DEMOKRACIJA Leto IX. - Štev. 46 Trst - Gorica 18. novembra 1955 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-U. - tel. 3-62-75 Uprava: Trat, ulica S. Anaatasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St. 1». CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina, mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst itev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Ob konferenci o tržaškem pristanišču Ko smo pretekli teden poročali o najnovejšem sporazumu med Avstrijo in Italijo glede avstrijskih u-!fodnosti in pravic v tržaškem pristanišču, kakor tudi glede prevpza blaga med Trstom in zaledjem, smo omenili, da je Italija s tem že pred konferenco otipljivo pokazala, kaj je pripravljena nuditi državam, ki se zanimajo za usluge našega pristanišča. Pravilnost te domneve je potrdil že prvi dan konference. Predsednik konference in italijanski predstavnik Carandini je v svojem otvoritvenem govoru izrecno omenil 22. oktobra podpisani spo razum med Avstrijo in Italijo ter je prristavil, »da je italijanska vlada pripravljena v istem duhu sprejeti tudi predloge ostalih dežel, ki so zainteresirane pri okrepitvi prometa skozi tržaško pristanišče« Obljubil je tudi, »da bo italijanska vlada poslušala, brez vsakih vnaprej izdelanih stališč, vse nasvete In predloge zainteresiranih držav in jih bo skušala v okviru možnosti izvršiti«. Posebej pa je poudaril, da Italija nikakor ne more iti tako daleč, da bi kakorkoli omejila spoje suverene pravice nad tem pristaniščem. Jasno je torej, da ne pride več v poštev prava internacionalizacija tržaškega pristanišča, kakor je to predvidevala pariška mirovna pogodba, ki je določala zanj posebno Mednarodno komisijo, sestavljena iz zastopnikov vseh interesiranih držav in enega predstavnika Svobodnega tržaškega ozemlja. V nekaterih listih smo pred konferenc še brali razne članke, ki so očitno kazali, da so mnogi precej površno brali določila lanske londonske Spomenice o sporazumu. V svoji 5. točki se spomenica res sklicuje na mirovno pogodbo in pravi, da se »italijanska vlada obvezuje, da bo Ohranila v. Trstu prosto luko, skladno Z določbami členov 1-20 Priloge VIII. mirovne pogodbe z Italijo«. Tisti, ki ni pogledal ali vedel, da ima Vlil. Priloga 26 členov in govori prav v zadnjih 6 členih o tej Mednarodni komisiji, je torej pri-Čokoval, da bo tržaška luka tudi v novih okoliščinah upravljana na podoben način, kot je to določala mirovna pogodba. Kakor vidimo pa taka domneva ni pravilna. Ob zaključku Ženevske konference Štirje veliki ostajajo vsak ppl svojem Iz tega prvega dejstva, da Italija suvereno upravlja s tržaškim pristaniščem, pri čemer je samo obvezana nuditi interesentom pod enakimi pogoji enake ugodnosti pri sicer prostem prometu skozi pr'sta-nišče, izhaja tudi sam značaj konference. Le-ta ima posvetovalni, ne pa odločujoči značaj. Tudi to je v skladu z londonskimi dogovori, ob katerih je Italija poslala Jugoslaviji pismo, ki ga je Jugoslavija brez prigovora sprejela. V njem je povabila italijanska vlada jugoslovansko, naj se udeleži »z ostalimi zainteresiranimi vladami bližnjega sestanka z namenom posvet o -v a n ja v zvezi z izdelavo ukrepov, ki so potrebni, da se v okviru današnjih pogojev uporabijo členi 1-20 Priloge VIII. mirovne pogodbe z Italije ...» Po dobno kot glede same uprave tržaškega pristanišča so se namreč tudi glede značaja same mednarodne konference o tržaškem pristanišču še neposredno pred samim njenim začetkom celo v našem krajevnem tisku slišali glasovi, češ da posvetovalni značaj konference ni v skla du z obveznostmi, katere so bile. sprejete v Londonu. Kakor vidimo pa ni tako. Zato bo tudi ob koncu konference zastavljen zapisnik, ne a tem, kar bodo udeležene države na njej sklenile, pač pa c predlogih, katere bo vsaka delega cija iznesla ter jih udeleženke skupino ali posamezno italijanski vladi priporočajo v izvršitev. Takšna sta torej sedanja stvarnost in mednarodni položaj tržaške luke. Londonski sporazum je na tem spremenil veliko več kot se je v prvem trenutku, posebno na jugoslovanski strani priznavalo. Trst je ohranil svoj »pmnto franco«, nima pa pristanišča, katerega bi enakopravno soupravljale vse intere strane sosednje in zaledne države kakor je to bilo predvideno v mirovni pogodbi z Italijo. Tega se je treba zavedati in to je treba upo števati. Vkljub temu, da sta bili z Ion donskimi sporazumi doslej formalno vezani samo Jugoslavija in Italija, je treba ugotoviti, da tudi zastopstvu drugih držav niso ugovar jala položaju, na katerem itak ne, bi mogla nič izpremeniti. Na drug strani pa je treba tudi priznati, da je Italija z najnovejšim dogovorom z Avstrijo pokazala, da je priprav Ijena dati vsem interesentom do volj široke ugodnosti, ki v glavnem Težko bi našli v zgodovini obdobje, v katerem bi se diplomat) zbirali na tako številnih sestenkih, katerih že vnaprej vedo, da bodo jalovi, kakor vidimo to po drugi svetovni vojni. Ni sicer mogoče reči, da ne bi vkljub vsemu iz tak šnega postopka tu in tam le prišel na dan kakšen uspeh, vendar ima javnost pogosto vtis, da prisostvuje dofcaj praznemu igračkanju, ki množicah močno spodkopava vero v spososbnost vodilnih mož. Nobenega dvoma ni, da spada tudi ženevska konferenca štirih velikih, na kateri sklepajo, ko to pišemo, samo še o. zaključnem poročilu, y vrsto takšnih sestankov. Dejansko niso zunanji ministri štirih velikih na njej rešili ali se bistveno približali rešitvi nobenega izmed treh važnih vprašanj, zaradi katerih je bila sklicana. Glede 'Nemčije i* evropske varnosti vztrajajo Sovjeti pri tem, de je treba najprej organizirati evropsko varnost — lo se pravi razvodeniti Atlantski pakt in Evropsko obrambno skupnost — in šetle nato se lahko misli na združitev Nemčije. Zahodne sile, ki so po drugi svetovni vojni nekajkrat občutile, kako malo se je zanesti na sovjetske besede —- pomislimo samo na vzpostavitev komunistične, diktature v vseh vzhodnih evropskih državah, čeprav je bil zanje Jalti dogovorjen demokratski ežim -• pa ne morejo tvegati, da bi v Evropi ostal nemški »vakuum« (brezzračni prostor). Zato zahtevajo, da se najprej poskrbi za nemško združitev, ki je pogoj za resni čen evropski mir in varnost. Predlagale so, da bi se z mednarodno nadzorovanimi volitvami dalo nem škemu narodu priliko, da sem odloča o svoji bodoč' ureditvi. T id a Sovjeti, ki se boje volitev kot vrag križa, so tp odbili. -Gledsi razorožitve se je ponovila ista igra: s sovjetske strani široko grudne izjave in vse mogoče papirnate izjave, toda za boga ne nobene kontrole, ki bi imela pravico nadzorovati, da bodo sprejete obveze tudi izpolnjene. Molotov je namreč zahteval sorazmerno hitro zmanjšanje oboroženih sil, prepoved atomskega orožja, zahodne sile pa so vztrajale na stališču, da ne morejo pri3tati na sovjetske pred loge, vse dokler Sovjetska zveza ne ort st.'ne pa učinkovito nadzorstvo nad razorožitvijo. Vse to smo vedeli že pred ženevsko konferenco, in kar je bilo glede teh dveh vprašanj na njej rečeno, ne predstavlja nič novega. Svetovna politika je ostala v isti slepi uiici kot prej, z razliko, da so se poleti v Ženevi nekaj čase prijetno pogovarjali predsedniki štirih vlad, zdaj, na pozno jesen, pa so neprijetnejšemu vremenu primerno precej zagrenjeno debatirali njihovi zunanji ministri. Tretja točka dnevnega reda konference ie bilo vprašanje poživitve stikov in zamenjav med Vzhodom in Zahodom. Tudi o tem sta obe strani samo ponovili svoje stališče: Sovjetska zveza je odklonila zahte vo po svobodnem obveščanju in izmenjavi idej (ukinitev notranje cenzure, recipročno ustanavljanje informacijskih središč, kroženje u-radnih publikacij, svobodno prodajo knjig, izmenjavo vladnih publikacij, prenehanje motenja radijskih oddaj in izmenjavo radijskih oddaj brez cenzure, ukinitev omejitev za bivanje diplomatov, uvedbo direktnih letalskih zvez z Zahodom itd.), zahtevala pa je na drugi strani od pravo omejitev v trgovanju s strateškim materialom in sploh -blagov ni izmenjavi z zahodnimi državami. Tudi s tem svojim stališčem je Sovjetska zveza priznala, da je prava policijska država, v kateri so vsa lepa določila njene ustave i svobodi duha navadna mrtva črka. -Kakor je na eni strani še dokaj razumljivo, da Sovjetska zveza ne more brez z skrbljenosti gledati na problem ponovnega povečanja nemške moči, je pa na drugi stran1 to liko -bolj obsojanja vredno, da se njeni komunistični gospodarji boje celo lastnega naroda. Razpravljanji o stikih med Vzhodom in Zahodom, bojazen, da bi lastni narodi ne spoznal; tudi kaj drugega, ne pa' samo to, kar jim njihovi gospodarji pridigajo, je dovolj jasno odkrilo veliko notranjo slabost in trhlost komunističnih režimov. S tem je ženevska konferenca doprinesla svoj delež k razkrinkovanju bistva komunistične in sovjetske politike. V tem je morda še njen največii dejanski uspeh. Dne 16. t. m. ob 18.35 se je končala zadnja seja ženevske konference. Po njej ’e bilo objavljeno naslednje kratko uradno poročilo: »V skladu z navodili načelnikov štirih vlad, sprejetih na njihovem sestanku julija v Ženevi, so se zunanji ministri Francoske republike, Združenega kraljestva, ZS-SR in ZDA sestali v Ženevi od 27. oktobra do 12, novembra. Imeli so dolgo in obširno diskusijo o treh vprašanjih, katerih proučevanje jim je bilo poverjeno v okviru omenjenih navodil: evropska varnost i.n. Nemčija, razorožitev, razvoj stikov med Vzhodom in Zahodom. Ministri zunanjih zadev so se sporazumeli, da bodo o svojih diskusijah poročali načelnikom svojih vlad in jim priporočili, naj se nadaljnji potek diskusij med zunanjimi ministri uredi po diplomatski poti.