NACIONALISTIČNI ORGAN
LETO !.
Posebna izdaja.
LJUBLJANA, 30. OKTOBRA 1923,
ŠTEV. 50
NAROČNINA: za Jugoslavijo! za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48' - Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna številka Din 1'59.
Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZIMJA.
IZHAJA VSAKO NEDELJO.
n
REDAKCIJA IH ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. "8M
Nacionalisti!
Ako Shočete pomagati našim trpinom Primorcem, povdarjajte vse-lej le povsod, ob vsaki priliki, da greši, kdor je od laških pridelkov, kdor pije laško pijačo ali se oblači v laško tkanino, greši, kdor se poslužuje najmanjšega izdelka laške industrije.
Proč z laškim blagom! Neiz-
prosen bojkot vsemu, kar pride iz
te proMete dežele!
Smrt trinogom našega rodu!
——m----s*	  o	   .—mn
MezasiSlana sramota.
Sobotna manifestacija Orjune za pravice našega naroda v Primorju je potekla nad vse sijajno. Jugoslovanski nacijonalisti so dali duška svojemu ogorčenju nad ostudnimi zločini, ki jih Uganja oficijalna Italija nad našim ljudstvom.
Orjuna, ki je vedno pripravljena sodelovati za našo jugoslovansko stvar z vsakomur, ki dobro misli, je bila od današnjega manifestacijske-ga zborovanja, ki ga prirede ofici-jalni in strankarski krogi, izključena. Predlog v pripravljalnem odboru za izključitev naše organizacije od te prireditve je stavil dr. Brejc, oni dr. Brejc, pod čegar slavnim predsednikovanjem smo izgubili, največ po njegovi zaslugi, deželo onstran Karavank, zibelko slovenstva, našo Koroško. Predlog je bil sprejet, ker med ostalimi člani odbora ni bilo zadosti mož, ki bi se bili uprli ostudnemu početju človeka, ki je znan po svojem delovanju na Koroškem, kjer je kot eksponent črnega klerikalizma leta In leta odiral slovenske seljake. Poleg tega je mož znan separatist in defetist, ki mu je edinstvena država in edinstveni jugoslovanski narod trn v peti. Drugih zaslug mož nima.
Orjuna hodi svojo pot in se malo briga za sklepe črnorumenih mogotcev, napravila je sama protestno zborovanje in ljudstvo je napolnilo na poziv Orjune obširno dvorano do zadnjega kotička, tako, da bi jabolko, vrženo v dvorano, ne palo na tla. Po zborovanju, kojcga govore prinašamo na drugem mestu, se je spontano razvila povorka zborovalcev po mestu.
Med petjem narodnih pesmi, vzklikanjem kralju, vojski, državi in naciji se je vršil obhod manifestan-tov po mestu ter se kmalu nato brez posebnih incidentov na poziv predsednika O. O. Orjune razšel. Orjuna je pokazala, da ji za manifestacije ni treba prosjačiti okoli strank, dokazala je, da se nje od manifestacije za Primorje ne more izključiti.
Včeraj pa smo izvedeli, da je bilo 'vsled manifestacije aretovanih 9 naših članov, od kojih so bili ne-
kateri oddani že sodišču, med njimi predsednik naše mestne organizacije brat Žlajpah. Detektiv, ki je izvršil aretacijo brata Žlajpaha, nam je izjavil, da je ta obdolžen hujskanja in ščuvanja manifestantov proti ■ Italiji.
V srdu smo stisnili pesti, vso kri nam je pognalo v obraz sramotno dejstvo, da se naša varnostna oblast ponižuje na nivo italijanskih sbir-rov, dejstvo, da se čutijo naši vladni krogi poklicane za zaščitnike Italije !
Ni š.e dolgo, odkar ste v avstrijski službi, lajali na verigi zoper vsakogar, ki vam je bil opisan in priporočen po vaših predpostavljenih, zdaj pa se postavljate popolnoma po nepotrebnem in brez povoda za zaščitnike one fašistovske Italije, ki že pet let ne dela drugega, kakor da gomili zločin na zločin, drug hujši od drugega, na nesrečno naše ljudstvo v Primorju. Nimamo besedi, da bi po zaslugi ožigosali ogabno In idiotsko postopanje vlade proti i našim članom. Mi te mentalnosti, ki ’ je gnev gorostasne neumnosti in cinične zlobe, nikakor ne moremo razumeti, vidimo pa, da naši oblastniki niso samo anacijonalni, kakor smo mislili do sedaj, ampak da so naravnost protinacijonalni. In to nas je prisililo, da smo jih obsodili ia stopili v neizprosen boj zoper nje.
V demokratični državi oropati človeka svobode s takim idiotskim povodom, to nas spravlja v besnost in v tej besnosti smo sposobni na vse! Jasno nam je, da je dal dr. Lukan zapreti brata Žlajpaha iz gole osebne osvetoželjnosti. Hinavsko je počakal prilike — in dobrodošla se mu je zdela manifestacija proti dednemu sovražniku našega naroda, tako nizko je pal ta naš najvišji predstavnik oblasti, — da je udaril po svojem osebnem sovražniku.
Zakaj ni policija aretirala brata-Slajpaha in flagranti, saj je bilo celo mesto polno stražnikov in je nastopila celo žandarmerija z nasajenimi bajoneti? Stražniki, ki so bili poslani, da preprečijo eventualne ekscese, ki si jih sploh ni bilo bati, so
prepametni ljudje, da bi o priliki razburjenih manifestacij jemali vsako stvar tragično-resno, imajo izkušnje in vedo, da je vsako pomirjevanje in utikanje policije samo olje v ogenj razburjenja; so pa ti možje tudi vrli narodnjaki, ki jih boli trpljenje naših Jjudi onstran meje, zato so storili samo svojo dolžnost, neprijetno dolž-host, na povelje višjih, nastopati proti manifestantom, v duši sami proklinjajoč ogabno protinarodno ^retacijo oblastnikov, ki se rekrutirajo iz bivših avstrijskih petolizcev in klečeplazcev.
Ugotavljamo: Brat Žlajpah in ž njim večina aretirancev, ki se jih dolži vse hvale vrednega zločina: hujskanje proti Italiji, niso bili are-tovani na licu mesta! Na nedeljo so bili pobrani iz družin, ki jim je bil skaljen ta včerajšnji prelepi dan, na povelje sainopašnega dr. Lukana so romali v zapore! Za to kršenje svobode nam je dr. Lukan osebno odgovoren! Takih oblastnikov v Jugoslaviji ne bomo trpeli, vrgli so nam rokavico, sprejemamo boj, pa Bog i sreča junačka!
Poudariti nam je pri tej priliki še neko sramotno dejstvo, ki prekaša po gnusobi vse, karkoli se je kdaj zgodilo v svetovni žurnalistiki. Glasilo Lukanove slover.sko-koritarske stranke »Jutranje Novosti« je smatralo oportunim, objaviti v svoji nedeljski številki vest, da so Orjunaši med obhodom po mestu zažgali italijansko trobojnico. Nečuveno je, da se glasilo stranke, ki je danes na čelu vlade, ne sramuje objaviti kaj takega ter s tem dati tiskan materi-jal italijanskemu delegatu de Comel-liju, ki bo svojemu poročilu o manifestacijah proti Italiji kot podkrepitev lahko priložil glasilo vladajoče stranke! Ali ima glasilo slovenskih koritarjev — radikali to niso — dolžnost, da dobavlja našemil zakletemu sovražniku materijal za intervencije proti naši državi?! Ali je morda kupljen, da piše tako, da bi s kako italijansko diplomatično noto nakopal državi novo ponižanje na-pram narodu, ki samo gleda, kje bi ■dobil kako kost, da jo s pridom oglo-je v našo škodo? Tako početje, ki ga je zagrešil kuli »Jutranjih Novosti«, je veleizdaja, oškodovanje državnih interesov in tistemu kuliju zabrusimo mi v obraz: Fej, kupljena vlačuga!
Policija bi morala zapleniti ta list, ki daje orožje našim sovražnikom proti lastni državi s tem, da navaja dogodke, ki nikakor še niso uradno dognani. Policija te dolžnosti ni vršila, zato pa je na Lukanovo povelje promptno aretirala devet naših članov in manifestantov.
