št. 40 (811) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 7. oktobra 1965 DOLENJSKI LIST Steklarna gre v zagon V ponedeljek, 11. oktobra, bodo ob 12. uri zakurili glavno peč v novi steklarni INIS v Bršlinu pri Novem mestu. Celotna investicija v steklarno znaša 3 milijarde 350 milijonov dinarjev. Montažo opreme in instalacij je vodila skupina poljskih specialistov, Kortningovo oljno instalacijo pa so postavili Nemci. Glavna peč bo morala goreti mesec do mesec in pol dni, šele potem bo iz nje priteklo prvo steklo. Svečana otvoritev steklarne bo na dan občinskega praznika 29. oktobra. Sava ovira gradnjo mostu v Krškem Krčani so si letos poleti močno oddahnili, ko je na levem bregu Save pri Konfekciji papirja v Krškem začelo rasti gradbišče za gradnjo prepotrebnega novega mostu. Gradbena dela se sicer odvijajo po načrtih, toda reka Sava, ki je bila mnogo let nazaj mirna in ni veliko naraščala, letos močno nagaja. Vodostaj je zelo spremenljiv in otežuje gradbena dela pri mostnih stebrih. LISCA hiti izvažati Konfekcija LISCA je za letos planirala precejšen iavoz svojih izdelkov. Do konca decembra mora po zastavljenih programih doseči 145.000 dolarjev čistega deviznega priliva. — Vsa ta predvidevanja so bila zelo realna in kolektiv s! obeta, da jih bo uresničil brez težav. Vrednost izvoza v prvem polletju je znašala 450 milijonov din, čisti devizni priliv pa 92.000 dolarjev. Vse kaže, da bo plan izvoza do konca tega leta še znatno presežen. Babic osvojil največ možnih točk Tretjega oktobra je bila v Zagrebu prva vožnja državnega šampionata v speed-wayu. Znani krški vozač in državni prvak Franc Babic je na tej vožnji osvojil vseh možnih 15 točk, tako da ima dve točki naskoka pred asi Regvatom, Perkom in Stan-kovičem. če bo Babiou sreča mila še v naslednjih treh vožnjah šampionata, bo državni prvak v speedwayu. Še 52 fičkov nedobavljenih Trgovsko podjetje NOVO-TEHNA iz Novega mesta je letos dobavilo kupcem 231 fičkov, 42 vozil Zastava-1300 in 5 vozil Zastava-1500. Med temi vozah je bilo 83 fičkov naročenih in plačanih že lani, prav tako pa 21 vozdl 1300 in 5 vozil 1500. Trenutno imajo pri NOVOTEHNI plačanih, a še nedobavljenih 52 fičkov, 10 vozil Zastava-1300 in 3 vozila Zastava- 1500. Doslej so tiobavili vse fičke, ki so bili naročeni in plačani do 10. februarja letos, vseh še nedobavljenih fičkov pa ne bodo mogli dobaviti letos, prav tako tudi ne vseh vozil Zastava-1300, medtem ko bodo morali vsi plačniki vozil Zastava-1500 počakati na dobavo v prihodnjem letu. Kot so povedali, bodo prihodnje leto avtomobile ponujali, če bo še naprej zanje tako majhno zanimanje kot Je zdaj. PRED LETOŠNJO JESENSKO SETVIJO SETEV JE VAŽNA, čeprav nismo žitnica če bo vreme lepo tudi potem, ko bodo s polj pospravljali koruzo, bo setev (čeprav pozneje kot sicer) v redu opravljena -Zaradi višje cene bo porabljenih manj umetnih gnojil kot prejšnja leta Pozdrav slovenskim bibliotekarjem V imenu vseh prebivalcev širše Dolenjske prisrčno pozdravljamo udeležence jutrišnjega posvetovanja in sobotnega občnega zbora Društva bibliotekarjev Slovenije, ki bosta tokrat v Novem mestu! 600-letnico Novega mesta in 20-letnico osvoboditve bo "počastilo nad 140 članov poklicne organizacije slovenskih bibliotekarjev in njihovih gostov, ki bodo prišli k nam iz vseh krajev republike, želimo jim prijetno bivanje med nami in veliko zadovoljstva pri delu, ki ga bodo opravili, pa še: da bi se vračali k nam in še bolje spoznali deželico med Kolpo, Krko in Savo, njene ljudi, njihovo življenje, delo in napredek! i Na sliki: dragoceno knjižno bogastvo novomeške Študijske knjižnice »Mirana Jarca«, ki bo jutri in v soboto na vpogled tudi članom društva, je v zadnjih letih videlo mnogo ljudi. Knjižnico je julija 1960 obiskal tudi Aleksandar Ranković (desno) s soprogo Slavko (v sredini) in tovariš Boris Kraigher; upravnik knjižnice Bogo Komelj (drugi z leve) jim je pokazal tudi knjižne redkosti osrednje dolenjske knjižnice (foto: Andrej Agnič). Letošnja jesenska žetev, je pozna, ker je zaradi slabega vremena večina pridelkov dozorela pozneje kot sicer. Tako ugotavljajo v vseh kmetijskih zadrugah. Naše področje ni žitnica, ki bi s presežki oskrbovala tržišče. Reforma nas sili v resno gospodarjenje, zato je pomemben tudi tisti pridelek, s katerim oskrbujemo sami sebe. Setev je tudi zategadelj pomembna naloga. Belokranjsko področje je na primer bilo glede žitaric vedno odvisno od nakupa izven svojih meja. V času NOB pa so kljub velikemu pomanjkanju vprežne živine in delovne sile s skrbno pripravljeno setvijo v Beli krajini zagotovili pridelek, ki je zadoščal za najnujnejše potrebe pre-. bivalcev in desettisočglave partizanske vojske. To lahko uresničimo danes toliko laže, ker nam je na voljo dovolj sortnih semen visokorodnih žit, dovolj umetnih gnojil, dovolj sodobne kmetijske V torek razprava o kmetijstvu Kmetijsko problematiko v novomeški občini bodo obravnavali na plenarnem zasedanju občinskega odbora SZDL 12. oktobra. V poročilu, ki ga bodo prejeli udeleženci seje, so zbrani zanimivi podatki o zasebni in družbeni kmetijski proizvodnji ter kooperaciji in nekaj teh govori o tem, da kmetijstvu ni vse lepo in prav. V razpravi, na katero je občinski odbor SZDL povabil še obč. komite ZKS in 55 kmetijskih strokovnjakov iz DIT, se bodo pomenili o stališčih v reševanju kmetijstva in možnostih za večjo proizvodnost v tej panogi. Glede na pester sestav razpravljavcev pričakujejo dobro obravnavo. Jesen je tu — z njo pa ogromno dela, pospravljanje pridelkov in še marsikaj drugega. Glavno opravilo pa je vsekakor setev. Koderkoli te dni hodimo, povsod orjejo kmetje in zadružna posestva, mnogi pa tudi že sejejo, da jih slabo vreme ne bi prehitelo. — Na sliki: traktorista posestva na Draškovcu kar pridno obračata zemljo, saj je norma za trobrazdni plug kar 12 hektrov na dan! (Foto: Polde Miklič) PRED OBČNIM ZBOROM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NOVO MESTO Iz ohlapnega v čvrsto gospodarstvo Naraščanje proizvodnje ne more zagotoviti povečanja življenjske ravni, če se hkrati ne povečuje storilnost dela. V večizmenskem delu v industriji so velike rezerve, saj dela v eni izmeni 72 odst., v 2. izmeni 23 odst. in v 3. izmeni le 5 odst. zaposlenih — Tudi 20,5 odst. fluktuacija in dejstvo, da je med zaposlenimi kar 55 odst. nekvalificiranih in nestrokovnih delavcev, ni razveseljivo! mehanizacije in delovnih rok. Pregled nad jesensko setvijo, ki ga posredujemo, žal ni popolen, ker niso popolni podatki, ki smo jih dobili v kmetijskih organizacijah. Ob tem bi veljalo reči, da nehote dvomimo v resničnost zagotovil »da je vse v redu«, ko hkrati v mnogih kmetijskih zadrugah ne vedo povedati niti to, koliko umetnih gnojil in sortnih semen imajo na zalogi za setev, ne kolikšne površine oodo posejane z ozimnimi žiti v zasebnem kmetijstvu. Večina zadrug že opušča kooperacijo v pridelovanju žit. Ker pri nas ni presežkov v pridelku žit, se je kooperacija nemalokrat izjalovila v navaden trgovsko-menjalni odnos ali pa je bila celo povod za kmetovo špekulacijo. Zadruge dolenjskega in spodnje-po savskega območja bodo z ozimnimi žiti posejale okoli 600 ha družbenih površin. Tu žo sejejo ali pa imajo površine zorane in pognojene. Žita bodo posejana najpozneje do 15. oktobra. V zasebnem kmetijstvu bodo v kooperaciji posejali 930 ha žit (KZ Treb-' nje 500 ha, KZ Brežice 300 ha in KZ Žužemberk 130 ha), v celoti pa bodo po nepopolnih podatkih v zasebnem kmetijstvu posejali z ozimnimi žiti nekaj nad 10 tisoč ha. Sortnih semen imajo povsod dovolj na zalogi, prav tako umetnih gnojil, mehanizacija pa je povsod pripravljena na setev. Zaradi višjih cen umetnih gnojil (letos so za 15 dinarjev dražja) pričakujejo, da bo odkup umetnih gnojil za vsaj 20 odst. manjši. Tudi po sortnih semenih kmetovalci ne posegajo dovolj, ker je vse preveč v navadi medsebojna menjava med sosedi, če bo koruza dovolj hitro dozorela in če ne bo nagajal dež, bo setev tudi v zasebnem kmetijstvu pravočasno opravljena. M. J. V novomeški občini se je proizvodnja tudi v zadnjih treh letih povečevala, toda ohlapnost (ekstenzivnost) gospodarstva ni zagotavljala povečanja standarda. Ta je od- visen predvsem od produktivnosti dela in od stopnje pospešenosti gospodarjenja. Vrednost proizvodnje se je v primerjavi s 1963 povečala lani za odstotka, letos pa za 37,5 odstotka, povečanje v primerjavi 1965 : 1964 pa je le še 12,2 odstotno. Narodni dohodek se je v 19(54. povečal bolj kot proizvodnja, saj je v primerjavi 196-1: 1963 večji za 26 odstotkov, v primerjavi 1965: 1963 je večji za 35 odstotkov, toda v primerjavi 1965: 1964 je le še za 7 odstotkov večji. 2e zgolj te številke kažejo na ohlapno gospodarjenje, ki je posledica večih vzrokov. Tržišče je v tem času sprejelo vse, kar je kdo proizve- (Nadaljevanje na 3. str.) OD 7. DO 17. OKTOBRA Med 13. in 16. oktobrom po večini oblačno s pogostnimi, večji del manjšimi padavinami. V ostalem suho, oziroma lepo vrc»ne. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Mar res ni mogoče preiti rajšani delavnik? Po zakonitih določilih morajo delovne organizacije do aprila 1966 pripraviti vse potrebno za prehod na skrajšani delovni čas. Razen v organizacijah, ki so bile izbrane za poizkusili prehod, je v podjetjih novomeške občine opravljenega v ta namen zelo malo. Tako ugotavlja poručilo za občni zbor občin skega sindikalnega sveta. V podjetjih vse preveč čakajo na nekakšne predpise, ki naj bj rešili zadevo. To žal ni mogoče, saj so tehnološki postopki v proizvodnji in organizacija dela v podjetjih tako raznoliki, da problema ni mogoče rešiti z enotnimi predpisi. Zategadelj bi mora. h o skrajšanem delovnem času veliko razpravljati organi samoupravljanja in sindikalne podružnice, strokovne službe pa bi se morale resno lotitj obsežne naloge. Vodstveni organi v podjetjih nemalokrat omalovažujejo ustavno določilo o skrajšanem delovnem času. .Slišati je celo trditve, da ta naloga nima realne osnove, ker so podjetja v ekonomskih težavah. V resnici pa bi ti, ki tako radi trdijo, prikrili zgolj notranje težave v podjetju. Le-te pa so odvisne predvsem od vodstva, od strokovnih služb in od organizacije dela. Lahko bi rekli, da smo pri uresničevanju reforme doslej prehodili komajda nekaj korakov. V največ primerih smo se odločili za odpust dvojice, trojice ali morda desetorice ljudi. To po eni strani sicer dokazuje, da le imamo notra njenje rezerve v organizaciji dela, po drugi strani pa velja v isti sapi takoj poudariti, da reforma še zdaleč ni samo v odpuščanju! Reforma gospodarstva je obsežna' akcija, sestavljena iz mnogih nalog, mnoge od njih pa so dolgoročne. Z reformo moramo preiti iz ohlapngea v pospešeno gospodarjenje. To bomo uresničili najlaže z velikose-rijsko, ceneno proizvodnjo in z boljšim izkoriščanjem strojnih zmogljivosti v -tovarnah. Boljše izkoriščanje zmogljivosti je v boljši organizaciji dela, je pa tudi v več-izmenskem delu. Skrajšani delavnik bo prav gotovo zahteval večizmensko delo. Trenutno dela v novomeški občini v drugi-izmeni komaj 23 odst., v tretji izmeni pa komaj 5 odst. zaposlenih. Zakaj torej odpuščamo ljudi in se obešamo na odpuščanje kot edino obliko rešitve? Prav zategadelj je skrajšan delavnik zelo pomemben sestavni del reforme. Ko ga bomo začeli pripravljati, bo opozoril na rano. ga nasprotja in pomanjkljivosti v proizvodnji. Ker gre pri tem hkrati tudi za uresničevanje ustavnega določila, pa priprav na skrajšani delavnik ne bi smeli omalovaževati. V mnogih podjetjih bo to sprejemni izpit za strokovne službe in tam, kjer priprav ne bodo sposobni izpeljati, bodo morali priznati, da v vodstvu in v strokovnih slu. žbah nekaj ni v redu. M. JAKOPEC Kaj se dogaja v Indoneziji? Tega nihče ne more z gotovostjo reči, kajti edini vir informacij je radijska postaja Džakarta, vse druge zveze z Indonezijo so bile že prvi dan upora pretrgane. Kaj se je torej zgodilo in kdo je v ozadju teh dogodkov? Zadnjega septembra je radio Džakarta sporočil, da je vlada odstavljena, da je ustanovljen revolucionarni svet 44 članov, da vodi revolucionarni svet komandant Sukarnove telesne straže podpolkovnik Untung, v njem pa so med drugimi še komandant letalstva general Jani, komandant mornarice admiral Martadinata ter podpresednik vlade in zunanji minister dr. Su-bandrio, da so predsednika republike Sukarna »zaščitili« in da so prevzeli oblast zato, da bi preprečili državni udar generalov, ki da sodelujejo z ameriško obveščevalno službo CIA. Pred predsedniško palačo Merdeka so se pojavili tanki, vojska je zasedla tudi vse važnejše položaje v glavnem mestu ter važnejša poslopja, še isti dan pa je isti radio sporočil, da je državni udar zlomljen, da je poveljstvo kopenske vojske prevzel general Suharto in da so tudi ti »zaščitili« predsednika Sukarna. Kasneje se je položaj pojasnil v toliko, da je predsednik Sukar-no živ, saj je sam preko radia spregovoril Indonezijcem ter jih pozval, naj varujejo mir v deželi, hkrati je sporočil, da je on še vedno predsednik republike in glavni komandant armade. Potlej so prihajale vdanostne izjave: poveljnik letalstva je izjavil, da je ostal ves. čas zvest Sukarnu in nova ob last je sporočila, da letalstvo ni bilo zapleteno v zaroto, v svet je prišlo poročilo, da sta se sešla Sukarno in dr. Subandrio, za katerega so "prvi dan sporočili, da je tudi on član revolucionarnega sve: ta, in da sta se prijateljsko pogovarjala. Dolgo se ni vedelo, kje je obrambni minister Nasution, po skoraj enem tednu se je tudi on oglasil, da je živ in zdrav in da redno opravlja svojo dolžnost. Nobenega glasu pa ni bilo od predsednika komunistične partije Indonezije Dipa Nusantara Aidita, niti do torka ni bilo vesti, da se je morda pridružil upornikom, niti da je na strani predsednika Sukarna. še nadalje pa so prihajala poročila o bojih med vladnimi enota- Udar in protiudar mi ter uporniki, da so leti pobili šest generalov, katerih trupla so že našli, med njimi tudi generala Janija. Vse to je seveda le videz stvari, o tem, za kaj je v resnici šlo, je veliko ugibanj. Dejstvo je le, da je predsednik Sukarno hudo bolan in da so mu dnevi že šteti. Odtod torej razlage, da gre že zdaj za to, kdo bo njegov naslednik. O osebah je težko ugibati, dejstvo pa je, da si stojita v Indoneziji nasproti le dve organizirani sili: vojska in komunistična partija, ki je med najštevilnejšimi na svetu, saj ima dva in pol milijona članov razen tega pa odločilen vpliv v še drugih najmočnejših političnih strankah Indonezije, v NASAKOM in nacionalistični stranki. Indonezijska partija je izrazito pi^kitaj-sko usmerjena in ji je Sukarno zadnje čase močno popuščal ter tudi svojo zunanjo politiko čedalje bolj naslanjal na Kitajsko. V vojski pa prevladujejo protikomunistični elementi. Po vsem tem se nekateri nagibajo k mnenju, da je bil Un-tungdv udar inspiriran od levih sil, pri čemer opozarjajo na to, da je Aidit komaj dober teden tega zahteval od Sukarna, naj oboroži kmete, češ, da je revolucija v nevarnosti zaradi dejavnosti ameriške obveščevalne službe. V potrditev svoje teze navajajo tudi to, da je vojska zdaj prepovedala izhajanje obeh glasil komunistične partije. Toda treba je povedati, da izhajata zdaj v Indoneziji le dva časopisa, ki ju je vojska dovolila, in da so ustavili tudi delo indonezijske časopisne agencije. Torej ni bil prepovedan le komunistični tisk. Sicer pa je tudi iz tega težko kaj sklepati, saj je Sukarno znan kot državnik, ki mu je uspelo ves čas od osvoboditve vzdrževati ravnotežje med zelo nasprotnimi političnimi strujami v Indoneziji, kar mu je prineslo slavo nespornega voditelja Indonezije, dežele, ki je s sto milijoni po številu prebivalcev peta na svetu, dežele 13.000 otokov z velikanskim prirodnim bogastvom. Položaj v Indoneziji ni še nič jasen, očitno je le, da se je začel boj za nasledstvo še za Sukarnove-ga življenja in da se tudi druge sile zelo zanimajo za izid tega boja zaradi izredno pomembnega strateškega položaja dežele na jugovzhodu Azije. Zavod si je skuhal kašo sam Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je pred tedni poslal okrožnico občinskim skupščinam, česna j mu pomagajo znižati marže lekarnam. Razveseljivo je, da se je nekdo le zavzel za znižanje marž in s tem tudi cen, pa čeprav gre samo za zdravila. Vendar — komunalnega zavoda za socialno zavarovanje spet ni treba preveč hvaliti, ker skuša znižati marže lekarnam, saj so ga novi predpisi v zvezi z nižjimi prispevki od osebnih do- hodkov za socialno zavarovanje prisilili, da končno le začne pametneje gospodariti in iskati notranje rezerve. Eden izmed primerov slabega gospodarjenja z družbenimi sredstvi (sredstvi zavarovancev) je prav določanje marže lekarni v kočevski občini za lani. L. 1964 je namreč lekarna zaprosila občinsko skupščino, naj ji da soglasje za zdravila — 25-odstotno maržo (leta 1963 je imela le 20-odstotno maržo). Skupščina je prošnji lekarne ugodi- la, ker je lekarna potrebovala več sredstev predvsem zaradi odplačila amuitet za obnovljeno lekarno in še zaradi nekaterih drugih opravičljivih vzrokov. Lekarna je bila s soglasjem za 25-odstotno maržo popolnoma zadovoljna. Vendar pa je stopnja marže dokončno določena šele, ko jo prizna tudi komunalni zavod za socialno zavarovanje, ki je glavni kupec zdravil — in ta zavod (še danes ni jasno zakaj) je pristal, da kočevska lekarna lahko zaračunava kar 30-odstotno maržo, se pravi 10 odstotkov več kot leto prej oz. 5 odstotkov več kot je dala soglasje občinska skupščina. Zavod občinski skupščini sploh ni pojasnil, zakaj je tako določil Občinska skupščina, ki je šele po letu dni (ko je lekarna spet prosila za soglasje za maržo) zvedela, da lekarna zaračunava 30-odstotno maržo s pristankom komunalnega zavoda, ni podvzela nobenih ukrepov za znižanje marže češ, če je glavnemu plačniku marže (zavodu za socialno zavarovanje) prav, da plačuje več, mu tega ne kaže braniti. V tem primeru si je torej zavod skuhal kašo sam. Problema visokih marž v lekarnah verjetno ne bi bilo, vsaj v Kočevju ne, če ga ne bi napravil sam zavod. Prav zato je občinska skupščina tudi menila, da mora zavdd za socialno zavarovanje opraviti tudi večino dela (analize, razgovore itd.) v zvezi z določanjem morebitnih nižjih marž oziroma spravljanje marž v realne okvire. Dodatek za zavarovance: Marža lekarn je samo majhen del vaših sredstev, ki vam jih odteguje socialno zavarovanje. Kaj če tudi z ostalim, večjim delom, gospodarjenje ni boljše? EDENSKi NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED POGOJI GOSPODARJENJA OSTANEJO ISTI — Podpredsednik ZIS Boris Kraigher je odgovarjal novinarjem na nekatera vprašanja o gospodarski reformi. Nekaj dni prej je namreč ZIS ocenil dosedanja prizadevanja za izvajanje gospodarske reforme. V jugoslovanskem gospodarstvu so opazna značilna znamenja organizacije, je dejal Boris Kraigher. To so prvi rezultati reforme in drugih ukrepov, ki smo jih sprejeli v zadnjem letu, da bi preprečili inflacijska gibanja. V osmih mesecih letošnjega leta je prišlo do naslednjih procesov: gibanje proizvodnje in vseh oblik potrošnje ter zaposlovanje je bolj umirjeno, zaloge blaga so narasle, izvoz je hitreje naraščal kot uvoz, zmanjšal se je deficit v plačilni bilanci. Po vsem tem sodeč lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih počasnejšo rast proizvodnje in investicij. To pa nikakor ne more biti razlog za kakršnokoli nervoznost in negotovost. Po mnenju tovariša Kraigherja je treba zdaj čim hitreje sprejeti vse tiste akte, ki bodo v delovnih organizacijah odpravil dvome glede tega, kakšni predpisi bodo veljali v prihodnjem letu in tudi v naslednjih letih. To je zlasti pomembno za gospodarske organizacije, da bodo mogle z gotovostjo predvideti svoje proizvodne plane. Hkrati pa bo treba nujno rešiti še nekatera vprašanja v zvezi z razširjeno reprodukcijo in kreditno politiko. Posebej je poudaril, da bodo morala industrijska podjetja bolj usmeriti svojo proizvodnjo na tisto blago, ki ga na trgu manjka. Resnejši problemi pa so na kmetijskem trgu. Pridelali smo manj pšenice kot lani, tudi položaj glede koruze ni ugoden. Cenijo, da bomo pridelali letos za petino manj vrtnin in skoraj za dve petini manj sadja kot lani. Od tod se že kažejo problemi v iz- redno visokih cenah sadja in povrtnine. Posebej je še omenil problem odhajanja delavcev v tujino. Tega seveda ne moremo administrativno omejevati. Napak pa bi bilo pretirano ocenjevati koristi, ki jih ima naša država z dotokom deviz od zaposlenih v tujini. Devizna reforma je nekoliko vzpodbudila odhajanje na tuje, vendar gre za problem, ki ga oomo reševali hkrati s tem, ko bomo odpravljali neskladja v gospodarstvu. Pogoji gospodarjenja ostanejo isti KONGRES ZZB NOV JUGOSLAVIJE KONČAN — Pretekli četrtek je bil v Sarajevu končan kongres ZZB NOV Jugoslavije. V sklepih kongresa je poudarjeno, naj vsi borci NOV aktivno sodelujejo pri izvajanju gospodarske reforme, posebno pozornost pa je treba posvetiti tistim članom, ki so v pokoju, in pomagati tistim, ki se niso dovolj znašli v novih razmerah. V sklepih je tudi omenjeno, da statut zveze ne predvideva združitve združenj rezervnih oficirjev in podoficirjev z združenji borcev, ker imajo ta združenja zelo različne naloge. Posebej je poudarjeno, da je večina občinskih skupščin in organov samoupravljanja doumela potrebo po izjemni družbeni skrbi za udeležence NOV. Pri tem je poudarjena potreba po nenehni skrbi organizacije borcev in vseh družbenih činitelje v za vojaške vojne invalide, ker so to zaščito doslej ure- jali samo zvezni predpisi. Kongres je tudi sklenil, naj bo skrb za graditev stanovanj za udeležence NOV še nadalje ena najaktualnejših nalog organizacije borcev in vseh družbenih činiteljev. Zaradi novih ukrepov v stanovanjski politiki se bodo morale organizacije borcev zavzeti za čim ugodnejše rešitve stanovanjskih problemov borcev. Kongres je sprejel še poziv k sodelovanju nekdanjih borcev v boju za mir na svetu. Pozval je vse bivše borce ter nacionalne in mednarodne organizacije borcev, naj v interesu miru povzdignejo svoj glas proti sleherni intervenciji in uporabi sile v mednarodnih odnosih ter naj prispevajo k odstranitvi vojne nevarnosti. V posebnem aktu je kongres ZZB NOV odločno zahteval, naj vlada ZR Nemčije neutegoma sprejme potrebne ukrepe za končno ureditev izplačila odškodnine žrtvam fašističnega nasilja. KRITIČEN POLOŽAJ PRAŠIČEREJE — Odbor gospodarskega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo ter živilsko in tobačno industrijo je med drugim pretekli teden razpravljal tudi o kritičnem položaju prašičereje. Ta panoga je bila doslej zapostavljena, vanjo pa smo zlasti lani investirali veliko denarja. Predstavnik zveznega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo je obvestil poslance, da pripravljajo predpise, ki naj bi prispevali, da bi se to stanje izboljšalo. PREPOVED KLANJA TELET — Zvezni izvršni svet je sprejel te dni odlok, s katerim je prepovedano klati teleta in jagnje-ta. Prepovedano je klati teleta obeh spolov plemenitih pasem do teže 120 kg, križance pasme »buša« in plemenitih pasem do teže 90 kg, teleta pasme »buša« do teže 60 kg in merinizirana jagnjeta obeh spolov do 3 mesecev starosti. 