« Haho žiui sovjetski podanih? m. Radijski sprejemnik - tri pare Čevljev Sleherni zahodnjak, ki ga pot zanese v Sovjetijo in si tam ogleduje cene potrošnega blaga, bo že na prvi pogled ugotovil, da je razmerje med posameznimi vrstami blaga tam čisto drugačno kakor pa pri nas. Stvari, ki so pri nas razmeroma poceni, so tam strahovito drage Posebno tkanine, čevlji in številne vrste živil. Nasprotno so druge stvari si primerjavi z drugim potrošnim blagom razmeroma poceni. Tako n. pr. radijski sprejemniki, televizijski aparati (zaradi razširjevanja vistousmerjene propagande); pa tudi hladilniki in osebni avtomobili. Tako stane danes v Moskvi par moških čevljev 250 rubljev, radijski sprejemnik 750 rubljev. Pri nas stanejo isti čevlji — morda so pri nas po kakovosti boljši — 4500 lir, radijski sprejemnik pa 37.500 lir. Pri nas si lahko kupimo kakih o-sem parov čevljev, za ceno enega radijskega sprejemnika, v Sovjeti-ji komaj tri pare. To za tujca nerazumljivo razmerje v cenah predstavlja zaželene uspehe tiste sovjetske metode, ki z umetnim navijanjem ali popuščanjem cen usmerja. konsum blaga po lastnih željah režima. Je pa tudi nekaj primerov, pr: katerih država prodaja izdelke iz- NEMIRNA JUŽNA AMERIKA NADALJUJE TRADICIJO Doa prcpcntipna držaona udara Iz obsežnega seznama državnih udarov in njihove prakse je zadnje dni preteklega tedna stopila v o-spredje zvrst tako imenovanih »preventivnih« državnih udarov. Tako imenujejo puče, katerim naj bi ne bi! cilj, da strmoglavijo ali izpre-mene obstoječo oblast, emveč stremijo za tem, da zavarujejo zakonitost, spoštovanje obBtoječih predpisov in navad, če hočemo tudi pridobitev, katere nekdo drugi ogra-ža. Vojaški krogi dveh držav Juž ne Amerike — kjer so vojaške sile navadno glavni činitelj političnega življenja »— so smatrali, da morajo na ta način poseči v tamkajšnji razvoj dogodkov: v Braziliji in v Argentini. Brazilija 11. julija ob 4. uri zjutraj so čete brazilske vojske zapustile svoje vojašnice, zasedle glavne točke, radijske postaje, policijska poveljstva itd. Poveljeval jim je general Lott, ki. se je prejšnji večer sprl z začasnim predsednikom republike, Carlosom Luzom. Začasni predsednik namreč ni hotel odstaviti poveljnika vojaške akademije, ki je predlagal, da je treba z državnim udarom preprečiti, da bi nedavno Tudi taki se vračajo V zadnjih dneh vojne, ko so pa- veliko več generalov in raznih višjih nacističnih funkcionarjev, kakor pa navadnih zemljanov, vojakov prostakov, podčastnikov in nižjih častnikov ter ubogih uradniških par. Nihče, kdor razume in je morda celo osebno izkusil negotovost vojne usode, taborišča in dolgoletno ločitev od družine, ne more ostati ravnodušen ob slikah tisočev žena in otrok, ki čakajo v dolgih špalirjih, da bi v transportu povratnikov zagledali svoje drage ali vsaj naš koga, ki bi jim o njih kaj povede Toda na drugi strani je pa res, da je med povratniki tudi nekaj takih, ki se jiih razen svojcev nihče ne more veseliti. Tako se je n. pr. nedavno vrnil iz sovjetskega ujetništva profesor dr. Carl Clauberg, zdravnik, ki je bil med vojno kot SS Brigedefueh-rer načelnik poskusnega oddelka v bloku 10. v koncentracijskem taborišču v Auschvvitzu. Tam je iznašel posebne injekcije, s katerimi je steriliziral ženske, da niso mogle več imeti otrok. Svojo iznajdbo je stavil na razpolago Himmlerju (vrhovnemu šefu SS), ki naj bi se njo preprečile razna nevredna ljudstva, kot Židje in Slovani, ne de bi mogla več razmnoževati, a bi njihovi pripadniki vkljub temu do smrti lahko koristno delali. Hi-nm ler je dal dr. Cla-u-bergu na raizpo-lago poseben oddelek v taborišču Auschvvitzu, kjer naj bi ta znanstvenik na tisočih jetnic preizkusil in po potrebi izpopolnil svoje •ol odstotka kovinarjev, stahanovcev, ki so le -bedni režimski priganjači. S temi suhimi številkami pa bi si lahko le malo pomagali. Uradni tečaj rublja je približno enak švicarskemu franku ali zahodnonemški marki. Dejansko p- so cene v Sov-jetiji tako visoke, da znaša -kupna moč rublja v najboljšem slučaju e-no tretjino do ene četrtine vrednosti švicarskega- franka. VIsohE cim zaviralo povpraševanje Da bi si lahko ustvarili prispodobo, koliko si ruski delavci in nameščenci lahko kupijo s svojimi mezdami in plačami, si oglejmo nekaj primerov. Prisilni tečaj lire nasproti, r.uhlju znaša, preračunano na švicarski frank, okrog 130 lir za 1 rubelj. Ce znaša povprečna plača ruskega delavca mesečno 600 rubljev, je to po gornjem tečaju 78.000 lir. V primerjavi z našim delavcem je ‘o 1 . To bi se reklo, da zasluži sovjetski delavec številčno še en kra-t toliko od našega. Pa ni tako. Prav nasprotno je res. Cene so tam namreč nekoliko višje od naših, N. pr, 1 kg masti stane 15 rubljev, pri nas 380 lir. Razmerje cen je v tem slučaju 6:1. Ker pa je raz merje plač 2:1, je jasno, da je mast za ruskega konsumenta trikrat dražja kakor za našega. Podobno velja za- celo vrsto drugih dobrin, n. pr.: Na osnovi mezdnega razmerja 2 : 1 so cene kruha (1,50 R za kg), ohrovta (1 R), radijskih sprejemnikov (300-1100 R), televizijskih aparatov (1400-2000 R) kot pri nas. Za polovico dražji predmeti so: krompir (0.50 R), bel kruh (2.90 R), govedina (15 R), jajca, hladilniki (2200 R). Dvakrat dražji predmeti so: maslo (30 R), bela moka (3.50 R), jetrna pašteta (16 R), marmelada (15 R), riž (8.80 R), kolesa (640-840 R). Dva in polkrat dražj-i predmeti so: slanina (25 R), mast (15 R), šv. sir (41 R), sladkor (9 R), mleko (2.70 R), srednji aluminijasti lonec (33-44 R), svila (90-120 R za m), moška srajca (90-120 R). Štirikrat do petkrat dražji predmeti so: 1 tableta čokolade (11-16 R), pomaranče (16 R), čevlji, sred. in najboljše vrste (200-400 R), blago za moško obleko (500 R za m), gabardin (395 R za m), velur za ženske plašče (550 R za m). (Se nadaljuje) VESTI z GORIŠKEGA Popravek Z ozirom na članek: »Vlada naj nas ščiti pred sovražniki«, tajav-Ijen v »Demokraciji? od 7. t. m. št. 44. je prejelo goriško uredništvo 10 ■t',.m. ob 16.30 od goriškega župana gosp. dr. Bernardisa sledeči popravek: V gornjem članku se obsežno poroča o seji občinskega sve.ta od 26. oktobra t. L, kjer se zlasti ome nja razprava o interpelaciji, predloženi 28. septembra od slovenskih svetovalcev gg. dr. Karola Birse in Rudolfe Bratuža, v kateri sta bistveno predlagala, da se znova postavi spomenik v vojni padlim go-riškim prostovoljcem. Ne dajam nikake važnosti komentarjem i,n presoji polemičnega okusa — o katerem bi se dalo diskutirati —, ki so v članku vsebovani, pač pa moram podčrtati napačnost tretjega podnaslova, ki pravi: »2uptn je kršil pravilnik«, kateremu sledi sledeči odstavek: »Slovenska svetovalca sta pričakovala ■kakršen.koli odgovor na svoje vprašanje. Po tem bi smela zahtevHtt, da' se zadeva spravi pred občinski svet, .ki naj bi Se bil o stvari izrekel.« Izhajajoč od te trditve se v naslednjem delu članka dolži župana, da je kršil občinski pravilnik, in sicer zeto, ker ie v nasprotju z Sel jo interpelantov vendar spravil ■zadevo, ki sta jo sprožila, pred ob činski svet. Tak način poročanja o dejstvih v popolnem nasprotju z resnico zahteva, da se ta moj popravek v smislu- tiskovnega zakona objavi v celili ne mestu in s črkami, kakor je bil objavljen članek ? imenovanimi krivimi trditvami. Zupan Bernardis 1. r. (pečal občine Gorica) * * * OPOMBA UREDNIŠTVA: Vprašanje dveh slovenskih svetovalcev je slonelo na 8. členu notranjeg.: pravilnika goriškega obč. sveta, ki se dobesedno glasi: »Vprašanje tvori navadno vprašanje, če je neko dejstvo resnično, če sta občinski odbor ali župan o tem prejela kaka obvestila in če sta odbor odnosno župan v določeni' ’ predmetih kaj sklenila odnosno mislila skleniti. Vprašanja je moči zastaviti pismeno ali ustno tudi na seji. Tako v. prvem, kakor v drugem slučaju je odgovor lahko takojšen ali pa odložen do prihodnje seje. Samo vprašale c ima pravico izjaviti, ,v najdaljšem času petih minut, če se z odgovorom zadovoljuje ali ne; če se izjavi, da ni zadovoljen, lahko svoje vprašanje ->re-meni v poizvedbo ali v zahtevo pojasnila (interpellanza), ki se mora vnesti y dnevni red razpravljanja kake bližnje seje.« To vprašanje, k; sta ga slovenska svetovalca stavila g. županu, pa je ibil<>: »Ali občinski odbor odnosno župan . . . smatrata vredne da se odpravijo še vidni sledovi na. onem spominskem kraju goriške občine, ki še vedno spominjajo na nesrečen čas zasedanja tega ozemlja, zlasti še Gorice, od strani nacifašistič-nih čet . . . « Omenjena dva svetovalca sta tudi prosila za odgovor na bližnjem zasedanju občinskega sveta. Iz tega sledi, da sta svetovalca ,gg. dr. Birsa in Bratuž stavll'i vprašanje po 8. členu pravilnika, ter da sta samo onadva imela pra vico tekom petih minut po prejetem odgovoru Izjaviti, ali se z odgovorom zadovoljujeta, ali ne, odnosno, ali spremenita svoje vprašanje v zahtevo po pojasnilu, ki se vedno na podlagi omenjenega 8. člena pravilnika, mora vnesti na dnevni red razpravljanja enega bližnjih zasedanj občinskega sveta. Ko pa sta odgovor prejela, nista niti dr. Birsa, niti g. Bratuž stavila mikaks zahteve po interpelaciji, naj bi se bila postavila na dnevni red enega bližnjih zasedanj! In dr. Birsa je izrecno poudaril na seji od 26. oktobra, da ni zahtevali in ne zahteva drugega, kot samo odgovor na vprašanje! ■Pa je župan dr. Bernardis kljub temu dal ali dovolil razpravljanje, v katero so posegli mnogi svetovalci, ter glasovanje za zavrnitev dr. Birsovega in Rratuževega »predloga«, ki ga v resnici ni bilo. Zato se čudimo, da g. župan dr. Bernardis trdi, da smo »krivo« po ročali, ko smo omenili, da 'e on pravzaprav pravilnik kršil, ko je dovolil razpravljanje o zadevi, ko ije razpravljanje po pravilniku prepovedano, ker ga naša svetovalca aista zahtevale. Se bolj čudno s^ nam zdi, ko g. župan dr. Bernardis trdi, da sta »razpravljanje« zahtevala gg. dr. Birsa in Bratuž, ko sta zahtevala vendar le odgovor na bližnjem zasedanju občinskega sveta. £>a, zahtevala sta odgovor po 8. členu pravilnika, toda ne razpravljanje, kot zgovorno 8. člen govori <« določa! Iz navedenega si lahko vsak sam ustvari lastno sodbo, kdo ima prav. Italija v Združene narode Potem ko je ženevska konferenca zunanjih ministrov štirih velikih končela z dejanskim neuspehom ter so jo sporazumno prekinili, da ne bi bila svetovna javnost še bolj razočarana, napovedujejo, da «o se štiri velesile nazadnje sporazumele vsaj o nečem, kar pravzaprav ni bilo na dnevnem redu konferenca: v Združene narode bodo sprejeli 18 novih članic, med katerimi je nekaj takih, za katere zahodne sile doslej niso hotele glasovati (n. pr. Madžarska, Bolgarija, Albanija), nekaj pa takih, ki niso mogle biti sprejete, ker bi aa povračilo zanje ne glasoval vzhodni blok (n. pt. I-talija). Zahodne sile so doslej popolnoma pravilno trdile, de ne jno-rejo glasovati za sprejem komunističnih držav, ker v njih ni svoboščin, kakor jih predpisuje ustanovna listina Združenih narodov. Sovjetsko nasprotovanje sprejemu Italije in drugih kandidatov iz kroge demokratičnih ia svobodoljubnih držav pa ni imelo podobnih opravičljivih temeljev. Toda koncem koncev je videti, da je zmagal rea ližem: če že sedi'1 .v Združenih narodih zastopniki Sovjetske zveze, ki je kvečjemu št manj, ne pa bolj demokratične kot njeni sateliti, res nima' smisla, da ne bi v isto organizacijo prišli tudi njeni sateliti. Vsekakor nehajo Združeni narodi s tem trenutkom biti ustanova, ki združuje zgolj svobodoljubne države, odnosno bodo to še manj kot so bili doslej. Pridobili pa bodo na svoji univerzalnosti. Tudi to je nekaj,, pa čeprav ne pomeni nič drugega nego ia.zširitev kroga oseb. k’ imajo dostop na mednarodne govorilnice in v mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru Združenih narodov. Se bodo vsaj tam lahko mirno in brez posrednikov raz-govar’:=“li te tudi ’ repirali, ne da bi vlekli na dan topove in puške. Stalni ameriški zastopnik pri Združenih narodih, Cabot Lodge, je preteklo nedeljo že zagotovil italijanskega opazovalca pri omenjeni organizaciji, da. bo Italija sprejeta med članice najbrž še pred koncem letošnjega leta. Združene države bodo s svojim glasom podprle sprejem 13 držav, ki jih predlagajo zahodnjaki — med njimi je tudi Italija —, vzdržale pa. se bodo glasovanja pri štirih državah, ki jih predlagajo vzhodnjaki. Pridržke i-majo Američani samo glede Zunanje Mongolije, pretežno nomadske in še zelo zaostale dežele, ki po njihovem pri vsej popustljivosti nima pogojev za sprejem v Združene narode. Toda če bo za tc državo glasovala predpisana večina držav, potem Združene države ne bodo'stavile veta proti njenemu vstopu v organizacijo. Italijanski opazovalec pri Združenih narodih, veleposlanik Casar-di, je izrekel svoje zadovoljstvo 7. ameriško pobudo za sprejem Italije. S tem se bo itak z veliko zamudo popravila krivica, da je bila demokratična., kulturna in pomembna država tako dolgo izključena iz tako važnega mednarodnega pozo-rišča, v katerem bi lahko koristno sodelovale. 'Na vsak način pomeni sprejema nje novih članic v OZN korak naprej. v kolikor gre za nove članice, ki so po svojem demokratičnem u- Ilovi volilni zakon Zastopniki štirih vladnih strank so se v Rimu posvetovali glede spremembe obstoječega volilnega zakona. Zedinili so se na tem, da se bodo prihodnje občinske volitve vršile s proporcionalnim sistemom v občinah z nad 20 tisoč prebivalci, in z večinskim sistemom pa v občinah do 20 tisoč prebivalcev. V tem drugem primeru pa bodo v novi volilni zakon zopet vnesli neko inačico, na podlagi katere odnese v občinah z do 10 tisoč prebivalci lista, ki doseže večino glasov, štiri petine vseh mest v občinskem svetu, vso ostalo petino pa lista, ki je zmagovita na drugem mestu. Isti proporc velja tudi za zmagovito listo v občinah z nad 10 do 20 tisoč prebivalcev, toda ostalo petino si bodo tu delile vse druge liste sorazmerno pej doseženih glasovih. Zdaj bo morala vlada osnutek tega zakona odobriti in ga predložiti poslanski zbornici in senatu. stroju vredne, da koristno sodelujejo pri obravnavanjih življenjskih svetovnih vprašanj. Ce pa bodo pod pritiskom diktatorskega Vzhoda vtihotapili v to mednarodno organizacijo nevredne član'.: ;niei:ovč.,i.i: >:■!) a. st h ustav- a.h sodnikov, kakor jih 135. člen u-stave predvideva, že delj časa zavleklo. Stranke se niso mogle sporazumeti na imenovanju nosamez-nih sodnikov. Pet jih namreč imenuje sam predsednik republike, pet najvišja redna in upravna sodišča in pet poslanska zbornica in senat na skupnem zasedanju. Prav zaradi petih sodnikov, ki jih morata imenovati poslanska zbornica in senat, se je sestava u-stavnega sodišča zavlekla, ker so se pogajanja med raznimi parlamentarnimi strankami vršila j zaostrenem ozračju. Demokristjani vztrajajo namreč na tem, da komunističnega kandidata oni n<* bodo za nobeno ceno volili neposredno, čeravno ne zavračajo komunističnih glasov za svojega. Težkoča pa stoji v tem, ker mora vsak kandidat za 'lstavno sodišče Zboljšanje obmejnega prometa V Vidmu je zasedale mešana ita-lijansko-jugoslovanska komisija, ki je imela namen pregledati dosedanje uspehe na praktičnem izvrševanju videmskega sporazuma od 20. avgusta t. 1. glede prometa v določenem obojestranskem obmeijnem pasu in po možnosti odpraviti vse ugotovljene ovire in nedostatke. Posebno važne so bile zadeve < vprašanju carine in prenosa valute čeiz mejo ter socialnega zavarovanja delavcev, bivajočih na enem ozemlju, a zaposlenih na ozemlju druge države. Pogajanja so se vršila v prisrčnem ozračju in komisija je zasedala skoro po ves dan, zadnje čase p • tudi ponoči. V palači »Belgradc« v Vidmu, kjer je bil 20. avgusta letos podpisan videmski sporazum, je stalna mešana komisija, ki urejuje vprašanja v zvezi z malim obmejnim prometom, zaključila svoje delo. Videmsko zasedanje je trajalo od 8. do 16. novembra, ko sta predsednika obeh delegacij .podpisala zapisnike oziroma spremembe k nekaterim členom videmskega spoia-zuma. Po podpisu listin je predsednik italijanske delegacije, dr. Ober to Fabiani, prebral uradno poročilo o poteku videmskega zasedanja stalne mešane komisije, v katerem je rečeno: »Med drugim zasedanjem stalne, mešane komisije ss je razpravljalo ŠPORTNI DROBIŽ Rekli so: Niso se še polegli komentarji v zvezi s tekmo Francija-Jugoslavijj v Parizu, ki se je končela pri «ta-nju 1:1. Kot običajno, si. bom > na kratko skušali ustvariti sliko tega srečanja iz izjav prizade lih. Paul Nicolas, zvezni kapetan domače enajstorice, je dejal: »Francozi niso igrali slabo., toda Jugoslovani so bili dosti boljši od naših. Jugoslovanska reprezentanca je pokazala doslej najboljšo igro od vseh naših nasprotnikov.« Pibarot, član komisije za sestavo moštva, pa je tako govoril o plavolasem napadalcu gostov: »Vukas je nogometna veličina in je naredil silen, vtis na vse igralce in lunkcionerje.« trener Francozov, Batteux, meni: »Jugoslovani so briljirali in bi lahko zmagali, saj so igrali tehnično zelo lepo, mnogo bolje od naših.« Da razumemo pravi pomen teh besed naj povemo, da so Francozi nedavno igrali neodločeno na najbolj nevarnem evropskem igrišču — v Moskvi — in da so pred tekmo z Jugoslavijo postavljali same sebe skupno z Madžari, na prvo mesto v Evropi. Pomeni, da so po dvoboju spremenili svoje mnenje, če teko hvalijo nasprotnika. Zdaj pa še druga plat zvoni: Tir-nanič, ki je sestavil enajstorico Jugoslovanov, je izjavil naslednje: »Bili smo boljši, toda nesrečni. Ni- smo izkoristili priložnosti, da bi premagali velikega nasprotnika. I-gra Jugoslovanov me spominja na ono v T-urinu.« * * * Se ena nogometna: List »France Football« piše: »Sodnik Scaramel-la, znan iz nogometne afere, ki je potisnila društvi Udinese in. Cata-nio v nižji razred, 5e dobil ponudbo nekega filmskega producenta Scaramella, doživljenjsko izključen iz vrst sodnikov, ker se je pustil jaodkupiti, bo postal po zgledu An. ne Marie Caglio filmska zvezda.« * * * O svetovnem avtomobilskem prvaku Fangiu se je mnogo govorilo zadnje čase. Tovarna Mercedes je zapustila tekmovanja, njeni piloti Fangio, Kling, Moss in drugi so si morali izbirati novo zaposlitev. Za Fangia se borč vsa znana avtomobilska podjetja. Svetovni prvak pa pravi o sebi takole: »Ljubezen do dirk mi je minila. Izpolnil sem vse želje, ki sem jih imel kot pilot. Morda bom nastopal še kako leto, če najdem podjeitje, ki bi mi dalo svoje vozilo. O tem bom odločil ob povratku x Evropo.« Na vpmšanje, kaj misli o avtomobilih, k! bi dosegli do 400 kilometrov brzine, je Fangio odgovoril: »Ni težav v gradnji motorjev. Popolnoma pa bi morali spremeniti karoserijo avtomobila ter zgraditi povsem. drugačna dirkališča in ceste/: o številnih vprašanjih, ki interesi-rajo prebivalstvo obeh področij v zvezi z aplikacijo videmskega sporazuma. Ugotovljeno je bilo, da je bilo doslej izdanih in vidiranih več kot 60.000 prepustnic, ki so jih izdale pristojne oblasti, in da prometne zveze med obem: področjema normalno poslujejo. V zvezi s tolmačenjem določil o izdajanju obmejnih prepustnic, kol tudi v zvezi z drugimi vprašanji, ki so se pojavila pri praktičnem izva janju sporazuma, je stolna mešana komisija sprejela -Številne, koristne sr.lepe da bi 8 ten', olajšala nalogo lokalnih organov. Eden izmed najvažnejših sklepov se nanaša na vprašanje prenosa valute, ki jo smejo posestniki prepustnic prenašati iz enega- področja v drugo. Doslej predviden znesek valute je bil povečan. Ta sklep, kot tudi vse druge, bodo dali v odobritev obema vladama, Poleg tega sta se delegaciji sporazumeli za seznam, nalezljivih bolezni, o katerih si bodo zdravsUie-ne oblasti periodično izmenjale informacije. Delegaciji sta nadalje priporočali sklicanje sestankov pristojnih oblasti za rešitev nekaterih vprašanj v zvezi s carinsko kontrolo, socialnega zavarovanja ter ureditve vprašanja dobave vode iz miljskega vodovoda. Končno so proučili več vprašanj o katerih se bodo sporazumeli na, tretjem, zasedanju stalne mešane komisije, in sicer potem, ko se bo sta obe delegaciji posvetovali s pristojnimi oblastmi. Sestanki so potekali v ozračju o-bojestranskega sodelovanja in razumevanja.