Kavzalna zveza nam je jasna: Lukan dovoli, da izide list s kom-promitujočo notico, da potem lahko udar po svojem osebnem sovražniku, ki pri uradno neugotovljenem činu ni soudeležen. Najvišji oblastnik dovoli, da se postavijo interesi države v nevarnost, samo da si lahko ohladi svojo^ onemoglo jezico nad osebnim sovražnikom. Tak je naš veliki župan, pa se še najdejo ter i, ki »ne odobravajo naše taktike in naših metod!«
Nadaljnje razglabljanje notice v »Jutranjih Novostih« nas imperativno tudi sili k r-L.dcčemu zaključku: Glasilo koi »tarskih korifej korumpi-rane klike, ki nosi ime »slovenski radikali«, vzdržuje g. Čiro Kamena-rovič iz milijonov tistih lir, ki je zanje oškodoval gospodarstvo našega naroda v Primorju in ž njim zadal
naši stvari preko meje smrten udarec. Zelo mogoče je tedaj, da je pisanje »Jutranjih Novosti« gratifika-cija za onih prisleparjenih 16 milijonov lir, ki jih je Jadranska banka vzela našim zadrugam naravnost iz žepa. Iz teh lir se plača list, ki skrbi za materijal Italiji za nastope proti nam!
Nam je teh ogabnosti zadosti! Metod in taktike, ki so se nam že toliko očitale, še niti uporabljali nismo, po tem najnovejšem zločinu zoper narod, državo in organizacijo nacijonalistov, pa jih bomo morali jugoslovanski nacijonalisti začeti izvajati, v brezobzirnem silobranu; v tem slučaju pa bo težko pala roka nacijonalistov' na zločince!
Pred desetimi leti je bila izrečena beseda: »Paglavci nam hočejo za-
žgati streho nad glavo!« Dogodki so pokazali, da so imeli »paglavci« prav: Iz zažgane strehe nad polomljeno bajto je na mestu te vstala veličastna stavba naše države, zgrajene za solzah in trpljenju, mukah in krvi sto in stotisočev. Drago smo kupili svobodo, težko smo zidali hišo, zato pa jo ljubimo nad vse in bomo poskrbeli, da izginejo sedanji nevredni gospodarji njeni, hlapci prejšnjega režima!
Naj vzplamte vse strehe, da se pod njimi ne usmrade oni, ki dremljejo, »kadar braniti je časti in pravi de narodu in jeziku svojemu!«
Orjuna, na plan, na boj za našo sveto in pravično stvar! Zmaga mora biti naša, kajti slaba obramba pred bombami so korita!
Hala manifestacija za zasuž< njene brate.
Poklicali smo jih, — odzvali so se! Napolnili so veliko dvorano, poslušali so na hodnikih besede naših govornikov. Mladost in sveža, neoskrunjena sila je bila v njihovih srcih; nov rod, ki bo postal trd ko kremen in zmožen sprejeti borbo s sovražniki, ki nam ogrožajo našo svobodo. Poslušali so, razumeli so in srd, ki stiska srca je odjeknil v strastnem klicu proti Italiji. Tu ni bilo starih hofratov in za Avstrijo osivelih borcev, tu ni bilo raznih predsednikov, ki so vkljub svoji mo-ralični pokvarjenosti in propasti vzeli v zakup častna mesta in zahtevajo, da jih narod časti kot bogove in se jim klanja. Ne, bili so Jugoslovani, nacijonalisti in če bi jih videli oni, bi jim postalo tesno.
Večer je bil posvečen našim mučenikom, ki pričakujejo, da jim pomore brat, ki uživa svobodo. Predsednik brat Kranjec je otvoril zborovanje in dal besedo bratu Vladimirju Levstiku, pisatelju »Gadjega gnezda«.
Govoril je zbrani mladosti in svežosti sledeče:
NAROD!
Ko mi živimo in uživamo v svobodni Jugoslaviji, se zvija duša našega naroda onkraj meje v smrtnih mukah. Že malo in svet poreče: milijon Jugoslovenov je bilo!
Nad našimi nesrečnimi brati se gode zlodejstva, ki jim zgodovina ne pomni enakih. Tista Italija, ki je ni-sme ne čuli ne videli, ko je leta 1914. mala Srbija junaško izdrla meč zfi čast in svobodo Evrope, Italija, ki je, zvesta svojim tradicijam, čakala banditske nagrade, da stopi v boj, Italija, tepena od prvega do zadnjega dne velike borbe — evo, baš ta Italija izrablja svojo bajeslovno zmago z okrutnostjo, kakršne ne bi bile zmožne niti divje tatarske orde. Prišla je z belimi zastavami, obetaje našim bratom svobodo in enakopravnost; kakor hitro pa se je njenim lokavim diplomatom posrečilo uveljaviti vnebovpijoči londonski pakt, je pričela proti njim odkrit boj, ki gre do popolnega iztrebljenja jugoslovenske kulture, jugosloven-slcega jezika in jugoslovenske duševnosti. Strahopetna rimska volkulja se je zagrizla v grlo našega zasužnjenega naroda in loka njegovo kri. In civilizirani svet jo vidi; civilizirani svet sliši obupne klice iz Gorice, Trsta, Krasa in skalne Istre in molči!
Naši narodni domovi v Trstu, Barkovljah, Žkednju in drugod so črna pogorišča; naše knjižnice, poslednja ognjišča jugoslovenske misli v podjarmljenih deželah, so pepel; naše razumništvo,	jugoslo venski
učitelj, svečeniki in uradniki, so izgnani; opljuvani in krvaveči od udarcev besne laške drhali so morali ostaviti rodno grudo; mnogo naših ljudi gineva v gladu in nesnagi po italijanskih temnicah. Ako uprizorijo fašisti pokolj nad ubogimi jugoslo-venskimi seljaki, kakor se je zgodilo v Marezigah, obsoja italijanska pravica žrtve v dolgoletno ječo, morilce pa odpušča s pohvalo, da so rav-> nali tako z golega, čistega domoljubja. Sinovi našega Primorja, ki je dalo jugoslovenskim dobrovoljskirn legijam najhrabrejše borce, morajo služiti pod kleto italijansko trikoloro in bodo nekega dne korakali v boj, gnani po italijanskih strojnicah, v boj proti svoji jugoslovenski naciji, v boj proti domovini svojega jugo-slovenskega srca...
Hujših strahot si ne more naslikati uiti najsmelejša domišljija; in vendar so se zgodile. V trenutku, ko Italija zvitorepi okrog nesposobne jugoslovanske vlade, da bi nam izvila Reko, je cinično vzela primorskemu jugoslovenstvu poslednjo možnost ohranitve: slovenski pouk v osnovni šoli. Naša nedolžna deca se mora od prvega dne mučiti z omrzenim jezikom, ki ga ne razume; na komando italijanskih fašistovskih učiteljev mora malikovati italijan* sko zastavo; kakor odraslim ricino-: vo olje, tako vliva okrutna Italija njihovim nesrečnim otrokom šiloma oboževanje do zatiralke in preziranje do lastnih narodnih svetinj. A jugoslovenski narod v Primorju ne sme niti krikniti, ne sme povedati svoje tuge in svojega obupa.. Baš na dan, ko je zšel v Ljubljani krasni »Dantejev zbornik« v počaščenje italijanskega pesnika-velikana, je pokazala dvatisočletna kultura svojo pravičnost s tem, da je prepovedala izhajanje jugoslovenskih časopisov! Vsak javni izraz jugosloven-: skega življenja pod italijanskim iže-som je onemogočen; našim bednim bratom ostaneta samo še kletev in jok...
V našem ogorčenju nad tem podlim zlodejstvom nas prav nič ne moti vest, da je italijanska vlada baje v poslednjem trenutku »odgodila« izvršitev svojih barbarskih odlokov, glede časopisja. Mi poznamo itali-
WRICLET !svi žvežl M sumi bomboni
Dobijo se povsod in prš g?neFs'nefn sas?opstwus
tsJ'
m u ml
C€ h e w S n
5.fv.c¥°.le5* *"*’ Prvovrstnih originalnih nineriSkih 4jutul bonbonov WRIGLEY tl prihranite r
duh. Suiti telo prod utrudljivo# tjo in zaspivaustio. Varuje zohč pred pnilobo In Jih obdrži zdrave. l’uK)*fa
torej najbolj&c nadomestilo „WitIOLEYJr.Vl ŽVRCiLNI
inov WB1GLEY sl prihranite mnogo denarja in dcneSete sledečo ufinke: Pospešujo prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slcki
»»o«'®« «n tobak. - V službi ni dovoljeno kaditi ,
Drogerija
„Adi
e a
u
GUA1I - BONDOKl«.
repasaž
P 77-----
.LJUBLJANA* Šele	iilics	štev.	S.	|
Stran 2.
jansko poštenje in vemo, koliko je i vredna italijanska beseda. Italija se j je le zbala izvršiti svoj duševni I umor nad našim zasužnjenim naro- j dom v trenutku, ko potrebuje naše popustljivosti. Kadar bo trdno sedela v Reki, bo končno popravila vse, kar je zdaj preloži’a. Ne, s takim bedastimi ukanami ne boste uspavali naše čuječnosti, s tako tolažbo ne boste uspavali naše osvete!