3 OBISK IZ INDIJE — Pretekli teden se je mudil v Jugoslaviji predsednik indijske republike dr. Radakrišnan. Ker je predsednik Tito prav takrat obolel, je indijskega gosta pričakal predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Dan pred odhodom iz Jugoslavije je predsednik Radakrišnan obiskal predsednika Tita na Brionih ter se z njim pogovarjal o najbolj perečih problemih mednarodnih odnosov, med drugim tudi o indijsko-pakistanskem sporu ter o Vietnamu. Glede indijsko-paki-stanskega spora sta državnika izrazila mnenje, da je treba .iskati rešitev tega problema predvsem z miroljubnimi sredstvi, predsednik Tito pa je predvsem obsodil vmešavanje v ta spor od zunaj. B PLENARNO ZASEDANJE GK KP SZ — Plenum centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze je na nedavnem zasedanju obravnaval nekatere gospodarske probleme, zlasti pa u-pravljanje v gospodarstvu. Sklenili so, da je treba sovnarhoze ukiniti, v vodenju gospodarstva pa' so poudarili pomen izpolnjevanja plana realizacije, se pravi, da je poglavitno v sovjetskem podjetju, da je rentabilno, izpolnjevanje plana zgolj po količini pa ne ustreza več sodobnim pogojem sovjetske industrije. Zato bodo plan po količini zdaj ukinili. To pa pomeni mnogo večjo samostojnost sovjetskega podjetja, ki mu bo poslej prva skrb proizvajati tako in tisto, da bo rentabilno, kar pa hkrati tudi pomeni, da bo moralo svoje napore usmerjati po potrebah tržišča. V zvezi s tem so sprejeli tudi nekaj sklepov, po katerih bodo spremenili tudi delitev dohodka, in to tako, da bo podjetje bolj spodbujeno za doseganje gospodarskih rezultatov. P PAPEŽ JE GOVORIL V OZN — V ponedeljek je bil v New Vorku poglavar rimsko-katoliške cerkve papež Pavel VI. Obiskal je organizacijo združenih narodov ter govoril na zasedanju generalne skupščine. Predvsem je govoril o miru, ki da je edina rešitev za človeštvo, ter se med drugim zavzel tudi za to, da bi razvite države vsaj del sredstev, ki so jih namenile za oborožitev, dale za napredek dežel v razvoju. O SOVJETSKA LADJA LETI NA LUNO — V ponedeljek so v Sovjetski zvezi Izstrelili vesoljsko avtomatično postajo »Luna 7«. Namen tega poskusa je predvsem v tem, da bi ladja na Luni »mehko« pristala. Podoben poskus so opravili julija letos, vendar ni uspel, ker je ladja zgrešila cilj. 2 DOLENJSKI LIST / Št. 40 (811) PRED OBČNIM ZBOROM OBSS NOVO MESTO Iz ohlapnega v čvrsto gospodarstvo (Nadaljevanje s 1. str.) del, dohodek pa se je povečeval zaradi uradnega povečanja cen, zaradi boljše politike s prometnim davkom, zaradi izboljšanja tarif za prevoz blaga itd. Gradbeništvo je kot panoga dokončalo v občini večje objekte (STEKLARNA NOVOLES, bolnišnica), prišlo je do sprememb v delitvi dohodka med družbo in delovno organizacijo: odpravljena sta bila »davek na pridnost« in prispevek v DIF, znižan je bil prispevek iz dohodka Itd. Vse to so ugodni, zunanji vplivi, ki so posredno spodbujali k ohlapnemu gospodarjenju. V minulem triletnem razdobju pa smo doživeli tudi razne neugodne vplive. Prevelika investicijska potrošnja je povzročala inflacijo, ki je začela majati tržišče. Leta 1964 smo investirali za 22,3 odstotka več kot 1963, letos pa za 28,9 odstotka več. Kljub temu pa so letošnje investicije v primerjavi z lanskimi samo še za 5,4 odstotka večje, kar pomeni, da smo investicijsko potrošnjo že omejili. Kolektivi so hkrati spoznali, da bo treba vedno več sredstev vlagati v lastna obratna sredstva. Zaradi prehitrega razvoja predelovalne industrije je vedno bolj primanjkovalo surovin. Kmetijska proizvodnja ni izpolnila upov in tržišče je bilo slabo založeno s kmetijskimi pridelki, žal pa sta šolstvo in kulturna dejavnost zaostala za razvojem. Začeli smo jima namenjati več sredstev. V istem času pa se je zdravstvo zaradi precejšnjega poudarka kurative in boljšega načina finansiranja zelo razvilo. Industrijskega blaga manj, živila enako - pravijo pri STANDARDU V STANDARDU, poslovni enoti trgovskega podjetja MERCATOR, smo v Novem mestu izvedeli, da je bil promet v avgustu za 24«/o večji kot v avgustu lani, v septembru pa enak lanskemu. Če upoštevamo, da so se cene povečale za povprečno 23 odst., je torej bil količinsko promet v avgustu enak lanskemu, v septembru letos pa manjši. V poslovalnicah, ki prodajajo industrijsko blago, je promet manjši kot prej, medtem ko so poslovalnice, ki prodajajo živila, promet povečale. To kaže, da se je struktura potrošnje pri nas že začela izpreminjati v korist živil, čeprav se promet z živili količinsko ni bistveno povečal. Potrošniških posojil so najeli potrošn/ki pri STANDARDU v avgustu za 60 odst. manj kot lani, sicer pa so najeta potrošniška posojila v skupni vrednosti letos za 40 odst. manjša kot lani. »NOVOTEHNA« Novo mesto obvešča lastnike osebnih avtomobilov znamke ZASTAVA-FIAT in lastnike motornih koles TO.MOS, da je 1. oktobra 1965 začel redno poslovati novo ustanovljeni AVTOSERVIS v THEB&JEM na Dolenjskem (telefon 83-085) Po ugodnih cenah in takoj izvršujemo vsa popravila in nudimo vse ostale strokovne usluge! Po takšni analizi gospodarstva v občini je dokaj čudno, da v večini delovnih organizacij tarnajo, češ: »Produktivnosti pri nas ni mogoče povečati!« Brez dvoma tega zgolj s povečevanjem števila zaposlenih in z gradnjo novih obratov ne bomo dosegli, pač pa je treba razmišljati o boljših delovnih postopkih, o boljši organizaciji dela, o spodbudnejšem nagrajevanju in podobnem. Pri teh stvareh bodo morale glavno vlogo odigrati strokovne službe. Poglejmo še, kako je z delovno silo, saj nam bo podrobnejši pregled nudil zanimive ugotovitve. Lani je bilo med zaposlenimi 58,22 odstotka moških in 41,78 odstotka žensk, kar je razumljivo, ker je v občini razvita pretežno lahka industrija. Letos so delovne organizacije po planu potrebovale 1753 novih delavcev, kar je 15 odstotkov vseh. V proizvodnih panogah se je število zaposlenih v zadnjih treh letih povečalo za 20 odstotkov. 1963. je v industriji od 4032 zaposlenih delalo v prvi izmeni 2.923 ljudi, v drugi 988 in v tretji 121 ljudi. Lani je od skupno 4903 zaposlenih v industriji delalo v prvi 3579, v drugi 1060 in v tretji izmeni 264 ljudi.'V zaposlovanju ljudi pri • večiz-menskem delu so torej v industriji še precejšnje rezerve. Nič boljše ni v kvalifikacijskem sestavu zaposlenih, saj je med zaposlenimi kar 55 odstotkov nekvalificiranih in nestrokovnih delavcev. Najslabše je to pri ženskah, saj je med njimi kar 68,64 odstotka nekvalificiranih, in nižje strokovnih delavk. Tudi fluktuacija delovne sile je precejšnja. Podatki kažejo, da se na leto izmenja približno 20,5 odstotka zaposlenih, kar vsekakor zelo neposredno zmanjšuje produktivnost dela. Fluktuacija je močno v navadi pri moških (M,2 odstotka teh ki fluktuira jo, so moški in le-18,8 odstotka ženske). Največ fluktuacije je prav tako med nekvalificiranimi delavci, saj predstavljajo ti v skupnem številu teh, ki se selijo iz podjetja v podjetje, kar 39 odstotkov. Fluktuacija je zelo značilna za tri panoge: za gradbeništvo, kmetijstvo in obrt. V gradbeništvu je npr. lani fluktuiralo 107,57 odstotka zaposlenih, kar pomeni, da se je ves kolektiv gradbincev v občini zamenjal več kot enkrat (vpliv sezoncev!), v kmetijstvu 52,60 odstotka in v obrti 27,54 odstotka. Iz bežnega pregleda, ki je zajel samo najznačilnejše podatke, že lahko razberemo, da so v gospodarstvu novomeške občine še velike rezerve, s katerimi lahko zagotovimo prehod iz ohlapnega v pospešeno gospodarjenje. Prav gotovo te rezerve niso zgolj v številu zaposlenih, pač pa veliko bolj v sodobnih .tehnoloških postopkih in v organizaciji dela, pa tudi v izobraževanju zaposlenih. Naloge niso kratkoročne, prav zato pa jih je treba v posameznih podjetjih takoj konkretizirati in jih začeti uresničevati. M. JAKOPEC Zdaj, vraga, mi menda ne bo nihče več očital, da poslušam samo tiste od zgoraj!? KGP Kočevje računa v dolarjih Letošnji dolarski »pridelek«: 184.000 dolarjev pri neposrednem in 900.000 dolarjev pri posrednem izvozu - Lovski turizem je že navrgel 30.000 dolarskih bankovcev - Uresničevanje nalog teče -Ukrepi sprejeti z odprtimi rokami Delovni kolektiv kočevskega KGP je z odobravanjem pričakal gospodarsko reformo in s tem potrdil, koliko mu je do gospodarnega poslovanja. Ukrepov se je kolektiv razveselil toliko bolj, ker so prišle z njimi prenekatere izboljšave, delo pa so mu ovrednotile ustreznejše cene. Novi pogoji poslovanja so hitro omogočili, da se je KGP bolj posvetilo V Starem trgu so za živinorejo Odkup živine v Starem trgu kar dobro poteka. Tudi cena m napačna. Kmetijska zadruga plačuje bikce od 510 do 540 din kg, vole 500 do 520 din, teleta 630 do 650 din in prašiče 400 din kilogram. živinoreja je tamkajšnjim kmetovalcem glavni vir dohodkov, saj imajo zanjo tudi najugodnejše naravne pogoje. J. S. Ob vodi brez vode Več krajev ob Krki med Stražo in Novim mestom še vedno nima zdrave pitne vode. Ljudje pijejo studenčnico in kapnico, ki pa nista povsod najbolj zdravi. Tako je na levem }in desnem bregu Krke, zlasti pereče pa je to vprašanje na Potoku, Hru-ševcu, Dol. Straži in drugih krajih na tem območju. svoji osrednji panogi — gozdarstvu. To bo deležno večjih investicij skih naložb, sredstva pa bodo namenili predvsem negi in urejanju gozdov, razprostirajočih se širom po Kočevskem. Hitreje bodo urejali tudi gozdne ceste in tako omogočili lažji transport hlodovine in ostalega lesa na trg. V kmetijstvu za zdaj še ni vidnih izboljšav. Teh tudi ne bo, dokler ne bodo usklajeni odnosi med cenami pridelkov in cenami reprodukcijskih materialov (n. pr. krmil za živino). Proizvodnja in uresničevanje plana tečeta brez posebnih zastojev. Delni izpad pričakujejo le pri odkupu lesa od zasebnikov. Organizaciji gre in bo letos prvič od obstoja ustvarila 30 milijonov dinarjev skladov. Vsako leto povečuje KGP izvoz. Letošnji planirani iztržek od neposrednega izvoza znaša 184.000 dolarjev, od posrednega (preko izvoznega podjetja GRUDA) pa 900.000 dolarjev. Les kočevskega KGP izvozi posredno področna lesna industrija kot izdelke in polizdelke. Mlado pitano govedo prodajajo v Italijo, bekone v Vzhodno Nemčijo, drva pa v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko. Do zdaj so izpolnili 86,2 odstotka izvoznih nalog (po devizni vrednosti), do konca leta pa bodo ustrezni plan presegli. 30.000 dolarjev je KGP letos že navrgel lovski turizem. Izvoz še vedno pod povprečjem Delovne organizacije v novomeški občini so lani izvozile za 62 odst. več izdelkov kot leta 1963, letos pa naj bi po planu izvozile za 39 odst. več kot lani. Letošnji izvoz naj bi bil v primerjavi z onim v 1963. za 41 odst. večji. V primerjavi 1965: 1964 bo industrija izvozila za 45 odst. več, kmetijstvo (brez posrednega izvoza) za 5 odst. več, gozdarstvo pa za 8 odst. več. Lani je bilo iz novomeške občine prodano na tujih tržiščih za 3 milijone 270 tisoč dolarjev blaga, turizem pa je poleg tega, ustvaril 135 tisoč dolarjev. Celotni izvoz bo po letošnjem planu predstavljal 9,3 odst. družbenega bruto proizvoda, kar je še vedno manj kot je jugoslovansko povprečje. Pogoji za nakup surovin v tujini so vedno težji, zato se bo moralo gospodarstvo hitreje vraščati v mednarodno delitev dela. Zanemarjena polja v Vavti vosi V arondacijskem postopku je bila kmetom v Straži, Vavti vasi in drugih krajih straškega območja podružb-Ijena skoraj vsa najboljša zemlja. Lastniki so podružb-ljanjti niso upirali, ker so pričakovali, da bodo polja pod novim gospodarjem bolj rodila. Zdaj pa vidijo, kako so nekatera polja ali slabo obdelana ali sploh .neobdela- na, da so pridelki majhni, da propada krma na strni-ščih in podobno. Pravijo, da jih to boli. če bi zemljo sami obdelovali in bi jim zadruga pomagala s stroji hi umetnimi gnojili, bi imeli od kmetijstva večje koristi kot zdaj, zatrjujejo. Očitno pogrešajo čvrstih kooperacij-skih odnosov s socialističnim sektorjem. Ljubljanski sejmi prihodnje leto Tudi prihodnje leto bo Gospodarsko razstavišče priredilo svojih pet tradicionalnih sejmov: od 15.—23. januarja »MODA 1966«, od 14.—22. maja „»ALPE-ADRIA«, od 4.—12. junija mednarodni lesni sejem, od 26. avgusta do 4. septembra vinski sejem , in od 4.—9. oktobra mednarodna razstava' ETAN (SODOBNA ELEKTRONIKA). V Novem mestu živahen sejem V ponedeljek, 4. oktobra, je bil v Novem mestu sejem za živino in prašiče. Živino* rejci so pripeljali 1376 pujskov in 320 glav govedi, medtem ko je bilo odkupljenih 837 prašičev in 126 govedi. Za prašičke so zahtevali 6.000 do 11.500 din oziroma 12.000 do 22.000 za večje, za vole 540 do 560 din, za krave 320 do 450 din in za mlado živino 530 do 565 din kg. Na brežiškem sejmišču 2. oktobra so kmetovalci na običajni sejem za prašiče t Brežicah, pripeljali 880 pujskov. Prodanih je bilo 245. Za manjše so zahtevali 460 do 500 din, za večje pa 400 din za kilogram žive teže. »Sodobna elektronika« no GR Te dni je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprta 12. mednarodna razstava SODOBNA ELEKTRONIKA, na kateri nastopa več kot 90 razstavljalcev iz 15 držav. Razstava je zelo zanimiva, saj so mnogi razstavljale! prikazali praktično delovanje sodobnih naprav: digitalne računalnike firme IBM, ki v eni sami- sekundi seštejejo ali odštejejo 1800 petštevilč-nih številk, televizijski prenos na platno 6x4 m (PHILIPS) in podobno, pa tudi domača podjetja nastopajo s celo vrsto novih izdelkov. Letošnja razstava elektronike je že šesti skupni nastop ISKRE, RADIOINDU-STRIJE iz Zagreba in »RUDIJA ČAJEVCA« iz Banja Luke, ki predstavljajo glavnino elektronske industrije v naši državi, s skupno letno bruto proizvodnjo nad 100 milijard dinarjev in z več kot 20.000 zaposlenimi. Samo ISKRA je predstavila 132 izdelkov z najrazličnejših področij elektronike, telekomunikacij in avtomatizacije, med njimi tudi naprave za lasersko tehniko in elektronsko mikroskopijo. 7. SEJA NOVOMEŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE POSVEČENA PROSVETI Produktivnost je odvisna od intelektualne mod organizatorjev proizvodnje Za 7. sejo obeh zborov novomeške občinske skupščine, ki je bila 30. septembra v domu kulture v Novem mestu, so pripravili izčrpna poročila zavod za prosvetno-pe-dagoško službo, študijska knjižnica Mirana Jarca in Dolenjski muzej. Seji sta pri-sostovala tudi zvezna poslanca Ludvik Golob in Boris Mikoš. K poročilu zavoda za prosvetno pedagoško službo je najprej prebrala svoje dodatno poročilo dosedanja direk- otrok tako zabita, da ne more končati osemletke v osmih letih?« Težko bi rekli kaj takega. Toda dejstvo, da imamo visok odstotek šolskih stavb še iz prejšnjega stoletja, da je Avstrija zgradila na naših tleh več šol kot po prvi svetovni vojni pa dp danes Jugoslavija, opravičuje marsikateri šolski neuspeh, šolstvo je ves ta čas zaostajalo za družbenim razvojem, saj mu nismo pripisovali skoraj nobenega ekonomskega pomena. Prav danes pa seje so obravnavali še nekatere finančne zadeve in na predlog komisije za volitve in imenovanja izvolili za novega direktorja zavoda zape- dagoško-prosvetno službo v Novem mestu tovariša Slavka Vuteja, poslanca v republiškem kulturno prosvetnem zboru. m. Kakšne filme bomo gledali ? torica tega zavoda Ema Mu-ser. Kot knjižničarstvo in spomeniško varstvo je tudi pedagoška služba v skrajno težkem položaju zaradi premajhnih denarnih sredstev in stiske s prostori ter kadri. Slabi učni uspehi in visoko število ponavljalcev sta naj-oprijemljivejša dokaza za neustrezne pogoje, v kakršnih delajo naši učitelji. Samo po-navljalci v preteklem šolskem letu so stali skupnost skoraj 90 milijonov dinarjev! V razpravi po poročilu sta Veljko Troha, ravnatelj novomeške gimnazije, in Nada Gostič, ravnateljica osnovne šole Katja Rupena, načela vprašanje dijaškega doma za učence osnovnih šol, načelnik oddelka za splošne službe Jože Suhadolnik pa je opozoril odbornike na nevzdržne pogoje v šolskih poslopjih v Mirni peči, Šmarje-ti in škocjanu. Kdo bo odgovarjal, če se na primer nekega dne zruši šola v Mirni peči? O težavah prosvetne službe po vsej republiki je govoril tudi poslanec Boris Mikoš: »Mar je res polovica naših lahko, še odločneje trdimo, da sta produktivnost in z njo gospodarski uspeh odvisna predvsem od izobrazbe organizatorjev v proizvodnji. Delavec z normo daje ali pa bo kaj kmalu dajal od sebe vse kar more, vendar če vodilni ljudje v podjetju niso sposobni teh njegovih prizadevanj izkoristiti, tudi proizvodnega uspeha ne bo. Pogoj za vzgojo strokovnjakov pa je primerno šolanje — o tem res ne more biti nobenega dvorna več! V nadaljevanju seje so odborniki prisluhnili tudi obrazložitvam predstavnikov študijske knjižnice in Dolenjskega muzeja, nato pa so sprejeli predlog rebalansa občinskega proračuna za leto 1965 in potrdili sklep tekstilne tovarne NOVOTEKS, ki je 1. oktobra prešla na 42-urni delovni teden. To je prvo industrijsko podjetje v novomeški občini, ki bo imelo tri proste sobote na mesec Sprejeli so tudi sklep o sklicanju zborov volivcev* danes se začno splošni zbori, 11. oktobra pa zbori po delovnih skupnostih. Ob koncu Vezane hranilne I vloge - obresti S do 7 % KELTSKI GROBOVI V MEHIKI Na pobočju prijazne Veselice, na Pungartu, so nad domom TVD Partizan pretekli teden našli zanimive in pomembne arheološke ostaline. Bralci Dolenjskega lista so bili že obveščena o gradnji nove metliške šole, s katero so pričeli zadnje dni septembra. Prejšnji teden, ko so z buldožerjem ravnali pobočje hriba, so se presenečenim očem gradbincev pokazali sta. rodavni ostanki minulih obdobij. O najdbi so obvestili muzealce v Metliki, ki so takoj pod vzeli vse potrebno, da se najdbe rešijo in prenesejo v muzej. Pri ogledu terena smo ugotovili, da so odkrili precej veliko grobišče Keltov, ki so Izredni oddelek za šolanje zdravstvenih kadrov šola za zdravstvene delavce v Novem mestu namerava odpreti to jesen izredni oddelek za tiste, ki delajo v zdravstvenih ustanovah kot bolničarji. S tem nudi izredno priložnost vsem, ki si redno ne morejo pridobiti potrebne šolske izobrazbe. Izredni oddelek nameravajo v Novem mestu odpreti predvsem na pobudo kandidatov iz Kočevja, vključili pa se bodo lahko — to je tudi želja šole — kan-didati iz središč vseh dolenjskih občin in občin Spodnjega Posavja. šola ima letos v rednih oddelkih vpisane 104 dijakinje. Drugi letnik večerne šole obiskuje 21 slušateljev. na tem kraju pokopavali svoje mrtve ob koncu 2. stoletja pred našim štetjem. Kelti so takrat svoje mrtve sežigali na grmadah, njihov pepel pa polagali v glinaste žare, le-te pa zakopali v zemljo. K žaram s pepelom umrlih so po. ložili še železno in bronasto orožje ter okrasje. Meče in sulice so po takratnem običaju pri pogrebnem obredu največkrat zvili in tako naredili neuporabno. Tudi na Pungartu so med ostalim našli sicer cel, toda dvakrat zvit železen meč, več železnih sulic, bronaste zaponke in seveda veliko črepinj glinastih posod. Zal so vsi predmeti precej poškodovani, ker so ležali v težki ilovici, ki vsebuje močne kisline, ki so v dobrih dveh tisočletjih zakopane predmete močno načele. Doslej so našli že čez dvajset grobov, preden pa bodo dela končali, jih bo gotovo še nekaj več. Pravkar odkriti keltski vojaški grobovi so prvi te vrste v Metliki in so tudi za prazgodovino Bele krajine močno pomembni, saj najdišč iz tega časa v Beli krajini ne poznamo veliko. Tako postaja prazgodovina Metlike z vsako novo arheološko najdbo vse bolj pestra in razumljiva. Pričenja se z žarnimi grobovi na Borštku in v špi-talski dragi, se nadaljuje z gomilnimi grobovi na grajskem hribu in izzveni s keltskim grobiščem na Pungartu, preden so tudi te kraje zavzeli Rimljani. Domnevamo, da so na Pungartu pokopavali svoje mrtve ljudje iz kelt- skega plemena Japodov, podobno kot na velikem grobišču na Vinici, kjer je kopala v začetku tega stoletja vojvo-dinja Meklenburška, izkopanine pa so prodali na dražbi v Ameriko. Na koncu naj pripomnim še to, da je prav od prizadevnosti in pravilnega razumevanja in presojanja posameznih gradbenih delavcev na gradbiščih v veliki meri odvisno, ali. bodo arheološke najdbe, če jih odkrijejo, uničene -za muzej, kot je to primer v Metliki. V tem slučaju gre priznanje tako vodstvu gradbišča kot tudi upravi Belokranjskega muzeja, da so bile najdbe pravočasno rešene za nadaljnjo znanstveno obdelavo. TONE KNEZ Iz vesolja v muzej Leninov muzej v Moskvi je dobil nov eksponat. V galeriji so namestili Leninovo fotografijo, ki je bila v vesoljski ladji Voshod med skupinskim poletom sovjetskih kozmonavtov. Fotografija iz septembra 1918 prikazuje Lenina, kako bere Pravdo. Na hrbtni strani fotografije so podpisi Vladimira Komarova, Konstantina Peoktistova in Borisa Jegorova. Kozmo-navti so se podpisali 13. oktobra 1964 ob 9. url in 16 minut na vesoljski ladji Voshod. Za najmlajše bo vsekakor zanimiva risanka KDO JE REKEL MIJAV, medtem ko mladini priporočamo vse tu naštete filmske stvaritve. - šf- PROGRAM POSVETOVANJA IN OBČNEGA ZBORA Jutri ob 9.30 se bo v Domu ljudske prosvete v Novem mestu začelo dvodnevno posvetovanje članov Društva bibliotekarjev Slovenije. Po pozdravnih besedah bo prvi na vrsti referat »Sto let knjižničarstva v Novem mestu«, ki ga bo prebral Bogo Komelj. O »Slovenskem knjižničarstvu 20 let po osvoboditvi« bo govoril dr. Branko Berčič iz Ljubljane, popoldne pa bo o »Problemih enotnih pravil za abecedni imenski katalog« poročal Pavle Kalan iz Ljubljane. Z referatom »Aktualna vprašanja decimalne klasifikacije pri nas in v tujini« Josipa Rijavca bo prvi dan posveta zaključen. — V soboto zjutraj bo XVI. občni zbor Društva bibliote-kaarjev Slovenije, ob 11. uri pa se bodo udeleženci posvetovanja odpeljali na izlet v Belo krajino. Za prvo polovico oktobra je kino Krka pripravil spored, na katerega bralce še posebej opozarjamo. Ameriški črno-beli film SOJENJE V NURNBERGU je prejel vrsto priznanj in nagrad, je pa igrani film z Burtom Lanca-strom ter Marlen Dietrich in nima nobene zveze z dokumentarnimi filmi istega naslova. — Ameriški film AMERIKA, AMERIKA, ki ga je ustvaril mojster Elia Kazan, je prav gotovo vreden ogleda. Gledalca povede v obljubljeno deželo svobode in dela. Nastopajo znani — ameriški igralci, še posebej pa priporočamo ogled filma UBITI OPONAŠAVCA. Istoimenski roman je bil v nakladi 6 milijonov izvodov v Ameriki razprodan v treh letih, izhajal pa je tudi v podlistku DELA. Film je prejel 8 Oskarjev. Glavno moško vlogo ima Gregorv Peck. Omembe vreden je tudi italijanski film BUBOVO DEKLE, ki bo na sporedu kina Krka že v prvih dneh oktobra. Vhod v Študijsko knjižnico »Mirana Jarca« v Novem mestu; v avli stavbe je trenutno odprta razstava del in fotografij'iz življenja dolenjskega barda Janeza Trdine; de$no: spominska veža narodnih herojev in padlih borcev ter žrtev za svobodo Novesra mesta Jutri imamo v gosteh bibliotekarje Med pripravami za posvetovanje slovenskih bibliotekarjev, ki se bo začelo jutri ob pil desetih dopoldne v Domu ljudske prosvete v Novem mestu, sta obiskala v torek dopoldne upravnika študijske knjižnice Boga Ko-melja predsednik društva bibliotekarjev Slovenije prof. Janez Logar in tajnica društva Ančka Korže-Strajnar. V kratkem intervjuju nam je prof. Logar pojasnil namen in naloge njihovega društva: »To je strokovno^ društvo, ki združuje knjižničarje in bibliotekarje v naši republiki. Ustanovljeno je bilo leta 1946. Društvo skrbi za razvoj in uveljavljanje knjižničarstva, za izobraževanje knjdž-nicarsMh delavcev, njegova družbeno politična vloga pa je širjenje knjige med ljudi. Društvo organizira vsako leto strokovno posvetovanje, na katerem seznanja člane z aktualnimi vprašanji stroke.