtevajoči, da se odstra pa da se jim povikša nek žeui vsi iu Cesar Viljem se je pri dvornem plesu ponesrečil Ruska. — Z Merva se brzojavlja z dne 28. februarija: Dne 13. februarija so Rusi slovesno zasedli Pendšde in so tam ustanovili rusko upravo. — Prebi- podletel mu in ko je na tla padel, poškodoval se Afgancem je nekoliko na steg Zato se mora iti sicer pa redno Angleška. ešuj ekaj varo- valstvo enega, je na rusko ozemlje. priznanega dela preselilo se vsa državna opravila. Delavski izgredi še niso pri kraji. Birminghama se brzojavlja, da so delavci, so delo Davkov ske zadeve. odpovedali, prisilili še druzih 1000 delavcev storiti isto, in potem podali so se skupaj proti Birminghamu, da bi k enakemu koraku prisilili tudi delavce tamošnje Netle-foldove tovarne. Pa policija je uporne delavce razgnaia in vse tri tovarne ostanejo zaprte do četrtka. Zahvala. Zahvaljujem se za obilno mi od vseh strani doposlano gradivo izrekoma glede odpisa zemljiškega davka zarad zbornici poslancev razpravlja se predlog, da se vremenskih nezgod, dostavljam pa, da se obravnave do- prevstroji policija londonska. Od Balkana 1 dnem meseca marca teklo je začasno premirje in še zmiraj nista Srbska in ranJe 9radiva. "ta _ 1 1 • 1-1*1 1 • • 1 . • w u « tr i? /1 t < tične postave v davkovskem odseku ne bodo pričele pred dragim tednom v postu. Tedaj je se nekaj časa za nabi- Bolgarska miru sklenile , akc so jih v to tiščale Beču 2. marca 1886. vse < odeti ropske države. Dolgo časa ni hotela Turška raz- ivojih mirovnih pogojev za Bolgarsko, zato pa se Dr. Poklukar je enako skrivala Srbska. Ko je pa konečno Srbska razodela svojo skrivnost rekoč , da je njen edini pogoj ta se p pet stanj pred čet Telegram ?5 Novicam 4 vojsko, strmela je Turška in z njo druge države nad lakonizmom pogoja in ki si ni mogla prav misliti, da bi Srbska res nič druzega ne zahtevala, vrtala in vr- Z Dunaja 3. niarcija ob 2. uri 30 minut popoludne Danes zboruje budgetni, obrtnijski in soci- tala po pomenu tega pogoja in konečno ašla da jalistični odsek razmere med Srbsko in Bolgarsko pred začetkom vojske obišče cesar Današnji ples grofa Haracha nikakor bile povolj temveč pete, sovražne in obe državi bile ste oboroženi do zob. tedaj povrnilo stanje pred začetkom vojske Ako bila se to Listnica edništva samo priprava za novo vojsko Zato gala Turška predla 5 da naj se mirovni pogoj Srbske tako popravi se izreče namesto: državi povrnete se vojsko, državi sklenete prijazne razmere , da pred S v J K I Lep hvala v J S. Vam Gg. F ; J O v N v K J P ) G. na V L. R. A K. v v I Da B F Gl v J M. M m sodeležnikom G J. G "v Z Srbska ni hotela pritrditi, rekoč, da proti Bolgarski ne in nekaj potrpljenj stanju Temu zopet V tej obliki ni mogoče. Priporočimo Vam mirnega opazovanja Ak čuti nikakoršnega prijateljstva da tedaj tudi ne more stvar dozor pa J vse fako, kakor pišete govoriti o prijaznih razmerah. Vsled tega ugovora pre drugačila je Turška svoj predlog tako-le : ima, in potem j d mir p odp pričujoče pogodb ko in Bolgarsk ta no vlj se zamenjajo v Bukureštu ako dnem mir med Srb- Potrdila pogodbe Žitna cena Temu predlogu je ne prej, v 14 dneh u pritrdila tudi Srbska, in morebiti je s tem večji del pravdanja pri kraj besede pogodbe kažejo , s tem nikakor nasprotno pa je gotovo, da se vojska zopet vname si bo ta ali ta del upal zmagati svojega nasprotnika Mir pa, kakor 7 gold. 8 kr. v Ljubljani 27. februarija 1886. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. otovlj 23 kr. turšice 4 gold. 87 kr. soršice banaške 6 gold. v • rzi ko 5 goid. 20 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. Prosa 5 gold. 4 kr. 9 ajde 3 gold. 90 kr. ovsa 3 gold kr. Krompir 2 gold. 60 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.