Zbrali smo sc na protestno skupščino; a pomnimo, da je »protest« saino beseda in ne več. Evropa je za našo pravico gluha in Italija je odločena iti do skrajnosti; naši protesti bi bili zaman — proti dejanju zaleže samo dejanje. Udarimo svojo vekovno sovražnico najprej tam, kjer moremo takoj udariti in kjer bo takoj zabolelo. Ven z italijanskim blagom iz Jugoslavije! Bojkot italijanski trgovini, bojkot vsakemu nevrednemu Jugoslovenu, ki bi se jo v bodoče še drznil podpirati! Italijanu ne kruha ne vode ne zaslužka na jugoslovenskih tleh!
Med tem pa znajmo, da je naša pravda z Italijo postavljena na ostrino meča; ne le po naši pravici do življenja in lazmaha, ampak po njenem lastnem nenasitnem pohlepu. Za Primorjem pridemo na vrsto mi. Toda dokler more le ena jugoslo-venska roka držati puško in bombo, dokler je oster le en jugoslovenskl nož, se to ne bo posrečilo in naša raja v Primorju ne bo zapuščena. Dan odločilne borbe pride in mora priti, naj ga kličemo ali ne. Gre le za to, kdo bo obležal na mejdanu sovražnica ali mi. Bodimo močni, bodimo odločni, bodimo složni! Ne tonimo v slepi strankarski borbi, ki zastruplja silo in pripravljenost naše ljubljene domovine; neizprosni do vnanjih in notranjih nasprotnikov, še neizprosnejši do sebe, se zgrinjajmo okrog nezmagljivih praporov jugoslovenskega nacionalizma, ki je edini brezpogojno voljan, da pojde v boju za naše pravice do kraja. Hitimo, da čimprej napoči dan, ko bo ves jugoslovenski narod ena sama strnjena truma, ne akcijska četa, nego akcijska vojska jugo-slovenske nacionalne ideje. Potem nam preostane le še korak — en sam viharen, nezajezljiv korak do trenutka, ko bo v dimu in krvi obnovljena svoboda jugoslovenskega Primorja — do trenutka, ko stopi trda barbarska peta jugoslovenskega nacionalista na crko latinske volkulje in ko zaori iz vseh milijonov naših grl zmagonosni klic;
»Storjeno je!«
Ko je končal je odjeknilo in zaori-lo po dvorani. Tlečo iskro je razpihala goreča beseda pesnika v požar, ki je zadivjal v srcih in ki se je zrcalil v očeh vseh.
Burno pozdravljen je nastopil apostol narodne borbenosti naš vojvoda Ristič. Prinašal je pozdrave Narodne obrane iz Beograda, pozdrav zelene Sumadije. Govoril je mirno, toda vsaka njegova beseda je bila prisega, da tudi narod v Srbiji ne bo pozabil nikdar naše solnč-ne Primorske, da se pripravlja na dan sodbe in plačila. »Oko za oko, zob za zob« to geslo naj bo odgovor na vsa nasilja, ki se vrše nad našimi brati. Ko je končal Ristič svoj govor je po dvorani zaorilo viharnih ovacij, kajti besede starega komit-skega vojvode so bile vsem jasno zagotovilo, da se narod » sprema na junački mejdan.«
Kot zadnji je govoril brat Kranjec. Njegove besede so bile izraz borbenosti in ljubezni do trpečega naroda. Bistveno so se razlikovale od besed, ki jih govore naši »narodni prvoborilci«. Izvajal je- sledeče:
Dragi bratje, mile* sestre!
Strašno sliko bi vain razgrnil, če bi vam predočil vse grozovitosti, ki se gode tain čez provizorno mejo. Sliko trpljenja in ponižanja najboljšega dela našega naroda. Zaman pa iščemo besed, ki bi nam predočde, kar se tam čez mejo dan na dan dogaja. To trpljenje pa je tem težje, ker gineva uteha upanja, da pride dan odrešenja. »Pustite vsako upanje, tu smo in tukaj ostanemo, to geslo odmeva od Triglava in Snežnika do sinje Adrije.
Oj bratje! ali se še spominjate polpretekle dobe, ko je bil naš narod teptan in zasramovan, ko je gi-neval v taborih in podzemskih ka-zematah, ko je bil v posmeh našim sovražnikom vešan in streljan, kosti najboljših njegovih sinov pa so raztresene pobelile širne bojne poljane. Grozne žrtve so bile to in iz njih ran; je vzklila zlata svoboda Toda te žitve niso bile darovane samo za
nas, bile so položene na altar tudi za one tam, ki sedaj mrjo v neznosnem suženjstvu. Mi sami smo krivi, da tudi oni niso deležni zlate svobode. Sami svobodni smo pozabili na nje in začeli smo bratski prepir, ki grozi uničiti dragoceno tvorbo naše države. Vrgli smo se v strankarske, verske in plemenske boje, nje pa smo pustili puhloglavim diplomatom. ki so na objestnih pojedinah in razkošnih plesih zapečatili njihovo usodo z Rapallsko pogodbo.
Kaj smo napravili tekom dolgih petih let za nie? Ničesar! Ubijali smo jim z našim razdornim početjem poslednjo nado, da se okrepimo in jim končno prinesemo odrešenje. Nesrečniki! Gluha so ostala ušesa naših merodajnih faktorjev za obupne klice trpečih in slepe so bile oči za požare njihovih domov. V pohlepni strasti lastnega egoizma so se ti faktorji bali vsakega energičnega protesta, ki bi jim lahko ogrenil mirno uživanje naropanih bogastev. Kje na svetu je narod, ki bi brez vsakega oficijelnega protesta dopustil tako nečuveno trpinčenje in poniževanje svojih sorojakov?
Tisočkrat proklet naš sovražnik pa je postal od dne do dne nesram-nejši, to tembolj, ker je uvidel, da ima pred seboj nezaščiteno rajo, ki mu je pa milost in nemilost prodana.
Toda zavel je nov veter širom Jugoslavije, ki se bo kmalu sprevrgel v vihar jugoslovenskega nacionalizma. Oj vi nesrečniki tam preko provizorne meje, kličemo vam, da je vaša stvar naša stvar, da smo sprejeli oporoko naših najboljših, ki ste v njej tudi vi omenjeni, da vam bodi v dar za njihove žrtve zlata svoboda. Živeli in umrli bomo, da se izvrši ta oporoka, v to svrlio pa hočemo ustvariti nov rod trd in neizprosen, ki ne bo prej miroval, do-lder ne bo ponesel svojih bojnih praporov na bistro Sočo.
Trd in neizprosen bo ta rod proti zakletemu sovražniku, ki vas tlači in nas izrablja. Sovraštvo, strašno sovraštvo bomo vzgojili proti njeinu. Izgine naj njegova govorica iz naših pokrajin, pretrgana bodi vsaka zveza ž njim, dokler ne pride osvete dan. Tedaj pa nas ne bo zadržala nobena sila in tedaj bomo skupno poplačali račun vaših pobitih sinov in požganih domov. Maščevano bo vaše trpljenje in zasramovanje, posušene bodo vaše solze.