« »In glavni poudarek letošnjega zbora?« »Posvetovanje in XVI. občni zbor društva, ki bo prav v prosvetnem domu v soboto dopoldne, sta posvečena novomeški šeststoletnici, dvajseti obletnici osvoboditve, dvajseti obletnici ustanovitve novomeške študijske knjižnice in stoletnici knjižničarstva v Novem mestu. Pregledali pa bomo tudi uspehe naših prizadevanj v minulih dvajsetih letih in poslušali dva referata o aktualnih strokovnih vprašanjih.« Na vprašanje o željah in na Dolenjskem, je odgovoril Bogo Komelj: Rdeči zvoniki v dolini Krke V zgodnjo jesen so v dolini Krke med Žužemberkom in Novim mestom pokukali sveže prepleskani zvoniki krajevnih cerkva. Kot bi se zmenili, šo vsi zvoniki dobili - živo rdečo barvo in se lepo ujemajo z okoljem. Cerkvam so ponekod popravili strehe, več pa so jih prebelili. Da ne bo nesporazuma: tudi cerkve so kulturno zgodovinski spomeniki! »Občinska skupščina je na zadnji seji 30. septembra potrdila načrt razvoja knjižničarske mreže v občini in sklenila vsem knjižnicam omogočiti osnovne delovne pogoje: prostor, sredstva in kadre. Utrdili bomo 9 sektorskih knjižnic, najprej v Žužem- berku, Dol. Toplicah, škocjanu, Stopičah in Mirni peči, potem pa organizirali podružnične knjižnice izven sektorskih središč. Registrirali bomo tudi strokovne knjižnice in uredili obe stavbi študijske knjižnice v Novem mestu.« m. oglodalo »Dragi sošolci und moja tovarišica...« V začetku prejšnjega meseca so spet oživeli -šolski hodniki, potem ko so dva dobra meseca samevali. Veseli živžav mladeži se je preselil iz narave v šolske učilnice, kamor se je, morda tudi podzavestno, ponekod vtihotapil reformirani nemir, slutnja negotovosti ob zdajšnjih reformiranih časih. Toda za to mladina ne ve, to je stvar njenih vzgojiteljev in prosvete. Ni moj namen govoriti o tem, pač pa o nekem, mogoče čisto nepomembnem dogodku, ki z reformo resnično nima nobene zveze. Ko otrok odraste za šolo, je to brez dvoma zanj in za starše pomemben dogodek, ki postavi ves družinski proračuib na glavo, otroka in starše pa nadahne s svojevrstnim ponosom. Otrok stopa tedaj v življenje, njegova nadaljnja pot pa je odvisna predvsem od roditeljev, kako ga bodo znali usmerjati in voditi. Kako ga bodo čim dalj skušali obdržati na poti znanja, ga učili, da človek toliko velja, kolikor zna... V četrtem razredu v Dolenji vasi je v prvih septembrskih dneh ostal en sam sedež prazen. Otroci in učiteljica so se zvedavo ozrli tja. Vsi so vedeli, da je odšla deklica z materjo na počitnice v Nemčijo. Tako je bilo rečeno: na počitnice, da bo otrok videl nekaj sveta. Oče dela tam že nekaj let, pa sta ga šli obiskat, še msd počitnicami je učiteljica dobila od učenke lepo razglednico, v kateri ji je sporočala, da se bo do šole vrnila domov, da se ima dobro in da jo lepo pozdravlja. Pouk se je pričel, učenke pa še ni bilo nazaj, namesto nje pa je prišla kartica: »Hern Učenci 4. razreda...« in »Dragi sošolci und moja tovarišica...« V novo šolsko leto so otroci stopili brez nje. Ostala je v tujini, menda za eno leto, »saj bo pa drugo leto lahko nadaljevala...« F. G. Težave šolstva, knjižničarstva in spomeniškega varstva - Neprimerni prostori osnovnih šol v Mirni peči, Smarjeti, škocjanu, DoL Toplicah, še posebej pa posebne šole v šmihelu pri Novem mestu - Poslanec Boris Mikoš je poročal o pripravah na novi zakon za financiranje šolstva -NOVOTEKS prešel na 42-urni delovni teden. Strah pred odpusti je v BELTU odveč V Beltu je v upravi 26 ljudi odveč. Bodo morali na cesto? Predsednica komisije za selekcijo delovnih mest Josipina čerpes in direktor Vladimir Lončar pravita, da do odpustov kljub vsemu ne bo prišlo. Odvisne uslužbence v upravi bodo zaposlili na drugih delovnih mestih. — Kako ste prišli do spoznanja, da imate 26 delovnih mest v upravi odveč? DIREKTOR: — Ko smo o gospodarski reformi razpravljali s kolektivom in povedali delavcem, da bodo morali poslej več in bolje delati (znižali smo jim tudi norme), so vprašali: »Koliko bodo k boljšemu poslovanju prispevali- uslužbenci?- Kak- NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE šno bo njihovo breme?« Tako so dali delavci pobudo, da smo imenovali komisijo za selekcijo režijskih delovnih mest. ČERPESOVA: — Naša komisija, v kateri so bili razen mene še sekretar osnovne organizacije ZK, predsednik sindikalne podružnice, tehnični direktor in planer, je na štirih zasedanjih obravnavala vsako delavno mesto v upravi. Ugotovili smo, da bi lahko v upravi, komerciali, v računovodstvu in nekaterih oddelkih zmanjšali število delovnih mest za 26, ne da bi pri tem trpelo poslovanje. — . Ali boste odvisne uslužbence odpustili? DIREKTOR — Ugotoviti, kam z odvisnimi uslužbenci, 300 ton krompirja so odkupili Kmetijska zadruga Crno melj je odkupila že 300 ton krompirja, kolikor ga niso odkupili že vrsto let. Najboljši odkup je bil na dragatu-škem področju, kjer je bilo odkupljenega 120 ton krompirja. Letos je odkupna cena 55 do 60 din za kilogram, kakršna je pač kvaliteta. Precej krompirja, namenjenega pro daji, pa je še v kleteh zasebnih kmetovalcev, ker upajo na višjo odkupno ceno. Na eno kmečko gospodarstvo je doslej odkupljenega povprečno 100 kg krompirja, računajo pa, da bi ga lahko odkupili še dosti več. Ker letos krompir gnije, ne kaže odlašati s prodajo, razen tega Pa verjetno tudi odkupna cena ne bo porasla. J. S. je bila naloga clruge komisije, sestavljene iz strokovnjakov, ki dobro poznajo proizvodni proces to vse delo v tovarni. S tem, ko smo ugotovili, da so posamezna delovna mesta odveč, ni rečeno, da so uslužbenci slabi: Nasprotno! Ker nam v proizvodnji manjka dobrih kadrov, smo bili mnenja, naj bi za odvisne uslužbence v upravi poiskali primerna delovna mesta doma. ČERPESOVA: — Komisija je za vsakega odvisnega uslužbenca ugotavljala njegovo socialno in zdravstveno stanje, če je bil borec NOB, za kakšno delo je sposoben itd. Tako je 12 bivših uslužbencev že odšlo v proizvodnjo, 2 gresta v* pokoj, medtem ko za preostalih 12 uslužbencev še ni dokončno ugotovljeno, kje bodo poslej delali. DIREKTOR: — Komisija je skupno z delavskim svetom nadalje razpravljala o tem, če bi lahko povečali proizvodnjo in plan, če bi lahko organizirali nekatere službe, ki jih doslej nismo imeli. Obravnavali so skratka vse možnosti, ki bi za podjetje pomenile napredek v izboljšanju poslovanja, znižanju poslovnih stroškov in dvigu produktivnosti. To delo še ni končano. — Torej obstaja možnost, da nikomur ne bo treba iti iz kolektiva? DIREKTOR: — Gotovo! Verjetno do odpustov sploh ne bo prišlo, pač pa bomo z boljšo razporeditvijo dela in delovnih mest dosegli zaželene uspehe, kakršne nam narekuje nov gospodarski sistem. M. Občani in kolektivi prispevajo Občinski odbor Rdečega križa v Črnomlju je šele sredi septembra začel z akcijo za poplavljence, kljub temu so doslej že precej zbrali. Po vaseh darujejo največ krompir in sadje, katerega prodajo v zadrugi, denar pa nakažejo zbirnim centrom. V Črnomlju prispevajo občani predvsem obleko in denar, pomoč pa so poslali tudi že kolektivi Tapetništva, Valjčnega mlina in Pekarne- Računajo, da bodo darovali za poplavljence še kolektivi drugih delovnih organizacij, ko bodo dobili osebne dohodke za september. V Dragatušu za dan pionirjev Za 29. september, dan pionirjev, so se tudi v pionirskem odredu »Matija Gubca« v Dragatušu lepo pripravili, živopisana povorka je skozi vas s pionirsko pesmijo vabila ljudi na slavje. Med pestrim programom so nato pionirji pokazali, kaj vse zmorejo in vedo. Nastopili so: folklorna skupina, mladi tamburaši, recitatorji, igralci in pevci. Proslavo se pionirji zaklju čili s konferenco, kjer so prav tako pokazali veliko prizadevnosti za samostojno de- V Adlešičih so zgradili skladišče V Adlešičih so zgradili zadružno skladišče za reprodukcijski material, za spravljanje strojev in potrebne prostore za odkup kmetijskih pridelkov. Ker v vasi zelo primanjkuje stanovanj za učitelje, se je osnovna šola odločila nad zadružnim skladiščem zgraditi dve stanovanji. J. S. lo. Izvolili so novi odbor ter sprejeli delovni načrt za tekoče šolsko leto. Ob tej priložnosti so na slovesen način sprejeli v svojo organizacijo tudi cicibane iz prvih razredov MARA BRODARIC Pred skladiščem KZ Črnomelj, tik železniške postaje, je zadružni vejalnik (trier) na razpolago zasebnim kmetovalcem. Tudi Angela Lozar iz Lokev je pretekli četrtek na njem čistila žito za seme. Pravi, da so z letošnjim pridelkom pšenice kmetovalci lahko zadovoljni. (Foto: R. Bačer) Na Blatniku kopljejo za vodovod Na Blatniku, v vasi med Dobličami, kjer je vodovodni izvir in med Kanižarico, ki ima vodovod že več let, so dolgo tožili, da ni pitne vode. Ko pa je pred kratkim pobudo za izgradnjo vodovoda prevzela krajevna organizacija SZDL v Kanižarici, se je vse lepo uredilo. Na občini so se pogovorili, da bodo cevi in drug potreben material krili iz družbenih sredstev, medtem ko bodo vaščani sami opravili vsa ČRNOMALJSKI DROBIR O ODKAR SO V KOLEKTIVIH začeli iskati notranje rezerve, je prihajanje v službo nekolikanj boljše. Pravijo pa, da imajo posamezniki z občinske uprave, banke in drugih uradov zamujanje v krvi in da bi zamujali tudi še, če bi se delo pričenjalo sredi dopoldneva . . 11 VRATA KEMIČNE ČISTILNICI-] stranke včasih zaman poskušajo odpreti. Četudi visi listek, da je lokal odprt od 6. ure dalje, se je zgodilo, da so ljudje tudi ob 7. uri zaman prišli. Kadar je uslužbenka v sprejemališču na dopustu, bi lahko napisali dodatno obvestilo, da stranke sprejemajo v delavnici za hišo. B LANI JE BILO na vseh osnovnih šolah v občini 2815 učencev, od teh jih 490 razreda ni izdelalo. Ker stane, vsak učenec družbo 61.884 din, pomeni, da so ponavljalci lani veljali 30,323.160 dinarjev! B GOVORI SE, da v samopostrežni trgovini Prehrana nekateri vodilni nimajo dobrih živcev. Nameščenci se namreč pritožujejo., da so včasih zmerjani s prav krepkimi izrazi. H ZA SKUPINSKA POTOVANJA V INOZEMSTVO med Crno-maljci nI posebnega zanimanja, ali pa nimajo za pot potrebnega denarja. Turistični biro je razobesil več vabil za potovanja v razne evropske države in za izlete doma, vendar je prijavljencev premalo, da bi lahko izlete organizirali. B OBČINSKA SKUPŠČINA za letošnjo trgatev ni določila obveznega roka, ker je bilo lani zavoljo tega nemalo hude krvi, pač pa se letos vinogradniki s posameznih področij sami odločajo kdaj bodo pričeli trgati. Pred 15. oktobrom pa letos grozdje tako ne bo zrelo. zemeljska dela. Dan po dogovoru so na Blatniku že začeli kopati. Vsako gospodarstvo mora izkopati zemlje za 8.80 m cevi in po treh dneh dela je bila že tretjina izkopa opravljenega. Sekretar krajevne organizacije SZDL Ivan Zunič pravi, da bodo prej kot v enem mesecu obljube vaščanov izpolnjene. Adlešičani na proslavi v Livoidu V nedeljo, 3. oktobra, so se člani krajevne organizacije ZB iz Adlešič udeležili odkritja spomenika padlim borcem v Livoidu. Dobra organizacija potovanja in lep spored pri odkritju sta bila Adleši-čanom zelo všeč. Za prijteno in varno vožnjo se. ob tej priložnosti lepo zahvaljujejo Jožetu Mileku, šoferju podjetja Gorjanci. ■ ALOJZ CVITKOVIC Preuranjene obljube Medtem ko smo pred kratkim poročali, da bo Planinsko društvo Črnomelj v najkrajšem času začelo obnavljati zaprto gostišče v Crmošnjicah, smo izvedeli, da je še vse tako kot je bilo. Delavcev do 28. septembra še ni bilo blizu! Vaščani so zaradi večnih obljub že nejevoljni in pričakujejo dejanj! Dober tek ob Jeanu Paulu Belmondu! Jean Paul Belmondo, Stella Stevens, Stefania Sandrelli in še drugi filmski zvezdniki v raznih pozah zro s sten na obiskovalce Asanijeve slaščičarne v Črnomlju. Na drugi steni napis: »Tuljč 20—40, porcija 60—80 din« pojasnjuje, po čem prodajajo sladoled, sicer pa je prodajni pult dobro založen z vsakovrstnimi slaščicami v naravnih in umetnih barvah. — Ali so torte sveže? vprašamo lastnika lokala Serveta Asanija. — Sveže, kaj pa! Pečemo skoro vsak drugi dan. — Imate torej precej prometa? — Največ otrok in mladine. — Ste v zadnjem času slaščice podražili? — Od 40 na 50 din zaradi dražjih jajc. Še vedno pa smo cenejši kot drugod. — Se to: kako ste si s sanitarno inšpekcijo? So vas že kdaj privili? — Kar zahtevajo, takoj uredimo. Večjih kazni še nismo nikoli plačali. Po 5.000 din pa smo bili že nekajkrat kaznovani, samo zaradi pomanjkanja čistoče, zaradi drugega ne! — Pravzaprav je to res malenkost ob tolikšnem dekorativnem prizadevanju, da bi bili gostje zadovoljni ... !!i!J!l!lll|!|||l|l{jl!|||||l!l||||lllll!l|||!lii|!lillll||ll!l!!!l!|!ii!!!U S POSVETOVANJA V METLIKI Kot stalaše za draits s Lep razgled, prijetni prosto- g ri in dobra postrežba privab- g ljata v gostišče na Veselici s pogosto večje družbe od blizu g in daleč. Natakarji in nata- jg karice nimajo časa postavati, H kot je povedal Pavle Mušič: U — Skoro vsak dan imamo s naročene goste, zlasti pa ob g sobotah in nedeljah. Pridejo H celo iz Velenja in Celja. §§ — Katere jedi gredo najbolj f§ . v promet? B — Odojek, ražnjiči, čevapči- g 6i, piščanci in domača sala- m ma. To imamo tudi vedno na §§ zalogi. g — Je tudi kapljica dobra? = — Belo in črno vino kupu- 1 jemo v Drasifiih in v Vivodi- jg ni. Se vsak gost je našo pija- §§ čo pohvalil. P — Pa so družbe solidne ali g pride tudi do razgrajanja? g — Čez goste od drugod se g natakarji ne moremo prito- p žiti, pač pa so pri nas že §§ precej razbili fantje iz žum- p berka. Zdaj so šli k vojakom, g Upam, da bo poslej mir. m — Poklic je torej zelo na- j§ poren? js — Nemalokrat smo vso noč §g pokonci. g — Ali boste v tej službi p vztrajali? g — -Seveda. Rad bi šel samo g za kakih 6 mesecev na pra- g kso v Nemčijo, če me bodo i= v kolektivu pustili, bom Sel. Pavle Mušič Občinski odbor SZDL v Metliki je pripravil v petek, 1. oktobra popoldne, posvetovanje s predstavniki delovnih kolektivov in družbeno političnih organizacij metliške občine. Na njem so razpravljali o uveljavljanju gospodarske reforme, udeležili pa so se ga tudi zvezni in republiški poslanci Ludvik Golob, Leopold Krese, Niko Belopavlovič in dr. Albin Pečavar. Predsednik občinskega odbora Poravnalni svet ima vedno več dela Medtem ko so člani poravnalnega sveta v Gradcu Janez Šegina, Rudi Dim, Emil škabar in Milka Udovč reševali v preteklih letih po največ 8 zadev, so imeli letos do konca avgusta že 15 obravnav. Med občani nastajajo spori predvsem zaradi odškodnin in opravljanja, nemalokrat pa se spro tudi v družinah, kjer stari in mladi stanujejo pod isto streho. Od 15 letos obravnavanih zadev se je poravnalnemu svetu v Gradcu posrečilo pomiriti 8 strank. SZDL Ivan Žele je najprej poudaril, da so se gospodarske organizacije v metliški občini v zadnjem času intenzivno lotile iskanja možnosti za povečanje proizvodnje in storilnosti ter hitrejšega vključevanja v mednarodno delitev dela. Hkrati so se samoupravni organi začeli bolj poglabljati v sisteme notranje delitve in nagrajevanja zaposlenih. Tako so v BETI že uvedli kompleksno nagrajevanje po uspehu dela, ki zajema vse zaposlene v podjetju. Podobno so uvedli nagrajevanje tudi v LEPISU na Suhorju. Uspehi sprejetih ukrepov in sprememb v nagrajevanju so že vidni v povečanju proizvodnje in storilnosti, boljši disciplini, večjih osebnih dohodkih in podobnem. Ob tem pa so poudarili, da je bilo doslej pri uresničevanju načel gospodarske reforme premalo v čutiti družbeno politične organizacije, saj se v nekaterih delovnih kolektivih sindikalne podružnice in osnovne organizacije ZK po reformi sploh še niso sestale. Na posvetovanju so tudi opozorili na nekatere probleme, ki se porajajo ob uresničevanju gospodarske reforme v občini. Predvsem so omenili, da je treba čimprej spremeniti vire financiranja nekaterih dejavnosti, ki so zdaj v glavnem odvisne le od zmogljivosti proračunskih sredstev posameznih komun. Semkaj sodi zlasti financiranje šolstva in vzdrževanje cestne službe. Nadalje so poudarili, da so velike rezerve še v poenostavitvi nekaterih predpisov in postopkov, ki bi pripomogli k zmanjšanju administracije. Seveda pa bo treba popolnoma opustiti tudi vrsto nepotrebmh sestavkov in posvetovanj, ki so se že vse preveč razbohotila in so najpogosteje kar med delovnim časom. Prav tako so opozorili na možnosti povečanja kmetijske proizvodnje, - tudi zasebne, prek solidnih kooperacijskih odnosov zv zadrugo. Seveda pa bi bilo treba zasebnim kmetovalcem omogočiti nabavo drobne kmetijske mehanizacije in najetje manjših posojil. Zvezni in republiški poslanci Ludvik Golob, Leopold Krese in Niko Belopavlovič so zbranim spregovorili o nekaterih predpi-skih in zakonih, ki jih v zvezi z uveljavljanjem gospodarske reforme pripravljajo v skupščinskih organih, hkrati pa so predstavnikom gospodarskih in družbeno političnih organizacij odgovorili na več vprašanj. Pri tem so naglasili, da je reforma dolgotrajnejši proces, zato ni mogoče vsega kar čez noč spremeniti, kot bi marsikdo želel. Prav tako je treba MET'LIŠlM TEDNIK razumeti, da to ni samo gospodarska, pač pa splošna družbena reforma, zato mora pri njenem uresničevanju vsak prispevati svoj delež. Na rob posvetovanja pa velja zapisati, da smo od razmeroma širokega gospodarsko političnega aktiva metliške občine pričakovali več razprave, zakaj med 50 udeleženci posvetovanja so v razpravi sodelovali le štirje: Peter Vujčič, Zvone Jerman, Franc Vr-viščar in Jože Došen. Kdo bo prodajal koleke v Gradcu? Do nedavnega so prodajali v Gradcu koleke na pošti, zadnje čase pa se s tem delom nočejo več ukvarjati, češ da se ne izplača. Stranke, ki so morale kolekovane prošnje vlagati na krajevnem uradu, so se zaradi tega zelo pritoževale, saj jih je pot v Črnomelj ali Metlik- stala precej časa in denarja. Da bi Ljudem prihranila nepotrebno pot in stroške, je začela koleke prodajati uslužbenka krajevnega urada Malči Plut, vendar samo začasno, dokler ne bodo našli ustreznejše rešitve. VSEGA NI MOGOČE ČEZ NOČ SPREMENITI EFORMA IN GOSPODARSTVO Po reformi so se znašla v slabšem gospodarskem položaju podjetja kovinske in kemične industrije, gradbeništva, prometa, gostinstva in komunale, so ugotovili na zadnji seji občinske skupščine, ki je bila pretekli teden. Industrijska podjetja in gradbeništvo so na slabšem predvsem zaradi podražitve reprodukcijskega materiala in zmanjšane investicijske potrošnje; gostinstvo in komunala pa, ker sta bili obe panogi že doslej v glavnem oproščeni skoro vseh dajatev in jima torej novi predpisi niso prinesli nobenih ugodnosti. Vendar položaj kljub nekaterim težavam še nikjer ni kritičen. Do večjih odpustov v podjetjih ni prišlo. Osebni dohodki so v večini podjetij višji za okoli 12,5 odstotka (kot pred reformo), v nekaterih podjetjih pa so višji tu- di do 23 odstotkov. Kočevska podjetja v glavnem upoštevajo navodila, da osebni dohodki lahko poraste j o predvsem na račun nižjih prispevkov iz osebnih dohodkov in višje produktivnosti. Na seji občinske skupščine so predstavniki nekaterih podjetij takole poročali o uresničevanju načel reforme v svojih kolektivih: »MEtAMIN«: rešitev je višji plan Ce bi tudi po reformi v kemični tovarni »Melamin« v Kočevju proizvajali še naprej toliko kot pred reformo, bi ustvarili namesto predvidenih 150 milijonov dih skladov v letu le 5 do 15 milijonov din. Kolektiv pa je našel rešitev. Proizvodnjo bodo povečali za četrtino in ustvarili okoli 15 mi- Anici Žagar, priučeni ročni stavki, čestitajo za desetletno delo v ČZP KOČEVSKI TISK predsednik delavskega sveta Janko Novak, direktor podjetja Ignac Karničnik in predsednik sindikalne podružnice Marjan Lunder. — Na slavnostni seji DS tiskarne, ki je bila 1. oktobra in ji je prisostvoval ves kolektiv tiskarne KOČEVSKI TISK, je govoril o uspehih podjetja direktor I. Karničnik. Na seji so odlikovali in nagradili 4 člane kolektiva, ki so že vseh 10 let v podjetju, nekaterim drugim pa so dali pismena priznanja. (Foto: Jože Svete, fotograf, Kočevje) 30. septembra je praznoval-SO-letnico življenja JOŽE BOLDAN — SILNI, narodni heroj iz Kočevja. Rodil se je v Ambrusu (Novo mesto). Ob kapitulaciji stare Jugoslavije je bil rudar v Kočevju, kjer je do maja 1942 zbiral prostovoljce in jih pošiljal v partizane, nato pa se je tudi sam priključil Zapadno dolenjskemu partizanskemu odredu. Že po nekaj dneh v partizanih se je prvič izkazal. V kočevski vasi Mala gora je kot mitraljezec, skupaj s svojim pomočnikom Jakcem, pokosil 64 italijanskih fašistov. V I. brigadi Toneta Tomšiča je bil najprej borec, potem pa vodnik, komandir čete in komandir II. bataljona, ki je pod njegovim vodstvom dosegel odlične uspehe. V prvih vrstah se je Silni udeležil vseh borb Tomšičeve brigade. Udeležil se je tudi slavnega pohoda XIV. divizije na Štajersko in postal komandant II. brigade Ljuba Ser-cerja. Vrsta Silnijevih osebnih junaštev je neizčrpna. Na čelu svojih borcev je drzno juri-šal na sovražnika ali se prebijal za njegov hrbet. Več- Matični urad Vas-Fara Septembra ni bilo rojstev, niti poork. Umrli sta: Marija Hutter, Suhor 3 (75 let) in Ivana Bukovec, Planina 2 (71 let). krat je sam ali s skupino borcev prikrito prišel v sredo sovražnikovih vrst in z avtomatskim orožjem sejal smrt, potem pa se je s svojimi borci, običajno brćz izgub, vračal. Junaštvo in prezir smrti je prenašal na borce, posebno pa se je odlikoval poleti 1942 v Mali gori, marca 1943 na Pleševici, septembra in oktobra 1943 na Ravbarkomandj pri Postojni in Gorici pri Ilirski Bistrici, februarja 1944 na Pohorju in v Mislinskem grabnu ter še ob mnogih drugih priložnostih. Tovariš Silni je zdaj upokojen, vendar je aktiven in priljubljen družbeno politični delavec. Ob jubileju mu želimo še mnoga zdrava leta! lijonov din skladov oziroma ostanka čistega dohodka! KGP: s svinjami bo zguba Reforma je vprašanje poljedelstva rešila zadovoljivo, živinoreje pa ne. Zaradi niz- KOČEVSKE NOVICE kih cen svinjskega mesa bo imel KGP predvidoma letos pri svinjah 12 do 15 milijonov din zgube. Vprašanje cen svinj je treba kmalu rešiti, ker to ni samo naš, ampak jugoslovanski problem. »ZIDAR«: obljube so -železa ni! Pred reformo je bilo obljubljeno, da betonskega železa, ki ga potrebuje gradbeništvo, ne bo primanjkovalo. Minila sta dva meseca, železa pa (menda iz uvoza) še vedno ni. Za reprodukcijski material bi morali bolje skrbeti, obljube pa uresničevati! ITAS: serijska proizvodnja V podjetju ITAS so v razpravah o reformi ugotovili, da je nujno število vrst izdelkov znižati, preostale pa proizvajati v velikih serijah. Le tako je mogoče stroške proizvodnje občutneje znižati. Preračun znižan za 58 