« Kot smo že. poročali v zadnji številki našega lista, sta se obe delegaciji glede prenosa valute zedinili za dvakratno povečanje vsote, ki je bila. do sedaj v veljavi. Tako bi italijanski državljani lahko prenesli na jugoslovanske poiročje mesečno do 7.000 lir, jugoslovanski državljani pa do 3.500 din. Poleg tega bi lahko posestniki obmejnih prepustnic ob vsakem prehodu prenes'i še jpo 600 lir oziroma 300 din. Na videmskem zasedanju je bilo tudi govora o carinskih določbah v zvezi s prehodom motornih vozil. Kot je znano, videmski sporazum predvideva, da se lahko imetniki obmejnih prepustnic poslužujejo za prehod meje tudi svojih motornih prevoznih sredstev, vendar le pod pogojem, da so v posesti »carneta« ali »triplika«. Velika večina lastnikov motornih vozil pa nima »carneta« in ie bila zaradi teiga že večkrat izražena želja, da bi namesto triplika, ki med Jugoslavijo in Italijo ne obstaja, omogočili lastnikom motornih vozil, da se poslužujejo začasnih uvoznih oziroma izvoznih dovoljenj. Delegaciji naj bi se glede tega vprašanja dogovorili vtoli-ko, da bosta priporočali pristojnim carinskim organom obeh držav, da se> čimprej sestanejo in uredijo vse potrebno -a uvedbo triplikov med Italijo in Jugoslavijo. Ni izključeno, bo to vprašanje rešeno še v tem letu. V kratkem bo sestanek med predstavniki Avto-moto saveza Jugoslavije in ital. avtomobilskega kluba. Jugoslovanska delegacija, ki ji načeluje Svetomir Tomič, je 16. t. m. priredila na čast italijanski delegaciji večerjo, ki je bila v prostorih hotela »Europa« y Vidmu. Večerje so se poleg članov obeh delegacij udeležili tudi predsednik videmske pokrajine dr. Candolini, tržaški podprefekt dr. Santini kot predstavnik generalnega vladnega komisarja dr. Palamare, generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vctšnjak in podprefekt goriške pokrajine dr. Biondo. Prihodnje zasedanje stalne meša ne komisije bo po vsej verjetnosti v drugi polovici decembra, in sicer v Ljubljani. doseči najmanj dve tretjini vseh oddanih glasov. Tega števila pa ne morejo doseči niti sami demokristjani, skupaj s tremi ostalimi vlad nimi strankami, niti ne vsa sama združena opozicija. Odtod nujnost dogovorjenega kompromisa ali pa nov zakon za imenovanje ustavnih sodnikov. Zdelo se je, da bodo demokristjani, ko pride na vrsto glasovanje za komunističnega kandidata, zapustili zbornico in tako dovolili njegovo izvolitev z dvemi tretjinami giaSov v zbornici ostalih poslancev in senatorjev. Zgodilo pa se je, da sta že prvi dan glasovanja, to je y tire k 15. t. m., bila izvoljena prvo demokrščanski kandidat Ambrosini, ker so mu dali svoj glas tudi 'Nrn-nijevi socialisti, hitro za njim pa še Nennijev kandidat, so?.;aUst Brsc-ci. ker so mu demokristjani, videč prejeto pomoč od strani Nennijevih socialistov, poklonili precej svojih glasov. Praznih dreves Predvčerajšnjim, v sredo 17. t: m., so osnovne in strokovne šole iz vse province imele praznik dreves ter so slovesno posadili mnogo drevesnih sadik. Tako so tudi v Doberdobu posadili 75 drevesc, v Stever-janu 200. v Sovodnjah 200 itd. Vsega skupaj so v vsej provinci posadili 4250 drevesc. Kongres o hrašfei prazgodovini Superintendanca spomenikov, u* metniških galerij in starin v Trst« organizira, skupno s superintendan • co .iz Benetk in italijanskim planin skim društvom, v miramarskem gradu kongres Treh Benečij o prazgodovini Krasa. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o ohranitvi prazgodovinskih spomenikov, jam in gradišč. Učitelji večernih tečajev Za večerne tečaje s slovenskim učnim jezikom izkazuje lestvica sledeča imenovanja učiteljev; gčn* Lilijana Beltram v Sovodnje, gčna Cvetke Gra.vner na Valerišče prt Steverjanu, gčna Dora Maraž v Ga-brije pri Sovodnjah in gčna Almira Visintin v Jamlje. Promocija Prejšnji teden je diplomira' živinozdravnika naš goriški rojik g. Danilo Rustja. K uspehu mu .i srca čestitamo. Maša zadušnica V nedeljo 20. t. m. ob 9. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Ignacija n« Travniku naša zadušnicr za vse naše žrtve vojne. G O S P O D A R S T V O | PRIPRAVA NOVIH VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Zemljo za nove vinograde in sadovnjake moramo globoko izkopati, in sicer 80 do 150 cm za vinograde in 60 do 80 cm za sadno drevje. Cim bolj leži zemlja v strmini, tem bolj globoko je treba kopati. Pri kopanju pazimo, da vrhnj-> travnato zemljo globoko zakoplje mo, da ne zraste nova trava, obe nem pa tudi, da s prvo travo kopanje pognojimo. Sodobno imamo že pripravne težke traktorje z orjaškimi 80 do 100 cm globoko prodirajočimi plugi. Zraven pa imajo ti traktorji tudi tako imenovani buldožer, ki gobča-sto zemljo pred oranjem uravnava. Pri oranju s traktorjem pazimo, da nam plug reže ozke brazde, ker nam na ta način zemljo .bolj zdrob’. S traktorjem pa tako zorano zemljo lahko tudi pobranamo, saj im« tudi brano, ki zemljo pobrana 60 do 70 cm globoko. GNOJENJE VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Ce zemlje ni premokra, lahko v:-nograde in sadovnjake že sedaj gnojimo s hlevskim gnojem, ker v jeseni zaorani gnoj deluje že v naslednjem kmetijskem letu. Ta gnoj je najboljši, ker vsebuje vse potrebne hranilne snovi, saj vsebuje vsakih deset kvintalov tega gnoja: 2 do 2.50 kg fosforja, 4 do 5 kg dušika in 5 do 6 kg kalij? Zraven pa ima še tako imenovane organske, to je rastlinske snovi, ki se v zemlji razkrojijo in jo zrahljajo. Zaradi tega je nujno potreb no, da zemljo gnojimo s hlevskim gnojem vsaka tri do štiri leta. Hlevskega gnoja pa damo 40 df. 50 kvintalov na 1000 metrov površine. Ker pa hlevskemu gnoju kljub temu fosfor primanjkuje, dodajmo še 30 do 40 kg superfosfata. ne vsi kih 1000 metrov površine. Kar se pa sadnih nasadov tiče, potrosimo gnoj pod krono dreves^ in sicer 50 do 100 kg, pač po velikosti drevesa in širini njegove krone, in dodajmo še pol kg do 1 kg superfosfata, Ta gnoj pod krono dreves zakopljimo 25 cm globoko. Pod mlada drevje p» razširimo gnoj preko drevesne krone, ker sc bo ta med raščo razširila. Tovarno pohištva PRinčič K R M I N Tel' 32 Cormons AVTOTAKSI MARKO KOVAČIČ GORICA - Via A. Manzoni 16 » Tel. 2244 Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo K Preobrazba jugoslouanskega uodstua Beograjski dopisnik nemškega dnevnika »Stuttgarter Zei-iung«, Wolfgang Horlacher, je svojemu listu poslal pod zgornjim naslovom članek, v katerem popisuje svoja opazovanja v deželi »ustvarjanja socializma«. Med drugim pravi Horlacher tudi naslednje: Tujec, ki prihaja v jugoslovansk-prestolico, bo takoj opazil, da je tam na cestah mnogo manj avtomobilov kakor v katerem koli drugem večjem evropskem mestu. I-stočasno pa bo s presenečenjem tudi ugotovil, da veliko večino vozil, ki jih vidi, sestavljajo resnično razkošni avtomobili najdražje vrste. 'Tako bi lahko rekli, da po jugoslovanskih cestah in ulicah ne gospodari ljudsko vozilo, pač pa )uk'uz ■ i avtomobil. Ta izredni poja." vzbuja v tujcu, ki je prepričan o omejenih , gospodarskih možnostih Jugoslavije, veliko radovednost. Zaveda se, da je stopil v socialistično deželo in.... To radovednost pa se mu hitro potolaži, ko ga podučijo, da so ta razkošna vozila brez izjeme last državnih ustanov, ali kakor tu pravijo, del ljudske imo-vine. Ce jugoslovanski ljudski za-.stopniki uporabljajo ta vozile, potem to pravzaprav počenjajo v menu ljudstva, in tako so v socialistični Jugoslaviji luksuzni avtomobili pravzaprav ljudska vozila. Ta za nas ne povesm logična razlaga pa jima neko svojevrstno zad fe: jugoslovanski komunisti pri svojih zunanjih nastopih za zastopniki kapitalističnih držav kaj radi izražajo nagnjenja, da tudi s svojo zunanjostjo poudarjajo politično e-j*akop ravnost Jugoslavije. V tem leiži ključ za vse razkošje, ki ga jugoslovanski vodilni sloj danes razkazuje tudi na številnih drugih po-priščlh. Jugoslovanski komunisti so •a najboljši poti, da sl na zunaj prilaščajo meščanske razvade. Ta proces preoblikovanja postaja posebno očiten, če se ozremo nazaj na tista leta, ko se jugoslovanski komunisti še niso polastili oblasti. Takrat so komunistični voditelji, iz protesta proti meščanskemu sloju Jugoslavije stanovali po delavskih četrtih in se oblačili v obnošena o-blačila, da bi s tem dokumentiral-enotnost z delavskim razredom. Kakor hitro pa je bila revolucija v Jugoslaviji uspešno končana ir. staro meščanstvo potisnjeno na stran, so prav komunistični voditelji vskočili v sociološko praznino, se polastili razkošnih vil in se polagoma navzeli tudi vseh ostalih življenjskih navad meščanstva-. Te življenjske navade, ki so v popol «em nasprotju s predstavo, ki jo ima Zahod o svojskosti komunist!«-»e države, so se večale v letih po SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 19. novembra ob 20.30 v dvorani na Stadionu Prvi maj, ul. Guardiet-lai 7 vojni prav v. isti meri kakor tem po, s katerim je Jugoslavija utrjevala svoje pozicije v svetu. Sirnh' lično bi lahko ta razvoj označeval: kot pot titovke h klobuku delodajalca-. Razkošja pri državnih sprejemih, ki jih socialistična Jugoslavija raz kazuje pri vseh priložnostih, ne zaostajajo v ničemer z zahodnimi na vadami, nasprotno, te navade v Ju goslaviji še znatno pretiravajo Medtem ko so v povojnih letih dru žabne in večerne obleke zaničevali, so se jugoslovanski- komunisti, ko so doživeli prvi monarhistični ;> bisk cesarja Hailč Selassičja, vrgli v smokinge in frake, ki so jih naročili v Parizu in Trstu. Čeprav so tu morda državne koristi v. ospredju, ni mogoče zanikati, da jugoslovanski komunisti, k' so po veliki večini korenjaki in dobro rejeni ljudje, iščejo vidno do padenje na oblačilih, s katerim' lahko visoko dvigajo svojo osev-nost nad preprosto ljudstvo. Na t« način je moda dobila prost vstop v politiko. Zene jugoslovanskih komunistov ne bi bile žene, če ne Di imele prav istih oblačilnih skrbi, kakršnimi so preskrbljene njihov-tovarišice ,v Ameriki ali kjerkol' na svetu. Ce imajo komunisti torej že vozilo, je umevno, da ga ne uporabljajo zgolj za uradne zadeve, pa* pa tudi za izlete in dnevne nakup-,-na trgih. Tu prihaja nasprotje fe temeljiteje do izraza: medtem ’*o mora navadna tovarniška delavka tovarišica- Petrovič, po končanem delu peš z nakupno torbo s trge domov, odpira šofer s titovko v ra ta razkošnega avtomobila, da bi ministerialni dirigentki omogočil vstop v široko vozilo. On, to je šofer s titovko, je pravzaprav še ed' ni komunistični ostanek v tej nov! podobi. -Pri tem titovka tovariša vozača kar dobro nadomešča li-vrejo. Kakšna so čustva ljudstva, ki vo zača pravzaprav namešča in plačuje avto -ter si domišlja, da je last nik avtomobila, pr pogledu na 'o svojevrstno socializacijo, je težk povedati. Mogoče je ljudstvu teles na blaginja tovariša ministrskega dirigenta tako pri srcu, da razume nakupe na trgu z najdražjim avto mobilom. Tovariš ministerialni dirigent dela vendar za ljudski blagor. Kakšna pa so čustva ljudstva ob državnih svečanostih, je- še >e*že uganiti, kajti preprosti človek s ceste pozna to svečanosti zgolj iz te denskih revij in časopisnih ilustra cij. V zadnjem času pa se zelo večajo pritožbe o tem, da je teh dobrot le precej preveč in da bi bilo treba pri vsem razumevanju za državne reprezentance vendarle malo več varčevanja. Prav to je svoječasno kritiziral tov. Milovan Djilas, član CK KPJ in predsednik ljudske skupščine. Djilasovo pojmovanje p.