Dokler pa se to ne zgodi, udarimo bratje sovraga tam. kjer ga danes lahko udarimo in kjer ga bodemo tudi občutno zadeli. Ako hočete pomagati našim trpinom, povdarjaj-te vselej in povsod ob vsaki priliki, da greši, kdor je od italijanskih pridelkov, kdor pije italijansko pijačo ali se oblači v italijansko tkanino, greši kdor se poslužuje najmanjšega izdelka italijanske industrije. Proč z italijanskim blagom! Bojkot vsemu kar pride iz te proklete dežele. Za-htevajte od naših trgovcev, da prekinejo s temi barbari, ki ne poznajo vsako zvezo, zahtevajte, da se odpovedo dobičku ž njimi in dobe čim prej nadomestilo drugje. Ako vsak Jugoslovan stori svojo dolžnost, pride streznenje in pritisk na naše brate trpine bo vsaj deloma jenjal. Vzemimo si za zgled malo predvojno Srbijo, ki je z milijonskim prebivalstvom v carinski vojni premagala 46 milijonsko Avstrijo. — Na delo bratje, na delo! Udarimo plat zvona! Smrt trinogom našega rodu. Doli Italija!
Ko je končal so se klici proti Italiji, ki so se oglašali že med govorom, stopnjevali in združili v krik ogorčenja in sovraštva, sovraštva, ki ne pozna mej in ne bo poznalo usmiljenja.
Predsednik je nato zaključil zborovanje. Masa zborovalcev pa je šla na ulico, da tudi tu demonstrira proti italijanskim kulturonosccm.
Demonstracija bi se brez dvoma mirno završila, če ne bi varnostna oblast s svojim nastopom izzvala protest in konflikte, ki brez dvoma niso bili na mestu. Z bajoneti in sabljami proti lastnim ljudem, hočejo pomagati našim mučenikom v Primorju.
Manifestacija naj bo našim bratom dokaz, da Orjuna ne bo nikdar pozabila nanje, da bo pod svojimi prapori zbirala vse kar čuti gorko in pošteno, ter bo pripravljala dan, dan osvete in plačila.
Italija naj pomni, da velja za nas Jugoslovane vedno pravilo: »Oko za oko, zob za zob.«
»ORJUNA«
I ■! III ■ I I	lili«-'	■	——-r—-
Kdo bo
Trst se ne more več popraviti po vojni; noben pripomoček ne has-ne in kar je ohranila vojna še uglednega in premožnega na trgovskem polju, to vse očito razpada, tako očito, da opaža to razsulo že vsakdo, pa naj bo napojen in maziljen z vsemi blagoslovi, kar jih laška glorija in »grandezza« premore. In res se uveljavlja pri mnogih poštenih Italijanih kaj bridko spoznanje o vsej grozoti propada svetovne tržaške luke, katera se jim je toliko omilila že davno, ko so našli njih lačni delavci tu vselej obilo najboljšega j kruha. Zato se kljub zgodovinski zavisti in škodoželjnosti Benečanov trudijo prav resno posamezni činite-lji, da bi rešili Trst in njegovo pokrajino žalostnega pogina; pa vse zaman: primorsko ozemlje, dokler je podjarmljeno pod Italijo, je preveč odtrgano od velikega in bogatega svojega zaledja, ki ga je do vojne najizdatneje redilo.
In povsod iščejo pomoči! Pomagati bi morala predvsem seveda najbližja in bogata Jugoslavija, katera pa ne razume take dolžnosti in se noče kar tako z- lepa podati nekam premalo zakritim pohlepom domišljavih polentarjev. Siromašna Avstrija bi rada podprla tržaški promet, ali njena prekomorska kupčija pač jako malo izda. Megalomani Madžari tudi nimajo veliko prevažati preko tržaške luke; oni sanjajo raje še o svojem Tengerju na bodoči italijanski Reki. Ostaja potemtakem le oddaljena Čehoslovaška, do katere se obračajo lačni Tržačani in njih visoki zaščitniki s pravo vnemo. In vsi laški upi so sedaj usmerjeni proti Čehoslovaški plemeniti rešiteljici Trsta, katera že obilo dovaža, a še več izvaža; in vsak čas ji dokazujejo, kako malo koristi ima in bo imela Čehoslovaška od Hamburga, Soluna, Reke in Dunaja, le Trst da ji more nuditi stalno in popolno trgovsko jamstvo. Sicer po italijanskih listih mrgoli še obilo psovk in obrekovanj glede Slovenov, ali češko prijateljstvo in češki promet, jim očividno tekne. Pa saj so Čelu toli velikodušni, da niso zamerili Lahom niti slavnega generala Piccioneja, ki se še ponaša v raznih tržaških zbornicah kot izkušen prijatelj Čehov in veščak za češke zadeve. In tudi oni, ki nosijo odgovornost za obetani skorajšnji procvit Trsta, pričakujejo skoraj vse od Čehoslovaške. Saj v resnici promet s to mlado slovansko državo vedno bolj narašča, a diplomatski mojstri bodo že znali s političnimi in tarifnimi spletkami ukrotiti vsako grozečo konkurenco ostalih luk. Na ta posel pa se Lahi razumejo in imajo tudi dovolj sreče v tem zrnislu. Svetovna primorska kopališča Opatija, Gradež in Portorose so že tretje leto nevarno hirala in lansko poletje ostala skoro brez gostov in brez zaslužka ob ogromnem investiranem kapitalu, kar je kaj hudo omajalo najtrdnejše hotelirje, tako da se je splošno pričakovalo za letošnje poletje ogromen gospodarski polom vseh treh letovišč. Kar nepričakovano so jih pa rešili češki gostje in parobrodarski štrajk iz najhujše zadrege in težave. Dali^ je bila ta stavka res le golo naključje, pravi izbruh težke krize jugoslovenskih pomorščakov, ali pa vendar tudi spretno zasnovane laške intrige v ogromno škodo Jugoslavije, kakor nekateri slutijo, tega ni možno tu iz daljave presojati. Vsekakor bi kazalo onim, ki se čutijo poklicani in opravičeni temeljito preiskati vsaj politični značaj nekaterih oseb, ki so imele ne le na strani delodajalcev, ampak tudi med delojemalci izvesten vpliv ob štrajku, da ne rečemo, kar svoje prste vmes!? Govori se celo o nekem jugoslovanskem zastopniku milanskih kapitalistov, ki je baje bil sposoben zaščitnik obupanih pomorščakov! In da so nekateri bro-dolastniki šarenih barv res le povsem skromni delničarji, ki se potegujejo le za višjo jugoslovensko podporo, to bi se vse splačalo nekaj točneje dognati — kajti ne zabitno nikdar in nikoli, da je Italija domovina zviteža Macchiavellija, s katerim se tudi rada ponaša!
Pa bilo kakor bilo — dejstvo je, da so prav radi tega pomorskega štrajka oživele letos po obilici če-
POZOR!
Vee otroških vozičkov, kolesa z gomo se poeeni prodajo že od Din 250’—, Ljubljana, Zvoiiaiska ulica štev. 1,
Bili Trst?
Trst, 20. okt. 1923.
ških gostov vsa opuščena primorska kopališča in to kar na nepričakovan način, kakor morda še nikdar poprej. In bratom Čehom se je dobro godilo na Primorskem in drugod. Trumoma so korakali skozi Trst s svojimi sokolskimi znaki in s svojo naglašeno govorico, nihče jih ni motil, niti posebno odiral, niti zameril, da niso bili preveč darežljivi. In nekaj bratov Čehov se je domislilo tudi slovenske raje; odkrili so nam tudi svoje človeško srce, ko so obstali pred kakim slovenskim pogoriščem na tržaškem ali v Istri. Zmajevali so z glavo, ko so čuli o požgani svoji tržaški »Besedi«, poslušali tudi kako tožbo naših ljudi o tolikih nasiljih na gospodarskem, šolskem, kulturnem in socijalnem polju; potem so skušali pa tolažiti naše ljudi na kak način: »Ja, tudi pri nas je bilo početkom težko, pa bo tudi za vas bolje, to je samo sedaj hudo, dokler se Italijanov ne navadite...«
A to je najslabša tolažba našemu trpinu, ki pozna nepoboljšljivo laško zavratnost, brezznačajnost in nenasitnost že cela stoletja! Češki ugled in češka pomoč je zelo izdatno narasla v naših nesrečnih krajih. Ali tudi slovenski ugled? To je drugo vprašanje!
In hvaležni tržaški župan, stari , lisjak Pitacco je takoj potem pohitel j v Prago in splel nove vezi s Trstom; j klanjal se je tam gospodom na vladi. na občini, trgovcem in industri-jalcem in se sladko smehljal na vse strani, kakor pač on zna, in zasnubil je baje njih zanimanje in milost; ker zdi se, da so ga v Pragi uslišali, njega in njegove pajdaše.