miiijcnov Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji nižala proračun za 6,3 odstotka oziroma za okoli V58 milijonov din. Rebalans proračuna ni prizadel izdatkov za šolstvo in socialno varsfrvo, vse druge postavke pa so znižane za toliko, da njihova glavna dejavnost ne bo bistveno okrnjena. Izdatki za občinske organe se bodo letos zmanjšali za 8 milijonov din. Na znižanje stroškov bo nedvomno vplivala tudi nova sistemizacija delovnih mest v občinski spravi, ki jo je skupščina že sprejela. Po njej se zniža število delovnih mest za 17. Proučiti je treba tudi upravičenost oziroma morebitno pretiranost izdatkov za nekatere druge družbene službe. Ko je tekla razprava o kadrih in kadrovski politiki, so odborniki menili, da je treba nujno napraviti širši pregled, kakšne kadre v občini imamo, kakšne potrebujemo na posameznih delovnih mestih in potem oboje vskladiti. Sedaj namreč nekateri ljudje, strokovnjaki, napravijo manj kot bi lahko, morda manj kot dobe osebnega dohodka (plače); vendar ne le po svoji krivdi, ampak po naši splošni, ker jih ne zaposlimo na delovnih mestih, za katera so sposobni oz. za katera imajo smisel in veselje. J. PRIMC Uspeh INLESA v osmih mesecih Kombinat lesne industrije INLES v Ribnici je v osmih mesecih izpolnil letni plan vnovčene realizacije s 64,6 odst., mesečno povprečje pa je presegel za 6,4 odst. Podjetje se je že prilagodilo pogojem gospodarske reforme. Materialni izdatki so narasli za 26 odst. predvsem zato, ker so se cene osnovnih surovin dvignile za 43 odst., ostali stroški pa za 15 odst. Podjetje je doseglo plan izvoza s 46,3 odst. će hoče podjetje uersničevati naloga gospodarske reforme, mora dosledno analizirati rentabilnost posameznih proizvodov in poiskati mora možnosti za čim cenejšo proizvodnjo, da bo lahko uspešno konkuriralo na svetovnem tržišču, -r Dve kalkulaciji Občinski odbor ZB Kočevje je dobil od KGP hišo v Stari cerkvi. V njej je dodelil stanovanje eni izmed svojih članic. Vendar — hiša je pred vselitvijo potrebna popravila. Zveza borcev je zato zaprosila zastopnika Komunale iz Kočevja in Usluge Rudnika, naj bi si hišo ogledala in nato izdelala kalkulaciji, koliko bi veljalo popravilo. Zastopnika obeh delovnih organizacij sta si ogledala stavbo ločeno, vodil pa je oba isti član ZB in tudi obema povedal enako, kaj je potrebno popraviti. Po nekaj dneh je občinski odbor ZB dobil dve kalkulaciji ozirjjma dva predračuna za popravilo hiše. Po kalkulaciji Usluge naj bi popravilo veljalo 482.460 din, po kalkulaciji Komunale pa 1,031.381 din. Razlika za isto delo je občutna, saj znaša nad 100 odstotkov! Morda bi bila v nekaterih primerih razlika res opravičljiva (boljši material in podobno), ni pa razumljiva in opravičljiva enkratna razlika pri enaloem materialu in d?lu (na primer: odstranitev starega poda itd). Torej: še so notranje rezerve! Proslava v Livoldu Zaposlenost pod pillslC!!! V prvih osmih mesecih letos so italijanska podjetja kočevske občine dosegla le 72% letnega plana fakturirane realizacije in 64,3% letnega plana vnovčene realizacije. V primerjavi z istim obdobjem lanj so podjetja prodala za 47% več, plačanega pa so dobila le 40% več, kar pomeni, da so kupci še vedno slabi plačniki. Letni plan vnovčene realizacije najzado-voljiveje izpolnjujejo podjetja Kočevski tisk (92,5%), Itas (75,1%) in Tekstilana (47,4%). Število zaposlenih je za 3,8% večje kot v istem obdobju lani in za 3,6% pod pla. nom za letos. Manj zaposlenih kot imata obrata Inles Kočevje in Podpreska ter Inkop. Letni plan števila zaposlenih je doslej presegla le Tekstilana. Delovne organizacije kočevske občine so v prvih osmih mesecih letos izvozile (izraženo v ameriških dolarjih) za 3,8 več kot v istem obdobju lani, kjub temu pa so dosegle skupno le okoli 54% letnega plana izvoza. Letni plan izvoza sta izpolnila ITAS s 145% in KGP — kmetijstvo s 301%, zadovoljivo pa ga dosegata še Hotel Pugled in Inkop. Preteklo nedeljo je bila v Livodolu pri Kočevju glavna proslava občinskega praznika Kočevja. Udeležil se je je trudi predsednik skupščine SRS Ivan Maček-Matija. Na proslavi je govbril znam pr-voborec Kočevske Ignac Karničnik, ki je med drugim poudaril predvsem udeležbo Kočevske v NOB. Med ostalim je opozoril na prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji, ki je bilo na Kočevskem, na roško ofenzivo in ustanovitev prvih brigad, na Kočevski zbor; ki je bil osnova naše ljudske oblasti in drugo. Med ostalim je omenil, da je bila prav na tem mestu, kjer je danes proslava, leta 1943 raz-orožena večja enota italijan-- ske divizije. Nato je odkril Niko Ga-brijan, predsednik krajevne organizacije ZB Livold, spomenik padlim borcem, na katerem so vklesana imena 33 padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja z območja Livolda in črnega potoka. Zastopniki množičnih organizacij so položili pred spomenik vence. V kulturnem delu proslave so nastopili pevci iz Kočevja, godba iz Rudnika ter mladina ter pionirji iz Dolge vasi oziroma Livolda. Ob zaključku proslave se je predsednik krajevne organizacije ZB Livold zahvalil za prispevke za postavitev spomenika v delu, denarju Ln materialu. Posebno se je zahvalil za pomoč KGP — obrat Livold, občinski skupščini in vsem organizacijam za območje Livold in Črni potok. J. PRIMC K0STEL: da otroci ne bi žmrzovali Odkar je ukinjena šola v Kostelu, se vozijo učenci v šolo v vas Faro. Njihova pot do najbližje avtobusne postaje je dolga okoli 2 km. Spomladi in jeseni otroke večkrat namoči dež, pozimi pa se s hojo (običajno po celem snegu) že nekako ugrejejo, zmrzujejo le, ko čakajo avtobus. Starši se zavedajo, da vseh tegob, njihovih otrok ni mogoče naenkrat odstraniti. Menijo pa, da bi lahko s prostovoljnim delom uredili vsaj preprosto leseno avtobusno čakalnico. Sami nimajo potrebnega lesa, zato so predlagali na zboru volivcev, naj bi jim ga preskrbela občina. Bliža se nova zima, lesa pa Kostelci še niso dobili. Bodo kostelski otroci še eno zimo žmrzovali? Po slavnostni seji občinske skupščme Kočevje si je predsednik skupščine SRS tovariš Ivan Maček-Matija v spremstvu predsednika občinske skupščine Draga Benčine in sekretarja ObK ZKS Mira Heglerja ogledal razstavljen predlog urbanističnega programa občine. Vsi trije so se nato napotili na gradbišče nove šole, kjer se je tovariš Maček zanimal predvsem za razne zadeve v zvezi z novo osemletko. Na sliki: na poti k novi šoli. (Foto: J. Prime) Slavnostne seje skupščine občine Kočevje, ki je bila preteklo nedeljo ob 9. uri, se je razen odbornikov in pj-vo-borcev udeležil tudi predsednik skupščine SRS in republiški poslanec občine Kočevje Ivan Maček-Matija. Sejo, ki je bilh posvečena občinskemu prazniku, je vodil podpredsednik občinske skupščine Tone Šercer. Udeleženci seje so najprej z enominutnim molkom počastili spomin na padle borce. Nato so trije odborniki položili vence pred spomenik evobode v Kočevju, pred spomenik v Kočevju padlega narodnega heroja Mirka Bra-čiča in na spominsko obeležje narodnega heroja Jožeta SeŠka. Na slavnostni seji je govoril predsednik občinske skupščine Drago Bencina, ki je na kratko opisal zgodovino in napredek Kočevske od zgodovinskega zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil pred 22 leti v Kočevju, pa do pomembnih povojnih uspehov, ki smo jih dosegli kljub raznim napakam. PLOČEVIN PLAČUJEJO Z DEVIZAMI Zadnjega septembra je bil v Ribnici razširjeni plenum občinskega^ sindikalnega sveta, ki so se ga udeležili tudi predsedniki nekaterih sindikalnih podružnic. Sklenili so, da bodo občnemu zboru sveta 24. oktobra predlagali, naj se število članov sveta zniža od dosedanjih 21 na 17. Predstavnik sindikalne podružnice *iz HRASTA (obrat INLESA) v Dolenji vasi se je zanimal za 'usodo njihovega obrata, ker so člani kolektiva premalo seznanjeni s predvideno ukinitvijo tega •REŠETO obrata. Proizvodnja v Kovinskem podjetju je prizadeta zaradi pomanjkanja surovin, čestokrat morajo cel<5 pločevino plačati z devizami. V razpravi o gostinstvu so na-, vzoči menili, naj bi bilo strežno osebje bolj pozorno do gostov. Nagrajevanje naj bo tako urejeno, da bo spodbudno za člane kolektiva. Uvedba 42-urnega delovnega tedna v »Žičnih pleteninah« se je izkazala za koristno. Z uvedbo dela na dveh strojih se je povečala proizvodnja, delavec več j zasluži, ob sobotah pa je prost. Nagrajevanje v zdravstvu in šolstvu je posebno vprašanje, ki mu bodo posvetili eno izmed prihodnjih sej. -r Most čez potok bi skrajšal pot . Med trgovino v Zapotoku in vasjo Sušje teče potoček, ki ob deževju tako naraste, da je težko prehoden. Lesen mostiček, ki je še pred meseci omogočal prehod, je voda odnesla in zdaj imajo ljudje težave pri prehodu čez potok. Ker hodijo prebivalci v trgovino nakupovat, je zadeva toliko težja. Mlajši potok še nekako preskočijo, starejši "pa morajo po kilometer daljši poti čez ovinek. V interesu prebivalcev bi bilo, da bi mostiček popravili in si uredili prehod čez potok. Za to ne bi bila potrebna večja sredstva. -t PRAZNIČNA SEJA Herojev jubilej Več poguma pri zviševanju osebnih dohodkov! Nekateri kolektiv} niso povečali prejemkov niti za tisti del, ki jim je ostal po zmanjšanju prispevkov iz osebnih dohodkov — Strokovno delo je še vedno premalo nagrajeno Ko so se danes teden zbrali na seji splošnega zbora v Brežicah odborniki občinske Bkupščine in člani obč. sindikalnega sveta, so obravnavali dvoje zelo važnih vprašanj: problematiko osebnih dohodkov in porast stroškov zdravstvenega zavarovanja 7 občini. Namen razprave o uravnavanju osebnih dohodkov je bil spodbuditi delovne orga-'nizacije pri Iskanju učinkovitejših meril za nagrajevanje. V juliju in avgustu je povečalo osebne dohodke 21 delovnih organizacij iz gospodarstva ter 8 s področja družbenih služb. Med temi kolektivi je 15 takih, ki so povečali prejemke le za toliko, kolikor so pridobili z zmanjšanjem družbenih obveznosti. Razprava je izzvenela v ugotovitev, da se delovne organizacije s prevelikim strahom lotevajo zviševanja osebnih dohodkov. Ponekod se niso odločili niti za povečanje na račun ukinjenih prispevkov, kar potrjuje domnevo, da niso pripravili potrebnih analiz. Zbor je priporočil vsem delovnim organizacijam, naj zares temeljito proučijo možnosti za učinkovitejše nagrajevanje po delu. Takšno nagrajevanje pa zahteva tudi boljšo strokovno zasedbo delovnih me5t. V občini namreč še vedno primanjkuje sposobnih strokovnjakov z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Priporočilo splošnega zbora opozarja kolektive, da pravilneje določajo delovna mesta in merijo učinek tudi pri uslužbencih. Nikjer naj ne bi več oklevali z revizijo pravilnikov, kajti sedanji predpisi niso dovolj spodbudni za povečevanje delovne storilnosti. Zdravstveni skladi niso brez dna Splošni zbor je tisti dan pretresal tudi vzroke za nenormalen porast stroškov zdravstvenega zavarovanja v občini. Pred meseci je o tem razpravljal že občinski sindikalni svet in sprejel nekaj priporočil, ki pa jih delovne organizacije žal niso sprejele dovolj resno. Sklade zdravstvenega zavarovanja še vedno najbolj bremeni izredno visok stalež bolnikov, ki 5e vedno narašča. Po bolniškem staležu je Posav-je v Sloveniji na drugem mestu, takoj za Trbovljami. Ta ugotovitev je vredna razmišljanja in je marsikoga začudila. Prisotni so menili, da je potrebno takojšnje ukrepanje za omejitev izdatkov v zdravstvenem skladu. Posavska skupnost je do konca avgusta zabeležila 186,000.000 nepokritih izdatkov, od tepa pa odpade na občino Brežice 53,000.000 din. Skupščina posavske komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Stanovalci bloka Ljudske milice na Bizeljskem urejajo okolico zgradbe. S cvetjem so jo zasadili že na pomlad, zdaj pa bodo zabetonirali robnike ob poti. Ali bodo njihovemu zgledu sledili tudi stanovalci bloka onkraj ceste? (Foto: J.Teppev) b OBRTNO USLUZNOSTNO PODJETJE V BREŽICAH je odprlo steklarsko-brusaško delavnico. Poslovne prostore ima v pritličju zavoda za socialno zavarovanje. Občani lahko naročijo tem vse steklarske usluge, kot na primer: brušenje, graviranje, ostek-litev oken in vrat in podobno. Nova steklarska delavnica bo izdelovala tudi ogledala vseh oblik in velikosti. H »LJUDSKA POTROŠNJA« JE DOBILA DOVOLJENJE, da sme odslej prodajati tudi na debelo. Ta privolitev skupščine velja trenutno le za železnino in avtomate-rial. Tako si bo podjetje laže zadržalo večje kupce, ki bi sicer odšli nakupovat reprodukcijski materiat iz teh dveh strok h gro-sistom v druga trgovska središča. Med največjimi odjemalci železni-ne so Tovarna pohištva, Agroser-vis, Posavje, Kovinsko podjetje Dobova, Kovina Bizeljsko, Pionir Novo mesto, Trudbendk Bregana in drugi. 3 IZItEDNO TOPLO JESENSKO SONCE je minulo nedeljo privabilo v Brežice in okolico veliko izletnikov. V čateških Toplicah so imeli celo kopalce v letnem bazenu. Tudi v restavraciji na Griču se je ustavilo spotoma veliko prehodnih gostov, ki jih je zamikal lep razgled na Brežice in okolico. O DANES SE BO USTAVILI V BREŽICAH ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane. Občinski odbor Rdečega križa je organiziral krvodajalsko akcijo. Tokrat pričakujejo boljši odziv krvodajalcev kot so ga zabeležili ob zadnjem odvzemanju krvi. S pomenom transfuzije in s porabo krvi za paciente v brežiški bolnišnici so se občani seznanili na torkovem predavanju, ki ga je prenašal Radio Brežice. je na zasedanju 22. septembra sprejela sklep o stopnji dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje, ki naj bi ga delovne organizacije obračunavale od 1. oktobra dalje. Odborniki so k temu sklepu izrekli soglasje, čeprav je bilo zlasti na seji splošnega zbora slišati veliko nasprotnih mnenj. Poročevalec sveta za družbeni plan in finance je zahteval dodatno obrazložitev za zvišanje prispevka in razloge za to je na seji podrobneje obrazložil direktor zavoda za socialno zavarovanje v Celju. Odgovor tov. Loštrka ni zadovoljil tistih tovarišev, ki so menili, „da povečana stopnja dodatnega prisevka za zdravstveno zavarovanje ni najbolj primeren način, čeprav je najlažji. Skupščina je v nadaljevanju seje sprejela vrsto priporočil za zmanjšanje izdatkov v zdravstvu delovnim organizacijam, zdravstvenim zavodom in socialnemu zavarovanju. Proračunski izdatki zmanjšani za 42 milijonov Občinska skupščina v Brežicah je na seji 30. sept. s spremenjenim odlokom o proračunu uskladila dohodke z izdatki za leto 1965'. Šolstvo ne bo prizadeto, kulturno prosvetna dejavnost pa bo prikrajšana za 10,000.000 din. Sredstva za socialno varstvo so zmanjšana za nekaj manj kot milijon dinarjev, za zdravstveno varstvo pa je po novem odloku namenjenih 10,000.000 din več kot je bilo planirano na začetku leta. Krajevne skupnosti bodo prejele za svojo dejavnost 6,000.000 din in bodo morale svoje potrebe zmanjšati za 2,500.000 din. Prizadeto bo tudi vzdrževanje cest, kjer so sredstva skrčena za 4,000.000 din. Po rebalansu je planirano zmanjšanje proračunskih dohodkov od 970,000.000 na 937,000.000 din Računajo, da bo do konca leta vsota nepokritih izdatkov dosegla 33 milijonov. Novo imenovanje Občinska skupščina Brežice je na seji 30. septembra imenovala Miloša Kovačiča za načelnika oddelka za družbene službe in občo upravo ter razrešila prof. Marjana Gregoriča, ki je opravljal to dolžnost pred njim. Matični urad Kapele Septembra je bil doma rojen en deček. Smrti ni bilo. S PISMO HANOJSKE VLADE — Vlada DR Vietnama je sporočila, da bo smatrala vse letalce, ki jih bodo ujeli s sestreljenih ameriških letal ob bombardiranju DR Vietnama za vojne zločince ter jim tako tudi sodila, ker pobijajo civilno prebivalstvo ter bombardirajo šole In bolnišnice, četudi so jasno označene po mednarodnih predpisih. Predstavnik ameriške vlade pa je na to pismo dejal, da »nič ne ve o kakšnem bombardiranju civilnega prebivalstva, še manj pa šol in bolnišnic«. Letošnja trgatev se bo zavlekla Pogled na del sodobnih naprav na KREMENOVEM obratu Ravno pri Raki Premalo sredstev za popravilo poti in cest Kot vse kaže, bo letos v krški občini premalo sredstev za popravilo vaških poti in cest. Zlasti v drugem polletju so se podeželski prebivalci zelo resno lotili popravila svojih poti in okoli 12 milijonov din, ki so v občini na voljo za to, bo kmalu porabljenih. Seveda so ta sredstva prebivalci marsikje po-desetorili s prostovoljnim delom in vožnjami. V občini je poleg tega še 92 km občinskih cest, za vzdrževanje katerih je občina" namenila 11 milijonov (to zadošča komajda za gramoz) in 96 km cest tretjega reda. Za vzdrževanje cest III. reda so letos namenili 58 milijonov din. Sredstev je pač toliko, kolikor zmore občinski proračun, ceste in poti pa so zategadelj v sorazmerno slabem stanju. „Ne vemo koliko je vredno!" Čeprav na KREMENOVEM obratu Ravno pri.Raki naredijo precej, vedo zelo malo o svoji proizvodnji pa tudi o gospodarski reformi jim do 10. septembra ni še nihče nič povedal KREMENOV obrat Ravno pri Raki šteje med najboljše opremljene Kpmenove obrate in med tiste, ki imajo največjo proizvodnjo. 37 delavcev je do konca avgusta lani nakopalo na obratu in pripravilo za prodajo 45.000 ton peska raznih vrst. Letos je proizvodnja nekoliko manjša: vsega so nakopali 29.000 ton peska. Toliko manjše proizvodnje ni kriv kolektiv obrata, pač pa zastoji v pro-Jdaji peska na tržišču, zaradi česar so morali proizvodnjo zmanjševati Tržišče se je zdaj spet odprlo, vendar zamujenega ne bodo mogli v proizvodnji nadoknaditi v celoti. Zmanjšanje proizvodnje delavcev pri dohodkih ni prizadelo. V »suhih« mesecih niso bili prikrajšani, ampak so celo delili presežke. Najnižji osebni dohodek je 33 tisoč dinarjev na mesec, povprečni osebni dohodek pa 40.000 dinarjev. Delo poteka v skupinah: merijo ga s skupinskimi normami in z akordi. 1 V avgustu letos so na obratu v proizvodnji dosegli rekord: nakopali so 6000 ton peska, kar je doslej največja mesečna proizvodnja. Kot smo že omenili, imajo na obratu najsodobnejšo opremo: uporabljajo 2 buldožerja, 2 avtobagra, več garnitur pralnih naprav in 2 flo-taciji. Koliko so vredna osnovna sredstva, ki jih uporabljajo, ne vedo. Tudi na podrobnejša vprašanja o tem, kako poteka delitev ustvarjenega dohodka in koliko je vredno to ftar ustvarijo, ostajajo brez besed. Do 10. septembra jim ni še nihče povedal nič o tem, kako je s KREMENOM po reformi; o njej vedg, le toliko, kar so razbrali iz časopisja in iz radijskih poročil. Na i obratu imajo svoj obratni delavski svet in samostojno sindikalno podružnico- Odgovor na vprašanje, kakšne so pristojnosti obratnega delavskega sveta, je približno takšen: »Razpravljamo o proizvodnih problemih na obratu in če jih ne moremo rešiti, posredujemo probleme centralnemu delavskemu svetu!« Kljub očitni neinformi-ranosti so na obratu zelo sproščeni in delavci pridno delajo. Človeka obide nehote občutek, da vlada v Kremenu nemogoč centralizem. Kje je krivda za to? Kot vse kaže, si jo bosta morala razdeliti Na Pišečkem se razprostira 16 hektarov zadružnih vinogradov. Z letino se letos ne morejo pohvaliti. Precej pridelka je vzela toča, nekaj pa slabo vreme. Lani so že pili vinski mošt v tem času, letos pa še trgali niso! Celo Portugalka in ranina nista dozoreli ob pravem času. Delavci na posestvu menijo, da bo tudi kakovost letošnjega grozdja slabša kot lani. Upajo, da bo vsaj zadnje tedne dovolj sonca, da bo grozdje bolj sladko. To leto tudi z bresko-vimi nasadi niso imeli i I REZISRE VEST! sreče. V času cvetenja je deževalo ves mesec in tako se drevje ni moglo oprašiti. Običajno so na posestvu vzgojili do 30 ton breskev, letos pa je bil pridelek tako skromen, da količine še omeniti niso hoteli. Za Pišece in okolico je sadna letina nasploh zelo slaba. Zadruga je odkupila le nekaj sliv in količino jabolk. Vsi tisti, ki hodijo že več let nazaj v ta predel po sadje za ozimnico, se vračajo tokrat praznih rok. kolektiv obrata Ravno in KRE-MENOVA uprava. Obrat Ravno ima v centralnem delavskem svetu 3 predstavnike, videti pa je, da ti v svojem kolektivu nič ne povedo o tem, kaj dela centralni delavski svet. Na obrat dobivajo vse zapisnike sej centralnega delavskega sveta in tudi z vrednostjo osnovnih sredstev so bili konec lanskega leta zelo natančno se^ znanjeni. Ali kdo bere zapis- nike, ki vise na oglasni deski? Po drugi strani bo treba tudi v KREMENOVI upravi zagotoviti, da bodo obrati sproti obveščeni o tem, kolikšno vrednost ustvarjajo, kolikšna "je njihova režija, čisti dohodek in podobno. Nekateri obrati so rentabilni, drugi spet delajo z izgubo, toda čisti računi ne morejo nikomur škodovati! Strah pred tem, kaj bo, »če bodo na obratih vedeli, koliko ustvarjajo« ne bi smel biti ovira za prehod iz centraliziranega obračuna na obračun po obratih. MILOŠ JAKOPEC MATIČNI URAD KRŠKO Septembra sta bila doma rojena 1 deklica in 1 deček. — Poročiti so se: Alojz Zorko, skladiščnik iz Ljubljane, in Venceslava Tome, kuharica s Trške gore; Viljem Zorko, elektrotehnik iz Leskovca, in Jožefa Mlakar, uslužbenka iz Zadovnika; Rok Motore, strojni tehnik iz Lončarjevega dola, ln Vida Račič, uslužbenka iz Sevnice; Vitim Sečkl, zidar iz Sevnice, in Ivanka Križnik, trgovka iz Sevnice; Peter Kačičnik, elektrolnže-nir iz Sevnice, in Vida Uršlč, uslužbenka iz Krškega; Janez Ce-rovšek, dipl. inž. arhitekt, in Tatjana Bogović, strojni tehnik, oba iz Krškega. — Umrla je: Ana Peč-nik, invalidska upokojenka iz Spod. Starega grada, 82 let. Delovne konference krajevnih organizacij SZDL V krški občini so že začeli s pripravami na letošnje konference krajevnih organizacij SZDL. Konference ne bodo volilne, pač pa delovne; nova vodstva bodo volili le v tistih krajevnih organizacijah, kjer je to potrebno. Občinsko vodstvo SZDL je že pripravilo sektorske posvete, na katerih se bodo v večjih krajevnih središčih zbrala področna vodstva krajevnih or- Rebalans občinskega pro računa povzroča v krški občini velike težave, saj je treba proračun iz prvotnih 955 milijonov din zmanjšati na 813 milijonov. S tem, kako uskladiti nove proračunske možnosti z razpoložljivimi sredstvi, so se ubadali že mnogi občinski uslužbenci, končno pa so izvolili posebno odbomiško komisijo, ki Je te dni konkretno razpravljala o predlogih. Kljub še tohkšnim naporom, da bi po sameznim proračunskim potrošnikom sredstva omejili, še vedno manjka 81 milijonov za nujne izdatke, ki se po svoji naravi lahko finan-sirajo samo iz proračuna. Kot je videti, kljub obsežnim pripravam proračuna ne bo moč uskladiti z razpoložljivimi sredstvi in bo potrebna še ena delegacija, ki bo morala na republiko s prošnjo za pomoč ganizacij. Konference krajevnih organizacij se bodo začele v novembru in bodo do konca novembra končane. Na sektorskih posvetili bodo ta in prihodnji teden razpravljali predvsem o vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih vprašanjih v socialistični zvezi. Na občinski konferenci SZDL, ki bo v sredini decembra, bodo~vbli-li novo občinsko vodstvo SZDL. Voljenje bo po najbolj demokratičnem načinu tako, kot so potekale zadnjo volitve odbornikov občinskih skupščin. Uporabili bodo sistem evidentiranja kandida-. tov. Krajevne organizacije bodo svoje predloge za člane občinskega odbora SZDL poslale volilni komisiji pri ObO SZDL. Ta bo skupaj 's kadrovsko komisijo predloge pregledala in jih vrnila krajevnim organizacijam, te pa bodo izmed evidentiranih kandidatov nato izbrale tiste, ki bodo prišli na listo. NOVO V BRE11CAH Rebalans povzroča velike težave mwm -ms Dokler takole pleza medvedji mladič na domačem vrtu — tale je bil fotografiran lani na Semiču, ko so se otroci igrali z njim, potem seveda — ko je izgubil mamo — še gre. Huje se ljudje ustrašijo odraslih kosmatincev, o čemer vedno znova poročamo iz naših krajev, zlasti iz kočevsko-ribniškega in suhokranjskega področja. Medvedja nadlega pri Ribnici Kolikor bolj se približuje jesen, toliko bolj so v naših krajih postali živahnejši medvedi, ki nabirajo zimsko zalogo. Kmetje tožijo o veliki škodi, zjutraj in zvečer se ljudje bojijo iti zdoma, saj nihče ne ve, kje bo srečal medveda. Preteklo nedeljo je šla Ribičeva gospodinja ob štirih zjutraj na avtobus. Hudo se je prestrašila, ko je ob gozdu na Močilih zagledala medveda. Urno se je umaknila in šla domov, ker se medved ni zganil. Že zaradi varnosti ljudi bi morali nekaj ukreniti! M. P. MILIJONAR V BELTU četudi denarja še nima v roki, je gotovo, da je Jože Plut, mojster v Belitu zadel' na športni stavi 2,274.000 dinarjev. Doma je iz Gradca, ima ženo in sina Dušana, ki hodi v 4. razred. Avtomobila nima, tudi ne drugega motornega vozila, stanuje pa v svoji hiši. Ko smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu, začuda ni kazal niti najmanjšega veselja in ni bil presenečen, medtem ko se fotografirati sploh ni pustil. — Se vam nič ne vrti od tolikega denarja? — Zakaj? je dejal. — Vedel sem, da bom nekoč zadel. Vsak teden pošljem izpolnjeni listek športne stave, zato sem bil prepričan, da me čaka večji zadetek. Dvakrat sem dobil že manjši vsoti. V zadnjem kolu sem pravilno napovedal vseh 12 izidov športnih srečanj. — Kako ste izvedeli, da ste zadeli 2 milijona? — V časopisu EHO je bilo objavljeno. — Ali ne potrebujete denarja, da ga niste prav nič veseli? — Potrebujem že, potrebujem, toda denar ni vse! — Kolikšni so vaši mesečni prejemki? — Zaslužim okoli 80.000 dinarjev. .