* so ožigosali kot nekomunistično in ga pognali sc pozabo. Kolibri in njihove navade Kolibri so najmanjši ptički ameriške celine in prebivajo po ozemljih od Kanade pa vse do Ognjene zgmlje. Imenujejo jih tudi leteči dragulji. Do sedaj so ugotovili 480 različnih vrst; najmanjši med njimi je čmrljevi škrat. Od konice kljuna do konca repka meri kakih šest centimetrov. Kolibri so edini ptiči na svetu, ki letajo tudi ritenski. V tej umetnosti se z njimi kosajo le še žuželke. Pri sprejemanju hrane »stoji« majhen ptiček tako rekoč v zraku pred cvetico in z dolgim okoniče- nim jezičkom sreba cvetlični nektar. Tako tudi on opravlja službo opraševalca, kot to koristno delo opravljajo čebele. S krili udarja do 200-krat na sekundo, tako da p: i tem opravilu okrog ptička na- desni Ali še živijo - frakarji? m a Martin Kačur Povest Ivana CANKARJA v dramatizacijski prireditvi JOŽETA BABICA. V nedeljo 20. novembra ob 17. uri v isti dvorani po novitev V petek 25. novembra ob 20.30 na KONTOVELU Martin Kačur Pred -leti je SDD priredilo v hotelu »Exeelsior« slovanski ples. »Primorski dnevnik« je bil takrat še hudo hostarski in ie po odlično u-spelem plesu pohitel s svojimi tradicionalnimi hostn-skimi napadi na »frakarje« in »frakarstvo«. Ko je pa pred časom abesinski cesar obl skal potentata v Belem dvoru, so titovski nakupovalci pokupili po tržaških trgovinah ve razpoložljivo blago za — frake. Kakor mnogo drugih zastarelih modnih ostankov, tako je tudi frak našel pribežališče v komunističnih državah. V Ženevi so paradirali sovjetski odposlanci; ob obisku Hruščeva in Bulganina v Beogradu so bili titovci v — frakih. Kako je nastal frak in kdaj? Sedaj, ko leži na Zahodu že v zadnjih zdihljajih, morda ne bo odveč, da mu posvetim nekaj življenjepisa, kajti za seboj ima dolgo in slavno preteklost. Ta preteklost ne bo zanimala zgolj nekatere redke slovenske lastnike, pač pa tudi tisto ne primerno večje število raznobarv nih sodobnikov, ki poželjivo občudujejo visoke stolčke na tej in na oni strani železne zavese.... V Evropo se je frak priklatil v drugi polovici XVIII. stoletja. Menda so mu vrata odprli vojaki, ki 'o jim bile takratne dolge suknje pr-' celodnevnih pohodih v napotje, pa so oba sprednika- suknje speli na ozadje in si tako sprostili noge Končno so te odvečne -trikotnike e-nostavno odrezali. Tudi jahačem so se zdele suknje v oviro, pa so posnemali pehoto. Tako se je škarja-sti frak po diktatu mode vtihotapil kot večerno oblačilo v »boljšo družbo«. Ob prelomu sedanjega stoletja ni bilo večerne družabne prireditve brez fraka, Celo najubožnejši visokošolec si je moral omisliti ali izposodit: tako obleko, če si je želel no ples. Takratni plesi — tega- ni mogoče zanikati — so nudili že po svoji zunanjosti izredno svečanostni vtis Fraki z belo kravato — črno kravato so -nosili le natakarji ali tis'.:. ki so želeli, da jih v fraku pokopljejo — so s svojo skladno črnino visoko dvignili bleščečo pestrost ženskih oblačil. Frak seveda ni za vsakega. Kratke in debelušaste postave so v fraku postale še krajše in še bolj zalite. Stoki, visoko raščeni možje pa so briljirali 'bolj kot v kakršnem koli drugem oblačilu. Frak je bil simbol dostojanstva. Sedaj umira frak na Zahodu. Mr. Eden se še redko pokaže v njem. Le komunistični zastopniki se še trudijo, da bi mu kljub revolucijam ohranili življenje. Z valčkom umira tudi frak. Se enkrat poslušamo violine, k\ sladko zavijajo predigro valčka »Lepe modre Donave«; še enkrat stopicamo s svojo damo na plesišče s počasnim, odmerjenim korakom, omahnemo v, vrtinec sanjave glasbe.... Naenkrat pa udari burja, požene violine skozi okna in vrata, zamenjali so jih — saksofoni. Zrna stali so ned violinami -n — fraki Saksofoni tulijo smrtno koračnico preteklosti. Te zadnje misli so me nadlegovale na zadnjem plesu naših akademikov. Kakšna sreča, da akade miki niso bili v frakih! Pred pol stoletjem ne bi tako udobno posedeli ob mizah. Frak bi jih neprestano opozarjal, da dame ne hodijo na plese zato, da bi — posedale. Akad. starešina Vsaj po smrti, na prej... V kratkem bodo v Buenos Airesu priredili premiero nanovo preštudiranega »Hamleta«. To ni nič nenavadnega. Shakespearja iradi in pogostokrat igrajo y Južni Ameriki. Tudi to ni nič posebnega, da gre pri tem za prvo inscenacijo novoustanovljenega ansambla dijakov Dramske šole. Na sporedu pa je nenavadna pripomba, ki je gotovo še ni v taki obliki priobčilo nobeno gledališče na svetu: Yorickova lobanja . . Juan Potomachi«. S tem se je končno uresničila že- lja gospoda Potomachi ja. Ta argentinski milijonar, ki si ie svoje bo gastvo pridobil z mesnimi konser-vami, petrolejskimi vrelci in ladjami, je v življenju imel eno samo željo: poslati gledališki igralec. Ko je bil še mlad ubožen fant, je poskušal pri podeželskih odrih zaman svojo srečo. Bil je tako nenadarjen, da ga niso hoteli niti za nastope po vzorcu: »Gospod grof, konji so zaprežem!« Tako se je pač posvetil trgovskemu stanu, in to z neprimerno večjim uspehom. Vedno pa je poskušal s .svojim denarjem podkupiti kako igralsko družino, da bi mu omogočila, nastop' na odru. Nekoč 1. 1923 je že skoraj dosegel svoj cilj v mestnem gledališču v Bahia Blanca. Za, mestne reveže je daroval precejšnjo vsoto denarja pod pogojem, da mu v gledališču odstopijo tudi najneznatnej-šo vlogo. Režiser in vsi -igralci pa so solidarno napovedali stavko že ob prvem poskusnem nastopu. Končno je gospod Potomachi poskušal svojo srečo v Španiji. Tud': tja ga je spremljala natrpana de-' narnica, V Burgosu so mu dejansko odkazali lepo vlogo v neki drami Lope de Vege. Dan pred nastopom pa je izbruhnila državljanska vojna. Bilo je leta 1936. Končno je J-uan Potomachi odšel med nebeške krilatice. Ce so mu pa za časa življenja odrekali odrsko slavo, si jo je želel zajamčiti vsaj po smrti. Umrl je lansko poletje in pri pregledovanju oporoke so ugotovili, da je zapustil 200.000 pesov za štipendije argentinskim dijakom Dramske šole. Vsekakor pa je postavil v oporoko pogoj, da njegovo lobanjo kon-servirajo in du jo uporabijo pri vseh uprizoritvah »Hamleta«. Lobanja prihaja v poštev v znamenitem prizoru med danskim princem in grobokopom. V oporoki je napisal: »Tako se bo moja goreča želja le izpolnila in še po smrti bom igral določeno vlogo.« S časom postanejo celo najbolj trdoglavi ljudje skromni. in levi strani ne vidimo drugega kot megleni polkrog, brnenje kril pa je podobno miniaturnemu helikopterju. Prav zato imajo kolibri razmeroma najmočnejše krilne mi šice med vsemi ptiči. Isto velja tudi za njihova pljuča in močno srce. Kljun je zelo podaljšan zaradi o biskov cvetja, ki mu nudi prehra no in je- nekako sesalo. Ker sprejema hrano med poletom, so njegove nožiče izredno majhne. V zadnjem času se vzgajajo kolibri tudi v ujetništvu. -Potrebna je pač primerna skrb za prehrano. Koritca seveda ne prihajajo v po štev, pač pa uporabljajo v ta namen steklene posodice, ki prehajajo v tanko stekleno cev (glej skico!). Iz cevke sesa ptiček hrano, k' je nekaka mešanica iz medu, sladke vode, otroške moke in mleka Od časa do časa tej zmesi dodaj' še po nekaj mesnega izvlečka. Kolibri živijo v parih le ob času gnezditve. Vse vrste giadijo podobna gnezda iz bombažastih snovi, v katere vpletajo rastlinske dele. Lega in postavitev gnezda pa sta pr: raznih vrstah različni: med vilica mi vej ali pa v sredi same veje, včasih celo pod listjem plezalk. Kolibri ležejo po dve beli jajčeci, ki sta razmeroma zelo velik'. Po šestnajstdnevnem valenju se iz-ležeta mladiča, ki sta gola in slepa ter izredno majhna in slaba- Po štirih tednih sta dorasla in zapustila gnezdo, ki ga mora mati stalno večati med doraščanjem. Mnoge vrste teh ptičkov tudi po tujejo. Njihov brneči in izredno hitri polet pa ni primeren zu dolge proge in večje višine, zato potujejo kot »črni potniki« med perjem večjih ptic. Mnogi lovci in pri rodoslovci so opazili, da se rad* vtihotapijo med perje divjih gosi žerjavov in drugih večjih selivk. Plesna čajanka SDD Dne 20. novembra ob 17. uri bo na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22-11 5. plesna ča- janka za člane in prijatelje mladinskega odseka SDD. Igra nov orkester. Vljudno vabljeni! Mladinski odsek SDD OD ra IN TAM Dognali so, da silno tenka voščena kožica, ki so jo v zadnjem času preskušali na Siciliji, 40-krat bolj učinkovito obvaruje sadje kot pa, lupina sadja v naravnem stanju. Iznajdbo so te dni' uporabili pri veliki količini limon, ki so jih poslali v skandinavske države. Ko so prispele tja, so ugotovili, da se jih je med potjo pokvarilo samo pol-drug stot, medtem ko se jih je pokvarilo pri neki pnejšnji enako veliki pošiljki v Skandinavijo, pri kateri niso uporabili nove iznajdbe 4,43 stota. * * * Pred desetimi leti se je po končani vojni iz Pacifika vrnil ameriški vojak Charles Bishop — slep. Dobil je strel v glavo, bil je star 21 let in reven. Meščanom Bata-vije, mesteca blizu New Yorka, se je zasmilil in nabrali so za težkega vojnega invalida 10.000 dolarjev. Preteklo je deset let. Pred nekaj tedni je pa dobila občinska u-prava Batavije ček za 12.000 dolarjev. Hkrati s čekom je dobila pismo od Bishopa, v katerem se meščanom Batavije zahvaljuje za njihovo pomoč pred 10 leti ter spo roča svoje zadoščenje, da lahko zdaj znesek s obrestmi vrne. S pred 10 leti prejetim denarjem je odprl prodajalnico časopisov in knjig, ki odlično uspeva. POP ČRTO KASNO SPOZNANJE (Posvetilo) Eden izmed profesorjev je bil pri aas vseh zelo priljubljen. Tudi jaz sem ga imel rad, čeprav v stroko, ki jo je predaval, nisem bil ravno zaljubljen. Nekega dne ie zopet pri-»esel kup modrih zvezkov, ki so aam vedno stiskali srca. Popravlje-ae šolske naloge. Z jezo v srcu in •a obrazu je s kupom udaril na kateder, z močnim poudarkom je položil svojo desnico na kup in ? globoko resnostjo človeka, ki mu tau-mor ni neznana čednost, je dejal: »Predno vam izročim te dokumente vašega znanja, bi — iz stati-,Stičnih nagibov — rad nekaj ugotovil. Vsi tisti naj vstanejo, katerin •četje so v lastni šolski dobi vedno ali višaj največkrat imeli v matematiki — dobro!