In sedaj pripovedujejo v Trstu, kaj se vse pripravlja s pomočjo Čehov za njega rešitev. Kdo ve, kaj je resnice na tem! Zatonili so že vsi lepi rimski načrti z našimi ladjedelnicami, zaspale so zopet obljube glede škedenjskih plavžev — le češka industrija bo rešila Trst! Pripovedujejo torej, da se nerabljeni del Lloydovega arzenala preustroji v pristno češko steklarno s češkimi mojstri; a kapital in uradništvo bode na polovico tudi češki. Vse ostalo v steklarni, posebno delavstvo, pa bo pripravil in organiziral — dr. Fer-ruccio Cimadori! To ime vzbuja v nas grenke spomine. Preko-deset let teče, kar nismo več čuli o tem naj-vernejšem slugi avstrijskega namestnika princa Hohenloheja. Bil je takrat njegov zaupnik pri raznih so-cijalnih zavodih in brezobzirno gospodoval kot pooblaščenec delodajalcev, da se je na vse strani zame-ril. Svoječasno je s spretnim izrabljanjem svojega stališča znal celo paroplovno družbo »Dalmatia«, ki je bila v hrvatskih rokah, pripraviti do tega, da je odpustila slovensko delavstvo v tržaški luki! Ako se ne motimo, moledujejo in mešetarijo prav isti rodoljubni kapitalisti nekdanje »Dalmatije«, sedaj kot »jugoslovenski brodolastniki« v Beogradu za mastno podporo, potem, ko so pomagali zapraviti z brezvestnimi špekulacijami precejšnje jugosloven-ske milijone zbrane v tržaški Jadranski banki. Toliko zopet le mimogrede o izvestnih rodoljubih!
A gospod Cimadori, katerega se je svoječasno sramovala tudi italijanska stranka in ga ni hotela kandidirati za občinske volitve v tržaškem mestu, ampak se ga je raje otresla na ta način, da ga je postavila le v izzivanje Slovanov kot protikandidata dr. Rybafa v slovensko okolico. Ta kruti in drzni nasprotnik Slovanov - domačinov je zapadel kmalu nezasluženemu pozabljenju. Dr. Cimadori je baje sedaj dobil nalogo, da skupno s čehi ustanovi in organizira veliko steklarsko podjetje v Trstu. Skoraj se nam zdi neverjetno, da bodo še bratje Čehi pomagali nas tepsti in odtirati od domače grude, ker zagrizeni nasprotnik Slovanov dr. Ferruccio Cimadori, bo gotovo tudi sedaj, kakor doslej, skrbel v prvi vrsti za tujega privan-dranca! Take rešitve pa Trst ne potrebuje in ne želi, to naj nam verjamejo bratje Čehi. Pride čas. ko j nas bodo tudi oni razumeli, kakor nas razumejo že mnogi pravi Tržačani, žal, da prepozno!
Primorec.
Zahtevajte povsod samo
„1D E S“ antracen črnilo
katero je v korUt „Jugosloveu»ke Matice".
Stev. 50.
Če mali postanejo veliki
Kdo se v življenju še ni zabaval nad vedenjem parvenija, ne da bi se mu pri tem nehote prikradel na usta prezirljiv nasmešek! In kdo se še ni z ogabnostjo odvrnil pri prvi pozi mogočnosti grbavega pritlikavca, ki ga je bil vrtinec glupe usode jedva zanesel po naključju na mogočen piedestal!
Grande Italia je eden izmed najnovejših takih »velikanov«. V krvavi cirkuški predstavi svetovne voj« ne je igrala vlogo klovna. In glej!
S pomočjo ruske, srbske, francoske, ameriške, angleške, japonske, afriške — kaj bi se mučili! — s pomočjo vojske celega sveta je zmagala italijanska vojska, oziroma brez nje bi vsi preje našteti ne bili zmogli Pi-ckelhaube.
In vendar si je Italija, ko je bila šla fronta bivše Avstrije narazen, silno oddahnila — toda na skriv« nem; kajti javno je morala vendar nastopati kot zmagovalka — čeprav prostovoljno s fronte odhajajočih revolucionarnih vojakov, katere pa je za zahvalo še lovila in jih kot »voj« ne« ujetnike zapirala, da tako poveliča slavo svoje »zmage«. Tako je za Italijo končala nevarnost kljub teinu, da jo je ščitil ves oboroženi svet.
Ampak znano je, da je nejunaka tudi še po zmagi rado strah. Zato je Italija takoj po »zmagi« počela - -nekako oproščajoč se — laskati Nemštvu, ki jo je bilo do tedaj na-zivalo »Frbfeind«. Kajti svetovna vojna je prinesla svobodo milijonom in milijonom — Slovanom, in to tudi ni bilo prav! Kajti, kaj mi koristi premagani Nemec, če pa je prost Slovan? Zato se je Italija v takih skrbeh brž domislila, da je bil Nemec največji tlačitelj Slovana, in da mu mora biti kot takemu še danes hvaležna, čeravno so se ji še nedavno pred njim tresle hlačice pri Kobaridu. Vendar ji zaenkrat ni nevaren, ker je premagan in ker leži med Nemčijo in Italijo vendar še nekaj — flegmatična Avstrija in oborožena Jugoslavija. In ker ji Nemci niso nevarni, ji lahko pomagajo iz nove nevarnosti s svojo slavnoznano proti-slovansko prakso. Zato so torej Nemci po prevratu naenkrat tako prirastli k srcu Italiji.
Zdaj pa — o groza — se Nemčija podira! Kdo bo čuval Italijo pred svobodnim Slovanom, če se popolnoma podere? Zato brž skupaj Turke, Bolgare in Albance, da ne bo premočna Mala antanta, skupina onih držav, s katerih sinovi so se med vojno Italijani na tako nečasteu način seznanili; onih vojakov, ki so zbijali toliko šal in skovali toliko dovtipov na heroje! Čudno! Za nejunaka sploh nikjer na svetu ni prostora; pravzaprav bi moralo vse prebivalstvo severno od italijanskih mej najprej izginiti, da bi potem šele postala Italija pravi junak in velikan, ki se res nikogar ne boji. Klaverna grandezza! Tako klaverna, da mora malemu zasužnjenemu delu našega malega slovenskega naroda ubijati šole, časopisje in odre, prepovedovati slovensko božjo propoved v cerkvah, preganjati naše ljudi in izganjati jih s svojih rodnih tal, zato da pridobi mali košček nerodovitne zemlje za svoje izstradane heroje. Kmalu bodo morali s teh kršnih tal izginiti še tisti mali gozdovi, da se čimpreje poseje vsepovsod koruzo, da se s polento reši sinove Italije »grande«.
Kako smo že včasih kot paglavci kričali za kalabreškimi delavci, ki so bili pri nas povsod zaposleni? Ce se ne motim, menda takole: »pikolo možic, grande muštac!« In res je tako! Italijani so veliki le v strahopetnosti ter strahopetnežem lastni krivičnosti. Toda krivica, ki se je poslužujejo v borbi zoper naš živelj na ugrabljeni zemlji, ne bo pregnala, strahu, ampak povečala bo nevarnost, ki preti veliki Italiji. Pa mi ne bomo krivi, če se bo nekoč še ponovilo vekanje o mama mia!«
delikatno čokolado je treba pr.skusiti, da se prepričal o njeni dobri kakovosti!
NKRiH -
Stev. 50.
»O R J U N A«
Stran 8.
s bji iiiissH ‘vNvnann 1 jiAOMNaia mo 1 WMmmm iMSfDiiJii-SM j
Pred kongresom.
FINANČNO VPRAŠANJE NAŠEGA POKRETA.