— Kaj boste torej z dvema milijonoma? — še ne vem. O tem sploh še nisem razmišljal. Materialna pomoč > Papež Pavel VI. je pred kratkim obiskal predmestje Rima, ki so ga močno prizadele poplave, in blagoslovil prizadete. Kakor piše New York Herald -Tribune, so poglavarja katoliške cerkve sprejeli na nekem mestu s transparenti: »Ne potrebujemo blagoslova, temveč materialno pomoč!« Vsako leto slavimo konec septembra mednarodni dan . gluhih. V počastitev tega dne prirejajo organizacije gluhih po vsem svetu razne prireditve in konference, da z njimi pokažejo svojo dejavnost in vključevanje v javno in družbeno življenje. Tudi člani združenja gluhih na Dolenjskem so v okviru svoje organizacije mednarodni dan gluhih lepo proslavili. Tako je tudi v Trebnjem le-' po uspela sektorska konferenca, kjer so se v navzočnosti predstavnikov SZDL in občinske socialne službe pomenili o težavah in delu na sluhu prizadetih oseb. Kakor vsako leto je organizacija gluhih tudi letos organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki je bilo 3. oktobra v Novem mestu. Tekmovanja so se udeležile 3 ekipe. Najboljši rezultat je dosegel mladinec iz Novotek-sa Franci Kren, prav dobro pa se je izkazala tudi tekstilna delavka Anica Jerman. Zastopniki občinske strelske zveze so izjavili, da je bilo strelsko tekmovanje na sluhu prizadetih oseb zelo dobro, pohvalili pa so tudi vse delo strelske družine Janez Trdina, ki beleži na vsakem tekmovanju lepe rezultate. Opravila v kozopersku Grozdja se nikar preveč ne najej, pa tudi mošta preveč ne pij. Starina je starina. — Sadje se mora na s slamo postlane police lepo razložiti, ne na kupe djati, da dolgo terpi, in se tudi lahko gnjilo odbre. Od perviga se mora skoraj vsak dan prebirati. Kar se ne da sirovo ohraniti, se posuši. — Kadar je zelje glavato, ni treba čakati, ampak v jasnih suhih dneh posekati in zribati. V dežji ni dobro zelja spravljati; rado v kadeli gnjije; zgodaj se mora spraviti, de se pred mrazom skisa, v mrazu se nerado kisa. — Lepi grozdje se obesijo, da se poznejše ali zobljejo, ali pa iz njih žlahno vino naredi. — Za repo hraniti celo do spomladi, skoplji jamo v tla, na sredi jame postavi en kol, okoli njega privezi škop-nik slame, okoli škopnika repe nasuj in jo zasuj s perstjo poldrugi komole debelo, tako de vender škopnik ven moli, de ima repa dušek, na kol povezni lonec, da zamok do repe ne dojde. Sveče za zimo naredi. Mošt je nezdrav, se rad kamen in vodenica od njega nastavi; tudi jetram je škodljiv in mehurju. V hram nanosi dobre persti, de se zimske verU nine va-njo nasade. (Iz »Stoletne pratike« 1801—1901) I k x Množica domačinov, prebivalce*-jocevja in gostov iz Ljubljane ter drugih krajev se je v nedeljo zgrnila v^ Ptt Kočevju, kjer je bila osrednja proslava občinskega praznika. Slavja se £ *ezU tudi predsednik skupščine SRS tovariš Ivan Maček-Matija. Na sliki: V0® j V*el udeležencev nedeljske proslave. (Foto: RAZPIS za vpis v izredni oddelek Šole za zdravstvene delavce ambulantno bolnične smeri Novo Mesto Možnost za vpis v izredni oddelek je samo letos. Kandidati bodo študirali po programih redne šole (4 leta). V prvi letnik mora biti vpisanih najmanj 20 kandidatov. Kandidat mora "ustrezati naslednjim pogojem: 1. končana osemletka in bolničarska šola (za moške ustreza tudi vojaški sanitetski tečaj); 2. zaposlitev v zdravstveni ustanovi; 3. potrdilo zdravstvene ustanove, da bo kandidatu omogočila opravljati predpisano prakso; i. kandidat bo s šolo sklenil pogodbo, da bo kril stroške šolanja. Vpisnina 5.000 din. Prošnjo z navedenimi dokumenti oziroma potrdili pošljite šoli najkasneje do 20. oktobra 1965. Druge informacije dobite lahko v šoli — Cesta herojev 5, telefon 21-184. Ravnateljstvo šole Ogromna knjižnica v tej dvoraiii,|jj0^rJah je najpopolnejša jugoslovanska knjižnica za študij teologije. Nekateri^ Jjls*.iz knjižnice so stari okrog 700 let. Poleg 24.000 knjig na njenih policah JUoOftV^^1 Poročnih knjižnicah v samostanu in pri patrih v celicah še najmank s knjig. Tudi ta zbirka je dragocen zaklad dolenjsl1 Knjižnega bogastva. Puščica kaže mesto, kjer je z nezavarovanega mo-stička čez potok Zabrdco pri Mirni 26. septembra ob 19.45 padel in se ubil na kamnu v potoku 62-letni upokojenec Franc Kordan iz Zabrdja. Drug nezavarovan mostiček drži čez rečico Mirno od restavracije DANA proti železniški postaji. V kratkem so imeli zaradi tistih, ki so polomili železne ograje na mostičkih za pešce na Mirni kar dve težji nesreči. (Foto: L. Zoran) Športnega življenja v Šentjerneju ni veliko, saj razen kegljanja nobena panoga stalno ne dela. Le včasih organizirata sindikalna podružnica in mladinski aktiv Tskrinega obrata kakšno tekmovanje. Tudi v nedeljo je bila zabavno-športna prireditev: nogometna tekma »samski — poročeni«. Zmagala je (razumljivo) ekipa poročenih s 3:1 (Foto: Polde Miklič) VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA POMLAD ★ VIHARNA P0ML*1 * VIHARNA POMLAD 157. — »Naši so minirali progo! Zdaj pa naglo! Vsak čas bodo Nemci tu!« je polglasno kriknil Noč in se pognal čez nasip. Zaletela sta se v strmi breg in tekla navzgor. Prav nič nista pazila na kamenje, ki se jima je valilo izpod nog. Samo naprej, da bosta čim dlje od tod, ko bodo nemške patrole preiskovale okolico železniške proge! Dosegla sta vrh. Noč se je upehan sesedel, Rudi tik ob njega. 158. — Vagoni tovornega vlaka so se razletavali z glasnimi treski. »Municija!« Je zamrmral Noč, »dobro so zadeli!« — »Kaj so vedeli, da bo v vlaku municija?« je vprašal Rudi. »Najbrž,« je odgovoril Noč, »najbrž so jim železničarji sporočili, da pride mimo vlak z municijo, pa so na naglico minirali progo.« Okrog gorečega vlaka je žarel gozd in eksplozije so druga za drugo parale temno noč. 159. — Dolgo sta gledala goreči vlak, ki so ga mine in municija, naložena v njem, trgale na kosce. »Pojdiva,« je čez čas rekel Noč, »pot, ki je še pred nama, je dolga in nevarna.« Hodila sta vso noč do jutra, ko sta se pri nekem kmetu, ki ga je Noč dobro poznal, zarila v senik ter prespala ves dan in še vso prihodnjo noč. Dobro spočita in sita sta se naslednje jutro poslovila od kmeta. IGO.^m bodo že popravili ali ne!« je nejevoljno zamfjto rjoc, »najrajši bi jim šel pomagat!« Že ves popfljpoh* čepela nad cesto in čakala, da bodo Nem^fi^avili luksuzni avto, ki se je bil pripeljal inim^jJ^eden sta hotela čez cesto, in se prav pod njiiflfi ^ Jen ustavil. Bila sta tako blizu ceste, da se ^^j^°Sla umakniti in oditi ter. prečkati cesto — Tukajle. Stvar je veliko bolj pomembna za nas kot kujone iz prestolnice. Tudi tožilec je tukaj. Ko smo ga včeraj zvečer iskali vsepovsod, je bil v La Rochellu, kamor se je popeljal z avtomobilom. Ali tožilca poznate? Maigret, ki je medtem potrkal in mu je nekdo od znotraj zaklical, naj vstopi, je odprl vrata in jih zaprl, rde. čelasega poročevalca pa pustil na hodniku. Julien Chabot ni bil sam. Nasproti njemu je v naslonjaču sedel doktor Alain Ver. noux, ki je vstal, da je pozdravil komisarja. — Si dobro spal? — je povprašal sodnik. — Ne slabo. — Očitam si, da sem bil včeraj tako negostoljuben. Saj poznaš Alaina Vernouxa. Mimogrede se je oglasil pri meni. To ni bilo res. Maigret bi prisegel, da je psihiater čakal nanj in da sta ta sestanek ta dva moža morebiti skupno napletla. Alain je slekel površnik, najbrž takoj ko je prišel. Oblečen je bil v obleko iz hrapave volne z nerazločnimi črtami, ki bi jo bilo treba zlikati. Kravato je imel zavezano slabo. Izpod suknjiča mu je molel rumen sviter. čevlji niso bili namazani, četudi pa je bil takšen, je vseeno pripadal tistemu razredu, kot njegov oče, ki se je oblačil tako tankovestno. Zakaj je to Maigreta osupnilo? Eden je za svoj videz skrbel preveč, bil je kot iz škatlice. Drugi pa je prav narobe na zunaj kazal malomarnost, kakršno bi si lahko dovolil kak bančni uslužbenec, gimnazijski profesor ali trgovski potnik, vendar si obleke iz takšnega blaga lahko dobil samo pri izbranih krojačih v Parizu, morebiti v Bordeauxu. V sobi je zavladal precej mučen molk. Maigret, ki ni storil nič, da bi jima pomagal, se je ustopil pred borni ogenj v kaminu, nad katerim je visela prav takšna stenska ura iz črnega marmorja, kakršno je imel v svoji pisarni na Zlatarskem nabrežju. Uprava jih je nekoč morala naročiti na stotine, če že ne na tisoče. Nemara vse enako zaostajajo za dvanajst minut kot Maigretova? — Alain mi je pravkar povedal zanimive reči, — je slednjič zamrmral Chabot z brado v roki in se držal čisto tako, kot se rnora preiskovalni sodnik. Menila sva se o hudodelski blaznosti... Vernouxov sin mu je segel v besedo. — Nisem trdil, da so ta tri hudodelstva delo blazneža. Rekel sem: če so delo blazneža, potem ... — To je eno in isto. . — Ne popolnoma. — Recimo, da sem rekel jaz, da vse očitno kaže, kot da imamo opraviti z blaznežem. Potem se je obrnil k Mai-gretu: — O tem sva ti in jaz govorila včeraj zvečer. V vseh treh primerih ni nobenega razloga ... Hudodelstva so bila vsa storjeno podobno... Potem je rekel Vernouxu: — Ali ne bi vendarle komisarju ponovili, kar ste mi razlagali? — Nisem strokovnjak. V teh stvareh sem samo amater. Razložil sem vam neko splošno misel. Večina ljudi si predstavlja, da vsi norci ravnajo brez razločka kot norci, to se pravi brez logike in doslednosti. V resnici pa je dostikrat prav narobe. Norci imajo svojo logiko. Težava je v tem, kako to logiko odkriti. Maigret ga je molče gledal z velikimi očmi, ki so mu bile zjutraj zmerom rahlo si-^vozelenkaste. Bilo mu je žal, da se ni mimogrede ustavil in popil kozarček, ki bi mu poživil želodec. Ta pisarnica po kateri je začel valovati dim iz njegove pipe in kjer so poplesavali plamenčki gorečega lesa, se mu je zdela komajda resnična, in oba moža, ki sta razpravljala o blaznosti in od strani oprezovala za njim, sta mu bila videli skorajda kot voščeni lutki. Tudi ta dva nista bila sredi življenja. Delala sta gibe, ki sta se jih naučila, govorila, kot so ju naučili. Kaj more takle Chabot vedeti o tem, kar se godi na ulici? In kaj šele v glavi človeka, ki ubija? — To logiko skušam odkriti že od prvega hudodelstva*. — 2e od prvega hudodelstva? — Recimo od drugega. Vendar že od prvega, odkar je bil. umorjen moj stric, mislim na dejanje blaznega človeka. — Ste kaj odkrili? — še nisem. Do zdaj sem samo opazil nekaj elementov tega vprašanja, ki nam lahko prinesejo kak podatek. — Na primer? — Na primer, da morilec udari od spredaj. Ni lahko mojo misel izraziti preprosto, človek, ki bi hotel ubijati, zato da bi ubijal, to se pravi zato, da bi spravil s poti druga živa bitja, in ki bi obenem ne maral biti prijet, bi si izbral najmanj nevarno pot. Tale pa prav gotovo ne mara, da bi ga prijeli, saj se pazi, da ne pušča sledov. Mi sledite? — če niste zadovoljni s prenočiščem, prav rad pošljem vašo pismeno pritožbo na upravo potovalnega urada! — Kaj je važnejše: moje novice ali tisto, kar pišejo tuji ljudje? Ob mednarodnem dnevu gluhih na Dolenjskem Texas? Kje neki! Dva izmed J G«?a*0v govedi na Glavnem trgu dolenjske metropole v ponedeljek dopol^ ga "n Jen je živine res spada v karakteristiko našega mesta, manj pa v »utripata r£a> ki je očitno prometno preobremenjen. ( - Z živino na u«ce! (Foto: M. Moškon) Jk.-. . SMEH STOLETIJ | Ko je valencijski vojvoda Narvaez umiral, i ga je spovednik vprašal: »Maršal, ali odpuščate v tej uri vsem svo- 1 jim sovražnikom?« Umirajoči je slabotno odgovoril: »Jaz nimam nobenih sovražnikov.« Ko pa je videl, da ga duhovnik nejeverno 1 gleda, je nadaljeval: »Nimam sovražnikov zato, ker sem jih dal f vse postreliti.« Mlad švicarski pesnik je objavil zbirko pe- § srni in jih poslal v oceno Gottfriedu Kellerju. f Pisatelj mu je takole odgovoril: »Vaše delo je ena izmed tistih knjig, ki jih 1 človek vedno z zadovoljstvom odloži.« * Ko je prišel z neke svečanosti pozno zvečer I domov, ga je vsa v skrbeh pričakovala njegova ! sestra. »Dragica, že ob desetih zvečer sem se napo- j til proti domu,« se je izgovarjal okajeni Keller. j »Ni mogoče,« ugovarja sestra, »saj je pot j čisto* kratka!« »Kratka je že, toda pozabljaš, da je cesta ! zelo široka!« * 2e priletnemu so hoteli zdravniki prepovedati uživanje alkohola in so mu rekli: »Morda bi bilo zelo dobro, če bi se v uživa. ,, nju tekočin malce omejili.« »Dobro,« je bil takoj voljan Keller, »kar začnimo, in sicer z juho.« * Finskega skladatelja s© vprašali, kako je mogoče, da se raje druži s poslovnimi ljudmi kot z glasbeniki. »Veste,« je dejal SibeliuB, »kadar se glasbe, niki sestanemo, govorimo samo o naših finanč-| nih težavah, če pa se sestanem s poslovnimi ljudmi, govorimo samo o glasbi.« Zaposlovanje na trebanjski tehtnici Vsak osmi je zaposlen doma, vsak dvanajsti prebivalec trebanjske občine pa si je poiskal delo zunaj občinskih meja. Tako je možno razbrati iz podatkov novomeškega zavoda za zaposlovanje delavcev. Poročilo, ki ga' je zavod pripravil za zadnjo sejo občinske skupščine v Trebnjem, med drugim poudarja, da se število zaposlenih v trebanjski občini letos ni bistveno spremenilo kljub ukrepom ob gospodarski reformi. Lani je zavod za zaposlovanje posredoval v trebanjski občini zaposlitev 602 delavcema, od tega 189 ženskam. Delovno razmerje pa je prenehalo 297 zaposlenim, tako da je bil čisti prirastek za 20 odstotkov večji kot leto dni S premogom se zalagajo Potrošniki mirenske doline so se letos dobro založili s premogom. Obe trgovski poslovalnici — DOLENJKA in MERCATOR — na Mirni sta do zdaj preprodali kupcem kakšnih 14 vagonov premoga. Sindikalne in druge organizacije so premog nabavljale mimo rednega načina, čeprav so potrošniki s premogom že dobro preskrbljeni, je zanj še zanimanje, medtem ko gredo drva slabše v prodajo. Krompir droban kot Šiške Pridelovalci krompirja v Mi-renski dolini letos niso zadovoljni z letino. Krompirjeve površine so vedno manjše, ker raste na nekdanjih zasebnih krompiriščih zadružna koruza, ki je nujno potrebna za silazno krmo. Na trgu je povpraševanje po krompirju precejšnje. Temu seveda ustrezajo tudi cene, saj velja kg krompirja boljše vrste kar do 100 din. Mirna dobi prostor za piknik Mirenski gostilničar Bojan Kolenc si že dalj časa prizadeva urediti in koristno porabiti prostor pod srednjeveškim gradom, ki je v razvalinah. Priskrbel si je načrte in začel uresničevati zamisel. Obljublja, da bo v prihodnji sezoni že stregel gostom izza paviljonskega šanka na pik-niškem prostoru, ki ga bo do takrat uredil. V načrtu ima še preureditev tamkajšnjega poslopja, v katerem želi odpreti gostišče. Okolica mirenskega gradu je privlačna in polna zanimivosti, zato tudi gostov ne bo manjkalo. Z asfaltom po naselju Mirenčani, ki z'negotovostjo pričakujejo, kdaj bo do njihovega kraja prilezla modernizirana cesta, ki so jo letos začeli urejati iz Trebnjega, pravijo, da bi bilo bolje, ko bi prihodnje leto namesto še 2 km ceste, kolikor so je letos uredili, raje asfaltirali cestišča na Mirni. Menijo tudi, da bi kazalo tudi kanalizacijo urediti prej kot bo modernizirana cesta prilezla do njih. ■ PROSTORI-: IMP — nekdanjega obrata TOPLOVOD poleg trebanjskega gradu so začeli adaptirati prt d dnevi z namenom, da bi kolektiv delal v primernejšem okolju kot do zdaj. ■ TEHTNICO NA železniški postaji v Trebnjem nameravajo urediti in usposobiti za hitrejše delo. B VEČERNA ESŠ v Trebnjem nepretrgoma dela. Predavatelji in 6luSatelji so zadovoljni. Trebanjski oddelek ESS je eden najboljših na Dolenjskem. ■ NEKAJ OGLASNIH desk se Je spet pojavilo v Trebnjem. Uporabljajo jih za filmsko in turistično propagando. ■ BENCINSKO ČRPALKO v Trebnjem čedalje bolj potrebujejo. Ta, ki stoji pred MERCATOR-JEVO poslovalnico, trenutno sicer zadošča, toda vedno večji promet prej. V letošnjih prvih sedmih mesecih se je na novo zaposlilo 430 ljudi, z dela pa je odšlo 334 zaposlenih. Ob gospodarski reformi so delovne organizacije odpustile še kakšnih 45 ljudi, tako da se je prirastek zaposlenih zmanjšal. Največje premike delovne sile so doživeli v gradbeništvu, komunalni dejavnosti, družbenem kmetijstvu- in mokronoškem' obratu ISKRE, manjše v trebanjski KEMO-OPRE-MI. Število zaposlenih sta Manjši ugled učiteljev? Franc Režun j,> na seji občinske skupščine v Trebnjem med drugim rekel, da čas ni več naklonjen učiteljem. »Pomanjkanje stanovanj in vpra-sanje prehrane najčešće odvračata učitelja od tega, da bi se odzval razpisanemu delovnemu mestu v krajih, ki niso večja središča,« je med drugim menil. -»Včasih ni bilo tako. Ljudje so znali bolj vrednotiti učiteljevo delo. Učitelju ni bilo treba nikoli skrbeti, kje bo stanoval in kje bo .Jedel, ker so mu to ljudje sami ponudili.« Ali potemtakem ugled učiteljev pada? Šopek mirenskih, ki jih že poznamo Krajevni organi na Mirni nimajo denarja, zato ne vedo, kako bi začeli odpravljati razne pomanjkljivosti, ki so na vseh področjih. 2e več let je pereče vprašanje javne* razsvetljave, komunalne ureditve nasploh, najbolj pa jih daje preskrba z ozimnico.-Jeseni, ko pride čas za nabavo sadja in drugih pridelkov, ki jih ne pridelajo doma, nastopi hudo povpraševanje. Zdaj je od posameznikov odvisno, kako se preskrbijo. Menijo, da bi bilo manj skrbi, ko bi imeli vsaj od časa do časa tržni dan. Odborniki zamisel podpirajo, vprašanje pa bodo zastavili še na zboru volivcev. Dom na Debencu v novi oskrbi Kakor zatrjujejo, bosta planinska domova na Debencu in Malkovcu prišla pod skrbništvo DANE z Mirne. DANA ju namerava preurediti v primerne gostinske lokale. Debenec se je zdaj zdel skoraj zapuščen, čeprav je imel stalne obiskovalce. povečali DANA in MODNA OBLAČILA, druge gospodarske organizacije pa so delavce odpuščale. Samovoljnih prekinitev delovnega razmerja je vedno manj in se število zaposlenih ustaljuje. Odbornik Štefan Potočnik je na seji občinske skupščine v Trebnjem med drugim naglasil, naj bi podjetja zdaj, ko so najhujše težave ob reformi prebrođene, ne odpuščala delavcev, temveč težila k temu, da bi se število zaposlenih čimprej ustalilo. Grosupeljski gradbeniki na Mirni Grosupeljsko gradbeno podjetje se je v trebanjski obči nj lepo uveljavilo. Zgradilo ježe šest stanovanjskih blokov, trgovino DOLENJKE, spomenik NOB in zdravstveno ambulanto na Mirni, trenutno pa izvaja gradbena dela v vrednosti 10 milijonov dinarjev. Med največjimi objekti je stanovanjsko poslovni blok na Mirni, ki bo odprt letos, dvoje stanovanjskih blokov za KPD Dob, skratka stanovanjski bloki z okoli 20 stanovanji in več adaptacij. Med pomembnejša preureditvena dela je treba vsekakor šteti adaptacijo mokronoške lekarne in trgovske poslovalnice v Sen trupe rtu. Omenjena dela Je grosupeljsko podjetje v glavnem začelo izvajati letos. izredno dober Vodopivčev kruh Slavko Vodopivec peče kruh skoraj za vso Mirno. Njegovo peko ljudje zelo pohvalijo. Kruh peče po naročilu zasebnikom, gostilničarjem in drugim naročnikom, zlasti raznim organizacijam ob raznih priložnostih. Znan Je tudi domač kruh, ki pride iz njegove pekarije. TREBANJSKE IVERI in čedalje več motornih vozil zahtevata postajo, kjer bi lahko prodali še več goriva za motorje in avtomobile. Kdaj bo regulirana Mirna? Dela pri regulaciji Mirne so ustavljena, občane pa zanima, zakaj in kdaj se bodo nadaljevala. Kadar rečica naraste, poplavi precej širok pas na sami Mirni, pa tudi okolišne kraje. Menijo, da bi morali pospešiti zlasti regulacijska dela v naselju. Pogon na ščetinarje in lisice Tržiški lovci so v avgustu in septembru uvedli redne pogone na divje svinje in lisice, ki so se v okolici Mal-kovca precej razpasle. Prebivalcem je ta divjad povzročala precejšnjo škodo, zlasti pa so divje svinje uničevale posevek koruze. Lovci bodo v svojih pogonih pri zatiranju divjadi uspeli le, če bodo v čimvečjem številu sodelovali prizadeti prebivalci. Razpis licitacije KZ Trebnje Po sklepu zadružnega sveta KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE razpisuje komisija za prodajo osnovnih sredstev LICITACIJO, ki bo 10. oktobra 1965. ob 8. uri v Veliki Loki. Na licitaciji bodo drobni kmetijski stroji, konji in konjska oprema. Ob 12. uri bo licitacija na Orlaki, kjer je naprodaj star višnjev nasad, ruševine ter travnik. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Ce v dveh urah po razpisanem času ni interesentov družbenega sektorja, bodo opisani predmeti ponujeni privatnim interesentom. KZ TREBNJE Stanovanjsko-poslovni blok na Mirni dokončuje grosupeljsko gradbeno podjetje, ki mu še kar ugodno jesensko vreme podaljšuje sezono. Kaže, da se bodo naposled le izpolnila pričakovanja prebivalstva, ki je na vrsti zborov volivcev spraševalo, kdaj bo Mirna naposled le dobila še en trgovski lokal. To bo, kakor napovedujejo, že letos, ko bodo blok dokončno uredili in ga predali namenu. . (Foto: I. Zoran) Mirna: NA KRAJEVNO OBIČAJEN NAČIN (9 Z 10.000 dinarji bo mirenski vodovodni odbor kaznoval vsakogar, ki bi ne upošteval njegovih sklepov. Ugotavljajo namreč, da nekateri še vedno sami in brez vednosti odbora napeljujejo vodovod, opravljajo razna šušmarska dela in podobno. 