« Najmanj dve tretjini dijakov se je dvignilo. Profesor je žalostno «najal s sivo glavo in s tihiim glasom dejal: »Je res tako, kakor sem «i mislil, in po vseh pravilih zakola o podedovanosti naravnost ne-■»a popadljivo, da so sinovi tako ▼zglednih staršev tudi idioti! Nalo- ga je svetovni rekord totalnega neznanja.« Ta profesor je poznal nagnjenja očetov, ki od svojih otrok neusmiljeno zahtevajo prav tisto, kar so njihovi predniki brez uspeha terjali od njih samih. Pri teh naporih se ne strašijo niti laži. Seveda stari gospodje ne lažejo 'zaradi napihnjenosti ali domišljavosti ali vsaj ne zgolj iz takih pobud, pač pa želijo vcepiti svojim otrokom v stiski zaupanje v samega sebe. Krvnemu in duhovnemu nasledniku nadarjenega matematiča-rja bi matematika vendar ne smela povzročati preglavic. To je vendar ganljiv, iz čiste očetovske ljubezni porojen dober namen, po katerem že samozaupanje in dobra volja zadostujeta, da človek zapopade matematiko. Pri meni se, na žalost, to ni obneslo; imel sem oboje: dobro voljo in tudi porcijo samozavesti, obojima pa razum ni hotel in ni hotel kar avtomatično slediti. V ostalem pa moj oče tudi nikoli ni zatrjeval, da bi bil poseben matematični zvezdnik, in pri meni so dednostni zakoni vsekakor potrjevali svojo veljavnost. Kliu-b temu mi je ta veda le dala nekaj »za življenje«, namreč tistega izvrstnega profesorja. Morda je profesor, če je človeški človek, sploh najboljše kar lahko človeku nudi šola. Da, to je bil res človek! Prav on, služabnik razvpite duhovne delavnosti, ki jo ves sve* smatra za zoprno, ni bil prav nič zoprni. Tolažil je tiste, ki so odpove dali in vprav tako one, ki so obupovali. »Kakor ut’ pripovedujejo, ste, dragi prijatelj, v drugih predmetih kar na konju«, je tolažil, »zato le pogum, prijatelj! Bog ni na vsa tesda vsajal samih matematičnih glav, niti niso vsi matemati-čarji iznašli logaritmov,' pač pa je bil to Jurij Vega.« Nikoli nam ni prerokoval neslavnega in nečastnega konca, kakor to počenjajo premnogi profesorji, če dijaki v njihovih strokah ne napredujejo. Bil je svobodnjak in zato tudi potrpežljiv. Mi, dijaki, nismo bili tako potrpežljivi. Pogostokrat smo se obnašali kot zavrnjeni snubači, ki na svojih nekdanjih oboževankah ne najdejo drug ga kot same pogreške. Zaničevali smo »pusto« matematiko, ker smo se smatrali za pesnike in pisatelje. V Domačem prijatelju« je Zofka Kvedrova spustila po kak naš prispevek, pa nam je že z.ra-stel greben in se nam je dozdevalo naravnost izločinsko, da svoje »talente« zapravljamo z matematiko, ki je ne bomo nikdar rabili v življenju. V resnici se ne morem spomniti, da bi matematiko sedme realke kdaj v življenju potreboval. In tega življenja j,e že okrog štirideset let .. .. dokler mi ni postala tolažnica. Imam po čudežnem slučaju hčer, ki se z matematiko ukvarja s posebnim veseljem. Na vsak način bi mi rada nekaj te matematike osvežila in izpopolnila. »Le pusti«, sem se popustljivo branil, »tudi za o-stanek mojega življenja je verjetno ne bom potreboval.« Ona pa je vztrajala z razlago o »asimptotih« Tako sem po dolgih desetletjih zopet enkrat posluša) teorijo, ki smo jo že takrat imeli za smešno. To je tista premica, kateri se matematično dokazano nenehno približuje krivulja, ne da bi jo, zopet dokazano, tudi dosegla. Nobena navadna pamet tega ne razume, matematična pamet pa to gladko dokaže: večno približevanje, večno nesrečanje1 Preneumno! Skoraj tako kot pri nas: večne obljube, ki večno ne bodo izpolnjene.... Tako je nenadoma očeta navdihnilo razsvetljenje. »Preneumno?« sem se spraševal. »Prav nič bolj neumno kot je resnično življenje; prav nič bolj neumno kakor so vob- .... če stremljenja po dobrem iri plemenitem!« Pri tem sem globoko zami slil iin prišel do spoznanja, da se narodi vsega sveta po lastnih izkušnjah zavedajo, da je mir dobra stvar, vojna pa huda zadeva. Da b' jim bila potemtakem izbira po dobrem kaj lahka. Izgleda pa kljub temu tudi ta izbira težavna' Številni ljudje dvomijo in celo še obupujejo: vojno smatrajo kot nekaj naravnega, kot smrt. Taki obupanci so najbrž tudi med tvorci naše šolske uprave: vojna med italijansko in slovensko šolo jim izgleda nekaj naravnega.... Tu pa nenadoma govori tolažnica matematika: »Ni neslana šala, vi vsi maloverni, kar vam jaz, nepodkupljiva matematika, kot > resničnost dokazujem! Asimptota in krivulja se večno približujeta. To je dokazano. Nikoli se ne srečata in vendar potujeta v neskončnost druga proti drugi, kajti to je njun naravni zakon. Visoki šolski funkcionarji, poklicni profesorji, ki vam matematika morda ni bila učna stroka', uporabite matematiko v življenju! Pokažite zgolj nekaj a-simptotičnega poguma.! Približajte se, približajte se nepogrešljivo dobremu!« »Ali si sedaj razumel, očka?« me je spraševala moja hči. Jugoslavija pred kongresom m. Nadaljujemo z razgovori pred ameriškim kongresom v odnosih ameriških parlamentarcev in politikov do Titove Jugoslavije. Na vrsti so razni govorniki. Hays: »Vsa pisma, ki jih dobim, se nanašajo na izključno dve stvari. Eni pišejo: ,,Znižajte pomoč tujim državam”. Drugi pa me stalno opozarjajo na Jugoslavijo. Morda je to zaradi tega, ker imam v svojem volilnem okraju mnogo ljpdi srbskega porekla, ki niso nikoli bili in nikoli ne bodo naklonjeni Titovemu režimu. Ti ljudje mi pišejo, da naša pomoč ni nikoli dosegla širokih ljudskih plasti. Zadnjič sem bil v Jugoslaviji, ko ji še nismo pošiljali pomoči. Zato me silno zanima, če bom videl to jesen, ko bom zopet potoval tja, ali je naša pomoč prikapljala do ljudstva. Ko sem bil zadnjič tam, so mi ljudje, če sem prišel do njih, v bridkih besedah izražali svoje razočaranje nad »ežh mom in izpričevali svoje prisrčno prijateljstvo do Amerikancev, ker so pač vedeli, da tudi mi njihovega režima ne maramo.« Stassen: »Zelo zanimivo bo, ka i boste našli, ko boste zopet obiskal' Jugoslavijo. Meni se zdi, da so se tudi prilike z ozirom na versko svobodo obnile na boljše, Vlada je spremenila nekatere zelo stroge protiverske ukrepe, ki jih je prej izvajala.« Hays: »Vi torej sodite, da je v korist Združenih držav in vsega svobodnega sveta, če še naprej pošiljamo zmerno in strogo omejeno pomoč Jugoslaviji pod pogojem, da vso stvar nadziramo?« Stassen: »Da, jaz sodim, da jv tako.« Poslanec Fulton: »Prav veseli nas da ste tukaj. Imamo vtis, da ste kot upravitelj programa opravili dobre delo. Zdej odhajate na drugo mesto. (Stassen je bil postavljen za direktorja urada za razorožitev pri predsedniku republike. Opomba u-red.) Nastane vprašanje, kakšni bo do vaši odnošaji z našim odborom v bodoče. Mi bomo nadaljevali ■> svojim programom oboroževanja za obrambo Združenih držav, naš'h prijateljev in Tita. Vi pa se boste na novem mestu z isto spretnostjo, kakor ste štiri leta opravljali delo oboroževanja, lotili razorožitve Kakšne bodo zdaj vaše zveze z na mi, ki oborožujemo, vi pa boste razoroževali?« ,.. ....... Stassen je na to odgovoril, da bo njegova dejavnost na razorožitve-nem polju omejena z okvirnim na čelom, da bi bilo nesmiselno se razorožiti, ako tudi drugi tega ne storč, oziroma nesmiselno samega sebe slabiti, medtem ko bi drugi postajali močnejši. Zato bo njegovo delo na razorožitvi tesno zvezano z osnovno potrebo, da ostanejo Združene države in njihovi prijatelji nezlomljivo močni. Samo tako si je mogoče misliti, da bodo tud' drugi odnehali in se začeli razoro ževati, ne pa tekmo v oboroževanju nadaljevali. Poslanec Fulton: »Ce res mislite, da je Jugoslavija neodvisna, zakai pa ne počakamo malo, da vidimo, kaj se bo zgodilo. Tito je namreč nedavno prav gotovo spremeni' svojo politiko. Odprlo je nastop'! proti naši 'zunanji politiki na Daljnem vzhodu, na zapadu pa je za vzel nevtralno stališče. Tako sme mo reči, da Tito ne drži z Združe nimi državami nikjer, ne v svol zunanji, ne v notranji politiki. Zakaj naj bi mu potemtakem še pošiljali težko orožje in vsiljevali Je'a-la na reakcijski pogon? Jaz zastopam mesto Pittsburgh. V Pittsburghu ne bi radi videli, da bi naša lovska letala kdajkoli prišla v roke naših sovražnikov, še manj, da bi bila naša letalska'obramba tako* v začetku uničena v primeru sovjetskega napada ,na naše mesto, ki je eno .izmed najboljših ciljev za a-tomske napade na svetu. V Pittsburghu želimo, da bi Titu ne poši ljali letal na reakcijski pogon, dokler ljubimka na vse strani, oziroma dokler se trudi, de bi ustanovil neko novo Kominterno, v kateri bi komunizem postal dobičkonosen. S takim postopanjem kaže Tito ne v tralnim državam, da se splača bit' komunist. Verjetno je Stalin vprav zaradi tega vrgel Tita iz svoje družbe. Tito je poizkušal ustanoviti v Evropi neko drugo Kominterno. N' in zdej je Tito zopet začel potovati okoli z istim namenom. Mi sodimo, da so Združene države ustanovile na Formozi vzorec demokracije. Vprašam, če s tem, ko podpiram i Tita, ne gradimo novega vzorca za nevtralce, da se naučč, kako je treba postopati, da postane komunizem dobičkonosno podjetje? Dve vprašanji bi rad postavil. Prvič Zakaj dajemo najmodernejša letala na reakcijski pogon nekemu nezanesljivemu režimu, ki ga mi v A-meriki. in to vprav na na j važne j šem cilju atomskih napadov, ne o-dobravamo? Drugič: Zakaj se trudimo, da bi dokazali, da je nevtra' nost dobičkonosna?