Naše novosadsko glasilo »Vidov-dam< je razpravljalo v eni zadnjih številk o finančnem vprašanju našega pokreta in popolnoma pravilno označilo to vprašanje kot eno najvažnejših. Na politično pozornico Jugoslavije nas je poklicala potreba mlade, energične in čiste nacijonal-ne organizacije. Kot nacijonalisti in Jugosloveni izpred svetovne vojne smo smatrali za svojo sveto dolžnost dvigniti zopet svoj glas, kakor snto ga dvignili takrat, ko se je malokomu pri nas sanjalo, da smo tako blizu ustvaritvi tisočletnih teženj — ustvariti Jugoslavije. Strankarska korupcija in nemorala, politično ve-rižništvo cele vrste avanturistov in izkoriščevalcev politične konjunkture je prisililo našo mlado državo v opasnost in naš narod bi ne bil vreden naziva narod, če ne bi bil dvignil iz svoje zdrave sredine Or-june. Kot idealisti, kakršni smo bili nekoč in kakršni smo tudi še danes, pa nismo pomišljali mnogo na to, če Imamo tudi dovolj denarnih sredstev na razpolago. Šli smo v boj Proti mogočnim in številnim nasprotnikom golih rok, oboroženi samo z navdušenjem in globoko vero v svetost naše misije. Toda — uverili smo se le prezgodaj, da samo navdušenje in sama vera nista dovolj. Vdej-stvovanje v praksi je zahtevalo propagande potom besede in potom tiska, zahtevalo je uprave, popolne Posvetitve cele vrste ljudi, zahtevalo i je akcij, nastopov, a žrtve, ki so pri teh akcijah in nastopih padle, so zahtevale ne le moralne, nego tudi ma-terijalne podpore. Sredstev za vse to pa ni bilo.
Kot idealisti smo stopili v boj za čiste cilje, zato smo se dobro zavedali, da moramo ostati tudi sami čisti in strogo neodvisni. Radi tega nismo hoteli jemati podpor ne od vlade, ne od strank, ne od koga izven organizacije, čeprav so se nam v gotovih momentih in od gotove strani ponnjale, ker smo dobro vedeli, da bi s tem ne samo omadeževali naš pokret, ampak izgubili tudi neodvisnost, ki je za zmago in za udejstvitev naših namer neobhodno potrebna. Vezali smo se samo na članarino in skromne doprinose naših članov in prijateljev. Sredstva, ki smo jih na ta način dobili, pa niso zadostovala in posledica tega je bila, da je pokret zastajal in se ni mogel razviti tako kakor smo hoteli. Res je sicer, da naše centralno vodstvo ni bilo kos svoji veliki nalogi, toda celo to bi se ne bilo nikoli tako občutilo, če bi nas ne pritiskalo pomanjkanje denarnih sredstev. Koliko propagandnih načrtov je padlo v vodo — ker ni bilo sredstev, ki so bila potrebna za izvedbo! Koliko akcij, nastopov itd., ki so bili zasnovani širokopotezno, se je končalo le deloma povoljno in brez onih rezultatov, kakor se je pričakovalo — zopet samo zato, ker ni bilo denarja. Zveze med organizacijami, med oblastnimi odbori in med centralo §o bile nezadostne samo zato — ker ni bilo denarja! Uniformiranje, izvež-banje in opremljenje akcijskih čet je ostalo v večjem delu le projekt na papirju — zopet iz istega vzroka! Če bi bil imel naš pokret dovolj denarnih sredstev, bi bil danes gotovo desetkrat važnejši faktor kakor je. Kako važno vlogo igrajo v takih po-kretih denarna sredstva, nam sijajno dokazuje ravno italijanski fašizem. Brez one množine denarja, katerega so fašisti imeli, bi nikdar ne bili zmagali.
Kako rešiti ta problem? Da se mora najti izhodišče, je iasno in se tega vsi prav dobro zavedamo. Z več strani so se že culi tudi predlogi, naj bi Orjuna v tem oziru posnemala fašiste. Dobro, ali oni, ki so to predlagali, se niso poglobili v bistveno različnost naših razmer %d razmer v Italiji. V Italiji so imeli fašisti pred seboj komuniste kot glavne nasprotnike in strah pred komunisti, ki so ga imeli denarni krogi, je največji dobrotnik fašizma. Vse italijansko denarstvo, vse veletrgovstvo in in-dustrijstvo je žrtvovalo za fašizem ogromne milijone, samo da bi se tako rešilo komunizma. Orjuna ima pred seboj v prvi vrsti separatiste in druge podobne protidržavne elemente, ki nimajo namena ubiti kapitalizma, ampak štejejo ravno kapitaliste za svoje — pomočnike! Poleg tega pa je velekapital in po velikem delu tudi srednji in celo manjši kapital v naši državi v rokah tujih elementov in separatistov. Pri teh pa Orjuna ne uživa simpatij, ampak stoji nasprotno ž njimi v boju. To je vzrok, da Orjuna ne more črpati denarnih sredstev iz istih virov kakor jih je črpal italijanski fašizem. Obenem pa je to tudi sijajen dokaz, da so lažniva in brez vsake podlage očitanja naših socijalistov različnih frakcij, da je Orjuna eksponent kapitalizma.
Na tej strani torej ni rešitve. Kakor doslej, tako mora Orjuna tudi v bodoče ostati neodvisna od vsakogar, zato tudi pri vladi, pri strankah ali bankah ne more in ne sme iskati materijalnih sredstev za svoj razmah. Kakor doslej, tako bomo morali torej tudi v bodoče iskati kritje v svojih lastnih vrstah, toda na drugačni bazi kakor doslej. Doslej se je polagala vse prevelika važnost na članarino. To je bila napaka. Članarina je sicer res dober in reden vir dohodkov, toda kakor se pri nas še nobeni organizaciji ni posrečilo doseči rednega plačevanja članarine, tako se tudi Orjuni ne bo. Ne pomaga nič. S tein je treba računati. Po-
| leg tega pa je tudi članarina sama j na sebi nezadostna. Vsled tega se ! mora v bodoče odvzeti članarini dosedanja važnost. Gotove kategorije članstva se morajo članarine sploh oprostiti. Tu je treba uvesti sistem obdavčenja članstva po premoženjski zmožnosti, uvesti pa je treba dalje tudi ustanovno in podporno članstvo. Posamezne krajevne organizacije se morajo obdavčiti z gotovo vsoto, odgovarjajočo njihovi moči in premoženjski zmožnosti članstva. Iz teh rednih vsot se moraj vzdrževati oblastni odbori, ti pa morajo zopet po svojih močeh podpirati centralo. Ali vse to še ni dovolj. Treba je poiskati je drugih, čisto novih virov, ki bodo krili v prvi vrsti potrebe oblastnih odborov in centrale. Tl viri morajo biti prvič razne edicije. Izdajati se morajo propagandne razglednice, slike, diplome, brošure itd., drugič pa se morajo osnovati sploh organizacijska gospodarska podjetja. Kapital za osnovanje teh podjetij morajo preskrbeti premožnejši člani, saj bo pri tem riziko skrajno majhen, oziroma ga sploh ne bo, saj se bodo temeljne glavnice pri količkaj spretnem operiranju kmalu lahko zopet odplačale vpisnikom, tako da bodo ta podjetja v nekaj mesecih lahko prešla čisto v last organizacij. Mnogo se da doseči v tem pravcu tudi na zadružni podlagi. Posebno oblastni odbori in centrala morajo skrbeti za to, da si čim-prej zasigurajo kritje svojih potreb z lastnimi gospodarskimi podjetji. Ako se Orjuna hoče res razviti, potem mora ustvariti velik administrativni in propagandni aparat, ta aparat pa morajo vzdrževati njene gospodarske ustanove. Več važnosti kakor doslej pa mora Orjuna posvečati tudi prireditvam. Dobro organizirane zabave, veselice, koncerti, predstave itd. donašajo lahko lepe dohodke. Zato bodo morale vse, tudi male krajevne organizacije razviti na tem polju pravo konkurenco. V teh glavnih smernicah bo moral reševati naš financijelni problem tudi predstoječi kongres.