0 10.000 dinarjev bo plačal v korist Rdečega križa ali se zagovarjal na sodišču, kdor bo odslej še gonil živino, hodil ali kakorkoli poškodoval parcelo Amalije Kosem iz Trebinca 16. Tako piše na mirenski oglasni deski poleg drugih obvestil, namenjenih prizadetim občanom. 0 V kvartaških krožkih se zbirajo zabave željni Mirenčani ob sobotah in nedeljah, neredko tudi druge dni. Zraven so vsi, ki poznajo denar. Baje je še bolj napeto kot v Monte Carlu. @ Na gasilske vaje hodijo noč za nočjo prenekateri Mirenčani na cesto (razsvetljeno!) med Novakovo gostilno in trgovino Dolenjske. Zlobni jeziki trdijo, da se ne ve, ali so se cucki naučili od njih zalivati hišne vogle ah je narobe. Za novo šolo ni nebnega denarja? »Kdaj bomo dobili novo šolo?« že lep čas sprašujejo starši na Telčah, ki sleherno jutro s težjim srcem pošiljajo svoje otroke v razpadajočo zgradbo tamkajšnje šole. »Tako se šolanje ne more nadaljevati.« se zgražajo odborniki občinske skupščine, prosvetni delavci in vsi tisti občani, ki jim ni vseeno, v kakšnih pogojih se izobražuje mladi rod. Zahteva po no- vi šoli je vsak dan bolj odločna in na občini prav tako menijo, da je povsem upravičena. Toda, kdo bo dal denar za zidavo? Občina ga nima, torej republika? Iz Ljubljane pa doslej niso dobili nobenih obetov. Zadeva je nujna, a zadolžiti se na občini ne morejo več, saj so jim le s težavo odobrili kredite za dokončanje sevniške šole. NADOKNADITE ZPUJI Delavska univerza v Sevnici spet sprejema kandidate za vpis večerno osnovno šolo Za ta korak se je odločila, da bi nudila možnost za dopolnitev pomanjkljive osnovnošolske izobrazbe vsem tistim, ki so stari več kot 18 let in niso dokončali osemletke. V sevniških podjetjih dela veliko priučenih delavcev, zlasti žensk, in treba jim je pomagati, da bodo nadoknadili zamujeno. Kolektivi se zavedajo, da je tako izobraževanje potrebno, saj delavci brez osnovne razgledanosti ne morejo postati dobri upravljavci. Delavska univerza v Sevnici je pripravila za novo izobraževalno sezono še več drugih teča.'sv, posebno pozornost pa je namenila družbenemu izobraževanju. Ob vsem tem pa je tudi res, da gradnja nove šole na Telčah ni edini izhod. V sili bi bilo treba poiskati kako drugo rešitev. Mnogo manj sredstev bi na primer potrebovali, če bi preuredili v učilnice veliko gospodarsko poslopje, ki stoji neizkoriščeno v bližini sedanje šole. S tem pa nikakor ni rečeno, da nova šola na Telčah ne bo nikoli stala. Pred odločitvijo za gradnjo ne bi bilo odveč temeljito proučiti sedanje razmere v kraju in nadaljnji razvoj omenjenega okoliša. Trenutno so pogoji šolanja na Telčah res nevzdržni in marsikdo iz razvitejših področij težko verjame, da so v Sloveniji še tako zapostavljene šole. J. T. Prevoz učencev na Breg Pred nekaj dnevi je pričel šolski avtobus voziti otroke po popoldanskem pouku iz sevniške osemletke do Brega. Otroci so doma iz Loke, Eazborja in okoliških vasi, zato morajo do doma hoditi še pol ure ali tudi več. Starši šoloobveznih otrok menijo, naj bi prevoz organizirali tako, da bi avtobus vozil vsaj še 2 km dlje, do RaČice. Pripravljeni so tudi doplačati prevoz. Znano je, da ni dobro niti vzgojno, če otroci.sami, brez kontrole hodijo dalj časa skupaj. Na poti počenjajo neumnosti in s počasno hojo staršem delajo skrbi. Ah bi želji staršev lahko ustregli? S. SKOCIR Še ta mesec ocenjevanje stanovanj v Sevnici Do 30. oktobra bodo komisije stanovanjskega sklada v Sevnici ponovno ocenile vred. nost stanovanjskih prostorov, naseljenih po 1. januarju 1960. Vrednost stanovanjskih "hiš, ki so bile točkovane leta 1959, pa bodo samo uskladili z novimi merili. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanj- SEVMŠKI VESTMK ske površine v sevniški občini znaša 95.000 din. Komisije bodo v tem mese. cu ocenjevale tudi poslovne prostore. Za te prostore določa občinski odlok povprečno gradbeno ceno kvadratnega metra površine 72.000 din. Vsa ta povprečja veljajo za december 1964. Namen ponovnega točkovanja je, da bd bila ocena stanovanj čimbolj realna, kajti brez tega se ni mogoče izogniti nesorazmerjem pri izračunavanju najem, nin. »Kdo bo pa meni kaj dal?«« Tako vprašujejo nekateri poverjenike RK, ki v Sevnici zbirajo prispevke za pomoč poplavljencem. žal je Se vedno premalo ljudi, ki bi, brez pomišljanja prispevali in sodelovali v humani akciji. Vprašanje: »Kdo bo pa meni kaj dal?« dokazuje, da se posamezniki ne zavedajo tega. kako zadovoljni in srečni so lahko, ker pomoči RK ne potrebujejo! Res je težko prispevati od tega kar imaš, zlasti če nimaš veliko, toda kljub te-mu je treba pomisliti na tiste, ki jim je raz-besnela voda uničila dobesedno vse kar so imeli. Z majhnim prispevkom, ki nUj pride od srca, bomo pomagali prizadetim in ponovno izpričali že tolikokrat izkazano človeško solidarnost. Daj toliko kolikor moreš, pa ne bo nihče meril prispevka, pač pa tvoje sočutje do tovariša, ki je v nesreči! J. PIRKOVIČ tkkkavism-: NOVIČK 10 DOLENJSKI LIST Št. 40 (811) Konferenca mladinskih aktivov V soboto je bila v Domu ljudske prosvete konferenca aktivov Zveze mladine novomeške gimnazije in učiteljišča ter šolskih skupnosti obeh zavodov. Konference se je udeležilo okrog 600 dijakov iz obeh šol in celoten profesorski zbor. V začetku šolskega leta sta oba zavoda, ki sta bila doslej ločena, začela s skupnim delom, na konferenci pa sta se združila še oba mladinska aktiva, pa tudi' šolsko skupnost bodo odslej imeli le eno Potem ko so govorili o delu obeh organizacij, krožkov, obeh športnih društev in pevskih zborov ter Stezicah, glasilu gimnazijcev, ki ima že 13-letno tradicijo, so ugotovili tudi nekatere slabosti. Predvsem so se pomenili o premajhni zavzetosti ne- katerih dijakov za izvenšolsko dejavnost, še posebej na idejno-političnem področju. Ko so govorili o šolski skupnosti, so poudarili, da do sedaj ni dobro delala. Kot vse kaže, "pa tudi odslej ne bo dosti boljše, ker v razpravi o problemih skupnosti, ki ne zna biti samostojna, ni skoraj nihče sodeloval! Na koncu so določili smernice za delo v letošnjem šolskem letu in izvolili nova odbora enotnega -mladinskega aktiva in šolske skupnosti, še pred tem so govorili o gospodarski reiormi v šoli; menili so, da dijaki lahko najbolje pomagajo z boljšim učenjem, večjo aktivnostjo v izven-šolskem udejstvovanju in manjšim izostajanjem od pouka Nedvomno najhitrejši vodovod Občani vasi Hrastulje, pri Škocjanu so izpolnili obljubo, dano na. zboru volivcev v avgustu, in v štirinajstih dneh napeljali vodovod do svojih hiš. Moški in ženske so tri dni nepretrgoma kopali jarke za cevi in cevi položili v dolžini 800 metrov. Novomeško vodovodno podjetje je takoj poslalo monterja. Te dni bodo uredili še instalacije v preostalih domovih in tako v Hrastu-ljah ne bo več hiše brez pitne vode. Vsekakor posnemanja vreden zgled! , TELEGRAMI IZ ŽUŽEMBERKA \ % ISKRA gradi blok, šoli zidajo prepotrebne dodatne prostore, v poslovnih prostorih pa urejajo lokale za trgovino in mesarijo. Zasebniki zidajo devet stanovanjskih hiš, od katerih jih je pet že skoraj pod streho. Gradbišča so po vsem Žužemberku. 0 V suhokranjskih vaseh, ki so nedavno dobile elektriko, že igrajo radijski in televizijski sprejemniki. Zlasti se je v zadnjem času zelo povečalo število radijskih naročnikov. % Prvič letos je kombajn žel na poljih zasebnih suhokranjskih pridelovalcev. Kmetje čedalje bolj uporabljajo stroje, ki nadomeščajo delavce. Kosilnice, okopamice, se-jalnice in drugi poljedelski stroji niso več redkost. đj) Divjad suhokranjskim IVIladinci in mladinke na sobotni konferenci (Foto: M. Moškon) Pomanjkljivosti še vedno niso odpravljene Glavna zdraviliška sezona, ki traja v Dol. Toplicah od 1. maja do 30. septembra, je Privabila letos 788 zdraviliških gostov in 209 izletnikov s 5060 prenočevanji. To je v povprečju zadnjih let zelo lep uspeh. Gostje so bili iz raznih krajev Jugoslavije, bilo pa je tudi mnogo tujcev iz Evrope in drugih delov sveta. Med njimi niso bili le le- Novomeška kronika ta LAHKOMISELNE IGRE si včasih privoščijo otroci iz rdečih blokov ob Zagrebški cesti: v nedeljo zvečer so pupulili količke ob travnati površini ob blokih in jih z žico vred napeljali čez plot, ki vodi z glavne ceste med bloke. Starejša človeka z Grma, ki sta šla tod mimo domov, sta se že zapletla med žice, za njima pa je Pripeljal avtomobil. Zadnji hip je bila preprečena morda hujša nesreča. Človeku je kar hudo, da Prostor pred temi bloki ni bolje vzdževan. S DROGOVE ZA JAVNO razsvetljavo na Koštialovi bo treba zamenjati, saj so spodaj že " Popolnoma gnili in niti ene zime Najbrž ne bodo več vzdržali, če °o kaj vremena, bodo to cesto, °a kateri so pravkar končali novo kanalizacijo, asfaltirali še pred eirno. S HIŠNEGA reda NEKATERI stanovalci v naselju Majde Sile očitno ne poznajo. Dogaja se, da stresajo tisti iz višjih stano-vanj prah na glavo onim spodaj. Vnamejo se prerekanja, to pa ne Pomaga. Kaže, da bo treba orga-tozirati poseben tečaj za spoznavanje reda v hiši, kjer stanuje več družin. S »tekma BO NA stadionu bratstva in jedinstva« smo lahko pred kratkim prebrali na Plakatu, ki je ljubitelje iger z žogo vabil onstran Krke na nogometno tekmo. Seveda tekme ne bi videlo .nič manj gledalcev, če bi se moštvi sestali na stadionu bratstva in enotnosti. Zakaj jedinstva, če pomeni isto stvar slovenska beseda enotnost? H ZNIŽANE CENE, ZNIŽANE CENE! čudež v Novem mestu? Pa vendarle je res. Poslovalnica PEKO ob Cesti komandanta Staneta prodaja nekatere ženske čevlje (menda so že iz mode) po siarih cenah, kaže pa, da zanje ni prevelikega zanimanja. Cene so pa le znižane! S V EDINI PRODAJALNI klo bukov na Cesti komandanta Staneta ali po domače pri Goležu so le dni dobili prvo jesensko pošiljko. Na zalogi imajo okoli 180 klobukov v raznih barvah in oblikah, tako da si bo ženski svet imel kaj izbirati. In cene? Klobuki so letos malce dražji kot so bili lani, vendar bistvenih razlik v cenah zaenkrat ni. S ŽE MAJA SO ZAČELI na Cesti talcev z zemeljskimi deli za gradnjo nove srednje ekonomske in medicinske šole. Ker je teren zelo kamnit, je izkop sila počasi napredoval, dokler ni septembra delavcem prišel na pomoč veliki žerjav. Po izjavi šefa tega Pionir-jevega delovišča bo stavba do konca letošnjega leta že pod streho. Ker se mimoidoči zanimajo, kaj imajo delavci v modrem ka-sonu, povemo, da je to silos za beton s potrebno mehanizacijo, ki predstavlja betonarno v malem in velik prihranek v živi delovni sili. . ■ V PONEDELJEK JE BILO na tržnici res dovolj izbire tako v zelenjavi kot v sadju in drugem blagu. Solata je veljala 200 dinarjev kg, paradižnik 250 din kilogram, paprika 100 din, karfiola 250 din, zelje 80 dni, ohrovt 120 din. Kislo repo in zelje so prodajali po 100 din krožnik, špi-načo na merice po 80 din, fižol po 200 din kg, kostanj po 260 din, kumare po 150 din in jajca po 75 dinarjev. H GIBANJE PREBIVALSTVA. Rodile so: Ana Mikec iz Adamičeve ulice — deklico, Terezija Dolar z Novega trga 2 — Janjo, Tončka Šmajdek iz Ulice Majde šile 6 — dečka. toviščarji, ki radi obiskujejo naše lepe kraje, ampak tudi bolniki, ki so prišli na zdravljenje k termalnemu vrelcu. Vsi so bili z zdrav--ljenjem zadovoljni, vendar so omenjali razne pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba v bodoče odpraviti. Huda pomanjkljivost je slaba in za turistični kraj popolnoma nezadostna cestna razsvetljava. Po nekaterih ulicah si morajo ljudje celo svetiti z žepnimi svetilkami. Tudi ceste in ulice v Toplicah še niso urejene, saj se nadležen prah, ki ga vsako težje vozilo dvigne za seboj, v gostih oblakih potem useda po vsem kraju. Posebno pereč je problem vodovoda. Po vsakem deževju priteče iz cevi motna, velikokrat pa tudi popolnoma črna voda, ki ni za nobeno uporabo. Da bodo Toplice postale uglednejši in še bolj priljubljen turistični kraj, pa morajo tudi domačini še bolj skrbeti za čistočo ulic in hiš ter okrasiti okna z rožami v lončkih. DRAGO GREGORC ZDRAVNIKA NI OD 1. AVGUSTA, ambulanta pa je zaprta. Ko so prosili za pc* moč novomeški zdravstveni dom, kamor se zdaj zatekajo na pregled, so dobili odgovor, da trenutno ne morejo dobiti stalnega zdravnika. Ta pa bi bil v Škocjanu potreben, saj je na tamkajšnjo ambulanto vezano prebivalstvo 35 vasi. Razen tega imajo zanj zagotovljeno stanovanje. \ KRAJEVNE AVTOBUSNE ZVEZE v škocjanu so dobre, prebivalstvo pa bi želelo, da bi ustavljali tudi avtobusi, ki vozijo po avtomobilski cesti. Priključek imajo, potnikov pa tudi ne bi manjkalo, saj je za postajališče v tem kraju zainteresiranih najmanj 40 vasi. KRAJEVNA SKUPNOST SE pripravlja na popravilo cest in mostov. Sredstva bodo zbrali s samoprispevkom, ki je že predpisan. ODLOK O JAVNEM REDU in miru velja v škocjanu le bolj na papirju, zato v kraju ni primerne čistoče, pa ZALOG: kmalu poskus s sušilnico Zaloška opekarna bo imela zaradi neugodnega vremena v avgustu in septembru kakšnih 20 milijonov dinarjev izpada v denarnem načrtu. SGP Pionir dograjuje podjetju umetno sušilnico, ki bo znatno ublažila težave, ki so jih opekarji imeli s sušenjem ' surovih izdelkov. Te dni opravljalo v sušilnici zadnja, dela, tako da bo lahko že v začetku novembra pričela poskusno delati. tudi ruševine še stoje. Krajevna skupnost želi, da bi te reči sama urejala, zato bi rada, da bi ji priznali pristojnost. JAVNO RAZSVETLJAVO bi bilo treba v škocjanu podaljšati tudi v zgornji del naselja. Ljudje upajo, da bo krajevna skupnost našla sredstva še za nekaj žarnic. poljedelcem tudi leto ni prizanesla. Žužemberski lovski družini poročajo odvsepov-sod o veliki škodi, ki so jo naredili medvedje in divji prašiči. Prizadeta so bila zlasti koruzišča in krompirišča. Nekemu kmetu v Zafari je medved večkrat prišel v goste in in mu poškodoval sadovnjak. O Lovski turizem je v Žužemberku precej napredoval. Letos je prišlo sem več ino-zemcev, ki so lovili tja do roških gozdov. Prodali so jim tudi več dovolilnic za ribolov. Kjer žarnice Ee še tlijo... Potok pri Straži se že več let poteguje za industrijski tok. Imenovali so iniciativni odbor, se zmenili za prostovoljna dela in samoprispevek, v vasi pa imajo še vedno slabo luč. Namesto da bi žarnice žarele, samo tlijo, da je komaj možno brati pri svetlobi, ki jo dajejo. Le po-redkoma je tok toliko močan, da požene razne električne stroje, ki jih imajo nekaj tudi v tem kraju. Prebivalstvo bi predvsem rado vedelo, kdo in zakaj preprečuje pobudo za boljšo razsvetljavo. / KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Srečko Kokalj, Anton Bukovec, Franc Jevnikar, Draga Kavšek, Anica N-ose, Jelka Žic, Vida OberS, Milena Teropšič, Nada Kušar, Marija Jankovič, Breda Blatnik, Sonja Kolenc in Anuša Fister, dijaki ekonomske srednje šole iz Novega mesta; Marija Blažič, Milena Kobe, Angelca Ljubi, Ncžka Medle, Alojz štine, Anica Ban in Anica Blažič, člani kolektiva Labod Novo mesto; Anton Petje, Jože Hočevar, Rudi Omahen in Franc Kovačič,. člani kolektiva Tovarne zdravil Krka Novo mesto; Ivan Cesar, član kolektiva Novo-teks Novo mesto; Matija Cimcrniaiičič, član PTT podjetja Novo mesto; Tončka Mavsar, gospodinja iz Smolenje vasi; Alojz Drčar, član kolektiva 1MV Novo mesto i^iiiii'iiiin^iii'iiiiii;;! MiiNnii;;!': ŠMARJETA: Do zime bo ambulanta STRAŽA: Česar ni na oglasni deski © PRED ZIMO BODO ODPRLI ambulanto v Zoranovi hiši v. šmarjeti. Uredili so jo s sredstvi, ki jih je krajevna skupnost sprva namenila za popravilo krajevnih potov, pa je zbor občanov odločil, da se porabijo za zdravstvo. Ambulantni inventar in oprema sta pripravljena. Zdravnik bo ordinira! nekajkrat na teden. 0 ŠMARJEŠKI POSESTNIKI so se na vseh zborih volivcev zadnjega časa pritoževali, da imajo prevelike davke. Pred kratkim se je na njihovem (zlasti hribovskem) območju mudila posebna komisija in obdelovalno zemljo prekvalificirala. — Na prvem zboru volivcev se bodo zmenili za samoprispevek prebivalstva v korist komunalne ureditve kraja. # VSAKO DRUGO SREDO prodajo zasebni rejci v šmarjeti kakšnih 20 telet in nad 40 prašičev. Boljše živali odkupijo za pitališča, slabše pa pošljejo v zakol. # POLJSKIH PRIDELKOV bo manj kot druga leta, pravijo kmetje šmarješkega območja. O vremenu, kakršno je bilo letošnje, tudi s stroji, ki jih kmetje vsako leto več nabavijo, ne morejo povečati pridelka. Pšenico in jesenske posevke je nedavna toča hudo prizadela. ■SHBSRMIUIIIIIiaiBiigiiiiiiiiiBiiigiiiiggiiaDiaiiiiiii Vabilo novomeškega gledališča DPD SVOBODA DUŠAN JEREB vabi v svoje vrste vse, ki imajo veselje in zanimanje do sodelovanja na gledaliških deskah. Mladim ljubiteljem bo na voljo poseben dramski tečaj, ki jih bo uvedel v prvo skrivnost odrskega udejstvovanja in se bo zaključil s samostojno dramsko predstavo.. Vse tiste, ki bi želeli sodelovati, vabi društvo na kratek razgovor v ponedeljek 11. in 18. oktobra v garderobi društva, v spodnjih prostorih kina »Krka«, med 18. in 19. uro. igtMIUBISJMUlHa ■ CESTA od ŽELEZNIŠKE postaje do žage v Straži bi moralo to jesen asfaltirati novomeško Cestno podjetje. Denar je pripravljen, ljudje pričakujejo, delati pa še niso pričeli. Kdaj bodo uredili to cestišče, tudi nihče ne ve. ■ V STRAŠKI AMBULANTI dela zdravnik trikrat na teden, to pa je premalo, pravijo pacienti- ki ne morejo priti na vrsto, želijo, da bi zdravnik stalno ordinira! v Striži. m DVE TRGOVINI IN GOSTILNA so premalo za Stražo. Pogrešajo predvsem boljšo Izbiro blaga in specializiranih prodajaln. Prav bi bilo, ko bi dobili še en trgovski lokal. Nov gostinski lokal pa bi rad odprl zasebnik, vendar še nima dovoljenja za ureditev prostorov. H MENIJO, DA BI V STRAŽI rasle zasebne hiše kot gobe po dežju, ko bi graditelji dobili dovoljenja za zidanje. Gradilo bi rado več privatnikov. Prišlo je tudi do nuje, da dobi kraj čim-pfej urbanistični načrt. E3 KRAJEVNA SKUPNOST v Straži si prizadeva urediti krajevna pota- in vrsto komunalnih zadev na svojem območju. Pri- Mniični urad Hinje Septembra je bila doma rojena 1 deklica. Porok ni bilo. — Umrli sta; Marija Razpotnik, osebna upokojenka s Hriba pri Hdnjah, 67, in Frančiška Grm, kmetovalka iz Prevol 27 , 63 let. pravljajo se na sestanek, kjer se bodo o tem pomenili. Trenutno krajevna skupnost nima denarja, kaže pa na boljše. 9 NAJBLIŽJI KOVAČ JE na Gradišču, kolarja pa sploh ni, zato v Straži podpirajo spodbude posameznikov, ki želijo odpreti ustrezno obrtno delavnico, šusmarji raznih strok zdaj niso redki. ■ ODKUP ŽIVINE na straš-kem območju je slab. Teleta zasebni rejed še pripeljejo, manj pa prašičev. Menijo, da so za to krive prenizke odkupne cene. Hvala vsem, ki ste pomagali! Postajam milice v Novem mestu, Šentjerneja, Kostanjevici, Krškem in še posebno v Brežicah, se zahvaljujemo, da so pomagali iskati našo Pepco, ki je nema in se je izgubila 17. septembra, ko je na poti proti domu zašla na nepravi cesti. Hvala tudi vsem, ki so nas obveščali o tem, kod je hodila, ki so ji dali jesti in prenočišče vse dotlej, dokler je nismo, vsi užaloščeni in zaskrbljeni, 27. • septembra našli in jo ve-heli sprejeli v družini. ŠTANCARJEVI IZ ŽALO VČ PRI ŠMARJETI Občinska balinarska liga Pričela se je občinska balinarska liga, v kateri sodeluje 6 ekip. Odigrani sta bili že dve koli tekmovanja. Vodi PIONIR, ki je premagal oba glavna favorita »13. maj« ln ŽELEZNIČARJA. Ekipa NOVOTEKSA se ni udeležila prvih dveh kol zaradi zaposlenosti svojih tekmovalcev. Rezultati prvega kola: ŽELEZNIČAR — BORAC 13:1; PIONIR — 13. maj 13:4. To sta bili dve lahki zmagi obeh favoritov za najboljše mesto. V drugem kolu je "bilo derbi srečanje PIONIR — ŽELEZNIČAR, kjer je po hudi borbi zmagal PIONIR s 13:7. Najboljši igralec je bil bližalec Vov-ko. V drugem srečanju je »13. maj« gladko odpravil POŠTARJA s 13:3. Pozna se, da večina igralcev celo poletje ni nastopila, pa je bila tudi kvaliteta srečanj slaba. (en) RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO razpisuje delovno mesto RIBIŠKEGA ČUVAJA za odsek od Volavškega jezu navzgor. Vse informacije dobite v pisarni družine, NOVO MESTO, Glavni trg 7. NOVOMEŠKA KOMUNA^ S POTI PO ŠKOCJANU Mar je bi! trud res zaman? Za letošnje novomeške proslave je hotel tudi fo-totoklub prispevati svoj skromen delež: prizadevni člani kluba Graliek, Smola, Lelanšek in drugi so več kot leto dni zbirali in pripravljali fotografije, ki naj bi na posebni razstavi v strnjeni obliki prikazale naše mesto v zgodovini. O tem je bil pravočasno obveščen pripravljalni odbor za proslavo obletnic, ki je obljubil klubu in svetu ljudske tehnike tudi denarno pomoč za razstavo. Čeprav bi morala biti razstava odprta že na začetku proslav, kljub obljubam še danes ni postavljena. Fotoklub je sicer na svoji oglasni deski objavil nekaj tega mate-rilala, vse ostalo gradivo pa leži .neuporabljeno. Ali bi ne bilo mogoče vsaj zdaj, takorekoč zadnji trenutek, najti potrebna sredstva? Fotografije bi morda porabili tudi za zbornik, ki bi ga lahko ponudili delegacijam in tujcem kadar obiščejo naše mesto. Želja vseh, ki zasledujemo dejavnost kluba, je, da bj ob pomoči pripravljalnega odbora dokumentarni material le prišel v javnost! -mr. Novomesčan Janez Penca drugi v državi! Na državnem atletskem prvenstvu za mlajše mladince v Mariboru je mladi novomeški skakalec v višino Janez Penca pripravil lepo presenečenje svojim trenerjem, potem ko je preskočil 185 cm, osvojil drugo mesto, postavil osebni rekord in dolenjski rekord za mlajše mladince in še enkrat potrdil, da je novomeška atletika na dobri poti Športniki za občinski praznik Kočr;ja Kot vsako leto, so tudi letos kočevski športniki sodelovali pri proslavi občinskega praznika. Izredno lepo jesensko vreme je privabilo precej gledalcev na razna športno srečanja. S ROKOMET — Šolsko športno društvo osnovne šole Mirko Bračič je dalo prehodni pokal za odprto tekmovanje šol v rokometu. Tekmovala so moštva gimnazije, OS Mirko Bračič in Kovinske šole. Prehodni pokal je osvojila gimnazija. b DVIGANJE UTEŽI — Dvigal- ci uteži so zopet nastopili v kompletni postavi v prijateljskem tekmovanju z moštvom TA iz Ljubljane. Trije kočevski dvigalci so se vrnili iz JLA in upamo, da bo tudi ta športna panoga spet zaživela. Na tekmovanju je bil najboljši posameznik Stane Šega, ki je dvignil v vseh treh panogah skupno 385 kg. H ODBOJKA — V prvenstveni tekmi II. republiške lige med TVD Partizan Trebnje in TVD Partizan Kočevje so v precej borbeni in izenačeni igri zmagali do- Športno pismo iz Brežic ELAN : KOMET 3:0 Nedeljsko srečanje v nogometu med domačini in Ljubljančani, v katerem so bili Elanovci nesporni favoriti, se je končalo z zmago domačih — 3:0 brez borbe. Točki sta tako ostali doma, kljub temu pa velja obsoditi ne-športno potezo gostov iz Ljubljane, ki domačih niso obvestili, da ne bodo prišli. Tako so nekateri gledalci zaman prišli na stadion bratstva in enotnosti. Organ, ki skrbi za nemoten potek tekmovanja, bi vsekakor moral ukrepati. Po tej zmagi so se novomeški nogometaši dobro učvrstili na vrhu razpredelnice: iz treh tekem so namreč zbrali kar pet točk. ■ V prvenstveni rokometni tekmi so brežiški mladinci izgubili proti ekipi iz Kranja z rezultatom 13:14 (4:6). Izkazali so se: golman domačih, Glogpvšek in Igralec Lešnik. Sodnik J. Vidmar tz Brežic je dobro «odil. ■ V petem kolu republiške rokometnt lige so Brežičanke za-neslijvo premagale gostje iz Kranja z rezultatom 14:10 (7:3). Tekma Je bila zelo lepa in hitra. Vse do konca igre so domačinke dajale igri mečan tempo. Za domače sta bili najbolj uspešni Bužan-čičeva s 6 in Mišičeva s 3 zadetki, medtem ko je bila od nasprotne ekipe najboljša Kolmanova s 3 zadetki. Tekmo bi moral soditi sodnik iz Celja, a ga ni bilo, niti ni poslal opravičila. Po sporazumu obeh ekip je nato sreča- nje sodil sodnik Stupnišek iz Ljubljane, ki je sodil tudi moški ekipi ■ V petem kolu republiške rokometne lige so Brežičani popolnoma nadigrali rokometaše iz Kranja ter povsem zasluženo zmagali z rezultatom 28:15 (13:5). 