Učno gradivo, priprave in poskusi pri obravnavi beril iz prlrodoslovja. (Dalje.) fzačetku sem popisal pridobitev soli v rudnikih Mnogo posebno čiste soli se dobi iz naravnih slanih studencev. S to slanico se tako ravna, kakor se slanico v umetno narejenih tacih studencih, v katerih se jaraa izkoplje, od vrha voda napelje in na strani rov za odtok odkoplje. Sol se od vode odloči, kakor je bilo poprej popisano. Kakor slani studenci, tako ima morje mnogo kuhinjske soli raztopljene, zato pa morsko vodo zdatno porabijo za pridobitev soli, ki se morska sol imenuje ter je manj čista ko kamena sol. V morski vodi se nahaja namreč razven kuhinjske soli (_7°/o) tudi grenka in druge lahko topljive soli; zato je pa morska sol manj bela in sprojerna rada vlago. Na vlažnem zraku se kar razpusti. Da dobe sol iz morja, izkopljejo v južnih gorkejših krajih na nizkem nabrežji (pri nas v Kopru in Piranu) štirivoglate široko, ravne in plitve jame, kamor napeljejo morsko vodo skozi zatvornico ob času, ko se morje vzdiguje. Jame so pravokotno s privzdignjenimi ozkimi stezami razdeljene v manjše vedno višje vglobljene gredice. Ce pogledaš vso napravo z visočine, se ti zdi, kakor bi imel vrtove z neobsejanimi gredicami pred seboj. Zato jih imenujejo solne vrtovo. Solnčna toplota in vetrovi izhlapevajo tu nabrano vodo. Solnica postano nasičena in sol se na dnu seseda. V gotovih časih, kadar morje pada, izpuste pri drugi nižji zatvornici ostalino od poševnih gredic nazaj v raorje. Ko se morje vzdiguje (na vsakih 6 ur) napeljejo skozi višjo zatvornico zopet raorske vode, katero v nekaterih dneh tudi odpeljejo To se ponavlja, dokler ni solna skorja dovolj debela. Vse gredice se pa ne napolnujejo naenkrat, ampak godi se to po določenem redu in sicer tako, da zadnje izpraznujejo soli, ko so prve popolnoma prazne ter se napolnijo z vodo. Preden postane gredica polna, preteče veo tednov; ako pa ni dovolj toplote in vetrov, minejo meseci, da so gredice godne za izpraznenje. Sol se s krampi in lopatarni izkoplje, na poševne plošče postavi, da se odteče, osnaži in popolnoma osuši. — Morska sol ni nikoli tako čista, kot kamena sol, zato irna vsled raznih primesi bolj oster okus. Neizmerna množina soli se dobiva iz morja, a v nekaterem jo je več, v drugem zopet manj. Največ se je nahaja v arabskem morskem zalivu (čez 3°/o) Učenjaki so izračunili, da ko bi se vsa sol vzela iz morja, bi bilo možno narediti 50 milijonov ton težko solno kroglo, ki bi imela v premeru 200 km (približno daljavo od Trsta do Gradca). Omenim še, da na nekaterih krajih, posebno v azijatskih stepah (nerodovitih ravninah), v Afriki (na Atlasu) in v mnogih krajih v Ameriki izvet.ruje toliko soli i.z tal, da so dotični kraji po več dni hoda daleč ž njo pokriti kakor se snegom. V Arabiji je toliko soli, da ž njo zidajo hiše. Soli se na svetu prav rnnogo porabi in hvala Bogu, da je naše cesarstvo premore v obilnosti, tako da je razprodaja še v druge države. Sol pridobivat in razprodajat ima pravico le država in od nje jo kupijo vsi drugi trgovci. Tako pridržano pravico države do pridobivanja in prodajanja kakoga blaga se imenuje državni rnonopol. Tak monopol ima država n. pr. za tobak. Pinančni stražniki pazijo, da drugi ne kratijo državi teh pravic. Sol daje samo tostranski državni polovici (Cislajtaniji) vsako leto do 16 milijonov gold. oistega dohodka. Sol se mnogovrstno porabi. Ne služi samo v kuhinji kot nepogrešljiva začimba jedi, a tudi zabrani, da jedila ne zadahnejo, ako jih dlje časa hranimo, n. pr. kislo zelje in repo, suho meso in slanino. Sol naredi jedi okusne in lahko prebavljive. Manj čisto sol se dajo živini v podobi lizavnega kamena ali pa zrnata pomešana v krmi, da se pospešuje prebavljanje in zabrani marsikatere bolezni. Največ jo dobe prežvekovalke, zlasti koze in ovce, nekoliko tudi konji. V novejšem času si država prizadeva povzdigniti živinorejo s tom, da olajša živinorejcem nakup soli. Z glino in gipsom namešana sol se rabi za unietno gnojilo. Mnogo soli potrebujejo tudi za izdelovanje druzih soli (Glavbeijeve soli, sode in dr.). Pri starih Slovanih je bila navada, ki se še danes nahaja pri nekaterih slovanskih rodovih, da so tujcu, sprejemšega kot gosta, ponudili kruha in soli v znarnenje posebnega prijateljstva. S tem so hoteli pokazati, da je sol kakor kruh neobhodno potrebna za ohranitev življenja. — Pri sv. krstu da duhovnik krščevancu nekoliko blagoslovljene soli v usta. Sol je narareč znaraenje modrosti; kakor sol jedila dela užitna in okusna ter jih varuje gnjilobe, ravno tako modrost dušo Bogu prijetno stori in greha varuje. [Obravnaval sem tukaj kuhinjsko sol kot prirodnino (nahajanje, pridobitev, lastnosti, poraba), vpletivši ugodnosti raztopa, pojern o kristalih in nekoliko o hlapenji. — Marsikateremu cenjenerau tovarišu se bo dozdevalo v raojih obravnavah beril nekoliko preveč gradiva. Gotovo ga je precej, zato lahko učitelj po svojih razmerah več ali manj za-se ohrani. Prizadevara si pa sploh, se vserau manj umljivemu ogniti in razpravo podajati v priprosti besedi, kakoršne se je v šoli s primernimi vprašanji posluževati.] Fr. Trošt — Vodice.