Dopisi«
Dopis iz Trbovelj, Popotnik, iz-stopivši iz vlaka v Trbovljah, začuti takoj okuženi zrak, ki ga povzroča dim in prah iz tukajšnje cementne tovarne. Težko mu lega na dušo, in vsak se podviza, da čim prej pride iz tega žalostnega okoliša. Le mi ubogi delavci v tovarni moramo prenašati dan in noč težo tega zraka. Bolj kot dim in prah nas pa tlačijo tukajšnje razmere, ki so gotovo naj-žalostnejše, izmed vseh podjetij v Jugoslaviji. Povzročajo jih tukajšnji nastavljenci, ki nam s svojim delovanjem okužajo že itak slabi zrak, da nam kakor mora lega na dušo, ter nas sili v obup. Zraven, širši javnosti že znanega ravnatelja, Nemca, imamo še celo vrsto ljudi, ki, da-siravno naši državljani, iz dna duše sovražijo vse, kar je Jugosloven-skega. Posebno se v tem protina-rodnem delovanju odlikuje paznik Minko Alif, ki si je vzel monopol, da denuncira in šikanira tukajšnje na-cijonalno zavedne delavce. Posebno pa mu je v želodcu »Orjuna« in njeni člani, katere blati na vse načine, ter jih imenuje nezavedneže. Mož je brez vsakega praktičnega znanja prišel do svoje službe le z denunci-janstvom in petolizništvom. Pred vojno je napravil izpit strojevodje na lokomotivi na Doberni, seveda brez znanja strojnega ključarstva. ki je za tako službo potrebno. Med vojno je pa prakticiral za paznika pri vjet-nikih Rusih, ki jim je delil — mena-žo. Kot rudniški nastavljenec je bil
vojaške službe oproščen in mi se ; čudimo, da ga vojaška oblast sedaj ne kliče v službo. Da bi bil 28 let star mož - junak za vojaško službo nesposoben, skoro ne verujemo. Priporočamo ga vojaški oblasti, da mu poskrbi ISmesečni prosti izlet po naši domovini, ker upamo, da jo bo potem bolj vzljubil. Radi moralične-ga življenja pa spada mož pred sodišče. Dasi oženjen, navaja žene tukajšnjih delavcev k zakonolomstvu, in kjer se mu ne posreči, šikanira in denuncira potem delavca-moža ter ga celo neopravičeno kaznuje z denarno globo. S kakšnim občutkom gleda mož-delavec svojega predpostavljenega, v katerem vidi človeka, ki mu je hotel zapeljati ženo ter razdreti zakonsko srečo, naj si poštena javnost sama predstavi. Mogoče se bode za stvar zanimal g. državni pravdnik, dokazi so na razpolago.
Mi smo prepričani, da tak človek ne spada na pazniško mesto ker, ali naj zaradi zvestobe svoje žene trpi mož-delavec? Drugi njega vreden je strojni ključar Franc črtane. Je'strasten socijalist ter ga je morala socijal.-demokratična stranka radi gorečnosti celo izključiti iz stranke. Svoj socijalni čut je pokazal v minuli stavki. Izrazil se je, da bode delal za pet delavcev. Delal sicer ni za pet, ali plače je prejel za pet delavcev na 14 dni 2000 Din. Po prejemu plače se je v znani narodni gostilni napil ter ljuto napadal Sokola in Orjuno. Izrazil se je, da je treba
vse Orjunaše politi s tako tekočino, da bodo po štirinajstih dneh v mukah poginili. Svoj značaj je pokazal ob proslavi delavskega praznika 1. maja t. 1. V svojem govoru je javno pred tisočglavo množico proklin-jal Rešnje telo, da so se celo najbolj zagrizeni komunisti zgražali.
Mi smo čakali celih pet mescev, kedaj ga bodo naši vneti klerikalci naznanili, vendar se mu ni ničesar zgodilo. Gotovo se jim je prikupil istega dne na istem mestu, kjer je v svojem drugem govoru pozival delavstvo na boj proti Orjuni ter kričal: dol z Orjuno. Če bi bil tako bogokletstvo govoril kak Orjunaš, kedaj bi že sedel pod ključem. Tudi za tega moža naj bi se pobrigal g. državni pravdnik, ker je gotovo po zakonu prepovedano bogokletstvo, in to še javno vpričo tisočev mož, žen in nedoraslih otrok. Za vse te nezaslišane grdobije, protežira gosp. ravnatelj omenjena moža ter je postavil tega bogokletneža za nekakega preglednika strojev in naprav v obratu, da tako lažje denuncira na-cijonalno zavedne delavce, mesto da bi skrbel, da pridejo na taka mesta, če ne že nacijoualni, pa vsaj moralno čisti, pošteni ljudje.
Izmed tisoč krivic, ki so materi-jelnega značaja, smo iznesli le del takih, ki nam globoko režejo v našo nacijonalno dušo. Ali se naj potem kdo čudi, ako delavstvo, mesto da bi ljubilo svojo domovino, proklinja državo in narod, proklinja svoje rojstvo in samega sebe!
Merodajni faktorji zganite se! Trboveljska družba, napravi red v tem svojem obratu! Ako pa naš klic ne bo našel nikjer odmeva, bomo prisiljeni, da sami z vsemi zakonitimi sredstvi razčistimo ta okuženi zrak, ki nas duši v tej tovarni.
Sovražniki našega naroda in države pa vedite, da je naša nacijonal-na zavest naša ljubezen do naroda in domovine tako močna, da se ne bomo v obrambo nje ter naše organizacije strašili nobenih žrtev, ter da boste za vse vaše protinacijonalno delo, kakor tudi za vsak klic »dol Orjuna«, prejeli zasluženo plačilo.
Vi pa, delavci tovarne, spomnite se pregovora, ki pravi, »ljubezen prenavlja gore«, vzljubite svoj narod in svojo domovino, naj vzplamti v vaših srcih nacijonalna zavest, ki bo kot mogočen vihar razgnala in očistila ta okuženi zrak.
Delavci cementne tovarne vsi v Orjuno!	Delavci	Orjanaši.
Celje. Intimni večer Orjune v Celju, ki se je vršil v soboto, 20. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v svrho medsebojnega spoznavanja, je bil v splošno zadovoljstvo članstva in naših prijateljev, prava manifestacija narodne zavesti, ki naj bi vedno dičila naše Celje.
Zastopani so bili vsi stanovi, od marljivega delavca In obrtnika, trgovca in industrijalca pa do državnega uradnika, vsi so bili združeni v bratski ljubavi, ki jo narekuje naš nacionalistični evangelij.
Navzoči so bili mnogi naši stari borci in delavci za našo sveto jugo-slovensko misel, n. pr. starosta Sokola brat dr. Sernec, brat Kolšek, g. Rebek, g. dr. Božič, g. dr. Dereani, g. dr. Hrašovec, g. dr. Orožen in drugi. Naše geslo: »Za naciju« je družila vse v eno nerazdružno enoto.
Članstvo je brzojavno čestitalo povodom krsta našega prestolonaslednika najvišjemu dvoru. Nato je brat Prekoršek predaval o vzrokih, ki so povzročili preporod širokih narodnih mas po svetovni vojni, ki naj bi vodil človeštvo k socializaciji. Stvarno je predočil, da je preporod Jugoslovenov posledica vzrokov svetovnega, evropskega in kra-
jevnega značaja. Prešel je analitično na razjasnivanja poedinih potov in oblik, ki so grupaciji neobhodno potrebni, ter na podlagi strokovno objektivnih navajanj, gospodarskih in upravnih prilik, ki se nanašajo na ozemlje, na katerem bivajo naša plemena, razjasnil in dokazal potrebo nacijonalne organizacije.
Po uspelem predavanju brata Prekoršeka so sestre nudile članstvu čaj in pecivo, a naše narodno pevsko društvo je zapelo več lepih narodnih pesmi. Ta večer nam bo vsem še dolgo v spominu.
MbM pokret.
Kongres delegatov vseh Orjun. Dne 1. decembra t. 1. se prične v Splitu veliki kongres delegatov vseh naših organizacij. Je to prvi pravi kongres, v katerega stavlja-mo velike nade, ker si bomo na njem definitivno uredili na znotrai našo organizacijo in postavili celemu pokretu čvrst in nerazrušljiv temelj. Na tem kongresu se bodo razpravljala najvažnejša vitalna vprašanja našega pokreta. Vsaka organizacija ima prvico biti zastopana na tem kongresu potom lednega delegata. Ker je ta naš prvi kongres največje važnosti. Pričakujemo obilne udeležbe.
AKADEMSKI KLUB ORJUNA.
Na univerzah v Beogradu in Zagrebu so se pred kratkim osnovali akademski klubi Orjuna. Ker čutimo potrebo tudi na ljubljanski univerzi osnovati klub Orjuna, ki naj bo žarišče nacijonalne jugoslovanske misli, pozivamo vse tovariše akademike, ki so pripravljeni vstopiti v klub, da se javijo do konca t. m. pri podpisanemu, v tajništvu oblastnega odbora od 14.—18. ure.
Vlado 1. Galzinja. cand. jur.
Odbor jugoslovanskih nacijona-llstov v Celju se tem potom zahva-I ljuje požrtvovalnosti svoje članice | gospe dr. Božičeve, ki jo je doprinesla ob priliki prireditve intimnega večera, vsem članicam, ki so gospo dr. Božičevo pri delu podpirale in vsem onim članicam, članom ter somišljenikom, ki so prispevali s prostovoljnimi darovi. Zahvalo Izreka
Vf
illil it Ml
pri
liiiUttMl
Telefon 70. 349.
sassES
rt«
v*
u
o*
Stran 4.