2e •i «o Brežičani prevzeli vodstvo. Končni rezultat bi bil najbrž še boljši, če ne bi proti koncu igre ekipa iz Brežic popustila v borbenosti. Za Brežice bo bili najuspešnejši: Avsec z 9, Šetinc s 7 zadetki ter vratar Logar, ki je še posebno navdušil gledalce. Pri gostih so se odlikovali Polka s 5, ter Bregar s 4 zadetki. Sodnik Stupnišek je pred okoli 300 navdušenimi gledalci obe srečanji odlično sodil. O-vič Hren prvak balinarjev v tolčenju V Novem mestu je bilo v soboto letošnje dolenjsko prvenstvo v tolčenju. Niso se ga ure-leždli tekmovalci Krškega, Železničarja ter »13. majaš. Vsekakor pa je bil zanimiv prvi nastop Komisija za odtujitev osnovnih sredstev KMETIJSKE ZADRUGE ČRNOMELJ razglaša po sklepu zadružnega sveta • z dne 31. avgusta 1965 in 25. septembra 1965, da bo v soboto, 23. oktobra 1965, ob 8.30 v sejni dvorani občinske skupščine Črnomelj JAVNA PRODAJA NASLEDNJIH OSNOVNIH SREDSTEV: 1. 4 dvosobna stanovanja na Brezovici pri Blatniku izklicna cena za prodano stanovanje je 750.000 din 2. Enostanovanjska hiša v Semiču z gospodarskim poslopjem in pripadajočim vinogradom izklicna cena je 4,800.000 din 3. Poslovna stavba v Semiču št. 14 izklicna cena je 5,400.000 din 4. Del poslovne stavbe v Semiču — kino dvorana izklicna cena je 2,000.000 din 5. Dvostanovanjska hiša v Dragatušu št. 1 izklicna cena je 8,000.000 din 6. Enostanovanjska hiša na Zastavi št. 1 izklicna cena 2,200.000 din 7. Enostanovanjska hiša na Krupni izklicna cena 520.000 din 8. Dvostanovanjska hiša v Loki št. 61 pri Črnomlju izklicna cena 3,000.000 din * 9. Stanovanjska hiša na Planini št. 2 izklicna cena 540.000 din 10. Stanovanjska hiša na Planini št. —/30 - izklicna cena 440.000 din 11. Baraka na Planini št. 4 izklicna cena 100.000 din. Pravico dražiti in kupiti imajo vsi državljani SFRJ z izjemo nepremičnine, navedene pod tek. št. 3. in 4., katere lahko kupijo le kupci iz socialističnega sektorja. Ponudniki morajo pol ure pred dražbo položiti 10% varščine v blagajni Kmetijske zadruge Črnomelj ali položiti bariran ček za isto vsoto. Vse informacije dobijo interesenti vsak dan v upravi Kmetijske zadruge Črnomelj tekmovalcev z Doba, ki so se kar lepo uveljavili. Vodstvo je prevzel po prvi seriji tekmovalec Pionirja in lanski prvak Bogdan Hren. Sledil mu je klubski kolega Barbič, ki je zaostal za 40. točk. Vrstni red po prvi seriji: Hren 150, Barbič dosegel 50, J are samo — 10, Hren pa je bil soliden z 80 točkami. V nedeljo so naknadno nastopili tekmovalci z Doba. Tu je v prvi seriji presenetil Franc šturm, ki je dosegel 150 točk. V dru gem nastopu bi moral doseči samo 70 točk in prvo mesto bi bilo njegovo. Vendar je popustil in dosegel le 20 točk ter drugo mesto. Pokazal pa je, da so • bali-narji Dolenjske dobili dobrega tolkača. Vrstni red: 1. Hren (Pionir) 210 t (130,80), 2. Šturm (Dob) 170 (150,20), 3. Barbič (Pionir) 140 ( 90,50), 4. Jarc (Pionir) 60 (70,-10), 5. Turk (Dob) —10 (20, —30) Ostrman je premagal Pertka v Kočevju V počastitev praznika kočevske občine je bil 3. oktobra v Kočevju dvoboj med novomeškimi in kočevskimi šahisti. Na šestih članskih in dveh mladinskih deskah se je posrečilo Novomešča-nom, da so zmagali s 4,5:3,5. Vrsti sta nastopili pomlajeni. Presenetil je Ostrman iz Kočevja < ki je na prvi deski premagal novomeškega mojstrskega kandidata Igorja Penka. Ostali rezultati: J. Picek : Mestek 0,5:0,5, Hrovatič : Ivič 0,5:0,5, dr. Golež : Mohar 0:1, Adamič : Šafar 1:0, Udir : Janež 0,5;0,5. M. Picek : Gornik 1:0 in Šporar : Zupane 1:0. Zmago novomeškim igralcem sta priborila mladinca, ki sta poleg Adamiča najbolje igrala. Povratni dvoboj bo 84. oktobra v počastitev praznika novomeške občine. JEK. mačini s 3:1' (15:6, 6:15, 15:11 in 15:12). Sodil je dobro Romih iz Novega mesta. S KEGLJANJE — Povabljenih moštev KK Železničar iz Novega mesta, iz Ribnice in Grosupljega ni bilo, pa so tekmovali domačini kar med seboj. Henigman je dosegel v 200 lučajih svoj osebni rekord 907 kegljev, kar je tudi rekord kegljišča. H NOGOMET — V nogometni tekmi sta se pomerila NK Kočevje in moštvo garnizije iz Ribnice. Domačini premalo trenirajo in niti take priložnostne tekme ne zmorejo; izgubili so 4:7. A. Arko 26 strelcev na Marofu 26. septembra je bilo na strelišču občinskega strelskega odbora na Marofu v Novem mestu tekmovanje z malokalibersko puško proste izbire. Iz 6 družin se je udeležilo tekmovanja 26 stelcev. Od 150 možnih je Franc Rezek iz SD »13. maj« dosegel 108 krogov, drugi je bil z 98 krogi Jože Hribar, tretji pa z 90 krogi Peter Klemene, oba iz SD IMV Ti trije so prejeli praktične nagrade. Brestaniška odbojka V tekmovanju za republiško prvenstvo v odbojki je mlada ženska ekipa iz Brestanice zasedla četrto mesto. Prvenstvo je bilo odigrano po turnirskem sistemu, ker je bilo v ligi samo 5 ekip. Vrstni red: Jesenice 15 točk, Celje 14, Kamnik 11, Brestanica in Izola po 10. Vse ekipe so bile precej izenačene, kvaliteta pa ni nič boljša kot preteklo leto. Ženska odbojka stagnira in je potrebna korenitih organizacijskih sprememb. Razveseljivo je sodelovanje Brestanice, ki pravzaprav nima tradicije v odbojki. Mladim odbojkaricam pa vse priznanje za trud. ki ga vlagajo v ta lepi šport in razveseljujejo domače ljubitelje odbojke! . Moška odbojkarska ekipa Bre-t sanice je v tekmovanju II. republiške lige v Jelšanah pri Ilirski Bistrici izgubila z rezultatom 3:1. Brestaničani so po dolgem in napornem potovanju po pravici izgubili, četudi sodeč po rezultatih v setih niso imeli podrejene vloge. Jelšane : Brestanica 3:1 (15:11. 13:15, 15:8, 15:13). Naslednjo tekmo bodo Brestaničani odigrali v Trebnjem. Z. 8ERBEC 10. oktobra balinarski troboj V nedeljo, 10. oktobra, bo v Novem mestu tradicionalni balinarski troboj mestnih reprezentanc Zagreba, Ljubljane in Novega mesta. Pričetek tekmovanja bo ob 9. uri na igriščih na Loki. Tekmovali bodo v počastitev 600-letnice Novega mesta in občinskega prar-nika. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal ObZTK Novo mesto. Pokal brani ekipa Ljubljane, ki bo tudi tokrat nastopila s štirimi državnimi reprezentanti. V nedeljo je bil v Novem mestu balinarski turnir v čast občinskega praznika in 600-letnice Novega mesta. Sodelovalo je pet ekip. V nadaljevanju je Borac zasluženo premagal Pionirja 13:6, Železničar pa »13. maj« s 13:5. V borbi za prvo mesto je Železničar premagal Borca 13:4, z istim rezultatom pa je Pionir premagal »13. maj« in zasedel tretje mesto. (en) Novo mesto : Križe 15:16 V prvenstveni rokometni tekmi ljubljanske conske lige so Novo-meščani doma izgubili z ekipo Križ 15:10 (4:8). Pred okrog 70 gledalci je dobro sodil Simčič iz Brežic. Novo mesto: Perko, Jončič 2, Kobe, Možina, Jaklič 5, Gantar, Vidmar 5. Sctina 3, Fifolt 1. — Križe: Sitar, Jazbec I. 4, Dobre 2, Jazbec II., Teran I., Ješe I. 5, Joše II. 3, Jese III. 2, Ribni-kar, Teran II. Domači so nepričakovano izgubili doma v ligi, kjer bodo vsake točke izredno pomembne. Sicer pa se drugače ne bi moglo zgoditi, ker so domači Igrali rnztr gano, nepovezano in medlo. Sam vratar Perko in Jončič, ki sta se odlikovala z dobro igro, nista mogla rešiti moštva poraza, čeprav sta bila na koncu že zelo blizu prizadevanjem: gost e so namreč vodili le za en gol, takrat pa so domači naredili nekaj lahkomiselnih potez in zmaga je odplavala po vodi. Bilo bi tudi nepravično, če gostje, ki so se ves čas tekme pošteno borili za vsako žogo, ne bi odnesli z igrišča novincev obeh točk. Res je neverjetno, da je tokrat, zatajalo celo moštvo, na čelu z Vidmarjem, ki je v zadnjih tekmah po-k:i/al prav dobro formo. ZDRAVNIK VAM SVETUJE Voda v nas in v naši hrani • 2e od nekdaj je veljalo geslo, da »corpora non agunt nisi soluta«, kar bi se reklo po naše, da snovi ne delujejo, če niso raztopljene. Voda ima važno vlogo v našem telesu in v naši prehrani. Vsaka živa celica vsebuje vodo. Če ji to vodo odvzamemo, potem odmre. Naše telo je sestavljeno iz velikanskega števila celic, nekaj trdnejših, nekaj zelo rahlih in še vseh drugih, vmesnih. Vse vsebujejo več ali manj vode. človeško telo ima v povprečju 63 odst. vode v sebi, dojenček mnogo več, starec precej manj. če pogledamo lepo napeto dojenčkovo kožo in zgu-ban obraz starega človeka, bomo to takoj razumeli. Sploh prevladuje mnenje, da je eden izmed procesov staranja prav v tem,. da telo ne more več obdržati v sebi dovolj vode oziroma da zmožnost telesa za obdržanje vode pada. Dnevno izloči človek do 3 litre vode z urinom, blatom, izdihavanjem, potenjem in izhlapevanjem. Prav toliko je moramo seveda nadomestiti, če nam vode manjka, smo žejni. Izguba vode nad 15% pomeni smrt. Poleti, ko se bolj potimo, potrebujemo več vode, smo, bol j žejni, pozimi pa manj. Ne smemo pa pozabiti, da je znoj slan, da torej izločamo z vodo tudi sol, ki jo moramo prav tako nadomestiti. Vsa živila vsebujejo vodo, tudi tista, ki jih imamo za suha. Moka n. pr. ima v sebi še vedno nekaj vode, do 10%, čeprav je na zunaj popolnoma suha. Na drugi strani pa ima sadje okrog 90% vode, meso 70%, kruh 35% itd. Le maščobe so brez vode. čim več imajo živila v sebi vode, prej se pokvarijo, postanejo plesniva ali gnila. Vsako pretirano sušenje živil pa lahko povzroči njihovo ne-užitnost. Zato mora biti količina vode v živilih ravno pravšnja, kar dobro ve vsaka gospodinja. Vodo dobimo v telo s pitjem čiste vode, z juho, mlekom, kavo in z drugimi pijačami, s sadjem, zelenjavo in sočivjem. če jemo veliko živil, ki vsebujejo dosti vode, manj pijemo, žejni nismo. Veliko vode dobimo pri presnavljanju hrane v telesu, saj vemo, da je eden najvažnejših končnih produktov presnove vsake snovi poleg izdihanega ogljikovega dvokisa in nerabnih snovi prav voda. če se močno potimo in smo zato zelo žejni, pa je bolje, da pijemo rahlo slano vodo, ker se bomo prej odžejali kakor pa če pijemo vodo brez soli. Če je nekdo čez mero žejen, tako da celo ponoči vstaja in pije vodo, podnevi pa jo pije kar naprej, potem mora na zdravniški pregled. V takem slučaju gre lahko za sladkorno bolezen," Dr. B. O. V prvenstveni odbojkarski tekmi slovenske lige so Novomešča-ni izgubili proti vodečemu moštvu prvenstva, Jesenicam, tesno 2:3 (15:11, 2:15, 15:13, 6:15, 12:15). Pred okrog sto gledalci je tekmo na Loki sodil Vrhovnik iz Šenčurja — slabo Novo mesto — Goleš, Fujs, La-pajne, Berger, Prime, Koprivnik. Jesenice — Prešeren, Bajt, Potočnik, šmitek, Bogataj, Resler, Kavčič, Eržen, Kučina. Tekmo so nepričakovano igrali na prvem igrišču, ker je baje tako rekel Penko, ki pa sploh ni igral! Res nepričakovano, posebno še. ker je drugo igrišče mnogo boljše! Novomeščani so pokazBli igro, kakršno so domači gledalci že navajeni gledati. Zato pa so bili tem bolj presenečeni nad igro gostov, ki po gostovanju v Novem mestu prav gotovo ne zaslužijo zvenečega naziva izenačenih nasprotnikov, kva- Novo mesto : Brežice 13:29 V prijateljski rokometni tekmi so domači rokometaši na Loki podlegli vodečim v slovenski ligi, ekipni Brežic, s 13:29 (6:17), Gostje so pokazali dober rokomet, domači pa so bili nemočni zlasti v obrambi, ki je že dlje časa njihova šibka točka. Najboljši strelec domačih je bil Jaklič, ki je petkrat ukanil vratarja Brežic, pri gostih pa je Šetinc kar trinajstkrat zadel mrežo domačih. liteta pa ni bila najboljša. K temu je dosti pripomogel tudi sodnik, ki ni bil dorasel za sojenje prvenstvenih tekem; vse preveč je bil neodločen, razpravljal je / igralo: in dopustil, da so ti razpravljali med l>seboj. Po tej zmagi je Jeseničanom, ki so v letošnjem prvenstvu izgubili !e dve igri, bržkone odprta pot do naslova najboljših v Slovenij.. Razpisna komisija Zavoda za kulturo Brežice razpisuje delovno mesto UPRAVNIKA DELAVSKE UNIVER ZE BREŽICE Pogoji: višja ali srednja izobrazba z najmanj 5-let-no prakso v pedagoškem delu in veselje do izobraževanja odraslih. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodki po pravilniku Zaveda za kulturo Brežice Belokranjska železolivarna in strojna tovarna »B E L T« ČRNOMELJ razpisuje prosto delovno mesto vodje vajenske šole za livarsko in kovinsko stroko Pogoji: visoka ali višja pedagoška šola ali odgovarjajoča srednja šolska izobrazba z 10-letno pedagoško in upravno prakso. Nastop službe takoj. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne »BELT«. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošljite upravi podjetja. Novo mest®: Jesenice 2:3 Drago plačane skomine Ob delu v vinogradu, bilo je leta 1962, so se tudi v okolici Kostanjevice šalili, kot je v navadi ob takih priložnostih. J. C. 2 Ošterca je tedaj izjavil, da je »svoje stare« naveličan in da bi rad spoznal mlajšo žensko. Beseda je dala besedo, dokler ni P.P. iz čemeče vasi začela starčku tvezti, da bo ona »skomandirala« poznanstvo. Menda je že pozabila na to šalo, ko jo je nekoč J. C. vprašal, če že ve za kako dekle. Tedaj se je vse skupaj pričelo zapletati. , Snor zaradi številke 36 5 Za dober lučaj od avtomobilske ceste v Dobruški vasi stoji na samem pritlična hiša. Že na zunaj se razlikuje °d hiš v soseščini in spominja bolj na dom samotarja, ^'ša še ni dograjena. Vonj po svežem apnu kar udari v nos. Videti je, da so še včeraj polagali zidake v stene. Očitno se je graditelju strašansko mudilo. Ce povprašaš, čigav dom je to, ti hitro povedo: »Vi-kiiid za družino Jožeta Brajdiča!« Potem dostavijo: »Prav °b priključku stoji, da jo inozcinci kar spotoma ujamejo v fotoaparate. \At katera milost je tu dovolila graditi?« Da, le kdo je dovolil? Tega ne vedo niti v Dobruški Vasi niti v škocjanu in tudi ne krajevni predstavniki in *!e posamezniki. Pa vendar je moral nekdo postaviti ko-ličke in reči: »Tu bo stala hiša.« Hiča bi morala dobiti številko 36. Pa je najbrž ne k°> kajti zbor občanov protestira, da bi v njej stanovala fužina Jožeta - Brajdiča in zahteva, da je treba stavbo Porušiti, škocjanski predstavniki so tudi poslali resolucijo °t>činski skupščini. Ta je določila komisijo, ki si je lomijo ogledala, zmajala z glavo in odšla. Jože Brajdič, J*Vftda brez krivde, je zidal naprej. Občani so znova zadevali ukrepe. »Stavbo je treba porušiti na stroške Ustega, ki je lokacijo odobril!« Po raznih izjavah naj bi to bila kmetijska zadruga, ^entlar ne morejo ugotoviti oziroma najti odgovorne osebe, *' bi jo poklicali na odgovornost. Grm torej je, zajca Pa nenadoma nikjer. Občani pa vztrajajo in pravijo, da bodo tudi tega našli. »Nič bi ne imeli proti, ko bi Jože Brajdič gradil na drugem mestu. Vemo, da ni sam kriv, a tako ne gre dalje!« Ogorčenje je veliko. Zlasti še, ker si prizadevajo omogočiti primerno streho Karlu Brajdiču, ki že od nekdaj stanuje v tein kraju in ga imajo za vaščana. Jože Brajdič *>e je doselil proti njihovi volji; seveda po volji nekoga. M mu je tako ustrezalo. Krajevni matičar je v veliki zadregi, ker ne ve, ali "aj hiši Jožeta Brajdiča dodeli številko 36 ali ne. Če bo »sa kl.jub vsemu ostala, bo moral to narediti, če pa " • "Kdaj bo to, kdaj?« se sprašujejo občani. IVAN ZORAN Trčenje v Brezini je terjalo smrtno žrtev V Brezini pri Brežicah sta * soboto, 2. oktobra, trčila kolesar Jože Zorko iz Dečnih sel in tovornjak NM 23-65, ki ga je vozil Janez Korevc. Nesreča se je pripetila na pregledni cesti. Kolesar je peljal 12 Brežic, tovomi avtomobil Pa je vozil kremenčev pesek rudnika Globoko na železniško postajo v Brežicah, '^oail je po sredini ceste. p^eden je prišlo do trčenja, Se Je nasproti vozeči kolesar 2ačel umikati drugemu ko- lesarju, ki je stal na skrajnem desnem robu ceste. Tovornjak je po trčenju tiikoj ustavil in voznik je pomagal naložiti ponesrečenca v osebni avtomobil, ki ga je odpeljal v bolnišnico. Janez Korevc zatem ni počakal na kraju nesreče in o dogodku ni obvestil postaje ljudske milice. Hudo ranjeni Jože Zorko je umrl že med prevozom v bolnišnico. Bil je star 63 let. — Ja, seveda, se je M. P. znašla. — Neka Tončka šivilja, tudi išče poznanstva. Tako je priletnemu kmetu začela nositi Tončkina pisma, prinesla mu je fotografijo, J. C. pa je v pismih, ki jih je prenašala M. P., pošiljal mladi Tončki denar in prilagal tudi druga darila. Ker po dveh letih' Tončke kljub obljubam v pismih in tolikim stroškom ni in ni bilo blizu, je možakar posumil, da ga imajo za norca. Razprava na okrožnem sodišču v Novem mestu je pokazala, da si je M. P. Tončko enostavno izmislila, da je vsa pisma pisala sama in jemala tudi denar ter vse drugo, kar je J. C. pošiljal namišljeni Tončki. M. P. je pred sodniki skušala goljufijo olepšati, češ da je šlo bolj za šalo kot za izvabljanje materialnih dobrin, vendar ji tega niso mogli verjeti, ker je bilo »Tončkinih« želja le preveč. Razen tega je imel J. C. vsa Tončkina pisma verno spravljena, v njih pa so dokazi. Namišljena Tončka se je namreč vsakič svojemu dobrotniku spodobno zahvalila za poslana darila... • M. P. je bila obsojena na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti, razen tega pa mora oškodovanemu J. C. plačati 37.500 dinarjev. Borisu Kurentu zvišana kazen 26. avgusta smo poročali, da je bil Boris Kurent, zasebni prevoznik iz Ljubljane, obsojen na novomeškem občinskem sodišču na 8 mesecev zapora in povračilo sodnih stroškov, ker je podal lažno ovadbo zoper Vero Bezek, Albina Kovačiča in Edvarda Hudorovca. — Na podlagi njegove ovadbe in lažnega pričanja so bili navedeni dva meseca in pol v preiskovalnem zaporu, medtem pa je bilo ugotovljeno, da si je Kurent rop izmislil. Na kazen, izrečeno na občinskem sodišču, se je okrožni javni tožilec pritožil, češ da je prenizka. Te dni je okrožno sodišče pritožbi jav nega tožilca ugodilo in zvišalo kazen Borisu Kurentu na 18 mesecev strogega zapora. Pod odejo je bil pes, ne človek! V Črnomlju in okolici so se močno razširile govorice, da so nabiralci gob v gozdu pri Lokvah našli v odejo zavito truplo. O tem so bili obveščeni tudi* organi Ljudske milice, ki so zadevo raziskali. Ugotovili so, da je bil v gozdu najden poginul pes, zavit v star suknjič in odejo ter da so govorice o človeškem truplu povsem neutemeljene. Razbijal, ker so mu odpovedali Nedavno tega je občinsko sodišče v Novem mestu obsodilo Antona Kužnika iz Malega Lipovca, ker je na Pljučnem oddelku bolnišnice v Novem mestu, v sobi, ki mu je bila dodeljena za bivanje, s sekiro razbil dvo-krilno omaro in poškodoval nočno omarico. Novomeška bolnišnica je Kužniku odpovedala službo, ker je bil nediscipliniran in večkrat vinjen; to ga je tako razjezilo, da je začel s sekiro razbijati in je povzročil bolnišnici za 11.352 din škode. — Obsojen je bil na 20 dni zapora in povrnitev nastale škode. Mešetar z neveljavnimi devizami v naših krajih! Po Dolenjski se že nekaj časa klati mlajši moški, star kakšnih 25 let, in prodaja neveljavne tuje bankovce. 30. septembra je bil v Golobinje-ku, kjer je neki gospodinji prodal za 65.000 dinarjev djva bankovca po 100 starih nemških mark, natisnjenih leta 1935. Kam je mešetar odšel iz tega kraja, ni znano. Ljudje so si zapomnili, kakšen je bil. Bil je manjše postave, v svetlosivi obleki in čr- nih koničastih čevljih. Obraz je imel okrogel, pa suhljat. Črne lase je imel počesane na prečko. Govoril je dolenjsko narečje. Kjerkoli bi se človek po tem opisu pojavil, naj bi mu ljudje ne nasedli. Kaže, da se mešetar predvsem giblje po odročnih krajih. Postaje milice bodo hvaležne, če jim bodo ljudje prijavili »trgovca« z neveljavnimi devizami! Fičko ustavljen ob betonski ograji v Lešnici Veljko Rus, Aleš Kermauner, Peter Božič, Pavel Florjanćič in Peter Simič so 1. oktobri popoldne popivali v Pleterjah. Zvečer so se s fičkom LJ-232-62 vračali pp cesti iii. reda v Novo meso. Vozil e Veljko Rus. Ko so prispeli v Lcš-nico, bilo je okoli 21.15, je voznik izgubil oblast nad krmilom, avlo pa je silovito treščil \ be o . sko ograjo na mostičku čez potok, nekaj metrov od mostu, po katerem gre avtomobilska cesta. Očitno je priš o do resreče zavoljo tega, ker voznik ni bil sposoben zvoziti ovinka, ki je na tem mestu precej oster in nevaren celo za šoferje, ki cesto poznajo. Posle- dice so bile buile in usodne za vseh pet potnikov. Vozni; Vci.ko Rus je bil ranjen po rokah in obrazu, Aleš Kermauner ima hud;-poškodbe na glavi, Peter Božič si je zlomil nogo v kolku, ra, i Flor-jančič in Peter Simič pa sta bi'a ■ ranjena. Ranjence so odpeljali v novomeško bolniitiićo, kjer so jim nudili prvo pomoč. Težko ranjenega Aleša Kermauner ja so iz Novega mesta odpeljali n i zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. Voznik je priznal, da se je počutil vinjenega, odvzeli so mu kri in vozniško dovoljenje. Škodo na vozilu so cenili na bOO.000 din. NESREČE Smrtna nesreča ob drevoredu pri brežiškem gradu Kombi v skorjah 4. oktobra dopoldne se je pripetila na avtomobilski cesti pri Štefanu lažja prometna nesreča. S kombijem LJ-408-95 je potoval proti Zagrebu Srečko Erjavec. Ko Je začel prehitevati osebni avto CE 121-73, ki ga je vozil Jože KuselJ, je naproti pripeljal tovornjak GO-30-38. Kombi je prišel v škarje, Erjavec je hitro zavil pred osebni avto, pri čemer pa ga je trčil. Erjavca so odpeljali na odvzem krvi in mu preprečili na-daljno vožnjo. Mopedist v mopedista Na drugorazredni cesti v Kočevju pri Črnomlju je mopedist Slavko Bahor 3. oktobra zvečer trčil v mopedista Viktorja Stuklja, ki je vozil pred njim in ustavil, da bi mu na zadnji sedež sedlo dekle. Bahor je pri trčenju padel in si ranil obraz, škode na vozilih je za kakšnih 40.000 dinarjev. Gorenc je pripeljal s stranske ceste Pred hišo štev. 18 v Irci vasi se je 2. oktobra dopoldne Jože Gorenc z mopedom zaletel v mopedista Ivana Bolteza, ki je pripeljal po prednostni cesti. Škodo cenijo na 50.000 dinarjev. Iz koruze v gramoz Ko se je Melanija Govednik 2. oktobra zjutraj z osebnim avtom peljala proti Mokronogu, se ji je dvakrat stemnilo pred očmi. Prvič je zapeljala s ceste v koruzo, drugič v Trsteniku na kup gramoza, kjer se je avto prevrnil in se spet postavil na kolesa. Škode je za blizu 300.000 dinarjev. Neuspešno prehitevanje Na avtomobilski cesti pri Lešnici se je voznik osebnega avta LJ-11-65 Zivojin Cucek 1. oktobra zjutraj, potem ko je dohitel in prehitel tovornjak LJ-183-77, ki ga je vozil Ivan Kos, zaletel v naproti vozeči tovornjak s prikolN co SA-57-09, ki ga je vozil Rame* 2ukič. Škodo so ocenili na 530.000 dinarjev. Kolesar na avtomobilski strehi 1. oktobra zvečer se je Anton j Bevc iz Debenca v osebnem avtu * NM — pripeljal na Mirno. Nenadoma je naproti pripeljal kolesar brez luči Anton Tratar iz Rakovnika hi se zaletel v sredino avtomobila. Pri trčenju je kolesarja vrglo na avtomobilsko streho, pri čemer je bil ranjen, škodo cenijo na 200.000 dinarjev V nedeljo, 3. oktobra, je ob 17.20 pripeljal po Cesti prvih borcev iz središča mesta proti gradu 17-letni mopedist Viktor Hirčman in na zelo ostrem ter nepreglednem ovinku ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo v levo. Približno 20 metrov je še vozil ob cestišču Prešernove ceste, nato pa se je z vso silo zaletel v kostanj v drevoredu. Ob trčenju v drevo se Je mopedist hudo poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, od tam pa naprej v Zagreb, kjer je takoj po prihodu umrl. Viktor Hirčman je letos že 16. žrtev prometne nesreče v brežiški občim. Ko se je pripetila nesreča, na cesti ni bilo drugih vozil. Ponesrečeni Hirčman je bii po poklicu vajenec električne stroke OTROK NI VEDEL, KAJ SO VŽIGALICE 2. oktobra ob 10. uri je gorelo gospodarsko poslopje Jožeta Kolenca v Šentrupertu. Požar naj bi zanetil 3-letni gospodarjev vnuk, pred katerim niso znali skriti vžigalic. Ogenj so kmalu pogasili, ker so ga pravočasno opazili. Škode je za kakšnih 10.000 dinarjev. »Stoj še malo!