« (Se nadaljuje) VESTI s TRŽAŠKEGA Strohnelo srce Z vsem svojim veličastjem se v teh novembrskih dneh odpravlja narava k zasluženemu počitku. Dobra zemlja je svoje delo končala; žito, trta, sadje, pridelki; z vsem nas je založila, z vsem razveselila. Po trudnem delu odhaja mati narava k zasluženemu brezdelju. V tem brezdelju zbira narava neopazno nove moči, nove energije in nova veselja, da v svoji večni 'i-branosti letnih časov s svojim velikim delom zopet pričenja in ga zopet dokončuje. Ljudje y tehničnem veku pa smo pozabili, da bi svojemu delu prilagodili prav tako naravno ubranost. Po končanem dnevnem delu sp drenjamo v prenapolnjena prometna sredstva ali dirjamo z motornimi vozili vseh vrst in oblik oddaljenemu domu. V zgodnjih jutranjih urah vrejo proti postajališčem in kolodvorom temne množice. So to otopele, molčeče množice, ki se brez veselja valijo proti cilju dan za dnem, leto za letom. Pogledi množice so oslepeli za čudeže i« draži narave, ker živijo in so primorane delati po drugačnem ritmu, po ritmu, ki so jim ga vsilili in je v nasprotju t njihovo prirojeno naravo. Kaka protislovja! Stroje in avtomate so vendar iznašli zato, da b’ človeku olajšali delo, da bi mu bilo r.a razpolago nekaj več časa za razvedrilo in odpočitek. Prsv zato je sedanje stoletje pririeslo človeitvu skrajšani osemurni delavnik. Cilji nekdanjih resničnih pobudnikov z« boljše življenje delavca in nameščenca so glasili: osem ur dela, o-sem Ur spanja, osem ur razvedrila. Ti cilji so številčno že davno doseženi. Na nekaj pa takratni bojevniki za delavske pravice niso mislili, namreč na stalno večje oddaljenosti med domom i« delovnim krajem. Množična kopičenja po mestih in industrijskih središčih so se takrat komaj nakazovala; da pa bodo dosegla take razsežnosti, tega pač nihče ai mogel pričakovati. Koliko časa ja dnevno izgubljenega za vožnje med domom in tovarno. Kdor se danes po dokončanem delu truden in izčrpan drenja proti domu, se zaveda, da mu ta hlastna naglica, polna živčnosti, ne prinaša niti odpočitka, niti razvedrila, Časovno razdobje na progi med bivališčem in delovnim krajem je najbolj neproduktivni dnevni odlomek modernega gospodarstva. So •to ure, ki so življenju ukradene brez odškodnine. Nikomur ne služijo, nikomur ne koristijo; pogostokrat otopijo in izmučijo človeka bolj kot pravo delo. Slovenski pesnik je napisal obširno delo pod naslovom »Strohnelo srce«. Prav ta naslov mi prihaja na misel na vseh teh tedenskih romanjih ia delovnim krajem. To romanje ne utruja samo glave in telesa, pač pa tudi dušo in duhovne sile današnjega človeka. Beseda o strohnelem srcu ;e dobila kar grozljivo stvaren pomen. Se nikdar niso imeli zdravniki toliko opravka ■/. raznimi srčnimi obolenji kot v naših čusih. Te bolezni so pravo zrcalo časa, v katerem živimo. In prav to zrcalo nas resno opominja, da vprašanjem dela, prostega časa, »razvedrila in odpočtka posvetimo nekaj več pozornosti. Saj je res, da nam — iskreno rečeno — razvedrila ne manjka. Pogrešamo pa prostega časa v pravem smislu besede. To je ustvarjalnega odmora, premišljevanja in zbiranja, premislekov o smislu življenja in o samem •sebi. Po nujnosti razmer in časa se je delovni človek do sedaj v glavnem ukvarjal z vprašanji delovnega časa in’ delovnega zaslužka. To je bilo gotovo koristno in potrebno delo moderne socialne politike. Z o-gromno zmogljivostjo strojev, z av-tomatiziranjem delovnih postopkov, iz nastankom jiovih dobrin, novih potreb in vobče novih življenjskih oblikovanj bodo vprašanja prostega časa, razvedrila in zlasti odpo- Prauni položaj Slovencev na Tržaškem čitka nujno stopila v ospredje zanimanja delovnega človeka. Pesta-lozzi govori v svojem »Razvoju človeštva« o »krivdi izčrpanja«, ki jo nosi človek v sebi. Sprostitev take krivde izčrpanja najglobljih in najplemenitejših človeških sokov ostaja naloga bodočega družbenega reda. Ce razumemo resnični smisel našega tehničnega stoletja in če bomo v bodočnosti po takem razumevanju tudi postopali, potem nas bo prav 'troj sprostil prokletslva du-homorne tlake. Stroj lahko prinese razbičanemu človeštvu nekaj prostega časa, da se ves posveti vsaj za nekaj trenutkov svoji lastni duši. Stroj nudi človeštvu nekaj časa, da se posveti veselju in lepotam življenja. Klasično narodno gospodarstvo govori o delu kot proizva jalnem činitelju. Sele kasneje je narodno gospodarstvo odkrilo poleg delovne sile tudi veselje do dela v proizvajalnem procesu. Gonilna sila gospodarstva v bodočnosti pa bodo duhovne sile in veselje do življenja, iz katerega se bodo šele rodile resnične delovne sile, resnično veselje do dela. Samo to lahko zopet pomladi srca prav tako, kakor se narava v tihih zimskih dneh pomladi za novo spomladansko življenje. Posojila srednjim in malim industrialcem in obrtnikom Ursdni vestnik od 21. oktobra 1955 objavlja odlok generalnega komisariata od 15. oktobra o sestavi komisije za reševanje prošenj za posojila srednjim in malim industrijskim podjetjem. Prošnje za posojila male in srednje industrije je treba vložiti pri »Banca Nazipnale del Lavoro« v Trstu, trg Ponleros so, za obrtnike pa pri »Cassa di Risparmio« v Trstu, ulica Cassa a; Risparmio. Za prošnje se dobi. že pripravljene vzorce, ki jih je treba izpolniti. Prošnjam je treba priložiti: DListine o ustanovitvi družbe a-li zadruge, kadar gre za družabna podjetja; 2) Poročilo o stanju podjetja ali obrti (stroji, orodje, nepremičnine, ki za to služijo, in njih vrednosti; 3) 'Natančno navedbo svrhe, za katero bo služilo finansiranje; 5) Navedba jamstev, ki nudijo varnost za povračilo posojenega de- SDD vabi člane in prijatelje z družinami na Miklivictinje ,ki bo 3. decembra v društvenih prostorih y ul. Machiavelli 22. narja ter rok in obroke, v katerih se namerava denar vrniti. Ako bi nekje želeli na novo ustanoviti kako jjodjetje, kakor n. pr. stiskalnico za oljke, ni potrebno za to nanovo ustanavljati družbe ali zadruge, ampak se bo lahko zbralo nekaj posestnikov, ki bi kot taki z;■ prosili za finansiranje. Ali v primeru novih podjetij bi morali predložiti tudi stavbni načrt in proračun stroškov za delo. Natančnejše informacije se dobi v prostorih SDZ v ulici Machiavelli 22-11. Prvi večer SPM V sredo zvečer je Slovenska prosvetna matica otvorila letošnjo se zijo svojih znanstveno poljudnih in zabavnih večerov. Ob polno zasedeni dvorani je predsednik dr. F. Delak ^zdravil številne goste. Nato so predvajali dva dokumentarna filma »Ravnotežje v življenju narave« v slovenščini. Univ. prof. dr. Anton nabinovič pa lam je c izredno zanimivim predavanjem odkril srečanje Slovanov z muslimanskim svetom, o čsmer bomo ob priložnosti seznanili v odlomkih tudi naše čitatelje. Zato so na krivi poti oni krogi, ki odrekajo Slovencem pravice do narodnostnega obstoja in jezikovne enakopravnosti, ki jih je prinesel s seboj zgodovinski in socialni ra7-voj evropskega javnega življenja zadnjih sto let. Taki ljudje zavajajo svoje ljudstvo, ker mu prikrivajo pravo resnico in stvarnost aa-rodnostnih razmer y Julijski krajani. Oni so tisti, ki so proti spravi mirnemu sožitju in medsebojnemu spoštovanju Slovencev in Malija nov. Oni so proti londonskemu sporazumu in statutu o manjšinski pravicah. In to svoje stališče utemeljujejo »slovansko nevarnostjo«. Mislijo, da bi bila ta nevarnost manjša, če bi se asimilirali Slovenci na Trža-ske:m, Goriškem in v. Beneški Sloveniji. Te »slovanske nevarnosti« pa n: sploh nikoli bilo! Ona je le prazno strašilo vseh onih, ki so vi deli že v pravoslavno navdahnjenem »jjanslavizmu« onega stoletja poplavo Zahodne Evrope. Slovan' niso v zgodovini nikoli tvorili politične enotnosti s skupnimi slovanskimi cilji. Nasprotno, njih intere si so bili vedno v kričečem na-sprotstvu med seboj. Štiri vojne med Bolgari in med Srbi odrtasno Jugoslavijo v zadnjih 70 letih, vojne med Poljsko in Rusijo, nesoglasja med Poljsko in Češko, med U-krajino in Veliko Rusijo. Ne smemo pa zamenjati internacionalne komunistične nevarnosti, ki je, h slovansko, ki je ni! Ali tudi, če bi se kdaj utegnil’-) roditi ta »slovanska nevarnost«, najučinfcovitejše sredstvo proti njej ni diskriminacija in asimiliranje Slovencev v Italiji, ampak njih zadovoljstvo, čut pravičnosti italijan skih oblasti in čut enakopravnosti z državljani italijanske narodnosti. Demokratski Slovenci so ob prihodu Italije na Tržaško ozemlje brez pridržkov izjavili, da sprejemajo Londonski sporazum, četudi p težkim srcem, kot gotovo dejstvo; da se ne vdajajo utopijam, ampak da presojajo nov položaj trezno V vsej njegovi stvarnosti in s polnim čutom odgovornosti nasprot' državi; kot lojalni državljani da prevzemajo tudi vse državljanske dolžnosti, toda od države pričakujejo, da bo z njimi ravnala kot z enak pravnimi državljani in spo štovala Slovencem priznane pravi ce. Ta ;zjavi je bilt: trezna in pre mišljena. Zadovoljstvo državljanov :e naj važnejša obrambna trdnjava države, pa bili oni tudi drugorodci. Po- glejmo Alačanc v Franciji, Vlemce v Belgiji, Švede na Finskem! Ni- rod, ki je skozi tisočletje na zeml/ živel, jo obdeloval, trpel in z njo doživljal žalostne i" vesele dni, ne bo te 2emlje nikoli pozabil, ker je nanjo prirastel bolj kot na svoj*, rodno mater. Ali država, ki na to zemljo raztegne svojo vrhovnost in oblast, mora skrbeti, da se državljani - drugorodci ne ogrožajo v njihovem obstoju in razvoju. In v njih bo imela zveste državljane. Asimilacija, bila nasilna in javna ali prikrita, je protinaravno potuj čenje drugorodnih državljanov. O-na rodi y starših in v njihovih po-tujčenih otrokih podzavestni občutek neuravnovešenosti in manjvrednosti. V drugih sonarodnjakih, to in ono stran državne meje, pa odpor, ki tli, tli, dokler ne pride prilika, ko izbruhne na dan. Zato je asimilacija v času polne zavednosti narodnostnih pravic tudi za narod in državo, ki. asimilira, nevaren dvorezen nož. V Julijski krajini je del Italijanov ostal pod Jugoslavijo in de Slovencev pod Italijo. Državna modrost odgovornih italijanskih državnikov ■— na katere imamo pravico kot italijanski državljani se obračati — zahteva, da Italija ne izbere orožja, niti prikrite asimilacije za rešitev problema neznatne slovenske manjšine v Italiji, ker bi to bilo koncem koncev nevredno 50-milijonskega italijanskega naroda in njegovih tradicij. Pač pa ape liramo na odgovorne državnike in vso italijansko javnost, da se naj reši slovenski problem v. duhu demokratskih načel, v duhu enako* pravnosti in spoštovanja prevzet’ll obvez, za dobrobit obeh narodovi Ne z .besedami, ampak z dejanji naj državna oblast dokaže svojo dobro voljo. (Konec) Dr. J. A. Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje mladinski nagradni literarni natečaj. Nagrajeni bodo trije najboljši prispevki: novela, črtica ali pesem. Vposlana dela naj ne obsegajo več kot eno kolono »Demokracije«, v kateri bodo objavljena. Prva nagrada 3000 lir, druga nagrada 2000 lir in tretja 1000 lir. Razen teh bo še pet prlznavaln-ih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevkov bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna mattta, Trst - ul. Machiavelli 22-11 - najkasneje do 10. decembra t. 1. svojih starih. Skrbno smo ga dolž ni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Ne bodi vas sram, da ste Sloven ci. To naj bo naša čast! Vedimo se tako, da bomo vse časti in hvale vredni pred Bogom in pred ljudmi! Slaba navada Slovencev je, da se svojega rodu sramujejo in slovensko govoriti nočejo. Nikarte teg.-;. ljubite svoj narod, spoštujte svo', jezik! Tako ;e govoril A. M. Slomšek. * * * Te in podobne besede in opomin' najzaslužnejših Slovencev mi pri- Dezihovni tečaji SPM V torek 8. t. m. je pričel tečaj nemščine I. in II. oddelek. Prav tako tudi tečaj- angleščine III. in IV. oddelek. Vpisovanje je mogoče še do 30. m. Tečaja za slovenščino in francoščino bosta pričela v nekaj dneh, če bo dovolj pr-i-glašencev, zato pohitite z vpisovanjem! SPM TRST 0 materinem jeziku Iz Boršta smo prejeli: Bratje in sestre! Slovenec bom govoril Slovencem nove besede iz materine ljubezni, govoril v slovenskem ijeziku, zakaj tudi tega je dal govoriti sv. Duh apostolom. Ne govorimo samo po Koroškem našega imenitnega slovanskega je zika. iPojdi za jugom do morja, našel boš po Hrvaškem in- Dalmaciji ljudi, ki govore slovansko kakor ti. Prehodi Ogrsko, Češko, Moravsko in Poljsko, povsod boš našel slovansko .sorodstvo. Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in pusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlat6 v prah tepta in ne ve, kakšno škodo dela. Slovenski starši, ki znajo slovensko, pa svojih otrok slovenske ga jezika ne u>6, so nehvaležni hišniki, ki zapravijo otrokom drago domačo reč, -slovenski jezik, ki s o jim ga izročili njihovi dedje. Tak’ očetje in matere so podobni slablni gospodarjem, ki prodajajo svoje o-čet-no posestvo, kuouiejo druge hiše, a pridejo slednjič na beraško palico. Kar je oče dobrega prejel od svojih starih, mora zapustiti sinu. Kar se je mati hvalevrednega naučila od svoje matere, bo zapustila -tud’ svoji hčeri. Materin '“zik je naj dražja dota, Jel smo Jo prejeli o* hajajo v spomin. f'\ nas niso v času narodnoosvobodilnega gibanj-a marsikatere učile, naj ohranimo spoštujemo svoj jezik? Posluša': smo nauke, odločni smo bili, da bomo branili svoje pravice, da se n> koli več ne povrne žalostna doba, ko so .nas hoteli obsoditi na kulturno, narodnostno smrt. In danes? ■V naši vasi, ki je bila vedno izrazito slovensko naselje, je slovenska mati vpisala svojega otroka v tujo šolo, v raznarodovalnico. Ob tem dogodku so me-pretresle besede pred dobrim stoletjem živečega velikega Slomška. Ne moremo posnemati tistih, ki so nas nekoč učili, da naj j* mo zdrava jabolka, danes pa pravijo, da zdrava jabolka niso dobra. O, naj le počenjajo, kar se jim zdi saj je pri r>as svoboda ■ — toda po tej krivi poti jih vsi prav* Slovenci ne bomo spremljali! Za nas drži: Kdor svoj materin jez:lc zavrže ter ga i>ozabi in pusti, je (x>-doben pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve, kakšno škodo dela! A. M. Op. ured.: Velja na žalost tudi fe za druge vasi in naselja Tržaškega ozemlja in velja tudi za sam Ti st v d.vojni meri. Vračanje beguncev p Jugoslapiio Na seji občinskega sveta 15. m. je svetovalec dr. Harabaglia (demokristjan) v daljšem govoru dal duška razburjenju ljudstva in javnega mnenje zaradi vračanja beguncev, ki se zatekajo iz Jugoslavije v. Italijo. Bodi naglašeno, da je nezakonitost in nečlovečnost takega izročevanja beguncev sproti! prvi v tržaškem občinskem svetu svetovalec dr. Josip Agnele-tto v začetku tega leta, sklicujoč se na čl. 10. italijanske, -ustave, ki taka izročanja prepoveduje in jih dopušča le proti nevarnim zločincem. Takrat je bile italijanska javnost še neinformirana in ni reagiral*, iz-vzemši posameznikov. Danec pa vse italijansko in mednarodno javno mnenje obsoja to- sramoto XX. -stolet.e. Svetovalec Harabaglia je naglasil, da je tako vračanje beguncev v državo, iz katere so zbežali, ne samo ,y kričečem nasprot-stvu s čl. 10. italijanske ustave, ampak tudi i osnovnimi človečanskimi pravicami, z demokracijo in svo bodo. Tako postopanje je nečloveško, ker se nesrečni begunci z izročitvijo izročajo v roke svojih krvnikov. Tako vračanje pa na! sc le vrši s sodelovanjem zastopnikov Združenih narodov, ker je nečloveško in v zasmeh italijanske .ustave in človeških pravic. Zupan Bartoli je izjavil, da soglaša z interpelan-tom. Sestavil in prečitel je brzojavko, ki jo v imenu tržaškega občinskega sveta pošlje na merodajna ministrstva, da napravijo konec i*-ročanju -beguncev. Na isti seji je bilo tudi govora o konferenci za tržaško pristaniške. Občinski svet je predlagal, da bi bila tudi tržaška občina zastopane na tej konferenci in en svetovalec je u. tem smislu govoril. Zupan "« odgovoril, da je bil smisel sklepa tak, ds- dobi Trst svoje zastopstvo na konferenci. In to se je zgodilo, ker so trije zastopniki Trsta na konferenci v Rimu kot izvedenci, ki bodo gotovo zagovarjali tržaške koristi. V ostalem so bile razne intervencije zaradi odpuščanja delavcev, zaradi stanovanj in drugih. Naj omenimo, da se je na seji razpravljalo tudi glede bivših u službencev Zavezniške vojaške u-prave in župan je soglašal z interpelacijo ter obsodil postopanje vlade, ki zavlačuje končno priznanje tem uslužbencem njih pravice, ko so oni vendar po ogromni večini opravljali vestno ;n pošteno svojo službo skozi dolga leta. V zadevi »Riunione Adriatica« (Jadranske zavarovalnice), ki na merava zoi>et prenesti en oddelek iz Trsta v Milan (oddelek za pro met), je župan omenil, da so Trža čani deloma tudi sami krivi, ker so dali iz rok delnice »Jadranske zavarovalnice«, ki ao tako prešle v posest oseb iz Milana, Turina itd. Oni imajo interes na tem, da je pravni sedež družbe izven Trsta in da se gotovi oddelki iz Trsta premesti. Razpravljalo se je tudi o odboru za gospodarstvo, ki bo obstojal iz 18 članov občinskega sveta (12 večine in 6 manjšine), ki -bo imenovan na prihodnji seji oM sveta. Kaj naj ta nova nasilja jx>meni jo, n' še povsem jasno. Verjetno pripravlja Kremelj propagandne tirade, s katerimi *i poskušal ^prepričati arabske države, da je v nasprotju z Zapadom Kremelj »zaščitnik« njihovih koristi. Morda bi židovska preganjanja ovrgla vesti, da so boljševiki tudi Palestini p»-nudili dobavo orožja. Te vest' so Arabce hudo razburile. Tako so Stalinovi nasledniki kal hitro zopet odložili hinavske »miroljubne ženevske nasmehe« in razgalili vso stalinsko dediščino okrutnosti in dvoličnosti. Hujskanje in podžlganje množičnih instinktov proti neoboroženemu prebivalstvu, zapirati nedolžne ljudi, jih naganjati v -taborišča -smrti zato, da se strahuje ves narod, to so Stalinov ske aziatske čednosti. Ce bi kremeljska igra z Izraelci’, in Arabci uspela, bi razsežnosti žrtev dobile vse drugačne dimenzije. Ali so ali niso boljševiki resnični vojni hujskači? Vsekakor bi nov« preganjanja morala resno opozoriti svetovno javnost, posebno tiste pro-stodušneže, ki so se pustili zavajati od boljševiških nasmehov, da se v Kremlju ni nič spremenilo, da sedijo tam ljudje, ki so prav tako pripravljeni zanetiti svetovni požar, kakor njihov pokojni učitelj Stali«. v Sogjetiii Dunajski socialistični dnevnik »Die Arbeiter Zeitung« in britanski »Observer« sta priobčila obširne podrobnosti o najnovejšem preganjanju Zidov v Sovjetiji. V Moskvi, Leningradu in po drugih mestih je policije pobrala kar iz postelje nekaj sto Zidov. Tajni policisti so 'zaplenili vso židovsko literaturo v tako imenovanem »jidov-skem« jeziku. Ve\iko število židovskih izobražencev so zaprli. Po boljševiških navadah pa o usodi nesrečnežev seveda ni nobenega, glasu. Vest se je bliskovito razširila po židovskih občinah in izzvala med prebivalstvom pravi poplah. Od meseca avgusta je to že drugi val množičnih aretacij Zidov. Ze po Stalinovi smrti 1. 1953 so vsa znamenja kazala, da pripravljajo bolj-ševiški poglavarji pogrome na Žide. Akademski klub Jadran vabi y torek 22. novembra ob 20.3C na prvo jesensko predavanje. V klubskih prostorih, v ulici Ruggero Manna 29, bo govoril dr: Karlo Fer luga o temi: Življenje in delo akademikov v »Bo/kanu«. Vabljeni so vsi, ki se za vprašanje zanimajo, posebno člani Balkana in Jadrana. THiSniSRI PREPIHI DIALEKTIKA Molotov je utemeljeval svojo klonitev svobodnih volitev na celotnem nemškem ozemlju taJcole »Svobodne volitve bi dovedle do novega hitlerizma in do vojne.« 7. isto komunistično logiko bi lahk^ dejal, de bi svobodne volitve v Rusiji dovedle do carizma in do voj ne. Z isto logiko se držijo oblasti vsi komunistični diktatorji s Titoro vred. Z isto logiko pa bi lahko dejali, da je zdravje nevarno, ker vodi !r obolenju in v smrt. Gotovo je res. da kdor že sedi v ieči, ne bo šele prišel v njo in izgubil svojo -vobe-do, ki jo uživa. Kako si Molotov predstavlja alternativo? Kjer ai volitev, tam vla do imenuje diktator. K