S te v. 50.
Pooblaščeni dobaviteii vseh uniformskih potrebščin Or. Ju. na,
PETER CAPUDER, LJUBLJANA
Vidovdanska cesta Štev. 2.
Zahtevajte brezplačen cenik, navodila xa mero in plačilne pogoje.
ESS
pevskemu društvu Komšija za njegovo uspelo sodelovanje ter Upravnemu svetil celjske posojilnice, ki je pripomogel naši stvari s tem, da nam je dovolil uporabo dvorane brezplačno. — Za odbor: T r i p a 1 o, predsednik. Pogačnik, tajnik.
V nedeljo, 21. t. m. je napravil prvi vod akcijske čete organizacije jugoslovanskih nacijonalistov v Celju izlet v Teharje in Štore, občinstvo je četo srčno pozdravljalo. Nazaj grede korakajoč v četveroredih skozi mesto peli so narodne pesmi. Izkazala se je disciplina čete.
ZRNA.
Gavrilo
Vidovdanski heroj Princip — na kuhiku.
»Registar«
Poglavar sreza... u Sarajevu.
Broj: 396.
POZIVNICA za g. Gavro Princip iz Zunovnica 25.
Pozivate se da se prijavite nadzorniku drumova dana 1. oktobra poned. u 7 sati na deonici puta Hadžiči kod km. 22. da odradite odred-jeni Vam dužni rok od 7 dana za opravku puta. Sobom ponesite alat (krampu, lopatu, budak, sekiru...).
Ne dodjete li na poziv odredjenog dana a ne pošaljete ni zamene, ili lični rad ne otkupite novcem, izvršit če se otkup ekzekutivniin putem. U slučaju neuspjeha postupati če se po kaznenom zakonu.
U Sarajevu, dne 25. sept. 1923.
Man. Mil. Atanasijevič.
Poglavar sreza:
Ubogi Princip, ki ni našel milosti pred avstrijskimi vislicami, ne najde jo niti pred jugoslovanskim — ku-lukom.
Za vsako ceno. Naredba ministra Vujičiča proti nacijonalnim organizacijam funkcijonisa tudi že v Lju-
bljani.	Ker morajo uradni organi
najti krivca »za vsako ceno«, so se vršile aretacije radi sobotnih dogodkov ne samo na podlagi dejanskega stanja, temveč tudi na podlagi psi-ho-filozofičnih zaključkov policijskih organov. Ker se pa od teh ne more zahtevati, da bi za sijajno nadurno nagrado dlVz par bili izvežbani telepati,	priporočamo policijskemu
ravnateljstvu, da nastavi za take posle slavnega »Svengalija«. Tako bo izključeno, da bi se pod sumom hudodelstva zapisali reditelji na podlagi nelogičnih logičnih zaključkov g. Keka. Težkoča bo le v tem, da Svengali ne bo najbrže hotel delati za 1.50 K na uro.
Povej s kom hodiš, pa ti povem kaj si. O. veliki idealist Ljubo D. Jurkovič, ki mu je bila družba Or-junašev premalo idealna in poštena, si je našel boljše spremstvo v osebi dr. Lukana in dr. Ažmana, s katerim ga vidimo vsak dan prihajati iz Jadranske banke.
Ironija usode. Petletnico osvobojen ja	Jugoslavije so praznovali v
zaporih funkcijonarji in člani Orju-ne. Zaprti in preganjani so bili v Avstriji, italijanski fašisti jih pobijajo, Jugoslavija jih pa zapira — za svoj jubilej.
s ona; mi
Ing. V. Nikolič
Kraljev, dvorski liferant
Ljubljana - Moste
Telefon št. 562.
Stara renomirana cvetličarna
Viktor Korsika
na ICongresnem trgu
opozarja p. n. občinstvo na bogato zalogo in izdelavo krasnih venccv in šopkov, ter vseh v to stroko spadajočih aranžmanov, bodisi iz svežih, bodisi iz umetnih cvetlic, posebno za okrasko grobov za Vse Svetel
P. n. obCinstvo prosim, da si ogleda v moji izložbi res strokovno iivršeno izdelke te panoge.
Obenem sporočam p. n. občinstvu, da imam v zalogi {ebuilca ni.a«:ni, tuiipastov
»d. in nagrobne svetilke
po najnižjih cenah.
AUTOMOBILE
koiesa, motorje, pnevmatiko vseh yrs§, o?je, bencin in druge fjcirebščine
ima	v	zalogi
o v«v
LJUBLJANA.*
I
več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa »jEVaNS1*. Velika zaloga pneuina-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tudi vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje,
„TR2aUNA“ F. B L,
tovarne dvokoles in otroških vožiekov
Ljubljana, Karlovška 4.
Oblastveno dovoljena
razprodala.
Ker nameravamo oddelek za Jelenin®, trikotažo in perilo popolnoma opustiti, prodajamo od ponedeljka dne 29. oktobra vse v to stroko spadajoče blago po globok© znižanih cenah. V poštev pridejo različne volnene modne jopice, jumperji, sviterji, čepice, dokolenice, gamaše, Sloraste, svilene in Patent-nogavice, nogavice za gospode, volneno bombažasto normalno in Jaegrovo perilo, različno perilo za dame in gospode izgotovljeno iz najboljšega batista, sifona in cefirja, predpasniki iz kretona in klota, svilene in etaminaste bluze, dalje vsakovrstni žepni robci, triko in glace rokavice, ovratniki, kravate kakor tudi razna kosmetika in galanterijsko blago.
Razprodaja se vrši toliko časa, dokler traja zaloga.
H. & i. Skat3@?n@.
Berite in razširfajte wORJUNO“!
|MERAKL|
barve, mastila, lake, kit, klel, emaile, to-
■ n ii mm mil—mi i 11111 HDiimrT ~Trirmnimrnrmn nn m
pito !ei zajamčeno {isti firnei
Autogaraia
autoeSslavnica
nsf&GlIše vrste nudi
I	tovarna
IH, Ril!, S
ti. z o. z.
Maribor Ljubljana Novi sad
LIH Bi JUN A
CšLfeiMCE 3In
a
L'
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarne:
LJUaiJANA-NEDVOSE
1
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
m
je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirano knjige v eno- ali večbarvnem tisku.
— Brošure in knjige v malih in tudi ijajvc-cjih na- S kladah. — Časopise, revije in mladinsko liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za Osnovne Sole In srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Carinsko - Posredniški - Biireaux	Podružnice t
■ a	#■>	a	m	Mor,
Uves	SCO riž	Ezvos Junici, Bub. Bh
jliita, (aUvsc,
Centrala LJUBLJANA Kolodv. ni. 41. RaM.
Manufaktura, moda, konfekcija
DRAGO SCHWAB Liljana, Dvorni lis 3
v zalogi gpecijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, dežni plašči, usnjeni suknjiči, pelerine, zimniki, ra-glani etc.
Izdelava oblek v lastnem modernem salonu!
ivan »kotnik
FTii
;S=ii (ssarskS moisles’
Lj^bSlaits, Dunajska c. 36. TeJ. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledcnice, paviljoni, verando, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna gaga.	Tovarna	furnirja.
*«aHaE3MKKvaL'iaeu»®4i
"H
flJE.Mll!
iQ
Ha delitlD lo Mig!
za
Lepa namizna
Jabolka
prodaja vsako množino in po uajnižjih cenah
FRUCTUS, d. z o. z. Ljubljana, Tabor 2.
Zobna pasta Aikadont
Ustna voda
SIOGRAD
m oradiigoa in \Mi\0 d. i
Te3. inter. 180.	Te!,	Inter.	ISO.
Mimi pisarna LJUBLJAHA, Spednja Sla.
Frankopanska ulica 151.
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
1
TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
Podružnica:
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
O
SEt iUBURGOVA ULICA ŠTEV. 1
Brzojavi:
TRGOVSKA.
Telefoni: 139, 140, 458.
SLOVENSKA ES&0MPTNA SSJIHKA)
m reaarwe
Izvršuje vse bančne posle najtoeneje in najkulantoeje
Ekspoziture:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici).
1
(T!ska Učiteljska tiskarna y Ljubljani.,