« pravi sodnik. »Kaj meniš, da rnoja hči v tej reći kaj več ve, kakor je zanjo in za moje poštenje prav?« v »Menim, da ne. Pa to boš najlaglje sam spregledal. Tudi sem preverjen, da ljudje reči ne bodo izvedeli, kakor je. Vse misli, da so te hoteli okrasti ali kaj takega.« Potem sta se moža ločila. Simon Grniščak je šel Proti domu in se je sam pri sebi rotil, da bo prišel se zanj čas maščevanja. Sumerek pak je še dolgo sedel pri luči. IV »No, kako srečo ste imeli sinoči? Ali ste jo videli svojo golobico, in kako ste ji na srce govorili?« Tako je vprašal Auerspergovec drugo jutro, pri zajtrku sede, svojega prijatelja in gosta, ki je ravno v sobo stopil. »Slabo srečo sem imel,« odgovori oni ter sode njemu nasproti. »Za Boga in svetega Marka, to je Prva ženska, pri kateri mi vedno spodletuje. če mi kak starec navzkriž ne pride, že me čaka druga nesreča. Ali da naravnost povem, ravno to, da se mi vse upira, spodbuja me, da ne odjenjam, dokler ne dosežem svojega namena.« »Kaj pa je bilo sinoči? Ali niste govorili z njo?« »Da, komaj sem jo bil do okna sklical, zaslišim hrup konec vrta, kjer sem bil svoje spremljevalce Pustil. Nekffj teh mestnih mačkov nas je bilo zasledilo in povem vam, da je bila reč bolj resna, kakor sem si mislil, da bi utegnila biti. Zares, nisem verjel, da bi imeli ti ljudje toliko srca, da bi se nas lotili. Pet pravih mož sem imel, pa sem se moral vendar odtegniti.« »Kdo je bil z vami?« .»Da, tukaj pa ne vem, kako bi vam odgovoril. Bojim se vas. Pet vaših mož sem bil vzel s seboj, vprašati vas sinoči že nisem mogel in mislil sem j*a JOSIP i JURć!^ . Hči ranega sodnika si, da bi mi gotovo tega ne odrekli, posebno ker vas poznam, da po svoji navadni dobroti vsakemu poštenjaku radi pomorete.« »To ni nič, saj ste menda vse prignali nazaj.« »Želel bi, da bi vam mogel pritrditi, ali škoda, da ni tako. Meščanov se je bilo toliko nateplo, da smo bili v zadregi in eden izmed vaših, ne vem, kako mu že pravite, ostal je na mestu, bojim se, da mrtev!« Od jeze je po tem Jurij s Turjaka__zardcl, svojo visoko postavo s stola sklonil in molče koračil dvakrat po sobi gor in dol. »Mrtev! Eden mojih ljudi? Jaz, deželni glavar, bi dal meščanom, tem cunjarjem, svoje hlapce pobijati? Povedite mi, zakaj so vas prijeli; ali ste vi začeli?« »Za tatove so nas imeli, kakor se mi zdi. Tudi menim, da ne ve razen deklice živa duša v mestu, po kakem potu sem pravzaprav hodil.« »Že dobro! Dasiravno nisem hotel prezgodaj v osir drezati, pride mi vendar dobro, kakor je prišlo. Lep izgovor imam zdaj in lahko mi bode, mestu malo na rep stopiti.« Strežaj pride v sobo in naznani, da se je mestni sodnik Sumerek oglasil, prose, da bi smel s poglavarjem govoriti. »Pripelji ga gor!« Ko služabnik odide, pravi Tur jačan svojemu tovarišu: »Glejte, kakor nalašč in ravno v pravem trenutku mi pride.« »Veste kaj, midva imava oba opravek s tem sodnikom, vendar moj je tako različen od vašega. Zato mislim, da bo bolje, če jaz odstopim in se vidva v tej reči sama pomenita,« reče Ciriani. »Kakor vas Je volja. Lahko se tu v stransko sobo odmaknete in slišali boste, kaj in kako mi^bo človek tožil vaše in moje grehe.« Ko je bil potem deželni glavar sam, usedel se je zopet na stol, popil polno kupo vina in jezno čelo nagrbančil. Nekaj hipov in sodnik je stopil v sobo. Bil je v dolgi sodniški obleki, katera je tako pri-stovala resnobnemu obnašanju, ki je pričalo, da si je mož dobro v svesti svojega častitljivega poklica in poštenega značaja. Bodisi da se je Auersperg zdajci domislil, kako nevarnega in modrega nasprotnika svoje in svoje hiše prevzetnosti ima pred seboj., ali pa ga je vodilo nekako naravno čutilo, katero nehote spoštovanje do mogočnejšega duha zbuja, naj bo to ali ono — vstal je veliko bolj prijazno, kakor si je morda domišljal, in šel do srede sobe sodniku nasproti. Na vprašanje kaj bi tu želel, pravi sodnik: »Najprvo, milostljivi gospod, naj povem, da sem tukaj kakor pooblaščenec, ki ne prosi in govori zase, ampak za naše stare in častilo mesto.« »To si lahko mislim; nadalje! Povedite, kaj prosi mesto od mene? Sicer je imelo navado od Auer-spergov terjati in tožiti jih okoli vladarja.« Sumerek je pač čutil, kam to pika. Ker je v prejšnji pravdi z Auerspergi sosebno on delal za mesto, bodlo ga je nekoliko, da bi tudi tako naravnost dal, kakor je dobil pa premislil si je in dejal samo: »Gospod poglavar, mi meščan je za pravico vselej najprej prosimo, zato tudi danes. Mislimo pa po svoji naravni pameti, da pravico tudi terjati ima vsak dovoljenje od Botja. ki ie enako r>rrtvičen za vse.« Deželni glavar se na to glasno zasmeja. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 8. oktobra — Simeon Sobota, 9. oktobra — Abraham Nedelja, 10. oktobra — Danijel Ponedeljek, 11. oktobra — Samo Torek, 12. oktobra — Maks Sreda, 13. oktobra — Edvard Četrtek, 14. oktobra — Nedeljko ČESTITKA Dragemu očetu Francu Gorencu iz Prekope želi za dvojni praznik vso srečo in zdravje ter kliče »se na mnoga leta!« hčerka Tončka. MALI OGLASI PRODAM pridelek in vinograd s 4 a pašnika v Dobravi pri Cerovcu. Plantan Pepca, Ragovska 21, Novo mesto. PRODAM NOV moped Colibri T-12 po ugodni ceni. Božič, Cankarjeva 24, Novo mesto. PRODAM HIŠO z vrtom v Zalogu štev. 8 pri škocjanu. Banič Franc, Zbilje 4, Medvode. PRODAM malo rabljen lahek, navaden kmečki voz. Banič, Do-bruška vas 19. PRODAM kuhinjsko opremo, spalnico, električni štedilnik AEG, bojler 10 litrov, starinsko mizo in stole ter nekaj slik. čerček, Jerebova 20/11, Novo mesto. PRODAM kuhinjsko kredenco. Gorišek, Ul. Majde šile 8. Novo mesto. PRODAM nov Fiat 750, še neregistriran. Ogled vsak dan. Foersterjeva 11. PRODAM motorno kolo »Victo-ria«, letnik 1952. Naslov v upravi lista (861/65). PRODAM navadni lažji voz. Mu-hič Jože, Daljni vrh 14, Novo mesto. PRODAM GLOBOK otroški voziček s športnim vložkom. Naslov V upravi lista (876/65). PRODAM OTROŠKI športni voziček. Naslov v upravi lista (875/65). DVE NOVI AVTOMOBILSKI GUMI 5.20 x 14, uležani 7 mesecev, prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. PRALNI STROJ Alba Sygnus prodam zelo ugodno. Šmajdek, Va-lantičevo 7, Grm. PRODAM nov globok otroški voziček. Bele, Kettejev drevored 1, Novo mesto. UGODNO PRODAM novo prikolico za osebni avto. Naslov v upravi lista (871/65). KOVAŠKO DELAVNICO z orodjem dam v najem. Gorjanc Štefanija, Korenitka 12, Vel. Loka. GARAŽO VZAMEM v najem. Kovač, Novo mesto, Nad mlini 22. ODDAM SOBO in kuhinjo za varstvo dveh otrok. Naslov v upravi lista (853/65). UPOKOJENKA išče neopremljeno sobo za dve osebi v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (895/65). APNO, DOBRE KVALITETE, U-porabno za vsa gTadbena dela, cena po dogovoru, dobijo interesenti od 15. oktobra dalje kri Slavku Robidi, Lopata 30, pošta Hinje. GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem s 15. oktobrom. Javite čimprej. Hrana, stanovanje in dobra plača. Ditnar Alojz, "izde-lovanie okraskov, Ljubljana, Kodeljcvo, Hanardova ul. 13. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhanja sprejmem. Plača dobra, štandekar Ivan, zlatar, Stari trg 28, Ljubljana. HIŠO z malo zemlje, vrt, tudi v začetni gradnji ali zazidalno parcelo v okolici Novegn mesta, kupim Naslov v upravi liste (869/65). POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). DOM NA FRATI priredi lov na polhe v soboto in nedeljo, dne 9. in 10. oktobra. Za razvedrilo in ples bo igral trio Pasar iz Žužemberka. Vabljeni! MOŠKI 30-tdh let, srednje izobražen, si želi dopisovati z dekletom. Trenutno zaposlen v Nemčiji. Naslov v upravi lista (873/65). ZAMENJAM DVOSOBNO kom fortno stanovanje v centru mesta za enako ali večje v Kandi-ji. Klemenčič — Detelova 4, Novo mesto. NOŠENA OBLAČILA in čevlje (več parov) zamenjam za krompir in zimska jabolka. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJENO kuhinjsko mizo, klop z naslonjalom in 3 stole poceni prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. ZDRAVILŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil! Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava. V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. Bi t IVO Črnomelj: 8. in 10. okt. ameriški film »Zakonsko prilagovanje«. 12. in 13. okt. italijanski film »As asov«. Novo mesto »Krka«: 8. do 11. okt. ameriški film »Ubiti opona-šavca«. 8. do 11. okt. češki film »Dva mušketirja«. 12. do 14. okt. nemški film »6 strašnih noči«. 12. do 14. okt. italijanski film »Bubovo dekle«. Metlika: 9. do 10. okt. angleški tlm »Žena v domači halji«. 9. do 10. okt. ameriški film »Ptiči«. 11. in 12. okt. jugoslovanski film »VVinetou«. 13 in 14. okt. francoski film »Bele sence«. Dol. Toplice: 9. in 10. okt. ameriški film »AH ljubite Brahm-sa«. Kočevje »Jadran«: 8. okt. francoski film »Ambiciozna«. 9. do 10. okt. ameriški film »Dr. Jery-jev čarobni napoj«. 11. do 12. okt. ameriški flim »Merlin Mon-ro«. 13. do 14. okt. ameriški film »Pel ostriženk«. Kostanjevica: 10. oktobra ameriški barvni film »Tarzanova največja pustolovščina«. Predgrad: 10. okt. angleški film »Tudi to je ljubezen«. Sodražica: 9. do 10. okt. ameriški film »Na divji zahod«. Sevnica: 9. do 10. okt. jugoslovanski film »Nevesinjska puška«. 13. okt. jugoslovanski film »Pod istim nebom«. Ribnica na Dolenjskem: 9. in 10. okt. ameriška barvni film »Mladi levia.' Stara cerkev: 9. in 10. okt. francoski barvni film »Jules in Jim«. S Straža: 9. in 10. okt. nemški film »Jaz nisem Kazanova«. Mokronog: 9. in 10. okt. ameriški film »Sever — severozahod«. Trebnje: 9. in 10. okt. nemški film »Zvezda Ria«. Šentjernej: 9. in 10. okt. film »Enooki Jsck«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO Potujoči kino Novo mesto bo predvajal španski film Viridiana in sicer: 9. okt. škocjan ob 19. uri. 10. okt. Mirna peč ob 16. url, 10. okt. Bela cerkev ob 19. uri, 11. okt. Dvor ob 19. uri. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kon-cilja iz Prapreč — Ivana, Anica z Verduna — Francija, Elizabeta Grdešič iz Doblič —- Majdo, Antonija Rangus iz Dolnjega Vrh-polja — Antona, Frančiška Trun-kelj iz Dobrniča — Alojzija, Ana Kovačič iz Soteske — Matejko, Ana Kotar iz Velike Loke — Martino, Albinca Kacin iz Regrče vasi — Ireno, Ana Gorše iz Podturna — Jožico, Mariza Avguštin iz Sto-pič — Martino, Katica Kostanje-vec iz Zaloga — Zvezdano, Marija Kotar iz Spodnjih Vodal — Anico, Marija Krevs iz Dolenjskih Toplic — Igorja, Veronika Felc iz Prevol — Franca, Ruža Ostronič iz Semiča — Bojana, Milka Žibert iz Rovšč — Edito, Marija Markelj iz Stranja — Cveta, Julija Andrej-čič iz Telčic — Julijano, Tatjana Vranešič iz Velike Loke — Tomaža, Vida Milevec iz Kloštra — dečka, Ana Rihter iz Drenova — dečka, Stanka Pungartnik iz Trebnjega — dečka, Darinka Saje iz Podgore — deklico. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Lekše iz Pleterja — deklico, Ljudmila So-tošek iz Gorjan — Marijo, Danijela Goršak iz Zadovnika — Sonjo, Gilda Zakšek iz Stolovnika — Ivana, Nada Petrinec iz Klanj-ca — Siniša, Marija Mlakar -z Reke — Simona, Fanika Kolman iz Hrastine — Lidijo, Antonija Golobic iz Sobenje vasi — Olgo, Terezija Stefanič iz Kraške vasi — Martina, Martina Gašperin iz Skopic — Mojco, Marija Zrinjan z Medsave — Nevenko, Dragica Živič iz Dednje vasi — Cvetko, Danica Kuhar iz Rude — Božota. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v brežiški bolnišnici: Ivan Prus, posestnik z Vel. Kamna, je padel na spolzki travi in si zlomil desno roko in desno nogo; Branko Barlič, sin upokojenca iz Lenarta, je padel na nogometnem igrišču in si zlomil desno nogo pod kolenom; Andreja Kosa, posestnikovega sina iz Jesenic na Dol., je povozil av- to in mu poškodoval desno nogo; Tomislav Caviovič, delavec iz Si-ječevske gore, je padel na cesti in si poškodoval hrbtenico; Franca Kodriča, delavca iz šutne, je povozil avto in mu poškodoval hrbtenico; Jože Ponikvar, veterinarski tehnik iz Sajevca, je padel z_ oreha in si nalomil levo nogo; Mariji Bohorč, rudarjevi ženi iz Mrčnih sel, je padel na nogo hlod in jo poškodoval; Alojzija Cener, posestnica s Ceste, je padla z lestve in si zlomila levo roko; Franc Kržan, upokojenec iz Artič, je padel in sd poškodoval levo nogo; Terezija Pav-lič, žena posestnika iz Mrzle Planine, je padla na hodniku in si poškodovala glavo, desno roko in levo nogo; Franc Prhne, upokojenec iz Kostanjevice, se je vsekal s sekiro v levo roko. Nabirajte zdravilna zelišča! CVETJE: rdeče deteljice (375), bele deteljice (330). LISTJE: Beladone — volčje češnje (840), jeternika (500), robide (125), maline (125), lapuha (135), bršljana (210), božjega drevca (165). RASTLINE: gladišnika (90), hribske rese (330), vodne kreše (250), zdravilnega jetičnika (250), dobre misli (120), zlate rozge (80), polaja (70), škržolice (210). KORENINE: srčne moči (750), beladone — volčje češnje (375), arnike (1500), gozdnega korena (580), kompave — bodeče neže (420), gladeža (120), pastinake (250), medvedovih tac (335), velikega divjega janeža (500), malega divjega janeža (1000), regrata (250). PLODOVI: šipka (150), česmina (330), gloga (125), črnega trna (125). RAZNO: zelene orehove lušči-ne — luske (165), gomolji jesenskega podleska (330), vršički brinja (50). POJASNILA in navodila dobite v skladišču Odkupne postaje »DROGA« Novo mesto. Razpisna komisija ; Zavoda za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov »ROG«, Novo mesto razpisuje delovni mesti: 1. RAČUNOVODJE 2. 0BRAT0VODJE konfekcijskega obrata Pogoji: pod 1. srednja ali višja strokovna izobrazba s 5 leti delovnih izkušenj — pod 2. a) tekstilni tehnik s 7 leti delovnih izkušenj, b) visokokvalificiran delavec tekstilne stroke z 10 leti delovnih izkušenj. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Ponudbe z ustrezno dokumentacijo in podatki o prejšnji saposlitvi pošljite gornjemu naslovu. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00; 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. ure. PETEK, 8. OKTOBRA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki. 9.30 Ruske narodne pesmi. 10.15 Lepe melodije. 10.35 -Naš podlistek: O. Hen-ry: Ohranjena svoboda — II. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.:«) Kmetijski nasveti — Inž. Julija Smole: Pri boljši oskrbi manjših sadovnjakov bi lahko pridelali več zdravega sadja. 12.40 Skozi vas. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Marijan Lipovšek: I, sujta za godalni rokester. 65.20 Napotki za turiste. 15.25 Zabavni intermezzo. 15.30 Purtizanske pesmi jugoslovanskih narodov na narodne melodije. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Zvoki iz studia 14. 20.00 Lahka glasba. 21.15 oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 9. OKTOBRA: 8.05 Domače pesmi in napevi. 9.40 Godbe na pihala. 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Samospevi Lucijana Marije škerjan-ca. 12.30 Kmetijski nasveti — Prof. Oto Muck: Gospodarski pomen analiziranja zimskih zalog krme. 12.40 Prek sončnih dobrav. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Popevka tega tedna. 19.05 Glasbene razglednice. 20.30—24.00 Za- bavne melodije »Opatija 65« (prenos iz Opatije). NEDELJA, 10. OKTOBRA: 7.15 Mrzel veter tebe žene . . . 8.00 Mladinska radijska igra: Milivoj Matošec: In bil je pes. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši, a) Ivo Zorman: Civilno taborišče, b) Gašper šnabl: Zapečateno pismo. 10.20 Partizanske pesmi. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje Ugoste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Pred domačo hišo. 15.05— 18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.20 Vedri zvoki. 20.00 Mojstrske partiture. 21.10 Melodije raznih narodov. Združene države Amerike. 22.10 Godala v noči. PONEDELJEK, 11. OKTOBRA: 8.05 Zadovoljni Kranjci in ansambel Boruta Lesjaka. 9.15 Priljubljene otroške pesmi. 10.15 Schubertove in Wolfove pesmi. 10.35 Naš podlistek: I. Aichinger: Zrcalna zgodba. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Leopold Debevec: Zazimlje-njo čebel. 12.40 Avgust Stanko spremlja na harmoniki pevec narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 S poti po ožji domovini: Marjan Kozina: Davnina, Blaž Arnič: Pesem planin. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Koncert ob 17.05 18.15 »Signaali« (plesna glasba). 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Izbrali smo vam. 22.10 S popevkami po svetu. TOREK, 12. OKTOBRA: 8.05 Od melodije do melodije. 9.25 Pozdravi najmlajšim. 9.40 Zvoki iz studia 14 — Ljubljanski jazz ansambel. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! . 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Saksida: Letošnji pridelek sončnic in soje v Rogozi. 12.40 Cez hrib in dol. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05 18.15 Slovenski solisti, orkestri in ansambli zabavne glasbe. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska igra: Matjaž Kmecl: Samota velikega teatra. 21.06 Serenadni večer. 22.15 Skupni program JRT — Studio Beograd. SREDA, 13. OKTOBRA: 8.05 Zabavne melodije: 9.15. Po jo mladinski zbori. 9.30 Igrata ansambla Mojmira Šepeta in Weekend. 10.30 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti —- Dr. Jože Jurko-vič: Jesenski pregledi plemenskih kobil. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Iz fono-teke Radia Koper. 19.05 Glasb3-ne razglednice. 20.00 Anton Foer-ster: Gorenjski slavček, opera v treh dejanjih. 22.10 V plesnem ritmu. ČETRTEK, 11. OKTOBRA: 8.05 Dopoldanski domači ple m-Me. 8.25 Zabavni zvoki. 9.40 Od melodije do melodije. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janko Kosovel: Trsni izbor v vipavskem vinorodnem okolišu. 12.40 čez zelene trate. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Domača glasba za koncertne soliste. 14.35 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert tujih pihalnih godb. 17.05 Koncert ob 17.05. 18.15 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.10 Plesna glasba. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 7. OKTOBRA: — 19.00—19.30 — Mladinska oddaja PETEK, 8. OKTOBRA: 18.00— 19.30 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami. NEDELJA, 10. OKTOKRA: — 10.20 — Poročila iz naše občina — Zunanje politični pregled — Aktualnosti službe socialnega zavarovanja — Mesec oktober: sistematična in poglobljena skrb za varnost, red in čistočo pri delu — Pregled sprememb in dopolnitev avtobusnih linij čistočo pri delu — Predlog sprememb in dopolnitev avtobusnih linij na območju občine Brežice za leto 1966-67 — Iz novinarjeve beležni-ce —/Obnašaj se spodobno: Ženska obleka in moda — Za naše kmetovalce: Možnosti kooperaoije in nove prodajne cene mesa — Domače viže vam igrata ansambel Jožeta Krežeta in Dobri znanci — Magnetofonski zapis — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored naših kinematografov." 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 12. OKTOBRA: 18.15— 19.30 Prispevek za starše: Otrok moči posteljo — Od torka do torka v brežiškem kinu — Športni komentar — Obvestila — Glasbena oddaja: Naši zbori pojo narodne in umetne. INTERVJU Z , JAHEZM ali za sekret je potreben elaborat V: Zadnje čase je precej govora o turizmu. Menda je to spet ena naših kampanj? O: Turizem nasploh je, kot berem, ena najpomembnejših gospodarskih panog večjih držav. Sumim, da smo prav zato s turistično kampanjo pozno začeli in nismo z njo pretirali, kot n. pr. pred leti z gradnjo odprtih hlevov ali Kitajci z uničevanjem vrabcev. Berem, da precej držav krije primanjklaj zunanje trgovske bilance z deviznim pritokom iz turizma. Morda bo to uspelo tudi nam. Pohvalno je tudi, da smo končno ugotovili, da zaslužimo nekajkrat več, če meso, vino, krompir itd. prodamo turistom doma, kot če kmetijske proizvode izvažamo. V: Posebni del turizma pa je »kmečki turizem«, kar pomeni, da kmetje urejajo svoje domove tako, da lahko oddajajo domačim in tujim turistom sobe (prenočišča) ter hrano- O: Dvomim, da bo hvalevredna akcija _ »kmečki turizem« pri nas kmalu rodila sadove. Kmetje res lahko dobe kredit za urejanje turističnih sob, toda: kako bodo dobili potrebne poroke, kako bodo kredite odplačevali? Naša dosedanja politika do zasebnega kmeta je svojo nalogo dobro opravila. Kmetje so revni in stari, zemljo pa obdelujejo še vedno .tako kot so jo še za časa presvitlega cesarja Franca Jožefa. Modernizacija do kmeta ni prodrla (zaradi neumnih predpisov) in naši kmetje morajo delati še vedno od zore do mraka na polju, da pridelajo za skromno preživljanje. Tako kmetje danes nimajo za »kmečki turizem« niti časa, niti kmetijskih presežkov, niti urejenih sob, niti potrebnih ležišč, rjuh, posode in morda niti primernega stranišča ne, saj so urbanisti še do predkrat-kim zahtevali za popravilo navadnega sekreta na deželi elaborat v treh izvodih. KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo sodov, kadi, preše in ostalo kletarsko opremo LICITACIJA bo 9. OKTOBRA 1965, in sicer: — ob 8. uri v Orehovici — ob 10. uri v Brezovici — ob 13. uri na Vrhu pri Skocjanu in — ob 14.30 v Klevevžu. — ob 17. uri v Dol. Toplicah pri garažah Zainteresirane stranke si lahko pred licitacijo ogledajo navedene predmete po deloviščih. Pogoji licitacije bodo objavljeni pred začetkom licitacije. UPRAVA KZ GOSTINSKO PODJETJE »GRAD MOKRICE« razpisuje delovna mesta za: 1. samostojnega knjigovodjo ali knjigovodkinjo 2. materialnega knjigovodjo 3. KV natakarja 4. KV kuharico DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI^ občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Mo-škon, Jožica Teppev in Ivan Zoran . IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo: 3750 din oz. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri podružnici NB v Novem mestu: 521-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov in totografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani.